UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 tliskarna I. nadstr.). Urada; ure za stranke so od JO. do 11. dopoldne in od 5. do 6. not oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; ; sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avnlio-O(>rsko in Bosno K 21'(50, polletna K i0'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ostalo mozeinslvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* oh pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, I!., m uraduje za etianke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petilvrstiea 30 vin., popojen piostor, poslana s: in reklame 40 vin. — Inserale sprejema upravnišlvo. : Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. ---------— Stev. 510. Dunaj in Peterburg. Hohenlohe je bil v Peterburgu, Hohen-lohe se je vrnil iz Peterburga. To je bilo v glavnem vse, kar je avstrijska javnost vedela o tem potovanju. Vmes je bilo še nekoliko vesti o avdiencah, sprejemih, posetih, zajtrkih in obedih. Vse drugo je bila skrivnost. Ali ker je v Avstriji mnogo ljudi, ki slišijo travo rasti, je bilo tudi o tem potovanju v časopisju toliko vesti, kakor da se najodličnejši faktorji na dvoru izpovedujejo patentiranim žurnalistom o svojih najintimnejših rečeh. Le to je bilo čudno in je zmedlo možgane marsikaterega naivnega čitatelja, da so se vesti o vsebini cesarjevega pisma in carjevega odgovora križale in si nasprotovale, da blaga duša nazadnje ni vedela, kako naj jih spravi v sklad. Najbolje je opravil, kdor je odložil vsa modrovanja, pa ni verjel nobeni povesti. Ali tudi med onimi, ki so tako ravnali, jih je bilo dosti jeznih, ker ni bilo nobenega glasu iz včasi čudovito zgovornih uradnih ust, da bi bil povedal resnico. Zakaj ves način te akcije je bil tak, da je po pravici zbujal radovednost, ker je bilo slutiti, da gre za vprašanja, za katera se sme in deloma mora zanimati vsak državljan. Če bi hotel avstrijski cesar želeti ruskemu carju dober dan in nič druzega ne, bi se to gotovo zgodilo brez one senzacionalnosti, s katero se je uprizorilo potovanje princa Hohenloha v Peterburg. Ker pa sc je izzivala pozornost vse države, je bilo opravičeno mnenje, da gre za politična vprašanja, ki so vendar več kakor dinastične zadeve. In če zunanje ministrstvo, ki je odgovorno za zunanjo politiko, o takih rečeh molči, je dvom o njegovem konstitucionalnein naziraitju precej razumljiv. Naposled se je vendar ta visoka instanca zgenila in je dala glas od sebe. Ali kdor je pričakoval od »Fremdenblatta«, v katerem od-klada poleg železarskega kartela tudi zunanje ministrstvo svoje misli, pojasnila, se je zmotil. Oficiozni list pojasnjuje tako, da dela temo. Prvi del njegove objave napravi morda v črnorumenih krogih vtisk; ta namreč pripoveduje o razmerju med dunajskim in peterbur-škim dvorom, ki je kljub političnemu nesoglasju dobro. Ljudski sloji nimajo veliko časa, da bi se zanimali za to razmerje; množice so že zadovoljne, če jim ni treba eventualnega nesoglasja med domom Habsburg in domom Romanov plačevati s svojo krvjo. Ali razun teh čisto dvornih vesti nam pripovedujejo o balkanskih vprašanjih. Kar je drugemu svetu že davno znano, to nam prihaja zdaj iz oficioznega peresa kakor razodetje: Balkan pripada balkanskim narodom! — To so namreč storili balkanski narodi sami, ki so z malomarno brco prekucnili častitljivi status quo kakor harlekinsko marioneto, ki dela le napoto, pa se napravljajo, da si tirede svoj dom brez protektorjev in brez dobrohotnih svetovalcev. Balkan za balkanske narode pa pomeni, da nima tam doli nihče več pričakovati kolo-nij *n ^ je vsakemu imperializmu izginilo upanje. Avstriji ne cvete Solun, Rusiji se ne blešči Carigrad; stare »interesne sfere« so temeljito urejene s tem, da so izbrisane kakor računska vaja s šolske table. Zdelo se nam je že davno, da vemo to. Ali pravzaprav ne bi bili smeli vedeti, kajti ofi-ciozno pripoveduje to šele zdaj. lil predrzno je, če misli državljan, preden se je zniislil ofi-ciozus. Toda zdaj nam je potrjeno črno na belem, pa smemo verjeti. In morda smemo ponižno vprašati, kaj sledi iz tega. Balkan je bil predmet vseh grozečih konfliktov med Avstrijo in Rusijo. Dokler so bila tla tam doli taka, da se je dalo sanjati o maršu na Balkan, je bilo mogoče, da naletita dva, ki marširata, drug na drugega. In da sc torej stepeta. Ali zdaj so balkanski narodi napravili ograjo in v plot so zateknili tablice z napisom: Privatna posest! Prepovedana pot! —■ In zdaj ni več govora o maršu na Balkan. Bognedaj da bi bilo komu grozdje prekislo! Samo spoznanje, da so »hvalabogu« balkanski narodi toliko dozoreli, da jih ni treba več imeti na vajeti, da izhajajo brez tuiih žan-darjev in brez okupacij, je napotilo diplomate, da opuščajo misli o osvojitvah. In v nesebični ljubezni razglašajo načelo »Balkan balkanskim narodom«. Avstrija ne gre dol, Rusija ne gre dol. Torej se ne bosta srečali, ne naletita druga na drugo, ne stepeta se. Če je tako vse v redu. je najenostavnejša posledica, da pošlje Avstrija svoje rezerviste domu, Rusija pa svoje. Iz tega uvaževanja je razumljivo, da so se porodili glasovi, češ da se bavi cesarjevo pismo z obojestransko demobilizacijo. Navadna misel ne more ubrati druge poti in ne more priti do drugega sklepa. Ali čemu bi bil človek diplomat, če bi hodile njegove misli po navadnih, naravnih in ravnih potih? In koliko je vredna komedija, v kateri ni presenečenja? Tudi tukaj je presenečenje. Vsa Avstrija pričakuje po logičnih zaključkih obvestilo: Rezervisti se pošljejo domov. Oficiozus pa podpre nos s kazalcem in zadeklamira: V Ljubljani, v soboto »Rusija ne vztraja več na tem, da bi Avstrija demobilizirala . . .« Ob taki modrosti ces. kr. sfinge se mora podaljšati vsak obraz. Zato ker ni več spornih točk med Avstrijo in Rusijo, ki bi bile vredne krvave vojne, zato, prav zato, se obe sporazumevata, da . . . ne pošljeta svojih vojakov domov . . .! Oj, zdrava pamet, ime ti ni diplomacija! Franc Schuhmeier. Jutri odneso truplo sodruga Franca Schuh-meierja, zavratno umorjenega ljubljenca dunajskih delavcev, na pokopališče in ga polože v zemljo, kjer se njegov prah polagoma zopet iz-premeša s prstjo. Dunajsko delavstvo se pripravlja na žalobno manifestacijo, o kateri se že danes lahko govori, da bo ne le s svojo grandioznostjo dosegala največje pogrebne slovesnosti velikega mesta, ampak da bo izražala tudi vso veliko ljubezen, ki jo je Schuhmeier užival med dunajskimi delavci. Strašni konec moža, ki je v najzrelejši dobi, poln moči in življenja, poln delavnosti in volje padel kot nedolžna žrtev politične in moralne podivjanosti, je po vsem Dunaju napravil najglobokejši vtisk; tako splošno je zadel zahrbtni strel tihotapskega morilca, da žaluje za mrtvim socialistom ves Dunaj. Še leži Schuhmeierjevo truplo na mrtvaškem odru. V veliki dvorani »Delavskega doma« v Ottakringu so ga postavili, v tem gradu ottakrinškega delavstva, v katerem je bil Schuhmeier domač kakor v svojem privatnem stanovanju. Tudi ta dom, ponos delavskega okraja, je priča Schuhmeierjeve žilavo-sti in delavnosti. Pri porajanju prve misli, pri izdelavanju načrtov, pri realiziranju ideje se je Schuhmeier udeleževal z vnemo, ki mu je bila prirojena. Ogromen kos njegovega dela je vzidan v tej krasni stavbi, stoječi sredi Ottakringa kakor kamnitna priča delavske sile in organizacijske plodovitosti. In zdaj leže v tej hiši Schuhmeierjevi smrtni ostanki na mrtvaškem odru, odkoder jih poneso na polje miru, kjer je večno spanje. Dunajska občina je izpremenila dvorano v veliko žalobno vežo in jo odela z mračnim pompom, da izrazi tudi ona svoje globoko žalovanje za. mrtvim članom svojega sveta. In od vseh strani, iz vseh taborov, od prijateljev in nasprotnikov prihajajo izrazi sožalja. Franc Schuhmeier, proletarec, delavec, samouk, je umrl kot velikan; strel, ki ga je nenadoma porazil, odmeva po vsej Avstriji, odmeva preko avstrijskih meja. To je strašni, zdravemu razumu in logiki se rogajoči tragediji tolažilni moment. Schuhmeier je mrtev, in velika je njega izguba; ali še njegova smrt je plodovita, kakor je bilo plodovito njegovo življenje. V mrtve roke so mu dali 'šopek rdečih klinčkov, in te rdeče cvetlice ne venejo, ampak bodo poganjale iz njegovega groba. Živ simbol prebujenega, vstajajočega, bojujočega proletariata je bil Schuhmeier. lu ob njegovi smrti se kažejo razvojni rezultati organiziranega delavstva kakor razodetje, kakor živ evangelij onim, ki dvomijo in ki so malo-dušni. Schulnncier je hodil pot, ki jo ima hoditi proletariat. Iz nižav življenja je prišel, preko katerih se vale megle in mrakovi, pokrivajoči bedo in trpljenje, zaglušujoči vzdihe in tožbe. On pa, s solnčnimi žarki v srcu, je zaklical po solncu, po višavi. In kakor orla so ga nesla krila sile navzgor — ne tja, kjer pripovedujejo plitke bajke, da so vrhovi življenja, bleščeči se od zlata in umetnih nakitov. Blazina ob njegovi krsti, na katero navadno polagajo križe, kolajne in ptiče dinastij, je ostala prazna; do smrti je njegovo ime ostalo enostavno Schuhmeier in nič drugače. Ali delavčev sin, kateremu je .proletarska usoda dovolila šest razredov ljudske šole kot skrajno mejo obligatne izobrazbe, je s plebejsko žilavostjo napravil iz sebe temeljito poučenega, resnično izobraženega moža, ki je bil sposoben izpolnjevati najvažnejše naloge v človeški družili. In vse njegovo bogato delo kliče še iz mrtvih ust proletarcem: Pojdite mojo pot! Korakajte v višave! Na tisoče pa jih je bilo, ki so čuli ta klic davno preden so onemela usta voditelja, in ki niso dvomili. Schuhmeierjevo življenje in njega občudovanja vredni razvoj je_ tudi dokaz velikanskih delavskih uspehov. Človek, naj je še tako bogatih lastnosti, ne more preko svojih razmer in preko svoje dobe. Da je mož kakor Schuhmeier, ki ne bi bi! mogel prodati svojega prepričanja za zlate gradove, prišel na občinsko in parlamentarno tribino, da je mogel stopiti na govorniški oder avstrijske delegacijc, da je mogel na teh važnih mestih izvrševati svoje dragoceno delo v prid delavstvu, je moralo delavstvo samo pridobiti toliko moči, da je poslalo take ljudi kot zastopnike svojih interesov v javne zbore. Schuhmeierjeva pomembnost označuje pomen, ki si ga je delavstvo priborilo. Okrog Schuhmeierjeve krste se zbirajo nepregledne množice. Delavskemu žalovanju se pridružujejo prijatelji in nasprotniki, se pridružuje ves Dunaj in daleč preko Dunaja vsi, ki so ga poznali. Orenke solze teko iz delavskih dne 15. febuarja 1913, oči. ki ne bodo nikdar več gledale njega, ki so ga ljubile. Ali ob pogledu na to veliko splošno žalovanje prihaja tolažba v krčeča se srca: Glej, to jc bil pokojnik — to je proletariat! Schuhmeierjevo truplo bodo pokopali, gomila se dvigne nad njim, in doli v zemlji bo strohnelo, kar je smrtno. Ihteče množice pa pokliče živo življenje, ki gre svojo pot preko zibelk in grobov. Sledeč neizprosni sili se bodo vrnile, vsak na svoje mesto, vse na svoja torišča in bojišča; spomin na mrtvega tovariša pa ostane med njimi ne kakor pošastna senca, tožeča o grobu in trohnobi, ampak kakor živ duh, ki premaguje časovne meje, ki kliče na boj in vodi v boj in vodi do zmage, kakor je klical in vodil, ko je bil med nami telesen, krepak in upanja poln. Razumljive so tožbe, ki se glase, in solze, ki teko. A tožbe sc utišajo, solze se osuše. Spomin na bojevnika in junaka po ostane živ; slavilo ga bo delo, slavil ga bo boj; in ko bodo delavci slavili zmago, bo Schuhmeierjev duh med njimi. 0 inkorporaciji Sp. Šiške. V pondcljek bo v Spodnji Šiški shod, ki naj zavzame stališče delavskega ljudstva na-pram inkorporaciji občine Spodnja Šiška. Nočemo se sedaj zato spuščati v razpravo, ker bo po shodu dovolj prilike. Samo eno hočemo pribiti. Liberalni govornik je na shodu pri Kan-kertu v Šiški strahovito strašil z dokladami. Oglejmo si to reč na podlagi številk. Leta 1910 je plačeval ljubljanski obrtnik (ali trgovec ali podjetnik): deželne doklade 40 %, obč. doklade 35 %, trg. zbor. 5%,' skupaj 80 %. Na Viču pa je plačeval obrtnik: obč. doki. 35 %, okrajne doklade 23 %, deželne doklade 40 %, zdr. doklade 3 %, trg. zbor. 5 %, skupaj 106 %. V Šiški je plačeval obrtnik leta 1910: l - obč. doklade 24 %, okr. doklade 23 %, dež. doklade 40 %, zdr. doklade 2 %, trg. zbor. 5 %, skupaj 94 %. Leta 1911 pa jc plačeval v Ljubljani podjetnik : obč. doklade 35 %, dež. doklade 40 %, trg. zbor. 5 %, skupaj 80 %. Na Viču je plačeval podjetnik: obč, doklade 45 %, okr. doklade 25 %, dež. doklade 40 %, zdr. doklade 3 %, trg. zbor. 6%, skupaj 119%. V Šiški ja plačeval podjetnik: obč. doklade 24 %, okr. doklade 25 %, , dež. doklade 40 %, ■' zdr. doklade 2 %, trg. zbor. 6 %, skupaj 97 %. Leta 1912 v Ljubljani: obč. doklade 35 %, dež. doklade 40 %, trg. zbor. 8 %, skupaj 83 %. Na Viču: obč. doklade 55 %, okr. doklade 29 %, dež. doklade 40 %, trg. zbor. 8 %, zdr. doklade 4 %, skupaj 136 %. V Šiški: obč. doklade 30 %, okr. doklade 29 % dež. doklade 40 %, trg. zbor. 8 %, zdr. doklade 2 %, skupaj 109 %. Iz teh številk sledi: Leta 1910: Ljubljana 80 % doklad — Vič 106% doklad (+26%) šiška 94 % doklad (+ 14 %) Leta 1911: Ljubljana 80% doklad — Vič 119% doklad (+39%) Šiška 97 % doklad (+ 17 %) Leta 1912: Ljubljana 83% doklad — Vič 136% doklad (+53%) Šiška 109% doklad (+26 %) Upamo, da ta statistika Številke, ki jih je g. Ribnikar na shodu pri Kankertu na dolgo in široko razpravljal — precej zmanjša. Prihodnjič bomo zopet obrazložili dajatve šišenskega, oziroma viškega hišnega posestnika v razmerju z ljubljanskim. Končno se bomo pa doteknili najvažnejšega vprašanja: Leto III. delavec in velika občina. Šiškarje pa opozarjamo na shod. ki bo v pondeljek pri Sternu. Govoril bo sodr. Anton Kristan, ki bo razložil vse, kaj govori pro in contra. -V ameriških plavžih. (»Glasilo« slovenske narodne podporne jednote (socialistične) objavlja živ popis ogrotn-nin plavžev ob Mičigenskem jezeru, ki je vreden, da ga čitajo tudi naši čitatelji.) Ze od daleč lahko vidi človek, kako plamen šviga proti nebu iz peklov v Orayu in So. Chicagi, ki so last trusta za jeklo in v katerih izmučeni delavci spreminjajo rudo v jeklo in železo. Po noči žari nebo, kakor da bi bilo vse mesto v plamenu, in demonsko sveti na Mičigensko jezero, na prerijo in hiše v okolici. Ko se približamo demonsko razsvetljenemu po-zcrišču, se nam nudi nenavaden prizor. Preko zmrznjene prerije in po stranskih hodnikih, ki so posuti z žlindro, se vije dolga procesija tihih mož, katerim je delo v izmučen obraz zarezalo globoke poteze. Nasproti jim prihaja druga procesija. Njih obrazi so črni. Znoj, ki jim je lil s Čela v potočkih, je napravil bele, strugam podobne poteze. Prva procesija odhaja v sužnost, v pekel, ki bruha iz sebe ogenj ob jezeru, druga je dokončala delo in sc vrača domov. V drugi pogrešajo marsikaterega tovariša, ki je zjutraj ž njimi odhajal na tlako. Zdaj leži strašno opaljen ali pa težko ranjen v bolnici. Mogoče tudi mrtev v mrtvašnici. Pekel ob jezeru požira vsak dan ljudi: po noči in po dnevu, kakor izpreminja rudo v železo in jeklo. Tiha je procesija! Nihče ne govori, le sneg škriplje pod njihovimi nogami. Ledena burja, ki se ujeda do kosti, pa nosi njih tožbe in želje, katere imajo v čutečem srcu, daleč v tuj in neznan svet, ker jih ne čuje nobeno človeško uho. ! »Rusija!« vzklikne človek nehote, ko vidi pred seboj to armado trpinov, ki odhaja v siiž-njost, ali se pa vrača domov, da si nabavi po kratkem in težkem spanju novih moči za prihodnji dan. Ali je v Rusiji mogoče slabše kot tukaj r Ah, ne! Tudi v Rusiji, celo v sibirskih rudnikih j+' ne more biti gorje večje, kakor ga vidimo tu-kaj. Le oglejmo si procesijo, ki se vrača do- r mov. Mladi dečki korakajo v nji. Mi pravimo ,: mlad', ker niso prekoračili še 14. leta. Ali kako suhi so njih životi, kako drobne so njih roke, kako stari so že njih obrazi! In iz teh mladih, še nežnih človeških bitij kujejo trustjanski mogotci zlato, da kupujejo svojim soprogam dragocene dragulje, jim gradijo razkošno opremljene vile, da sploh živijo kot razsipniki in uži-vači. Trust za jeklo ne vpraša, kako drobne so ročice, ki želijo delati. Trust pozna le profit in zopet profit. Medtem ko se trustjani zabavajo na plesiščih, v gledališčih, pri bogato naloženih mizah, ali pa zakopani v blazine premišljujejo, kako bi se dalo izžeti še več profita iz zasužnjenih trpinov, takrat mali dečki, oboroženi z velikimi kleščami, obračajo in sučejo ogromne kose belorazbeljenega železa ali jekla, ki vaga po več ton in katerega drži in prenaša ogromen samotežnik v svojih krempljih. Seveda je treba mnogo takih nežnih rok. da po svoji volji obračajo in sučejo ogromen čok železa ali jekla. Otroška delovna moč je po ceni. Trust pa ljubi le ceneno delovno moč, zato pa zaposP dečke, ki bi morali hoditi še v šolo. Neko noč, ko so dečki zopet sukali in obračali jeklene in železne čoke in so njih obrazi žareli v svetlobi, ki je prihajala od belorazbeljenega čoka, je čok pritisnil Toneta Bogele-zyka, 16 let starega dečka, in ga poškodovai in opalil tako močno, da bo ostal hrom za vse žive dni. To je en slučaj. Koliko takih slučajev se dogodi vsak teden. Samotežniki nosijo tekoče razbeljeno kovino v posodah. Nakrat se posoda malo nagne in tekoče razbeljena kovina poškropi delavce pod njo, ki ostanejo zaznamovani za vedno. Včasi poči težka veriga, pade na tla in oplazi več delavcev hkrati. Semintjc se vpihne delavcu življenska luč, kakor da bi kdo ugasnil žveplenko. Pravijo, da v peklih v Grayu vsak teden ubijejo najmanj 25 delavcev. Natančnega števila ne more povedati nikdo, ker take dogodke prikrivajo. Trust ima svojo bolnico, kroginkrog pekla se razprostira ograja, za katero hodijo gorindol najeti privatni stražniki, ki ne dovolijo vstopa nobenemu tujcu, ako ni dobil dovoljenja iz pisarne. Kaj ne, to ie strašno! Zato tudi imenujejo jeklarne človeške klavnicc. J , .. Tako izkorišča trust človeško delovno silo. tako mori in ubiia delavce zavoljo profita. Kakor ogromen polip srka svojim delavcem si chg kri in mozeg, dokler ne ugasne v njih zivljen-ska iskra! Luibliana in Kranjsko. — Skeleča klofuta. Upravno sodišče na Dunaju je v sredo pod predsedstvom markiia Bacquchema razpravljajo o pritožbi občinskih volilcev Franca Vidica in Franca Dečmana iz Tržiča zoper deželno vlado v Ljubljani. Deželna vlada je leta 1911 razveljavila izvolitev omenjenih dveh v občinski odbor, češ da sta dninarja in da kot taka nimata samostojnih dohodkov, kakor terja občinski volilni red. Pritožba zoper to odločbo deželne vlade navaja, da sta Vidic in Dečman že 20, oziroma 21 let zaposlena v istem podjetju, da delata za tedensko mezdo in da imata dogovor glede odpovedi; smatrati ju je za obrtna pomožna delavca in ne za dninarja; kot obrtna pomožna delavca pa imata pravico, da sta izvoljena. , L pravno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, češ, da § 10 občinskega volilnega reda za Kranjsko ne izključuje od pasivne volilne pravice le dninarjev, ki so za zgled navedeni, temveč osebe sploh, ki vsied male mezde niso gospodarsko samostojne in zatorej prav posebno izpostavljene vplivu drugih oseb. — S to razsodbo je tržiška afera, o kateri je »Zarja« že ponovno in obširno poročala, pravno končana; nezaslišana ta razsodba pa odpira hkrati novo politično vprašanje, ker spravlja s svojo za lase privlečeno motivacijo v nevarnost delavsko volilno pravico po kranjskih občinah. Ne glede na neposredni žrtvi te razsodbe — Dečmana in Vidica — ki pač ne delata časti delavskemu razredu in sta navadna farovška podrepnika, je tržiški slučaj tako važen in tako nevaren, da mu mora delavstvo posvetiti največjo pozornost. Na stvar se povrnemo v eni prihodnjih številk! — .laven shod naše mladine, ki ga priredi mladinska podružnica »Vzajemnost«, bo jutri v nedeljo ob pol 3. popoldne v društvenih prostorih Selenburgova ulica št. 6'II. Tekoči teden je namreč nekdo izlegel v »Dnevu« in »Slov. Narodu« kukavičje jajce, da sc naša mladina boji pogledati narodnjaški iz oči v oči, in je dopisnik »Dneva« vrh tega še denunciantsko namignil, češ, »Vzajemnost« je politična, ker se v njej govori o liberalcih. Koliko je naših mladeničev, se narodnjaški petolizci lahko prepričajo na naših shodih, kjer jih ne bomo podili ven s policijskim komisarjem, kakor so oni to storili v nedeljo v kleti »Narodnega doma«. Ker nimamo nobenih skrivnosti, povemo že sedaj, da ie 136, od katerih ima 106 Članov svoje prispevke popolnoma v redu. Bo pač narobe, kakor ti di narodnjaški dopisnik. Sicer se bomo pa o ljubezni narodnjaške gospode do delavske mladine še pomenili, ko bo neka obravnava pri sodišču končana. Gospode iz nasprotnega tabora vprašamo, če so njihovi odborniki vsi tudi vpisani; kajti zdi se nam, da so si jih nekaj izposodili; celo enega takega, ki bi ga »Vzajemnost« že davno lahko tirala pred kazenskega sodnika. Zlasti slednji gospodek naj bo prav lepo tiho in moren, pa naj da narodnja- kom kar je narodnjaškega, »Vzajemnosti« pa, kar je njenega. Uredništvo »Slov. Naroda« ve P[av Jepo tiho in miren, pa naj da narodnja- n Čuda, če se dopisnik sedaj jezi, da so njegov dopis prištucali tako, kakor prištuca konjederec cuckov rep, če je predolg. In tak odštucan rep je cela »delavska« organizacija v narodno-napredni stranki. Jih je pač preveč, ki bi radi nosili zvončke in zvonove; ampak kdo bo pa hodil za ovnom, če bo že vsak koštrun imel svoj zvonec. Kraguljčkov, takih, ki jih nosijo harlekin:, je pa še nekaj na razpolago. i- . T-rDe,avstvo Sp. Šiške, pozor! V ponde-Ijek, 17. t. m., se vrši v gostilni »pri Štirnu« v Spodnji Šiški javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom: Inkorporacija Spodnje Šiške Ljubljani; Druga važna vprašanja občinske uprave v Spodnji Šiški. Začetek ob 8. zvečer. Važnost inkorporacije Sp. Šiške Ljubljani in nejasno porazumevanje tega vprašanja sili delavstvo, da pove jasno svoje stališče v tem oziru. Polnoštevilna udeležba je torej neob-hodno potrebna. . Vse člane in članice šišenske podružnice »Vzajemnosti« vabimo, da se zanesljivo m polnoštevilno udeleže rednega občnega zbora imenovane podružnice, ki se vrši danes, 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Ce-larcu v Spodnji Šiški. — Važnost naše izobraževalne organizacije veleva vsakemu po-edincu, da se zanima za njeno delovanje in prospeh. — Sodruga Kascha zadnja pot. Opozarjamo se enkrat, da prepeljejo truplo pokojnega sodruga Josipa Kascha danes ob 3. popoldne iz deželne bolnice na južni kolodvor, in vabimo ljubljansko delavstvo, da z mnogoštevilno udeležbo počasti mučenika dela! — Kako zvest socialist in čitatelj »Zarje« je bil pokojnik, kaže (o, da je še v bolnici, nekaj ur pred smrtjo, prosil za »Zarjo«. — Novomeško drsališče in še marsikaj. Iz Novega mesta nam pišejo: Skozi 3 mesece se če v javnosti ventilira vprašanje, kaj bo z mestnim drsališčem na Loki, kateri prostor se je vporabil pri zgradbi belokranjske proge. Gospodje iz rotovža so takrat svoje someščane tolažili, češ. le nič se ne jokajte za našim starim drsališčem, vsaj bomo stvar tako uredili, da mora železniško podjetje nam za staro drsališče napraviti novo. Res, letošnja zima za drsališče ni baš ugodna, ali semterja bi se že dobili dnovi, ki bi bili pripravni tudi za ta šport. Zato smo čakali in čakali, pa smo res dočakan novo moderno »betonsko drsališče«, kakor se jih vidi v bližini Dunaja proti Nuss-dorfu Ampak samo to je vrag, da to moderno drsališče še ne stoji na betonu, temveč šele na papirju v petkovem »Narodu«. V petek pravijo. jo slab začetek, v kar pa mi splošne ne verjamemo, le v tem slučaju pa smo primorani verovati: Slab začetek je bil že to, da v petkovem »Narodu« gospodje iz »rotovža« popravljajo, kar so preje sami trdili, namreč, da se bo za staro drsališče napravilo novo, in sicer da bo napravil tisti, kdor je staro drsališče vzel, to je železniško podjetje. Zdaj smo še le zvedeli, da je bila to pomota, ker dotični svet je kupilo c. kr. gradbeno vodstvo in ga je. — česar še nismo zvedeli — tudi že plačalo. Gospodje. ki so bili gospodarji tega drsališča, se sedaj javno iz njega norčujejo, in ga devajo celo med ušesca »—«. In pravijo, da sploh ni bilo »drsališče«, ampak čisto navadna žabja luža pa brez ušesc. Tirolec potrebuje preden pride k pameti, 40 let. Naši očetje so v tem oziru nekaj let hitrejši. Toliko let sc je slavna gospoda - drsala«, pa ni vedela, da se »drsa« po — žabji luži. Jojmine, jojmine! Zdaj, ko so vendar do tega spoznanja prišli, so na rotovžu spočeli vsestransko nov projekt. Pomislite, na severno stran se bodo zdaj obrnili. In na beton se postavi novo. moderno drsališče, kakor jih imajo v bližini Dunaja. Pa sila previdni so gospodje pri tem načrtu. Načrt je tako na vse strani obkoljen z »baje«, da se na ta projekt že danes brez pomisleka lahko priseže. Na primer ravno tako, kakor se je lahko priseglo na trotoar, ki je bil že pred 10 leti sklenjen v mestni dvorani, kjer je hvala bogu tudi še do danes ostal v sejnih zapisnikih. O, poredni so ti naši gospodje mestni očetje. Karkoli hočemo, vse nam obljubijo. Obljubili in sklenili so že pred 6. leti na mestnem trgu postaviti lično, moderno vremensko hišico, še lepšo, kot jo imate v Ljubljani. Ta hišica še danes plava .v zraku. Gospodje! Ker nam že delate skomine po bližini Dunaja, ali ste morda tudi tam kje videli, da ljudje svoje getove vrste potrebe opravljajo kar na javni cesti in po Jilicah? Za preslavno dolenjsko metropolo so bili že pred davnim časom sklenjeni gotovi prostorčki, katere Nemci v bližini Dunaja nazivljajo »An-standsort«. Na te brez zloglasnega »baje« opremljene in kot gotova stvar že davno sklenjene, pa že do danes nedovršene projekte smo se domislili, ko smo tisto zgodovinsko obljubo in pojasnilo brali v petkovem »Sl. Narodu« Nehote smo se pri tem tudi spomnili, kar nam je zaupal dober prijatelj gospoda župana, s Katerim sta poganjala tisto noč po tisti občinski seji. ko se je vprašanje glede drsališča odložilo na nedoločen čas. Nekaj ur po tej seji je-gospod župan svojemu prijatelju zaupal to-le: Mi^ sploh ne zgradimo nobenega drsališča na račun mesta. Kdor se hoče drsati, naj si ga sam napravi —pa nikar ne na petek. ~ Projekcijski večer priredi Slov. planinsko društvo v sredo dne 19. t. m. v dvorani »Mestnega doma«. — Kazale se bodo slike iz najbolj znanih in priljubljenih krajev Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 20 vin., dijaki prosti. V pokritje stroškov se preplačila hvaležno sprejemajo. Nov regulacijski načrt za severni del mesta Ljubljane. Jury za presojo konkurenčnih načrtov je v svoji seji dne 13. februarja sle-innn 0(*iočila: L razpisano nagrado v znesku 1000 kron je prisodila gosp. inženirju Heydeju Naucnapri Berolinu; 2. nagrado v znesku oOu K. arhitektu Fricu Schmiedingerju iz Mo-nakovega (projekt ima moto »Progressus«); 3 nagrado v znesku 400 K projektu »Salus pu-blica«, katerega izvršitelja sta arhitekta Be-guehn in Schvvegler iz Diisseldorfa. — Načrt inženirja Gustava Menningerja iz Gradca se priporoča v nakup. — Pohvala se izreče projektantom načrtov: »Slovanska Lublan«, »Zu-kunftsbild« in »Suum cuique«. — Vloženih je bilo do razpisanega roka 15 ofertov. — Razstava regulacijskih načrtov severnega dela Ljubljane se otvori te dni v Jakopičevem paviljonu. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev, nazaj je prišlo pa 30 Bolgarov. — Aretacije. Od četrtka na petek je policija aretirala sledeče osebe: Delavec Ivan Žabjek iz St. Lenarta je bil aretiran, ker je na sumu, da je na klavnici iz žepa ukradel mesarju Clialupniku 24 K 52 vinarjev. — Služkinja Julija Habjanova, rojena v Hieflauu ter pristojna v Kamnik, je pred kratkim prišla v Ljubljano iskat službe in se naselila v zavodu sv. Marte. Ko je odšla v službo, so tri tam stanujoče služkinje pogrešale precej obleke in je sum vodil edinole na Habjanovo, ki so jo v četrtek izsledili in aretirali. — Delavca Anton Semrajc, rojen leta 1852. v Tomačevem, in Marija Repanškova iz Podhruške pri Kamniku imata za mesto prepovedan povratek, a se vkljub temu še vedno povračata nazaj.’Včeraj ju je policija zasačila in aretirala. Zaradi postopanja je bila aretirana Ana Hafenrichterjeva z Dunajskega Novega mesta. — Poleg teh so bili na južnem kolodvoru aretirani France Kmetič iz Razdrtega, Andrej Mance iz Lukovice pri Delnicah, ker sta se hotela izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti vojaški službi Aretirali so tudi Matija Pintarja s Koroškega, kateremu so že dokazali, da je vlomil in pokradel pri neki stranki v Karunovi ulici. — Vse aretirance je policija po izvršeni predpreiskavi izročila pristojnemu sodišču. — Koncert »Slovenske Filharmonije«, Spored jutrišnjega koncerta pod vodstvom opernega kapelnika g. C. M. Hrazdira: 1. Za-lateo: »Monte bello«, koračnica. 2. O. Strauss: »Tiralala«, valček po motivih operete »Hrabri vojak«. 3. Ziehrer: Potpourri iz operete »Postopači«. 4. Parma: »Rosita-Bolero«. 5. We-ber: Ouvertura k operi >Oberon«. 6. Hrazdira: »Moravsko-vlaški motiv«, simfoniška škica. 7. Fučik: »Počme elegique«. 8. Dvorak: »Slovanski ples«, I. vrsta. št. 3. 9. Prohaska: »Ga-votte Empire«. 10. Bizet: Orkest. suita št. 2 iz opere »Carmen«. 11. Bayer: »Punčke«, valček. 12. Končna koračnica. — Kinematograf »Ideal«. Od danes do ponedeljka se predvaja senzacionalna tragedija »Oče«, ki je prve vrste umetniških film. Nastopa svetovnoznani igralec Ermete Zac-coni. To izredno umetniško delo je doseglo povsod najlepši uspeh. Vrhtega je še 5 izvrstnih točk, med katerimi zbuja velekomični film »Maser in Moric« kot opereta nepopisen smeli. V torek »Dolarska princesa«. Štajersko — Trbovlje. Legar se v tukajšnji občini še vedno širi, smrtni so bili doslej štirje slučaji. Pretečene dni je hodila po Trbovljah zdravstvena komisija, ki je zaprla več vodnja- kov. S -komisijo je hodil tudi neki zdravnik iz Gradca. V kolikor smo poučeni, bi bilo treba zapreti še veliko več vodnjakov, komisija pa je upoštevala, da bi potem v Trbovljah nastalo splošno pomanjkanje vode. Komisija je tudi odredila, da se oblastvenim potom zapre vinotoč gospe Majer nasproti rudniške bolnice. Rudniška bolnica je že prenapolnjena z bolniki, ki so oboleli na legarju, in ker je tudi občinska izo-lirna bolnica prenapolnjena, bodo internirani bolniki, katerih je še precejšnje število v domači oskrbi, v dveh sanitetnih barakah, ki so jih pretečeno nedeljo pripeljali iz Gradca. Kakor čujemo, tudi te dve barake še ne zadostujeta in je naročena še tretja. Semkaj je dospelo tudi sedem strežnic usmiljenih sestra, en zdravnik 'in baje tudi nekaj sanitetnih vojakov, vsi iz Gradca. Sestava barak napreduje nekam čudno počasi, dasi so prišle že v nedeljo, bodo mogli bolnike internirati šele v četrtek. Če gre tudi v slučaju vojne tako počasi, ne vemo. Rudniški zdravniki morajo vse bolnike, ki niso zboleli na legarju, pošiljati v Ljubljano in Celje, ker v Trbovljah sedaj zanje ni prostora. Izvedeli smo, da se je graški zdravnik kar za glavo prijemal, ko je videl veliko zanemarjenost, ki vlada tukaj v zdravstvenem oziru. Iz okolice Polaja bo interniranih še kakih dvesto delavcev zaradi Iegarja. Čudno! Sedaj je vse po-koncu: rudniški urad, okrajni zdravnik, okrajno glavarstvo, županstvo in menda celo namestništvo v Gradcu. Preje pa, dokler je bil čas, se ni nihče za nobeno stvar zmenil, trboveljska premogokopna družba je imela popolnoma proste roke, sedaj gospoda šele opaža, ko vidi, kam profitarstvo Trboveljske premogokopne družbe pelje, da so vsi skupaj svojo dolžnost naravnost na pregrešen način zanemarjali. Organizaciji rudarjev, ki je vedno opozarjala na velikanske nedostatke v trboveljskem rudniku, so se delali očitki, češ da dela družbi krivico. Sedaj, ko je izkoriščevalni sistem te družbe zopet ubil nekaj delavskih življenj in spravil neštevilne delavske družine v nesrečo, se po-kazuje, da je bila kritika funkcionarjev rudarske organizacije v polni meri opravičena. Okrajnega zdravnika dr. Kepo iz Celja smo videli neštevilnokrat v Trbovljah, ali zdi se, da je bilo vselej njegovo najvažnejše (in morda tudi edino) opravilo zavživanje dobrega kosila v tukajšnji rudniški restavraciji, ker drugače ni misliti, da bi se j)od njegovim nadzorstvom tako grozno grešilo proti najprimi-tivnejšim zdravstvenim zahtevam. Tudi rudniški urad v Celju ni popolnoma nedolžen na stvari, ravno tam se nam je vedno zagotavljalo, da je vse v redu, kar seveda — kakor nam sedai razsajajoča epidemija dokazuje — nikoli ni bilo res. Res pa je, da se je od vseh merodajnih faktorjev delalo tako, da ni mošnjiček Trboveljske premogokopne družbe nič občutil, to se pravi, da so se družbi prikrivali vsi izdatki, ki bi jih bila morala napraviti v korist zdravstva in varstva svojih delavcev. Vsakdo se je bal, da si ne bi nakopal nemilosti družbe na glavo, za to so gospodje raje stiskali oči in molčali. Ce Domislimo, koliko let že zahteva delavstvo vpeljavo kopelji, tedaj je treba pač javno pribiti, da so zdravstveni faktorji v največji krivici, da še danes kopelji ni. To pač jasno dokazuje, da stremljenja delavstva niso podpirali, pač pa s svojo rezerviranostjo še celo ovirali. Močvirje nesnage, v katerem delavstvo v Trbovljah živi so sicer z odprtimi očmi gledali, teda — Trboveljska premogokopna družba in njen ravnatelj nista hotela, kar so zdravstveni organi vedeli, in za to je ostajalo lepo pri starem. Šele kuga je morala gospodo zdramiti in bati se je, da bo, ako bo gospod ravnatelj le količkaj kisel obraz pokazal, kadar bo nevarnost pri kraju, zopet počasi zadremala. Delastvo bo moralo pač skrbeti, da sc to ne zgodi. — Ukradene svinje. Posestniku Fr. Kaučiču v Radgonski okolici so neznani zlikovci ponoči ukradli dve svinji. Tatov še niso izsledili. Zaupniki, ki še niso obračunali za Žepni koledar, so na-prošeni, da store to čimpreje. Upravništvo. Trst. — V proslavo spomina sodruga Franceta Schumeierja, ki ga je zločinska roka odvzela delavstvu in vsakdanjemu neumornemu delu na korist delavstvu, kateremu je vdano in navdušeno posvetil najboljše svoje moči, sklicuje socialno demokratična stranka, • strankino zborovanje. ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Ma-donnina 15. Sodrugi, delavci! Udeležite se tega zborovanja v velikem številu. Počastite dostojno spomin sodruga Schumeierja in dokažite, kako zna delavstvo ceniti sodruge, ki so svoje življenje posvetili osvobodilnemu boju. Za mednarodno socialno demokratično stranko v Trstu: Fgio Chiussi, France Milost, Rudolf Brumlik. — Predavanje E. Kristana o vtisih iz Amerike. ki se je vršilo v četrtek 13. t. m. v »Delavskem domu« tržaškem, je privabilo toliko občinstva, da je bila zelena dvorana natlačeno polna. Predavanje je trajalo dve uri in pol in so ves čas navzoči naravnost strme poslušali zanimiva izvajanja, za katera je dobil predavatelj zasluženo odobravanje. V petek se je predavanje nadaljevalo ob enako veliki udeležbi in ob enakem navdušenju. O zanimivem predavanju bomo poročali cb§jrneje v enj prj_ hodnjih številk. Nerevidirane manire. Tržaški slovenski narodni dnevnik se je razjezil zaradi naše notice o dragoceni izpovedi dr. Wilfana, ki je na seji mestnega sveta povedal, da so mu nekateri italijanski nacionalistični svetovalci pripoi očali, naj pritiska na socialne demokrate v narodnih zadevah. Svoio jezo imenuje »Edinost« revidirano stališče, češ: zato ker se nahajamo pied volitvami, so socialni demokratje revidirali svoje stališče proti in v ko- rist s.ovenskim šolam. Ako bi imel narodni dnevnik dovolj poguma, pa bi skušal enkrat revidirati svoje polemične časnikarske manire pioti nam, tedaj bi sc mor&l sramovati svojih dosedanjih polemičnih manir n- priznati bi moral. da je napisal marsikatero krivico namna škodo m na škodo svojih bralcev. Narodnemu dnevniku bomo odgovorili kolikor mogoče kratko. Le to je, da ne vemo, kakšnih besed bi se posluževali, da jih ne bi »Edinost« krstila za psovke. Kritiziranje je po mnenju »Edinosti« psovanje. »Edinost« govori neresnico, ko pravi, da je stranka revidirala svoje stališče proti »Legi« in za slovenske šole. Revidirali so svoje stališče le oni trije socialni demokratje, Kjasovali za »Lego«. Stališča glede slovenskih sol niso revidirali, ker so že dvakrat zahtevali, naj občina da Slovencem potrebne sole ah pa naj vsaj prevzame v svoio režijo Cir.l-Metodove Šole. Ako je »Edinosti« lezece kaj na resnici, bi morala to javno priznati. Vemo, da takega poguma nima in ga bo težko kdaj imela. Objavili smo dragoceno izpoved (ki je v resnici dragocena) dr Wil-fana m smo dejali, da je iz te izjave jasno, da so bili vsi VViIfanovi surovi napadi na socialiste dogovorno sklenjeni z italijanskimi nacio-nalci in da je igral dr. NVilfan vlogo sluge italijanskih nacionalcev. Tako smo rekli in to ie se vedno naše prepričanje. Zakaj? Zato ker ie bilo postopanje dr. Wihana in vseh slovenskih narodnih svetovalcev ves čas proračunske razprave naperieno le proti socialnim demokratom. In to kljub temu, da niso socialni demokratje napadali v nobenem oziru slovenskih nacionalcev, kljub temu, da socialni demokra-tie niso izdelali proračuna, kljub temu da so socialni demokratje v mestnem svetu najmanjša opozicija in da. ni od njih odvisno ali se odobre ali se zavrnejo predloge in želje slovenskih zastopnikov. Dr. Wilfan. ki je fant od fare v klubu slovenskih narodnih svetovalcev, ni imel in ni mogel imeti v svojem neka-vahrskem postopanju proti socialnim demokratom nobenega drugega namena, kakor da socialnim demokratom škoduje na en ali na drug način. Wilfanoya opozicija proti proračunu in njegovi nastopi proti italijanski nacionalistični večini so bil' kakor brizganje z rožno vodo. Saj je moz upal celo na kompromis z ital na-cionalci in se jim je hotel celo prikupiti In i,0tel je kompromis brez, torej proti socialnim demokratom. Celo ljub mu je bil ves v »roti delavskem duhu sestavljen proračun za katerega bi bil glasoval ako bi bila v njem le mrvica za Slovcnce. Dr. Wilfan in vsi, ki nimajo sena v glavi, vedo. da je pač vseeno, ako glasujejo ali ne socialni demokratje za slovenske zahteve. Italijanska nacionalistična večina je dovolj močna, da vse take predloge potepta. Zakaj torej siliti socialne demokrate v izjave? Pri vsem svojem političnem devi-štvu je dr. Wilfan hud protisocialist. On ie hotel na vsak način izsiliti od socialnih demokratov v šolskem vprašanju izjavo, in si je mislil: Ako se izjavijo za to, bodo imeli škodo tukaj, ako se izjavijo za ono. bodo imeli škoda tam. Tako misel so imeli tudi italijanski na-cionalci. In ker sami niso imeli dovolj poguma opravljat izsiljevalno delo. so ta opravek naložili dr. VVilfanu, ki ga je izvrševal ves čas razprave s posebno vnemo in navdušenjem. Sam ja povedal, da so mu italijanski nacionalisti to delo priporočali in razprava o proračunu nam pove, da je priporočilo izvrševal dosledno in navdušeno. »Edinost« naj nam pa ne zamen, ako povemo, da je bil naskok dr. \Vilfana po Puecherjevem govoru proti »Legi« nekavalirski. Najmanje nekavalirski! o vsem drugem pa, kar še govori »Edinost« v svoji notici, bomo še izpregovorili. za danes ji priporočamo le, naj za božjo voljo enkrat revi* dira svojo polemično maniro. Zakaj njena dosedanja manira ni ne resna, ne dostojna glasila tržaške narodne stranke. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ :: 56. izkaz: Na zabavnem večeru tiskarjev pri Levu 250 v vesela Hrn*ba v Lazah pri Koviču, po sodrtigu Uršiču 596 v postllničat Kovic 200 v krajna skupina Rakek 1000 v, SČhauze Kar-lovec 20 v Bclaj 40 v. na veseličnem ple.su javne Hudste knjižnice v Nabrežini nabral sodr. Ivančan • G Crninvi OOv F. Pertot ker mi alkohol več ne ugaja 40 v' GWciss°K S. Petrovič 20 v, Fr. Lukman 20 v, A. Pecikar 20 v I Ca-harija 10 v, I Caharija 20 v L Marica 30 v I Pertot 30 v, g. Markovič 20 v, g. A Pertot 20 v, J. Gruden 20 v S. Gabrovec 30 v, g. V. Marica 40 v, N. Potrato 40 v N N. 40 v, E. Bosco 40 v, S. Kosmina 50 v, 1. Colia 30 v F. Pertot št. 35 30 v, M. Antonini 40 v, I. Gulič 100 v. Rosza Bela 50 v, F. Pertot 100 v, Fr. Pertot 20 v F’ Pertot 20 v, Frančeškin 30 v, Šuligoj 20 v, J. Devetak 20 v 1 Pertot 20 v, A. Grobiša 20 v, Paušner 20 v, I. Gruden’ 100 v R. Kosmina 20 v, Pertot 20 v, J. Grilan 40 v V Tanre 40 v E Snerc 30 v, I. Cabas 10 v. Visintin 40 v', L Kosmina 20 v, V. Caharija 20 v A. Taučer 40 v, Temporini 20 v, J. Cerneva 50 v, L. Pertot 40 v, n. n. 20 v. Tomažič 30 v, J. Gruden 40 v F Kosmina 50 v, 1. Caharija 100 v, L Sedmak 50 v, Godnič 30 v, Pipan 20 v, A Pertot 20 v V. Baschi 20 v F Caharija 30 t, Radovič 10 v na sestanku kamnarskih delavcev v Sovodnjah nabral sodr, Ivančan: Peter Briško, ker je rešen spor, ki je nastal vsled moje ne* solidarnost. 100 v Ivančan 100 v, Tomšič 40 v, Devetak 2° v. Nanut 20 v Nanut II 20 v, Uršič 20 v, Ožbot 20 v, Tonrnič 20 v, sodružica Marganova nabrala na jubilejni že-leznični veselici v delavskem domu v Trstu 2000 v, Milan Dozet 100 v, Ivan Knez kovač 100 v, J Hladnik od želez-mčne veselice pri mescu“ v Nabrežini 500 v, C. A. 100 v, f' „ v> »• A. 80 v, na Rožniku nabral Tone Fr.iniot 1000 v, na veselici v Trebnjem nabrala Šilih In Jeraj 610 v. Skupaj 255011 + 9016 = 264027 vin. V 54, izkazu z dne 8. januarja 't. L je izpuščen znesek so-druga Ivan Arčona iz Vrtojbe, ki se glasi: po končanem predavanju s. H- Tuma v Vrtojbi nabrano 1244 v, prav tako tudi Schanzer Karlovec 20 v. Skupna svota je pravilna, v besedilo pa se je bila vrinila tiskovna pomota. To naj služi darovalcem v oojasnila Obnovljena balkanska vojna. Velika bitka pri Bulajiru? — Srbska vlada pošlje Bolgarom 80.000 mož na pomoč. — Bolgari priznavajo srbsko posest nad okupiranimi deželami. — Šukri paša se ne vda. NA GALIPOLSKEM POLOTOKU. Bolgarsko delo. Solun, 15. Sandanski, ki je bil zadnje čase tukaj, je odšel z močno četo prostovoljcev v Malgaro. V Dedeagaču preiskujeio bolgarske oblasti krščanske hiše, da bi našle mohame-dancem ugrabljene predmete. Mnogo oseb so zaprli. Turško izkrcavanje. Carigrad, 15. Izkrcanje pri Silivri se je pod zaščito mornarice baje posrečilo. (»Baje« — to ni posebno zanesljivo.) Turške čete se drže pri Eregliju in Bigadosu. V Silivri je turško prebivalstvo umorilo nekoliko zaostalih kristjanov. Tudi pri Šarkeju se je posrečilo izkrcati dve diviziji vkljub raznim nezgodam lacbi. Ko pa sta korakali v deželo, so jih močnejše bolgarske čete napadle in vrgle nazaj na obrežje. Bitka je bila baje strašno krvava; po turških poročilih so imeli Turki 250 mrtvih in 70 ranjenih. Begunci pripovedujejo, da bombardirajo Bolgari Sarke j; štiri ure severno od uanpolija se razvija bitka. Po privatnem pismu nekega turškega častnika so imeli Turki v bo-iih pri Bulajiru 2500 mrtvili in več kakor 3000 ranjenih. Pričakujoči izid bitke so transportne ladje Polne čet pristale priv pri Galipoliju. Ofenziva (?) ob Marmarskem morju se le počasi razvija, ker so tla vsled visokega snega na meter globoko omehčana. Bolgari imajo še vedno zasedeno črto Rodosto, Čorlu, Čerke-skej. Midija. Turške prednje patrulje so dosegle postajo Simekli, pa so se vrnile. VELIKA BITKA PRI BULAJIRU. Carigrad, 14. Po avtentičnih poročilih je ostala predvčerajšnja bitka pri Bulajiru, naj-v.Ccja v obnovljeni vojni, neodločena. Začela je ob 4. popoldne in končala včeraj ob ranem jutru vsled utrujenosti obeh strank. Turki so vztrajali na svojih postojankah. Nasprotniki — Bolgari. Grki in Srbi — so bili napadeni od treh strani. V boj je poseglo i turško i grško bro-dovje, prvo južno, drugo severno od Galipol-skega polotoka. Ta bitka je bila brez dvoma 15. »Agence Ha vas« javlja iz Sofije: Vlada je priporočila vojnim oblastnijam, naj preudarijo, če se more nevtralizirati odrinski mestni okraj Kargaroš kot pribežališče za tujce. pOj DO ZADNJE PATRONE. Carigrad, 15. V brezžični brzojavki ponavlja poveljnik odrinske posadke, Sukri-paša, svojo izjavo, da se bo boril, dokler ne izstreli radnje patrone, in da upepeli mesto, ako bo kapitulacija neizogibna. SE 80.000 SRBSKIH VOJAKOV ODIDE V TRACIJO. Bolgarske kompenzacijo. Belgrad, 15. Poučeni krogi trde, da je ministrski svet, ki je trajal cele tri ure in mu je prisostvoval tudi srbski poslanik v Sofiji, Spa-larkovič. sklenil odposlati v Tracijo še 80.000 mož in 150 havbic in oblegovalnih topov Bolgarom na pomoč. V kompenzacijo prizna Bolgarija srbsko posest nad vsem ozemljem, kar ga je osvojila srbska vojska. TURSKA MORNARICA. Ponesrečene ladje. Carigrad, 15. Nepotrjene vesti pravijo, da sta se pri izkrcavanju čet dva lokalna parnika vsled bolgarskega obstreljevanja potopila. Neka transportna ladja, ki je bila s četami in strelivom namenjena za Sarkej, se je med potjo napolnila z vodo, ker je bila preveč nakrcana. Druga pomožna ladja, ki je prevzela čete, je nasedla psi martnarskih otokih in morala prepustiti strelivo usodi. Naše otroke v zdrave, srečne ljudi vzgojiti le naša življenska naloga; ali otroci so mnogokrat slabotni, revni na krvi in si pridobijo vsled nepazljivosti, prepiha, prehlajenja razne bole- »Asar i Tevfik« izgubljen. Carigrad, 15. Oklopnica »Asar i Tevfik«, ki je nasedla pri Karaburnu, je izgubljena. Poveljnik ladje, ki je imel nalog podpirati napredovanje pri Midiji izkrcanih čet, je večkrat brzojavil, da se zaradi čeri ni mogoče bolj približati bregu. Dobil je pa nasprotne ukaze. Ko so se v pondeljek Bolgari pri Derkosu prikazali, je oklopnica pri obstreljevanju naletela navidezno s polno paro na skalo. Tuje ladje so iz razlogov nevtralnosti odklonile pomoč. Moštvo se je rešilo v čolnih. Vlada je odposlala križarko »Mesudije« z dvema torpedovkoma, da bi varovale ostanek ladje bolgarskih strelov in če mogoče rešile topove. Vsled izgube »Asar i Tevfika« ostane Turkom le še sedem za boj sposobnih ladij. POTOPLJENA TURSKA LADJA. Carigrad, 15. I.adja, ki se je potopila v Marmarskem morju blizu Šarkjoja je last Bosporske parobrodne družbe. Poškodovali so jo projektili bolgarske artiljerije; kapitanu se je posrečilo doseči plitvino in se je rešilo vse moštvo, kar ga je bilo vkrcanega na parniku. POROČILO O STRAŠNEM PORAZU GRKOV PRED JANINO SE POTRJUJE. Carigrad, 15. Italijanska bojna ladja, zasidrana v carigrajski luki, je dobila z druge italijanske bojne ladje izrped Valone brezzič-110 brzojavko, ki potrjuje poročilo o strašnem porazu grških čet pred Janino. Grki so bežali v divjem neredu m izgubili nad 2000 mrtvih in ranjenih. VLADARSKA OPRAVILA V VOJNI. Grški prestolonaslednik Konstantin navdušuje vojake. Atene, 15. Prestolonaslednik Konstantin je obiskal grške čete v Epiru in pohvalil njih hrabrost. Vojakom je priporočal potrpljenje, češ da se vkratkem ponudi ugodna prilika za odločilen naskok na Janino. Cete so poslušale prestolonaslednikove besede z velikim navdušenjem. SKLICANJE GRŠKE ZBORNICE. Atene, 15. Ministrski svet pod predsedstvom Venizelosa je sklenil sklicati v prihodnjih dneh poslansko zbornico na kratko zasedanje. da odobri nekaj neodložljivih kreditov in pogodbo o novem posojilu. NAMEN HAKKIJEVEGA POTOVANJA. Carigrad, 14. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da potovanje Hakki-paše ni združeno z nobeno oficialno misijo. Hakki-paša, ki biva sedaj na Dunaju, bo neobvezno konferiral z merodajnimi osebami, da se pouči o mišljenju, ki vlada v diplomatičnih krogih. ALBANSKO VPRAŠANJE. Krščansko socialne hujskarlje. Dunaj, 14. »Reichspost« poroča, da se bo danes vprvič poslaniška konferenca v Londonu pečala z določitvijo vzhodne meje bodoče Albanije. Krščansko socialno glasilo pravi, da je malo tipanja na rešitev vprašanja, ker zija med avstrijskim 111 ruskim stališčem preveliko nasprotje in ker noben avstrijski diplomat ne more dovoliti, da se odtrgajo od Albanije Dja-kovica, Peč in Prizren. Ako se dovoli to, je konec neodvisne Albanije zapečaten. POLICIJSKE PERSEKUCIJE V CARIGRADU. Carigrad, 14. Včeraj aretirani uradnik bolgarskega eksarhata, Gelev, je bil izpuščen na svobodo pod pogojem, da še danes zapusti Carigrad. Mnogo aretiranih Grkov in Bolgarov iz Macedonije je policija od])oslala v Trape-zunt. Ravnatelja grške gimnazije v Peri so na posredovanje patriarha izpustili pod pogojem, da zapusti mesto. Včeraj je policija aretirala tudi več grških podanikov; francoski poslanik je ukrenil diplomatične korake v njih prilog. KOLERA NA MARMARSKI OBALI . Carigrad, 15. V Karlalu ob Marmarskem morju, ne daleč od Carigrada, se je pojavila kolera. Doslej je ugotovljenih 20 slučajev. GROZODEJSTVA V VOJNI* London. 15. V poslanski zbornici je unionist Guiness vnovič interperiral državnega tajnika Greya o grozodejstvih, ki so jih pregrešile čete balkanskih zaveznikov. Minister Grey je odgovoril, da je med vojno nemogoče preiskovati poedine obtožbe. HAVARiJA ITALIJANSKE LADJE V SOLUNSKEM ZALIVU. Solun, 15. Italijanski parnik »Giava« je zapuščajoč sclunsko pristanišče zadel ob razbito turško oklopnico »Eeth-i-Bulent«, ki so jo potopili Grki. Parnik so oprostili, a se je vrnil v luko, da preiščejo njegove poškodbe. | FRANC SCHUHMEIER. Velikanski naval ljudstva k mrtvaškemu odru. Dunaj, 14. Danes od 9. dopoldne je bil dovoljen občinstvu doston do mrtvaškega odra v »Arbeitersheimu«. Navai občinstva iz vseh krogov dunajskega prebivalstva je bil velikanski in je trajal pozno v noč. Silne množice so pred »Arbeiterheimom« čakale, da so prišle na vrsto; zlasti v opoldanskih in večernih urah je bila gneča velika. ITALIJANSKA FAKULTETA V TRSTU V PRORAČUNSKEM ODSEKU SKLENJENA. Dunaj, 14. Proračunski odsek je danes sklenil s .35 proti 4 glasovom ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, najpozneje v zimskem semestru 1915/10 . Odklonjen je bil predlog dr. Verstovška, da se fakulteta nastani v Roveretu, takisto njegov predlog, da se v Trstu ustanovi slovensko-italijanska fakulteta (s 25 proti 13 glasovom). Enaka usoda je zadela neresni Verstovškov predlog, da se ustanovi v Ljubljani slovenska pravna fakulteta, in Dulibičev predlog, da se polagajo izpiti na italijanski fakulteti tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. rPopadel je nadalje Bilibi-čev predlog o recipročni veljavi zagrebških izpitov v Avstriji in dr. Erlerjev predlog, da je za kandidate na italijanski fakulteti zagotoviti popolno znanje nemščine. Sprejeta je bila resolucija dr. Verstovška, ki pooblašča vlado, da pripravlja ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Za referenta v zbornici je določen dr. Rosner. — Nato je proračunski odsek na predlog posi. Friedmanna izvolil pod-odsek, ki naj preišče afero o oddaji mornariških naročil v tujino. Dunaj, 15. V parlamentarnih krogih mislijo. da bo tudi zbornica glasovala za ustanovitev italijanske fakultete v Trstu, da pa pojde vlada zopet po pomoč v gosposko zbornico, ki bo sklenila, da dobi Dunai sedež fakultete. BOJI DAVČNIH DEFRAVDANTOV. Iz finančnega odseka. Dunaj, 14. Finančni odsek ie danes nadaljeval razpravo o dohodninski reformi. Opoldne je bil odsek neskiepčen, ker je bilo med strankami in vlado zunaj razpravne dvorane veliko barantanje o kontroli trgovskih knjig po davčni oblasti. PODROBNA DEBATA O OGRSK« VOLILNI »REFORMI« . Budimpešta, 14. Danes se je začela podrobna razprava o volilni reformi. Na željo ministrskega predsednika Lukacsa je odloženo glasovanje dotlej, da se vlada izjavi o posameznih izpreminjevalnih predlogih. PRIPRAVI: ZA GENERALNO STAVKO NA OGRSKEM. Učiteljstvo vzame v oskrbo delavske otroke. Budimpešta, 15. Učiteljstvo je imelo veliko zborovanje, ua katerem je bil izvoljen odbor 50 članov, ki prevzame skrb za delavske otroke v času generalne stavke. HRUPNI PRIZORI V BELGIJSKI ZBORNICI. Bruselj. 14. Pri razpravi o obrambni reformi je zbornica proglasila na predlog vojnega ministra tajno sejo. Vojni minister pa ni mogel podati svojih zaupnih pojasnil o mednarodnem položaju, s katerim motivira vlada brambno reformo, ker so se socialni demokra-tje postavili na stališče, da je molk o tajnih razpravah osebna stvar vsakega poslanca in da ne prevzamejo zato nobene odgovornosti. Vsled te izjave je nastal v zbornici velikanski hrup, in je bila seia prekinjena. — Dogodek zbuja po vsej deželi senzacijo, ker belgijska ustava ne pozna tajnih sej. LORDI ZOPER LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE. London, 15. Zbornica lordov je po tridnevni razpravi z 252 proti 51 glasovom odklonila predlogo o ločitvi cerkve od države v valeški pokrajini; dva škofa sta glasovala za ločitev. PONAREJALCI BRAZILJANSKEGA DENA-JA V JABLONCU. Jablonec. 15. Policija je v Jabloncu zasledila veliko delavnico za braziljanski denar, v kateri so že 13 let ponarejali braziljanske novce po 1000 in 2000 rejsov in jih v cementnih sodčkih pošiljali v 1 Bazilijo. Ponarejalci so tekom let razpečali na stotisoče ponarejenega denarja. Doslej je aretiranih šest oseb; poglavarja ponarejalske družbe sta trgovec Leuthner in sedlar Giintlier. POLITIČNA PARITEV. Dunaj, 15. Cesar je izrazil željo, da prisostvuje osebno poroki med vojvodom Ernstom Kumberlandskim in prusko princezinjo Viktorijo Luizo, ki bo najbrž junija meseca. REVOLUCIJA V MEHIKI. VVashingtonska vlada posega v državljansko vojno. VVashingion, 15. Včeraj so dospele pred Verakruz štiri amerikanske bojne ladje, dve pred Akapulko. Pet križark iii več drugih bojnih ladij je odplulo proti centralni Ameriki; razen tega razpolaga vvashingtonska vlada z desetimi bojnimi ladjami, ki se nahajajo v kubanskih vodah. čine in trpljenja. Naj se ne zanemarja otrok, ako so nahodili, hripavi, zaslinjeni, ako tožijo o bolečini v vratu, bodenju v strani, bolečinah v prsih; skuša naj se raje tudi najmanjše bolesti odpraviti, predno postane iz njih kaj hudega. Opozarjali bi tukaj na izkušeno, dobro domače sredstvo, kakor je to že mnogo let znani Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tudi neverni Tomaž napravi poizkus, ako čuje tako prepričevalne besede, kakor jih čitamo v nekem pismu baronice Geramb v kopelji Buzias pri Temesvarju. To se glasi: »Že dolgo sem hotela pisati in v časopisih naj bi bilo objavljeno, kako izvrstno vpliva Fellerjev Elsafluid. Imela sem toliko trpljenja, giht in slabost oči, utrujenost in glavobol, slabost in bolečine v hrbtu, in odkar rabim Fellerjev Elsafluid, sem popolnoma zdrava.« Mislimo, da bi bili tudi naši Čitatelji po enem poizkusu hvaležni. Ceno je sredstvo končno tudi; saj velja poizkusni tucat samo 5 kron franko. Ena mnogih, važnih nalog matere ie. na Razdejanje v mestu Mehiki. Washingtou, 15. Notranji del mehikanske prestolice je kup razvalin. Ker je mesto odrezano od dežele, je nastopila velikanska draginja. Sestradane čete plenijo po mestu; velika nevarnost preti od 3000 jetnikov, ki jih je general Diaz izpustil in oborožil. Artiljerijski dvoboj. Mehiko, 15. V bojih med vladnimi četami in pristaši generala Diaza igra glavno vlogo artiljerija. Vladne čete, broječe 7000 mož, so bombardirale še sihieje nego prejšnje dni pozicije generala Diaza, ki razpolaga s 3000 mož. brapneli so se usipali v notranje mesto. Nekaj projektilov je zadelo tudi palačo ameriškega poslaništva in amerikanskega kluba. Popoldne so vstaške čete bombardirale z artilerijskega arzenala vladno palačo. Boj je končal ob 3 popoldne brez odločitve. Mehiko, 15. Po petdnevnem boju sta včeraj ob pol treh popoldne obe stranki ustavili streljanje. Ob tem času so imeli vstaši postajo S. Lazar v svojih rokah. Ni ga nikakršnega dela pri katerem hi se ne utegnili raniti. Tudi čisto neznatne rane, čc jih ne zakrijemo, postanejo lahko vslod nesnage hudo in težko ozdravljive ter imajo za posledico hude bolečine. Nujno potrebno je torei, da vsako tnd: najmanjšo rano obvežemo z antiseptično obvezo Že nad 50 let priznano obvezilno domače zdravilo, antiseptično, hladeče, bolečine lajšajoče, prisad odvrača-joče in zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je pras/ ra dobro znano Praško domače mazilo iz lekarne B. Fras;-ner Pragi 203 III. Pušica po 70 h se dobiva po vseh lekarnah, vendar je strogo paziti na ime preparata in izde 0-vclca. K jer se ga ne dobi, naj se naroči naravnost pri izdelovalcu proti vposiatvi K 3‘16 za 4 pušice franko. Vestnik organizacii. Občni zbor krakovsko trnovske podružnice „Vza-jemnosti“ se vrši v soboto dne 15. februarja 1913 ob 8. zvečer v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti. Dnevni reci: 1. Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi vabi odbor. „Vzajemnost“ za šentjakobski okraj v Ljubljani ima danes 15 februarja ob 8. zvečer v zvezini pisarni, Selenburgove ulica 6 svojo rednv sejo Glavni odbor Vzajemnosti v Ljubljani ima v ponedeljek ob 8. zvečer važno izredno sejo, Kdor se seje neopravičeno ne udeleži ali pride prepozno zapade piobi. Mladinska podružnica Vzhjemnosti v Ljubljani vabi svoje člane na javen shod, ki bo jutri točno ob pol 3 po-poldnn v Selenburgovi ulici 6 z dnevnim redom; Narodnost in mladina, ter mladinske organizacije. Poročata sodruga Kocmur in Demšar. Sodrugi mjadeničt, pridite vsi na ta shod in agitirajte med tovariši za obiino udeležbo. Seja Šišenske podružnice .,Vzajemnosti“ se vrši v sredo 12. februarja ob pol 8 zvečer v pisarni Konsumnega društva. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, naj sc je odborniki zanesljivo udeleže. Seja kovinarjev se vrši v soboto 15. t. m. ob 8. zve-čar v društvenih prostorih, povabljen je tudi načelnik Vzajemnosti. Točna udeležba. Občni zbor šolsko-poljanske podružnice „Vzajem-nosti" v Ljubljani bo v nedeljo „ t. m. ob 10. dopoldne in ne kakor je bilo prvotno napovedano. Občni zbor Šišenske „Vzajemnosti“ se vrši v soboto 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu: Spored: Poročilo odborovo, poročilo nadzornikovo, volitev odbora, raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor. Socialno politični pregled. = Nezaposlenost v stavbinski stroki v Sarajevu, Zveza stavbiaskih delavcev za Bosno in Hercegovino na poroča: Vsled vojnih priprav v Avstriji in vsled balkanske vojne počiva skoro vse delo v Sarajevu in je veliko število delavcev brez zaslužka. Firme, ki so se v zadnjem času nastanile, v Sarajevu, hočejo temeljito izrabiti to krizo: <>d vseii strani vabijo delavce, dasi nimajo dela, tako da si ustvarijo veliko rezervno armado brezposelnih delavcev in da trše pritisnejo na organizacijo, zaprt in naj se nihče ne da speljati od podjet-Vsled tega je S trajevo za stavbinske delavce niških agentov na led! Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zahtevajte n pri Vašem trgovcu ne samo „kocke za go vejo juho", nego izrecno •EVE MAGGI limiUiill po 5 vm. kaji te so najboljše! Samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem I to paziti, da je odvajanje pri otrocih redno. Najhujše posledice nastopijo lahko pri zamaše-nju. Ali le ne drastičnih sredstev! Kot milo, odvajalno in obenem prebavo urejevalno sredstvo, ki vedno vpliva, smo preizkusili Feller-jeve Rabarbara pilule z znamko »Elsapillen«. 6 škatljic franko 4 krone. Oba preparata se dobi pristna pri E. V. Eeller v Stubici, Elsatrg št. 252 (Hrvatsko). g. © Q Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! S. Bimisch 1 kg sivega, dobrega, pu-l.jenega 2 K; boljSega 2'40 K; primn polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, f 6'40 K, 8 K; puha sivega fi K, 7 K, belega, finega 10 K; nnjfinojSi prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje ^a^Sa.befJa ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim pnha9tim perjem lfl K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernico 10K, 12 K, 14 K, 16 K z-rlavnice 3 K, 8 o0 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 19 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja . . »TV v __i IDA-------------- Ulil * v Vlil uu • - « -v • F — ’ 1 I-----J pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 80 K, 14 80 K. Ra^poSilja se po povzetju, od 12 K naprej frauko Lahko se franko zamenja za neugfjajoče se vrne denar. — Natanfcni cenovnikl gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Otvoril sem popolnoma urejen atelje za vsa zobo-zdravuiška dela. Idrija, 1. svečana 1910. Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franck‘\ = ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. v# ▼ Pošljite naročnino, če je še niste 1 ▼ w..,.; "co 03 > CB C O Is 5 > O v) CU o „lik«rM«dteiML iTT n tovroS«b8niM,3i*l'8 pri Ljubljani ■s. IT N CS3< N D m ta < U> © © ® Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Dr. B. Žižek okrožni zdravnik. Naročajte se na Zarjo! Kavarna Gostilna Florijanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. i ■ tfvre/ Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod lz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12 — opoldan „ 3 30 popoldan Odhod lz Logatca: ob 830 zjutraj „ 2 30 popoldan „ 6-30 zvefcr I’ Prihod v Logatec: ob 7 50 zjutraj „ 1 40 popoldan „ 5'10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4'— popoldan „ 815 zveier Cene z avtomobllnim omnibusom: Idrija-Logatec Idrlja-Oodovit 6odovič-Hoiedršica BotedrMca-Logatec ali nasprotno 1. razred z> osebo K 3-„ 1-50 „ 1-50 „ 1 50 II. razred za osebo K 2-— 1-„ 1-.. 1- Cene s kombiniranim avtomobilom: 1. razred II. razred ia osebo za osebo Idrija-Logatec ali nasprotno K 3— K 2-— Idrija-Oodovii „ .. 150 „ 1-— OodATli-Hotedršica „ „ „ 150 „ 1-- Hotedršlca-Logatec „ „ „ 1'50 „ 1-— Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. ISrfa konkurence Krasne novosti jesenskih oblek In površnikom domačega iz€lelka» Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. «»**??e. Dr. Josip Ferlolja je otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu Via Molino piccolo štev. 7. — Telefon št. 26—50. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. :::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6 zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Občno konsumno društvo ======== v Zagorju —....................... (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) vabi svoje člane na =redni občni zbor ki bo dne 16. februarja 1913 ob 3. popoldne v dvorani gospoda R. Mihelčiča na Toplicah. Dnevni red: 1. Preči tanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Račupsko poročilo za leto 1912. 3. Porodijo nadzorništva. 4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Interpelacije in vprašanja. Vstop imajo samo člani. Za nadzorniŠtvo Franc Klopčič zapisnikar. Ivan Wallend predsednik. Naznanilo članom „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico“ r. z. z o. z., ki stanujejo v Ljubljani in okolici: Prodajalne društva: v Ljubljani (Sodna ulica, Krakovski nasip, Bohoričeva ulica); v Šiški (Celovška c., Kolodvorska c.) ter na Viču-Glincah. se od dne 1. februarja dalje zapirajo zvečer ob pol 8. izvzemši v sobotah in dnevih pred prazniki. NADZORSTVO. NAČELSTVO. Opomba: Za prodajalne na Gorenjskem se eventualna preureJba naznani po tozadevnem sklepu gorenjskih delegatov. i P 1 Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-lVewyork, Kucnes Aires-Kio de Janeiro S 25 esi a s s 53 z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama. e^ntrčno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih ie im v«fcega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vlnotv, svež kruh, posteljo, kopeJj It j. — 1 ■ Odhod parnikov:--------------------- v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakib 14 dpi. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------- Kolodvorska ulica štev. 26. —