TIM 8 poštnina plačana v gotovini cena 14,00 dm april 1982 20. letnik revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine novice iz sveta tehnike V. Tavčar fotoaparat z računalniškimi programi Če avtomatika pri nastavljanju zaslonke ali časa zadene na meje zmogljivosti kamere, pre¬ ide še na dodatno nastavljanje časa ali zaslon¬ ke, tako da je osvetlitev vselej pravšnja. Pri tem je razpon časov, ki jih zmore avtomatika, med 22 sekundami in 1/1000 sekunde. Ob fotoaparatu ZE-X je kajpak mogoče uporab¬ ljati ves ostali sistemski pribor Mamiya za enooke zrcalne kamere. bliskovka v okrovu fotoaparata Posebnost je bliskovka, ki je neločljiva sesta¬ vina kamere, vendar se ne vgrezne v okrov, kot je to običajno pri podobnih aparatih, temveč se dvigne nad kamero kot pokrov, vrtljiv okrog tečaja ob zadnji steni kamere. Brž ko bliskov- ko dvignemo, se tudi vključi in baterija jo pri¬ pravi na delovanje, kot osvetlitve pa se skla¬ da s kotom snemanja, saj izvirna konstrukcija dovoljuje rabo sorazmerno velikega reflektorja. Japonska tovarna Mamiya je nedolgo tega predstavila svojo najnovejšo enooko zrcalno kamero za maloslikovni format ZE-X. Kame¬ ra meri 14 X 9 X 5 cm in tehta 470 gramov, opremljena pa je z novim računalniškim siste¬ mom Grossover za nastavljanje osvetlitve. Vgrajeni mikroračunalnik deluje po štirih pro¬ gramih: prvi daje prednost času ter prilagodi zaslonko za pravo osvetlitev; drugi daje pred¬ nost zaslonki, se pravi izbrani globinski ostri¬ ni ter prilagaja čas osvetlitve; tretji nastavlja sočasno zaslonko in čas po posebnem progra¬ mu; četrti daje prednost osvetlitvi — samodej¬ no nastavi ustrezen čas, zaslonko pa prilagodi razdalji in svetlobni vrednosti bliskovke. Zahodnonemška tovarna Agfa je začela izde¬ lovati najnovejšo maloslikovno kamero iz druži¬ ne Optima za množično rabo — Optima Flash. Fotoaparat ima objektiv Solitar 2,8/40, eno¬ stavna osvetlitvena avtomatika pa izbira čase med 1/30 in 1/1000 sekunde. April 1982 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič ® Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬ samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel.: 213-749 o Tekoči rač.: 50101-603-50480 ® Tiska tiskar¬ na Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬ iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije SLIKA NA NASLOVNI STRANI Ob vedno večji zadregi z energijo bo, kot vse kaže, prišla prav tudi vetrna energija. Maketa mlina na veter, za katerega je že kazalo, da bo za vedno utonil v pozabo, je morda le predhodnik bodočih vetrnih elektrarn. prva stran TIM 8 • 81/82 337 Ta številka prihaja med vas prav v času, ko zbirate poslednje moči za zadnja spraševanja in teste. Naj začnem s pisanjem, ki sem se ga še pose¬ bej razveselil, saj je pismo, ki bi nam ga naš bralec poslal s služenja vojaškega roka, še vedno bela vrana med vašimi dopisi. Iz dalj¬ nega Titograda se je namreč oglasil Rajko Ra¬ movš, naš dolgoletni naročnik. Vsebina njegovega pisma sicer ne sodi v našo pošto, zato sem ga posredoval našemu sode¬ lavcu, ki mu bo, upam, še pravočasno in za¬ dovoljivo odgovoril na zastavljena vprašanja. Samo Gerkšič iz Ljubljane se zanima za elek¬ troniko in tako kot že mnogi pred njim opaža, da na tem področju zelo primanjkuje primerne literature. Za knjigi Elektronika in Elektrotehni¬ ka v slikah meni, da sta pomanjkljivi, kar za¬ gotovo drži, saj sta izšli že pred leti, to pa pomeni, da sta tudi že zastareli. Na tem po¬ dročju dandanes že skoraj ni dneva, da bi se ne zgodilo kaj novega. Zato predlaga, da bi v prihodnjem letniku uvedli novo rubriko Spozna¬ vajmo elektroniko. Njegov predlog se mi zdi vsekakor upoštevanja vreden, zlasti še, ker ni prvi, ki je prišel na to misel, isto je predlagalo že lepo število naših bralcev. Upam, da mi bo uspelo najti primernega sodelavca. Kar pa za¬ deva knjige s tega področja, je zaenkrat na našem govornem področju še vedno huda su¬ ša, čeprav vemo, da je prav elektronika tista, ki obeta v prihodnje zavzeti pomemben delež v našem vsakdanjem življenju, bodisi doma ali na delovnem mestu. Matej Rudolf iz Vipave se je temeljito razpisal o vsebini revije. Da ne bom zašel v preveč podrobno razčlembo njegovega pisma, na krat¬ ko povzemam bistvo njegovega komentarja. Naš bralec meni, da je revija po eni plati pre- otročja, (tisti del, ki ga namenjamo praktične¬ mu delu v šoli) po drugi pa prezahtevna (tu ima v mislih elektroniko in daljinsko vodenje). Meni tudi, da smo zanemarili ljubitelje, ki de¬ lajo samostojno in niso vključeni v krožke ali klube. Želim si več preprostih načrtov iz elek¬ tronike in elektrotehnike ter daljinskega vo¬ denja. Da se ne bom kot že tolikokrat doslej ponavljal, za spremembo dopisa ne bom kriti¬ ziral. Žal tudi njegovi prošnji za manjkajočo številko ne morem ustreči, saj ni napisal, ka¬ tero številko želi. Tomi Takač iz Maribora se je lotil gradnje od¬ dajnika za DV Tim XIX. Pri tem je naletel na težave, ki jih sam ne zna razrešiti. Njegovo 338 TIM 8 • 81/82 pismo sem poslal našemu sodelavcu, tule pa so še naslovi radioklubov, ki imajo svoj sedež v Mariboru: RK »Maribor«, pp 12; RK »Študent«, Tyrševa 23; RK »Železničar«, Kopitarjeva 5. Upam, da sem mu s temi naslovi ustregel, pa morda še komu, ki se želi ukvarjati z radio¬ amaterstvom in ne ve kako začeti. Za vse take je včlanjenje v klub nedvomno najboljša rešitev. Aleš Škof iz Babne gore pri Polhovem Gradcu ima kaj neskromno željo. V eni sapi nas prosi za načrte za izdelavo elektronskih orgel in digitronske ure (ki bi merila do stotinke na¬ tančno), s pogojem, da bodita oba načrta čim¬ bolj preprosta, elementi za gradnjo pa kar se da poceni, pa še precej naj ju objavimo. Tudi njemu povem po pravici, da v uredništvu na¬ črtov ne jemljemo iz rokava, temveč objavljamo tisto, kar pripravijo naši sodelavci. Jih pa občasno seznanjam z vašimi željami, vendar vam ne morem ustreči čez noč. Tudi zaradi cene je stvar nekoliko sitna, elektronika je zaenkrat še tako mlada tehnična vaja, da so gradiva za tovrstne izdelke še vedno nesramno dragi. Zaenkrat le to , da sem njegova predloga vzel na znanje, kdaj in kaj se bo iz tega izcimi¬ lo, to bomo pa še videli. V dokaz, da se nam kdaj pa kdaj v resnici posreči ustreči vašim željam, je odgovor, ki ga lahko dam Denisu Donlagiču iz Maribora, ki se zanima za raketarstvo in ki mi je postavil ne¬ kaj vprašanj v zvezi z raketnimi motorji. V letošnji zadnji številki bo našel odgovor na vsa zastavljena vprašanja v članku izpod peresa tov. Marjana Zidariča. Bogo Sattler iz Tolmina mi je poslal lepo ošte¬ vilčen vprašalnik, kar kaže na sistematično osebo. Da se ne bi izgubil v gozdu vprašanj, ki jih je upam izdelal v dvojniku, mu odgovar¬ jam na enak način: 1. Tim je imel zamudo zaradi objektivnih vzro¬ kov, ki sem jih že opisal v pošti prejšnjih številk. 2. Tim 7 je prehitel Tim 6 zaradi poštnih zank. Poštarski golob, ki je bil zadolžen za 6. številko, je med potjo od Kočevja do Tolmina napravil zanko in tako zaostal za onim, ki je nosil v kljunu sedmo. 3. Cena 8-kanalne naprave se suče okoli de¬ narja. 4. Ladijski motorčki se dobe (prek Timovega oglasa), cena je odvisna od trgovskih talentov kupca in seveda tudi od prodajalca. 5. Velja isto kot zgoraj. 6. Spajkalnik stane približno 350 din. Pa brez zamere. Miloš Macarol pletilnik vezalk in vrečk To je stara napravica, ki smo si jo nekoč otroci izdelali iz praznega lesenega vretena, na katerem je bil namotan sukanec. Vanj smo zabili štiri žebljičke, katerim smo poprej s kle¬ ščami odščipnili glavice in jim s pilo zgladili vse ostre robove. Med domačimi šivalnimi po¬ trebščinami smo staknili še srednje debelo kovinsko kvačko z lesenim ročajem ter nekaj rjavega, črnega ali raznobarvnega bombažnega prediva in se lotili izdelovanja vezalk. Začetek prediva, ki je bilo zmotano v majhen klopčič, smo najprej vdeli z gornje strani skozi luknji¬ co, tako da je spodaj molelo iz nje vsaj 10 cm. Zatem smo ga začeli motati okrog kovinskih zatičev točno tako, kot kaže skica A: najprej krog zatiča 1, zatem krog zatiča 3, 4 in ponov¬ no krog zatiča 1, na katerem je že bila pred¬ hodna zanka. To smo s kvačko poprijeli in jo prevrgli prek vrha zatiča, na katerem je ostala le gornja zanka. Nadaljevali smo z motanjem prediva krog zatiča 2, ki je bil še prazen, in krog zatiča 3, kjer smo znova predeli spodnjo zanko prek zatiča, na katerem je ostala le gornja zanka. Odtlej smo to ponavljali pri vsa¬ kem zatiču in od časa do časa pocukali za konec prediva, ki je štrlel iz spodnje luknjice, dokler se skoznjo ni prikazal začetek okroglo pletene vezalke. Čeprav je bilo delo spočetka dokaj zamudno, smo kar tekmovali, kdo bo prej spletel čim daljše in čim lepše vezalke. Kdor je bil količ¬ kaj domiseln, je predivo zvozijal iz dvometr¬ skih koncev raznih barv, če pa je hotel imeti močnejše vezalke, npr. za gojzerice, je hkrati pletel iz dveh raznobarvnih prediv. Takšen pletilnik si tudi danes vsakdo lahko izdela sam, če je le pri roki takšno leseno vre¬ tence. Sicer si pa podobno napravo lahko izde- TIM 8 • 81/82 339 late tudi iz kosa plastične cevi, pri kateri zati- če najprej izrišete s flomastrom, nato jih pa izrezljate z rezbarsko žagico. Podobno napravo z več zatiči si lahko izdelate tudi iz debelejše plastične cevi, V našem primeru ima ta premer 40 mm in kar 12 zatičev. S takšno napravo si lahko spletete prevleko za male cvetlične vaze ali za plastične posode v obliki valja, v katere odlagate razna pisala. Te pletene vrečke so sila prožne, zato se bodo tesno prilegale tudi razgibanim oblikam vloženih posod. S takšno vrečko lahko preoblečete primerno stekleničko kolonjske vode, ki bo služila kot vaza za posa¬ mične cvetice. Če želite, da bo izdelek res ličen in okusen, pazite na skladnost barv pre¬ vleke in vložka. Izogibajte se prevelikega števila kričečih barv, ker se vse lahko spreme¬ ni v kič. Mnogo lepše bo, če si boste izbrali enovito barvno osnovo in tej kvečjemu dodali rahlo poudarjeno barvno poanto. Takšna so pač osnovna načela estetike, ki jih kaže spošto¬ vati. 340 TIM 8 • 81/82 Miloš Macarol likovne vaje s pisalnim strojem Podobno kot avtomobil je tudi pisalni stroj postal vsakdanja potreba sodobnega človeka. Je pač tako, da je tiskana beseda zaradi lažje čitljivosti dobila polno veljavo ne le v poslov¬ nem življenju, ampak prav tako v poklicnem delu in družbenih aktivnostih slehernega po¬ sameznika. Tu pa se človek naenkrat znajde v zagati, kajti šola ga je naučila le pisanja pisanih znakov ne pa tudi strojepisja, ki glede na današnje potrebe že sodi v sodobne zahteve človekove pismenosti. Te pomanjkljivosti ne kaže zameriti staremu šolskemu sistemu, ni pa prav, da so jo docela prezrli načrtovalci učnih programov celodnev¬ ne osnovne šole in srednjega usmerjenega izo¬ braževanja. Nihče ni pač upošteval, da se tako kot poslovni ljudje tudi vsak izobraženec, obrt¬ nik, delavec-samoupravljalec ali najbolj pre¬ prost državljan neštetokrat znajde v situaciji, ko bi moral sesti za pisalni stroj ter napisati strokovno poročilo, zapisnik, dopis, izjavo ali preprosto vabilo. Mar naj bodo zavoljo svoje pomanjkljive pismenosti večno odvisni od po¬ klicnih strojepiscev? Nič čudnega ni, da je strojepisje naenkrat postalo donosen posel celo za tiste, ki so po konvencionalnih merilih sicer komajda polpismeni, toda za seboj imajo tečaj strojepisja. Sicer pa se znanje strojepisja danes uveljavlja tudi na drugih področjih, zlasti še v računalni¬ štvu, ki iz poslovnih in raziskovalnih sfer naglo prodira tudi v proizvodnjo. Sestavni del vsake¬ ga računalnika ali računalniškega terminala je printer, tj. pisalnik. Celo mali priročni računal¬ niki, ki so namenjeni široki potrošnji in jih je mogoče priključiti na zaslon običajnega TV sprejemnika, že imajo podobne tastature kot pisalni stroj. Ves razvoj gre torej v to smer in najbrž je prav, da to vrzel v učnih programih skušamo čimprej pokriti vsaj v okviru svo¬ bodnih aktivnosti. Veliko takih možnosti nudi prav celodnevna osnovna šola. In če se hoče¬ mo izogniti nevšečnostim verbalnega pouka, bi bilo prav, da si šole postopoma omislijo nekaj pisalnih strojev in žepnih računalnikov, ki bo¬ do učencem resnično na voljo. Imamo na srečo domače proizvode, katerih cena je izredno do¬ stopna. V primerjavi s ceno drugih učil in didaktičnih pripomočkov je to prav gotovo zelo realna pobuda, ki ji nihče ne bi smel oporekati, zlasti glede na učne smotre in cilje. Ti so namreč lahko mnogo širši, kot jih nudi sam pouk strojepisja, ki bi ga kazalo posebej načr¬ tovati. Eden od teh aspektov, ki je zelo pomemben za otrokovo animacijo, je v rabi tiskanih znakov in matematično določenega linearnega zapo¬ redja za raznovrstna likovna upodabljanja, ki imajo lahko tudi uporabno vrednost (npr.: obli¬ kovanje napisov z večjimi črkami, kot jih zmo¬ re pisalni stroj, oblikovanje vzorcev za ročno vezenje in kompozicijo barv). Tovrstno likovno upodabljanje -nudi otroku iz¬ redno bogat spekter vzgojnih smotrov. Dejstvo je, da prav s takšnim likovnim oblikovanjem otroku resnično približamo svet matematično in prostorsko urejenih zakonitosti, ki so hkrati osnova za organizirano in sistematično delo, za neizčrpno inventivnost in estetsko sklad¬ nost. Priložene skice so le vzpodbuda za pristop k sistematičnemu, inventivnemu delu, ki razvija otrokovo ustvarjalnost in ga hkrati uvaja v j estetske zakonitosti i,n racionalno razporejanje , prostora. S tem načinom upodabljanja otroku približamo zakonitosti digitalne tehnike, ki jo j danes uveljavlja računalništvo vključno z novi-1 mi razvojnimi aplikacijami, kot so povsem po¬ dobne grafične ponazoritve statističnih podat¬ kov ali pa elektronski časopis, ki se kot otrok digitalne tehnike že uveljavlja na običajnem televizijskem zaslonu. Čez nekaj let bo tudi televizija prešla iz sedanjega analognega na digitalni sistem in takrat bo tudi televizijska slika prav tako kot priložene skice sestavljena j iz povsem določenega števila točk, ki se bodo med seboj ločevale po barvi in svetlobni jako¬ sti. Tudi v našem primeru vsak tiskani znak lahko predstavlja določeno barvo ali barvni odtenek. V črno-beli tehniki je mogoče pona¬ zoriti barvne odtenke tudi z izborom znakov in TIM 8 • 81/82 341 o°o°88<: o8°o£ XXX XXX lULiiiiiii Ioooooooooooooooooooool Ioffioooooooooooooooooooooool 11111111111,1 X X L?cccc x oooooooooooooooooooooooooooooooooooo 000000000 0.0000000 000000000 0 0 0 0 OOP*_X X ,x 342 TIM 8 • 81/82 °° 500C 0000 0000 0,0 00 0000 . 0000 >oooo 5oooo .0000 ( Oj 'oooo' 50000C oo .0000 oooo 0000 oooo oooo 50000 0,0 oo oooo. ooooo oooo oooo oooo oooooo / oooooo >0000 50000 0,0 00 ooooog o°°° oooooo njihovim podvajanjem. (Oglejte si ponazoritve strehe, smreke, Ljubljanskega gradu in vlaka!) Podobno analogijo bi lahko našli tudi pri časo¬ pisnih fotografijah, če bi si jih ogledali s pove¬ čevalnim steklom. Vse ornobele slike so se¬ stavljene iz svetlih in temnih točk, a barvne slike iz točk različnih barv. Likovno upodabljanje s pisalnim strojem nudi otroku obilico novih spoznanj ne le s področja grafike, ampak tudi s področja aplikativne elek¬ tronike, začenši od televizije prek računalni¬ štva do elektronskega časopisa in industrijskih robotov. Za začetek samo še nekaj napotkov: 1. Razdaljnik na valju je treba nastaviti na naj¬ manjši vrstični razmak. 2. Za grafično oblikovanje raznih skic, podob in vzorcev se najbolj obnesejo znaki malih črk o x c v s in i, razen tega pa tudš znaki + = — in %. Nekatere teh znakov lahko tudi medsebojno povezujemo, kot npr.: o in x, o in =, o in + ali pa x in —. Tako dobimo gostejše znake ($ =©=4-*). 3. Znake velikih črk (O I X H M in V) uporab¬ ljamo le izjemoma, ker se deloma medse¬ bojno pokrivajo. 4. Zaradi vidljivosti vse like oblikujemo od zgoraj navzdol. Za olajšanje dela si v začet¬ ku lahko napravimo rahle obrise želenih likov s svinčnikom. 5. Posamezne znake udarjajte enakomerno in ne premočno! Iztrošen barvni trak je treba zamenjati, da ne poškodujemo črk in valja! 6. Za začetne vaje je uporaben vsak star pisal¬ ni stroj, samo da še deluje. Komur je tak stroj na razpolago doma, naj kar pridno vadi. Ob vsem tem pa nikar ne pozabimo na pouk strojepisja. To znanje nikomur ne bo odveč, težko pa bo v življenju brez njega! za šolsko delavnico TIM 8 • 81/82 3 43 Amand Papotnik proizvodno delo z električnim orodjem Delovna naloga: PLADENJ Tokrat prikazujem izdelavo pladnja oziroma predala v različnih velikostih. Načrt podaja mere za en sam pladenj, a z vašo iznajdlji¬ vostjo lahko pladenj dopolnite (velikosti, iz¬ vedba ročajev itd.). Spoji so tokrat prikazani z utori za polno debelino deske, zato vam poda¬ jam tudi kratko inštruktažo o nekaterih lesnih zvezah in katalog nekaterih orodij in pribora, ki jih boste uporabljali pri izdelavi pladnjev. Pri krožku šolskega proizvodnega dela lahko izdelate nekaj takšnih oziroma podobnih plad¬ njev, ki bodo služili v tehnični delavnici za shranjevanje naprav, predmetov, slik, mate¬ riala itd. če se boste odločili za izdelavo predalov, mo¬ ra biti dno nekoliko širše, kajti takšno dno lahko služi za pomikanje po letvicah (npr. omare). Material: Za izdelavo potrebujete smrekov les (za opo¬ re), vezano ploščo (za stranice) in lesonit (za dno). Delovni postopki: 1- izbira materiala 2. merjenje in zarisovanje na material, 3. razžagovanje, 4. utorjanje, 5 - brušenje, 6- vrtanje, 8 - lakiranje, 9- opremljanje Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor: 1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP 2. Drugo orodje: nož za tapete, čopič, kladivo 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, ravni¬ lo, vzdolžno lesno vodilo, maska za krožno žago, stegi za pritrjevanje vzdolžnega les¬ nega vodila, primež z vijaki, vertikalno sto¬ jalo, svore. Napotki za delo: 1. Razžaaati je potrebno sestavne dele (pozi¬ cije 1, 2, 3, 4). 2. V smrekove letvice preseka 18 X 18 je potrebno izvesti utore širine 5 mm in glo¬ bine 5 mm (glej pozicijo 4). 3. Stranici 1 in 2 je potrebno zalepiti v utore z jubinol lepilom. 4. Na obod je potrebno nalepiti dno, prav tako z jubinol lepilom in ga še učvrstiti z žeblji (dolžine 15 mm), ki jih pribijete v opore. 5. Preostane še: 5.1. Izvedba ročajev (leseni, iz vrvice). 5.2. Lakiranje z prozornim nitro lakom. 5.3. Oprema (namestitev predmetov, orodja 1 TIM 8 • 31/82 3 45 PRIMEŽ Z VIJAKOM za pričvrstitev obdelancev VIBRACIJSKI BRUSILNIK VB-120 velikost brusne plošče 190 X 92 mm velikost brusnega papirja 230 X 93 mm premer kroga ekscentra 4,6 mm primež z vijakom ima mnogostrano uporabno vrednost pri vpenjanju in obd. obdelancev. VB-120 uporabljamo pri površinski obde¬ lavi plošč, letev, let¬ vic, desk in izdelkov v celoti PRIBOR: brusni papirji granula¬ cije 40, 80 in 120 BRUSNI PAPIR ZA VIBRACIJSKI BRUSILNIK granulacija 80 dimenzije 230 X 93 mm kosov 10 ČEP Z VIJAKOM za vpenjanje obdelancev in pritrje¬ vanje priključkov PRIKAZ NEKATERIH LESNIH ZVEZ v našem primeru je uporabljen utor za polno debelino deske Utor za polno debelino deske utor po vsej širini (viden) enostranski grebenasti spoj prekinjeni spoj (neviden) za fino obdelavo pladnja rabimo brusni papir granulacije 80 čep z vijakom služi za pritrjevanje priključkov in vpenjanje obdelan¬ cev na DM 200 utor za enostransko pero prekinjen utor (neviden) podolžni les na podolžni les obojestranski spoj (navpičen, vodora¬ ven) spoj po celi širini s preklopom 346 TIM 8 • 81/82 TIM 8 • 81/82 3 4 7 Slika 1. Razžagovanje posameznih sestavnih delov Slika 2. Razžagovanje še prej utor jen ih opor (po¬ zicija 4) Slika 3. Lepljenje sestavnih delov v pladenj Slika 4. Prikaz treh različnih pladnjev Slika 5. S takšnim pladnjem se lahko postavim! Slika 6. Takole izgledajo pladnji, ko so že zbrušeni in polakirani ter opremljeni (ročaji) Slika 7. Takšen pladenj lahko služi za serviranje pijače Slika 8. širši in globlji pladenj je uporaben za shra¬ njevanje različnih predmetov (npr. lego kock, orodja, naprav itd) Slika 9. Ožji in višji pladenj je uporaben za shranje¬ vanje olja in predstavlja lepo embalažo iz učnega načrta van proti vrtenju, zadržuje tudi ohišje pesta tem bolj, s čim večjo silo ga stiskamo ob ohišje. Na sliki 2 so vsi deli prikazani v točnem za¬ poredju sestavljanja. 601 Puša torpeda, komplet 602 Os z konusom 603 Osni konus 604 Matica osi 605 Vzvodni konus 606 Navojna glava, komplet 607 Valjčki za nosilec (610) 608 Valjčki 6,5 X 11,5, normalni 609 Vzmetni obroček 0 18,5 610 Nosilec valjčkov, komplet 611 Vodilni obroček valjčkov 613 Zavorni konus, komplet 614 Vzmetni obroček 0 16 615 Zavorni plašč 616 Zavorni plašč 617 Varnostna matica •618 Ključ 619 Varnostna podložka 620 Matica zobnika 621 Vijak za sponko (623) 622 Matica za vijak (621) 623 Sponka za cev 0 23 X 16,5 623K Sponka, komplet 624 Sponka za cev 0 20 X 14 624K Sponka, komplet 625 Tesnilni obroč, komplet 627 Zaščitni obroč, notranji »prašnik« 628 Zaščitni obroč, zunanji »prašnik« 629 Zaščitni pokrov 630 Zavorna ročica 632 Mazalka 634 Ležajni obroč Stana Šušteršič Tone Kadunc kotiček za kolesarje PESTO ZADNJEGA KOLESA S PROTIZAVORO — TORPEDO Delovanje: Pesto zadnjega kolesa s protizavoro je ureje¬ no tako, da ga lahko uporabljamo na tri nači¬ ne. Kadar poganjamo s pedali verigo tako hitro, da skuša ta gnati zadnje kolo naprej, tedaj se vrti zunanji del pesta z verižnim ko¬ lesom vred kot celota, če veriga miruje ali se počasi giblje naprej, se vrti pesto samo naprej — prosti tek — ne da bi bilo vezano na gibanje verige. Kadar pa zavrtimo verigo s pedali v nasprotno smer, stisnemo posebne mirujoče čeljusti proti notranji strani pesta, ki vrtenje kolesa zavirajo. Kadar žene veriga kolo v smeri vožnje, se uležejo valjčki na des¬ ni strani ob zunanje ohišje pesta in ga vlečejo za seboj. Če veriga miruje, se valjčki umak¬ nejo v notranjščino in prekinejo zvezo s pe¬ stom, ki se v tem primeru vrti samo. Kadar pa zavrtimo verižno kolo v nasprotni smeri vožnje, se pomakne stožčasti del — konus — v sredini pesta proti levi strani in pritisne ob ohišje pesta votel plašč iz medenine, ki leži v levi polovici votline. Ker je ta plašč zavaro- 348 TIM 8 • 81/82 Pri športnih kolesih dosežemo z vgraditvijo posebnih majhnih zobnikov v notranjščino ta¬ kega pesta menjavanje prestave, če s primer¬ nimi premiki poskrbimo za to, da prijemljejo zobniki na razne načine eden v drugega. Tako je mogoče pogon kolesa prilagoditi raznim potrebam. Brez menjavanja prestave med vož¬ njo navkreber bi morali veliko močneje priti¬ skati na pedale, s spremembami v prestavi pa se da doseči, da se pritisk noge na pedala le malo pojača, potrebno pa je pedala vrteti hitreje kot sicer. TIM 8 • 81/82 349 Vzdrževanje: Da nam bo kolo dolgo služilo, ga moramo pri¬ merno vzdrževati. Sem spada v prvi vrsti red¬ no mazanje vseh ležajev, predvsem pa tistih, ki so v stalni rabi. Kroglični ležaji vzdržijo si¬ cer nekaj časa, tudi če so suhi, toda prvim majhnim poškodbam kroglic ali ležajnih po¬ vršin sledijo običajno težje okvare, ki vožnjo zelo ovirajo. Za mazanje moramo uporabljati vedno čisto olje, ki pa ni potrebno, da gladko teče. V ležajih kolesa so namreč dokaj veliki presledki in zato preveč tekoče olje kaj rado izteče. Le za mazanje ležaja na zadnjem ko¬ lesu, ki rabi tudi za zavoro, smemo uporab¬ ljati le lahko tekoče olje, ker se sicer posa¬ mezni deli sprimejo in kolo ne teče več rado. Tudi verigo je treba lahno mazati, da zmanj¬ šamo obrabo in olajšamo vožnjo. Poznamo še prosto tekoča pesta, ki pa se upo¬ rabljajo predvsem za dirkalna kolesa. naši ustvarjalci Sandi Sitar anton peterlin Konec lanskega leta je stekla prva slovenska in jugoslovanska jedrska elektrarna. S tem se je končalo tridesetletno pripravljalno obdobje za vstop med razvite države z jedrsko energe¬ tiko. Priprave pa so se začele z ustanovitvijo treh velikih znanstvenih institutov za jedrsko fiziko — v Vinči pri Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani. Temeljne zasluge za vzpostavitev in začetek dela v ljubljanskem institutu, ki se dandanes imenuje po največjem slovenskem fiziku vseh časov, Jožefu Stefanu, gredo fiziku dr. Antonu Peterlinu, ki ga tokrat predstavlja¬ mo v naši rubriki. »Pobudnik Instituta je bil Boris Kidrič, jaz sem bil samo njegov izvrševalec,« takoj postavi stvari na njihovo pravo mesto dr. Peterlin. »Kidrič je ustanovil institut v Ljubljani s po¬ vsem določenim namenom, da bo to nuklearni institut, ki dela za postavitev reaktorja.« Postaviti jedrski reaktor, ki poganja prek par¬ nih turbin generator električnega toka (tisti v JE Krško daje Sloveniji in Hrvaški kar četrtino vsega potrebnega toka!), je zahtevna stvar in da bi bilo vsem zahtevam zadoščeno, je potre¬ ben napor mnogih ved. »Če hočete postaviti reaktor, morate imeti naj¬ prej gorivo, to pa je povsem kemijski prob¬ lem,« pripoveduje dr. Peterim. »Nato je treba uran ločiti na tistega, ki je za jedrsko gorivo, in tistega, ki ni za gorivo — tu pride v poštev masna spektrometrija. Seveda je treba imeti ljudi, ki poznajo jedrsko fiziko. Potem je po¬ trebno še zaščititi ljudi pred radioaktivnim sevanjem. Te vede so vključene, brž ko greste na reaktorski program.« Od tistih pionirskih časov je minilo več kot trideset let. Institut »Jožef Stefan« je opravil delo, zaradi katerega je bil ustanovljen. Opravil pa je tudi veliko drugega znanstveno razisko¬ valnega dela in ga še opravlja. Dr. Peterlin je bil direktor tega instituta v letih 1949—1955. Vendar se ni nikoli posebej posvetil fiziki raz¬ bijanja atomov na še manjše delce. Njegovo ožje delovno področje so ostale velemolekule. Temeljne raziskave na tem področju je nada¬ ljeval v tujini, kjer se je dr. Peterlin ukvarjal 350 TIM 8 • 81/82 predvsem »z vsem, kar razumemo pod Izrazom plastika, kavčuk«. Po rezultatih teh raziskav je dandanes Anton Peterlin v znanstvenem svetu poznano in cenjeno ime. Slovenski znan¬ stvenik je v tujini vodil ugledne znanstvene laboratorije, predaval na slovitih univerzah, v tujini deluje še dandanes. Vendar pa prihaja pogosto v domovino in tudi v institut »Jožef Stefan«, katerega soustanovitelj je. Ob enem takšnih obiskov smo sedaj 74-letnega fizika vpraševali predvsem o odgovornosti mo¬ derne znanosti, katere spoznanja je mogoče izrabiti ne le v korist človeštva, marveč tudi v njegovo škodo in uničenje. »Znanost je ukrotila atom, potem pa je padla bomba na Hirošimo ...?« »Res so atomsko bombo naredili fiziki, ampak vrgli so jo politiki,« odgovarja dr. Peterlin. »To je treba močno poudariti: za zlorabe zna¬ nosti niso krivi znanstveniki, ampak tisti, ki znanstvene izsledke tako uporabljajo, bodisi vojaki, bodisi politiki. Te je treba prevzgojiti!« — Razvoj fizike še vedno napreduje ...? »... čeprav je že v zadnjih petdesetih letih naredil tako ogromen napredek, da mu ne mo¬ re slediti normalna človeška pamet. Da smo zamenjali konja z motorjem, to še nekako gre, ampak danes gre za novosti, ki se sploh ne dajo več primerjati s starimi.« — Ali ni prav v tem nevarnost, da posledice znanstvenega razvoja niso več splošno razum¬ ljive? »Zdaj je stvar gospodarstvenikov, politikov, da svet navadijo na to, kar je prinesla znanost... Razvoj pa je nemogoče ustaviti, ker je nemo¬ goče reči: tule bomo nehali, ker je prenevarno. Nevarna je bila tudi iznajdba smodnika. Da so potem s smodnikom delali hude reči, tega ne morete naprtiti izumiteljem smodnika.« Dr. Anton Peterlin torej pravi, da gre znanost v svojem iskanju dalje kljub vsem nevarnostim za škodljivo ali celo zlonamerno izrabo njenih dosežkov. In spreminja svet. »Tudi sam sem zrasel iz silno primitivne dobe v moderno dobo,« pravi starosta naše fizike, ki je obenem tudi živa zgodovina vse hitrejše¬ ga razvoja znanosti. »Meni je bilo pred vojno trideset, petintrideset let. Prelom med pred¬ vojnim in povojnim je tako velikanski, da si je to težko predstavljati. Ko sem bil majhen, je bila konjska vprega poleg železnice še edina možnost transporta. Avto je bil pravi čudež, tako kot letala med drugo vojno, o katerih so mislili, da delajo znake z meglenimi trakovi na nebu. Danes pa vsak otrok ve, da se dela za letali megla.« Naposled dr. Peterim še doda: »Stvari, o ka¬ terih se nam še sanjalo ni, so danes mož¬ ne ...!« modelarstvo Jan I. Lokovšek sprejemnik za daljinsko vodenje TIM XXXI (I) Uvod Tim XXXI je FM sprejemnik, namenjen za delo v 27 MHz pasu. Za prejšnjega, TIM XXIX, so ne¬ kateri dejali: imeniten sprejemnik, le malo prekompliciran in malce predober za ladijske modele. Ali ne obstaja tudi za FM sprejemnik integrirano vezje, podobno kot smo imeli TCA 440 za AM? Res je, taka vezja obstajajo, celo več jih je. MC 3357 je cel sprejemni del v malem, KB 4446 pa vsebuje poleg sprejemnega in NF dela še dekoder. Tako vezje je vgrajeno v novejših Robbejevih sprejemnikih (mikro izvedenke). Po drugi strani pa je nakup tega integriranega vez¬ ja, ki je narejeno posebej po naročilu, brezupen primer. Nasprotno pa je MC 3357 dosegljiv, ker se uporablja tudi v druge namene. MC 3357 MC 3357 je namenjen FM sprejemnikom z dvoj¬ nim mešanjem. Ima zelo majhno porabo, na¬ petost napajanja je nizka in kot tak je zelo primeren za naše sprejemnike, ki jih napajamo iz baterij. Poglejmo njegovo blok shemo na sliki 1. TIM 8 • 81/82 351 Sprejemnik za daljinsko vodenje Vidimo, da vezje vsebuje lokalni oscilator, si¬ metrični mešalnik, medfrekvenčni ojačevalnik z limiterjem, FM demodulator in nizkofrekvenč¬ ni del. Predviden je za vhodno frekvenco 10,7 MHz. Vse to je v klasičnem ohišju s 16 nožicami (DIL16). Dejanska shema takega integriranega vezja se¬ veda ni preprosta in tudi ni nobene potrebe, da bi bila, saj v monolitni tehnologiji navadno izkoristimo vse možnosti in ne skoparimo s komponentami. Važna je kvaliteta in nekaj fransistorjev več ali manj ne pomeni nič na ceni, drastično pa poboljša lastnosti vezja. De¬ jansko shemo integriranega vezja MC 3357 pri¬ kazuje slika 2. Proizvajalec, tj. tovarna, predpisuje uporabo, v kateri jamči za publicirane podatke. Prikazuje jo slika 3. Vezava na sliki 3 se nanaša seveda na osnov¬ ni namen vezja, tj. uporabo v FM sprejemniku 2 dvojnim mešanjem. Prvi je integrirano vezje MC 3357 uspešno upo¬ rabil Terry Platt leta 1979 in svoj umotvor ob¬ javil v angleški reviji Radio Gontrol Models & Electronics. Uspeh je bil tolikšen, da ga je angleški Ambit začel prodajati v obliki sestav¬ ljanke že leto dni po izidu članka. Frekvence za daljinsko vodenje so seveda viš¬ je od 10,7 MHz, ki je tipična vmesna frekven¬ ca FM sprejemnikov. Zato je potrebno s po¬ sebnimi prijemi »prepričati« lokalni oscilator, da zaniha tudi na 27 MHz. To podrobnost opa¬ zimo takoj, ko si ogledamo shemo celotnega sprejemnika na sliki 4. Primorani smo bili povečati tok oscilatorskega transistorja (T1 na sliki 2) s pomočjo upora R1. Ker je prisotna tudi visoka frekvenca, smo morali to narediti s pomočjo dušilke D in kon¬ denzatorjev C5 in C6. Sprejemnik bi v načelu deloval tudi brez tega, bi pa zato doseg bil manjši. Vhodni filter je naš stari znanec, podoben pri večini Timovih RC sprejemnikov. Tvorijo ga 352 TIM 8 ® 81/82 Sl. 2. Dejanska shema integriranega vezja MC3357 L1, L2, C1, C2 in C3. Signal iz mešalnika vo¬ dimo prek medfrekvenčnega filtra (Tr1 in F) v medfrekvenčni ojačevalnik. Od tega filtra je odvisno veliko. Boljši ko je filter, boljši je sprejemnik. Vse je seveda odvisno od zahtev in seveda možnosti nabave, se pa da tudi z najpreprostejšimi filtri doseči zelo lepe re¬ zultate. Drugi medfrekvenčni transformatorček (Tr2) smo uporabili v FM demodulatorju. Nizko¬ frekvenčni signal v velikosti približno 0,5 Vpp dobimo na nožiči 9 integriranega vezja MC 3357. Le-tega najprej ojačujemo, oblikujemo in obenem generiramo tudi »rešet« impulze za dekoder, ki je v našem primeru integrirano vezje CD 4017, tudi star znanec Timovih spre¬ jemnikov za daljinsko vodenje. NF detektirani signal vodimo prek upora R9 še na izhodne sponke, tj. na testni priključek (TP), ker ga bomo potrebovali pri umerjanju in uglaševanju sprejemnika. Ker je poraba sprejemnika zelo majhna (manj¬ ša od 5 mA!), si lahko privoščimo še zaščito o v cc 6 O Vdc FIGURE 2 - TEST CIRCUIT Sl. 3. Predpisano vezje za uporabo MC3357 v FM sprejemniku z dvojnim mešanjem z diodo D1, ki ščiti pred napačnim priključe¬ vanjem napajanja in obenem pomaga pri filtra¬ ciji napajalne napetosti. Vzamemo seveda ger- manijevo diodo, ker je na njej padec nape¬ tosti le 0,2 V v primerjavi s silicijevo, kjer le-ta znaša 0,6 V. TIM 8 • 81/82 353 d« 1 JL i Tr? X T f|R10 f « + 4,8 V S/. 4. Sprejemnik za daljinsko vodenje TIM XXXI Na izhodu dekoderja imamo že na voljo impul¬ ze, potrebne za krmiljenje digitalnih servome- hanizmov. Uporabiti smemo tiste, ki delajo s pozitivnimi impulzi, in to so razen Graupner/ Grundigovih skoraj vsi. Načrt Terryja Platta je nekoliko drugačen. Ima drugačen nizkofrekvenčni del, v katerem upo¬ rablja premikalni register CD 4015. Bistvena razlika pa je v visokofrekvenčnem delu, kjer je dodal FET transistor v vezavi visokofrekvenč¬ nega predojačevalnika. Tako je dosegel zelo dober doseg, saj je njegova občutljivost bolj¬ ša od 1 pV. Naš sprejemnik ima tudi brez tega še dokaj dobro občutljivost (vsaj 10 pV, tipično 5 pV) in to je še vedno dovolj za zanesljivo vodenje ladijskih ter letalskih modelov do razdalje pri¬ bližno enega kilometra. Pač pa nam to pride prav v primeru motenj močnih CB postaj. Zelo močne (40 W) lahko prekrmilijo vhodni FET do te mere, da onemogočijo sprejemnik, pa čeprav oddaja na drugem kanalu. Dvojni si¬ metrični mešalnik pa je že po naravi (skoraj) neobčutljiv za prekrmiljenje takih velikosti, ki jih prinaša CB. Boštjan Vertačnik xa varite XAVANTE je model iz balse, ki bo ustrezal izkušenim, prav tako pa tudi manj izkušenim modelarjem. Sestavljen je iz 6 delov, ki niso preveč zahtevni in ne potrebujejo mnogo na¬ pora. TIM 8 • 81/82 3 55 S številko 1 je označen trup letalca, ki je iz 3 mm balse. Na konici trupa izbrusimo z vsake strani po 1 mm. V zareze vstavimo 1 mm lipov les št. 2, ki varuje letalo težkih udarcev. Po potrebi lahko kljun tudi obtežimo. S številko 3 je na sliki označeno krilo iz 3 mm balse, ki je obdelano v profil. Krilo se sestoji iz dveh takih delov, ki ju prilepimo na trup. H krilu spada tudi zaključek krila 4, ki je iz 1 mm balse. Ostalo nam je še horizontalno krilce in vertikalno št. 5 in 6. Vertikalno krilo je iz 1 mm balse, horizontalno pa iz 3 mm in je obrušeno v profil. Model lepimo z lesnim lepi¬ lom ali s kakšnim drugim univerzalnim lepilom (UHU-HART...). Upam, da z modelom ne bo težav pri delu, posebej pa pri spustu. Spust opravimo z ela¬ stiko, ki je pritrjena na krajšo palico. Sašo Krašovec G -17 Pred vami je načrt tekmovalnega jadralnega letala kategorije A — 1. Ker je gradnja neko¬ liko bolj zahtevna, je namenjen predvsem ti¬ stim, ki so pred tem naredili že kakšen podo¬ ben model. Glavni deli so risani v merilu 1:1, ostalo je kotirano. Izbiri materiala morate po¬ svetiti tudi nekaj pozornosti. Le-ta ne sme biti pretežak, pa tudi ne prelahek, ker sicer ni dovolj trden. 356 TIM 8 « 81/82 TIM 8 • 81/82 357 KRILO je narejeno iz balse in ojačeno s smre¬ kovimi letvicami (vse dimenzije letvic so v načrtu). Za krilo izdelate najprej vsa rebra; pišem za polovico krila. Prva tri so iz ViP 1,5 mm, naslednja štiri so iz B 2 mm, na koncu ravnega dela krila in na začetku ušesa pa prideta rebri iz B 5 mm. Pri izdelavi reber morate paziti, ko vrezujete utore, kajti sprednji dve ojačitveni letvici iz B 3 x 2 mm ne potekata čez celo krilo — glej načrt! Krilo sestavljate na ravni deski. Za¬ okrožen konec ušes izdelate iz posameznih ko¬ sov, kot je razvidno iz načrta. V krilo nato vlepite letvice, razen vrhnje glavne nosilne iz S 5 x 2 mm. Med vsa rebra, vendar samo po ravnem delu krila, prilepite B 1,5 mm z letvi¬ cami pokonci in nato na vrh še vrhnjo nosilno letvico. Konci srednjih nosilnih letvic so oja¬ čeni z VP 1 mm, rebra pa z B 2 , katere let¬ vice potekajo po najdaljši stranici trikotnika. V krilo vlepite cevki 0 3 mm (od kemičnega svinčnika) in predel med rebri iz VP planki- rajte z B 1,5 mm zgoraj in spodaj, čez profil na začetku krila prilepite VP 1 mm, vanjo izvrtaj¬ te le luknji za bajonete. Vse letvice in pa kon¬ ca ušes morate zbrusiti, prav tako tudi rebra iz B 5 mm — poševno, da ko sestavite krilo in uho, dobite uho dvignjeno na koncu za 85 mm. čez lom krila oziroma na stik krila in ušesa samo na sprednji strani prilepite kva¬ drat iz tkanine (svile) tako, da poteka diagona¬ la le-tega po zaokroženem robu sprednje letvi¬ ce, ostala dva vogala pa na stik reber. Stranica kvadrata naj meri približno 20 mm. Celotno krilo prekrijte s tankim japonskim pa¬ pirjem in ga štirikrat prelakirajte z razredče¬ nim brezbarvnim nitro lakom. VIŠINSKI STABILIZATOR: Izdelate ga na enak način kot krilo. Rebra so iz B 1 mm, le srednji dve iz B 2mm. Pri izdelavi reber morate paziti na utor letvice, ki se od srednjih dveh reber zoži tako, da je njen prednji del raven (iz 5 X 1,5 mm se zoži na 3 X 1,5 mm na konceh V.S.). Med to letvico in prednjo prilepite že ojačitve iz B 1 mm in med srednji dve rebri, med cel prednji kvadrat samo zgoraj in pa za¬ daj (kot je narisano na načrtu) prav tako samo zgoraj B 1 mm. Na konceh prilepite še B 5 mm in jo zbrusite v obliki kaplje, na sredino pa še dele iz VP 2 mm. V.S. zbrusite in ga prekrijte 358 TIM 8 • 81/82 LETVICE TRUPA: 1-S8x2>3x2 2-S2x6 >2x2 TIM 8 • 81/82 3 59 SVINEC c S --"'" ! ' 360 TIM 8 • 81/82 s tankim japonskim papirjem in ga trikrat pre- lakirajte. TRUP: Nos je izdelan iz B 8 mm. Podaljšujejo ga smrekove letvice, ki so zlepljene v obliki I nosilca, na koncu zoženega (glej načrt). V prvi prekat v nosu vlijte svinec. Trup obložite spre¬ daj z VP 1 mm do konca baise, nato pa z B 1 mm. Konec trupa naredite, kot kaže detajl M = 1 : 1. Na mesto, kjer pride krilo, zvrtajte luknji v debelini bajonetov (so iz jeklene žice). Na trup prilepite še kljukico tako, da je le-ta, ko je v prednjem položaju, 10—14mm pred težiščem. Trup prekrijte s tankim japonskim papirjem in ga dvakrat prelakirajte. Zadnji del smernega stabilizatorja je premičen. Kljukico zvežete s smernim krmilom s pleteno žico 0,3 mm ali laksom. Ko je kljukica spredaj, mora stati smerno krmilo ravno — napeto žico drži na drugi strani tanka elastika. Model še zre- glirate (dodajte svinčene šibre v drugi prekat, da pride T na označeno mesto). Model je prirejen po svoji konstrukciji pred¬ vsem za vgraditev kljuke za krožni vlek in ča¬ sovne urice, če boste ta dva elementa vgra¬ dili, pa morate trup nekoliko prirediti — od¬ visno od kljuke in urice, ki jo uporabljate. Pri spuščanju in na tekmovanjih vam želim veliko uspeha. Na voljo imam tudi načrte za G —17 in GALEB 2 v merilu 1:1. Cena posameznega je 50 din in jih lahko naročite na naslov: Sašo Krašovec, Cesta talcev 15 a, 64000 Kranj. Matjaž Zupan jadranje na deski SESTAVLJANJE DESKE !. DELI V zadnjih nadaljevanjih smo si ogledali izdela¬ vo deske za jadranje s smernikom in gredljem. Danes pa si oglejmo še ostale dele jadralne deske. Na sliki 1 so vsi deli narisani in oštevilčeni. Številke predstavljajo naslednje dele (poglej¬ mo le najbolj pomembne): 1. čep na vrhu jambora 2. jambor 3. žep na jadru, v katerega pride jambor 8. elastika, ki povezuje dvižno vrv in zglob 10. jadro 13. lok 14. letvice in žep za letvice 15. dvižna vrv 16. deska 17. gredelj 18. smernik 19. zglob 20. okno v jadru 21., 22. in 23. vrvi, s katerimi napenjamo jadro Na sliki 2 vidimo še enkrat vse dele na foto¬ grafiji (deska je obrnjena narobe). Na vrsti je še opis pomembnejših delov, poleg deske seveda, o kateri pa smo že dovolj po¬ vedali. a) JAMBOR je 4,50 m dolga cev, komične obli¬ ke, narejena iz plastične mase ali aluminija. Najcenejši so narejeni iz cilindričnih cevi, po¬ dobnih kot služijo za vodovod ali podobno, cevi so aluminijaste. Dražji (2000 do 3000 din) so iz poliestra in steklene volne, ki je na po¬ seben način sukana. Še dražji so iz bolj ekso¬ tičnih umetnih snovi (epoxy smola, kevlar ali ogljikova vlakna), najdražji pa so iz posebnih aluminijastih zlitin. Ti so tudi najtrši, stanejo pa prek 10.000 din, primerni torej le za za¬ grizene tekmovalce. b) LOK imenujemo del, za katerega držimo. To sta dve zakrivljeni aluminijasti cevi, pove¬ zani spredaj in zadaj s posebnima končnikoma. Dolg je do 3 metre, in na delu, ki ga držimo, ovit z gumo ali podobno snovjo, da v roki ne drsi. Na končniku ali prav na loku je več pri- TIM 8 • 81/82 361 a :i i | jemk, ki služijo za napenjanje vrvi, s katerimi povežemo dele med seboj. c) JADRO je trikotni kos plastične tkanine, s katerim lovimo veter in se pomikamo naprej. Narejeno je iz raznih tkanin iz umetnih vlaken (dacron, bainbridge dacron, mylar itd.), ki se na zraku hitro sušijo, se čim manj raztegujejo in ne prepuščajo zraka. Ločimo več vrst jader, ki služijo različnim namenom. — najmanjša so viharna jadra (slika 3), velika od 4 do 5 m 2 , primerna za vetrove nad 5 Bf, za začetnike in šibkejše jadralce. Spoznamo jih po tem, da je zadnji rob rezan navznoter in nimajo letvic. K — večja so večnamenska (allround) jadra, na¬ menjena rekreativcem. Zadnji rob je rezan rav¬ no, velika so okoli 5,5 m 2 , nekatera imajo letvi¬ ce, druga pa ne. — še večja so regatna jadra (slika 4) s povr¬ šino okoli 6,5 m 2 . Mere so točno omejene s tekmovalnimi pravili, namenjena so tekmova¬ njem, pa tudi rekreativcem. Zadnji rob je rezan navzven, zato potrebujejo letvice (brez letvic se gubajo). So najdražja med jadri, saj dose- žajo ceno tudi prek 10.000 din. No, rekrea¬ tivne izvedbe, ki niso tako natančno šivane, stanejo približno 3 do 5 tisočakov. 362 TIM 8 • 81/82 Slika 4. Deska z regatnim jadrom Slika 5. Gumijast zglob z nastavkom za jambor in s peto, ki pride v desko Slika 6. Gumijast zglob na svojem mestu ni vetra, lovi veter zgornji razširjen del. Na tekmovanjih so prepovedana, d) ZGLOB je bistven del jadralne deske, ker omogoča nagibanje jadra v poljubno smer, s čimer lahko krmarimo v želeno smer. Večina zglobov je narejenih iz posebno trde in odpor¬ ne gume, drugi pa so mehanski kardanski zglo¬ bi. Nad zglobom (slika 5) je nastavek, ki pride v jambor, spodaj pa je peta, ki pride v desko (slika 6). Slika 2. Jadralna deska Slika 3. Viharno jadro za močan veter — za šibak veter izdelujejo nekateri proizva¬ jalci posebna jadra s površinami 8 do 9 m 2 , ker pa v šibkem vetru večinoma ne jadramo več, ko že nekoliko znamo, je to bolj luksus kot pa potreba. Jadra imajo velike letvice ali pa podaljšan jambor, na tekmovanjih pa niso dovoljena. — za skoke in valovito morje pa so jadra, ki imajo razširjen zgornji del {imena: maui, ha- waii, fat head itd.), ki je napet na nekaj poseb¬ nih letvic. Ker v dolinah med velikimi valovi TIM 8 • 81/82 363 Vsi ti deli so namenjeni odraslim, za otroka pa so preveliki, zato nekateri proizvajalci izdelu¬ jejo tudi posebne manjše dele zanje. Jambor je dolg okoli 3,5 m, jadro ima okoli 4 m 2 in lok dolžino pod 2,5 m. Poleg teh delov pa potrebujemo za sestavitev jadralne deske tudi več vrvi. Vrvi morajo biti gladke, iz umetnih vlaken. Za napenjanje jadra služijo vrvi debeline 5 do 6 mm (vedno je imej¬ mo več metrov v rezervi, ker se strgajo, zdr¬ gnejo ali pa jih potrebuje kak drug jadralec Slika 7. Jadralca v kratki in dolgi obleki za jadranje na deski na deski). Za dviganje jadra iz vode pa imamo mehko, okoli 2 cm debelo vrv, dolgo 2,5 m. Na tej vrvi naredimo več navadnih vozlov, tako da nam pri dviganju jadra ne drsi iz rok. II. DODATNA OPREMA Samo jadralna deska je ponavadi za jadranje premalo. Takoj ko je vreme nekoliko hladnejše Slika 8. Jadralec na deski oblečen za zelo mrzle dni in veter nekoliko močnejši, se moramo obleči in obuti. Poznamo več različnih oblek, ki jih ločimo po debelini in po kroju. Po debelini so: — obleke iz tankega materiala (lycra), ki je na eni strani gladek, na drugi pa je frotir, na¬ menjene zaščiti proti vetru v toplih dneh; — obleke iz neoprena, debelin od 2 do 6 mm (neopren je luknjičasta snov, ki vodo pije, ne pusti pa, da bi se voda pretakala), ki morajo biti krojene natanko po telesu. Debelejše bolje ščitijo pred mrazom, smo pa v njih bolj okor¬ ni; — obleke, v katere voda ne more, ker so iz materiala, ki vode ne prepušča, okoli vratu, 364 T!M 8 • 81/82 rok in nog pa so zatesnjene. Pod tako obleko imamo lahko majice ali puloverje, v njih pa se žal preveč znojimo. Po kroju ločimo: — kratke obleke, ki pokrivajo le trup (slika 7 levo), primerne za poletje; — obleke, sestavljene iz dolgih hlač in zgor¬ njega dela brez rokavov (long john) in poseb¬ nega jopiča z dolgimi rokavi (bolero) (slika 7 desno), primerne za hladnejše vreme; — potapljaške obleke, ki pa nas ponavadi ne¬ koliko preveč vežejo prek pleč, ker niso name¬ njene gibom rok, ki so značilni za jadranje na deski; — kombinezoni, to so obleke iz enega dela z dolgimi rokavi in hlačnicami za najbolj hladno vreme. Vse obleke morajo imeti na rokavih in hlačni¬ cah ter na trupu zadrge, sicer jih pri oblačenju in slačenju hitro raztrgamo. Obleke moramo takoj po uporabi sprati s čisto sladko vodo in posušiti v senci na vetru. V prav hladnem vremenu oblečemo poleg ene ali celo dveh debelih oblek še kapuco in ro¬ kavice, kot jadralec na sliki 8. Poskrbeti moramo še za naše noge. če ho¬ čemo preprečiti drsenje na deski, namažemo desko z navadnim voskom (svečo). Bolje pa bo, če obujete stare telovadne ali teniške co¬ pate (»superge«), ki so tako obrabljeni, da niso več za drugo rabo. Ko pa postane hladno, lahko obujemo nogavice iz neoprena, čeznje pa za dve številki preveli¬ ke copate, ali pa, če imamo dovolj denarja, posebne copate za jadranje na deski (ki pa stanejo v tujimi prek 2000 dim). Za roke pa bomo bolj težko poskrbeli. Vse ro¬ kavice namreč bolj ali manj drsijo, pa tudi sicer oprijem ni tak, kot smo ga navajeni brez rokavic. V glavnem uporabljamo neoprenske rokavice. K opremi za močnejši veter spada še »trapez«. To je posebna kljuka, ki je na trakovih, nosimo pa jo na prsih. Na lok navežemo vrv in se s to kljuko pripnemo nanjo. Tako hranimo moč svojih rok, saj večino naše teže nosi ta trapez. Na koncu omenimo še prtljažnik za avto, na katerem bomo vozili desko, lok in jambor. Prtljažnik, ki ga uporabljamo za prevoz prtlja¬ ge ali smuči, je večinoma prešibak za desko. Zato ne bo napak, če si omislimo posebni prtljažnik, ki ga sestavljata le dve močni preč¬ ki, del, kjer ga privijemo na streho, pa mora biti širok. Desko privežemo s trakovi (kot so za dviganje in spuščanje okenskih navojnic — rolojev) ali debelimi vrvmi, nikakor pa ne z elastikami! Vedno pred odhodom še enkrat pre¬ verimo z vseh strani, če je vse dobro prive¬ zano, kajti deska, ki pade z avta pri hitrosti 80 ali več km/h, je smrtno nevaren projektil! III. SESTAVLJANJE Na vrsti je še opis vozlov, ki jih moramo znati za sestavo posameznih delov deske in vrstni red sestavljanja. a) Vozli — lok privežemo na jambor s pomočjo dvoj¬ nega vrznega vozla (sl. 9) ali s pomočjo vozla na sliki 10, ki ga nekateri imenujejo po »izu¬ mitelju« Rehmov vozel. Ta je boljši od prejš¬ njega, ker ga laže razvežemo, — kadar želimo narediti zanko, ki se ne bo razvezala (za napenjaje spodnjega dela jadra), uporabimo pašnjak (sl. 11), — kadar želimo povezati dve vrvi enake de¬ beline, uporabimo moški vozel (sl. 12), Slika 9. Dvojni vrzni vozel za povezavo loka in jam¬ bora Slika 10. »Rehmov vozel« za povezavo loka in jam¬ bora. Po uporabi ga z lahkoto razvežemo T!M 8 • 81/82 365 Slika 11. Pašnjak ali nezategljiva zanka Slika 12. Moški vozel Slika 13. Osmica — dodajmo še navadno osmico, ki jo naredi¬ mo na dvižni vrvi (sl. 133 in končajmo spisek vozlov. b) Sestavljanje Naučili smo se delati vozle, desko smo že pri¬ pravili na obali, valov ni in vetrič je ravno pravšnji za začetek, le jadro leži nebogljeno pred nami in ne vemo kaj z njim. Temu se bo¬ mo izognili tako, da bomo jadro sestavili ne¬ kajkrat že doma. Prvič bo trajalo najbrž več kot 10 minut, v tretjem poskusu pa bomo po¬ trebovali najbrž že pod 5 minut. Gre pa takole: 1. Najprej damo na vrh jambora čep. 2. Jambor vtaknemo v žep na sprednjem delu jadra. Slika 14. Jadralec na deski v močnem vetru, pripet s trapezom 3. Na zadnjem robu jadra so žepki za letvice, vanje damo letvice. 4. Na jambor navežemo vozel in pritrdimo lok (nekateri tipi jadralnih desk imajo posebne napravice za to). 5. Na spodnji del jambora pritrdimo zglob in napnemo nanj jadro. 6. Jadro napnemo tudi na zadnji konec loka. 7. Na sprednji končnik loka navežemo dvižno vrv, na njej naredimo nekaj osmič in jo z elastiko privežemo k zglobu (tako je pri padcih ne bomo iskali po vodi). 8. V desko vstavimo smernik(e) in gredelj. 9. Desko nesemo v vodo, prinesemo še jadro (v močnem vetru raje prej prinesemo jadro, ker veter desko odnaša hitreje, kot /na pol potopljeno jadro), vtaknemo peto v desko in ... Kako in kaj naprej, pa si bomo ogledali pri¬ hodnjič. 366 TIM 8 • 81/82 elektrotehnika in elektronika Marko Dul min, Tomaž Mertelj star televizor, nov osciloskop Generator žagaste napetosti V tej številki bomo opisali izdelavo generatorja žagaste napetosti, ki bo služil za krmiljenje žarka v X smeri. Potrebujemo torej napetost, ki se linearno veča. Ko doseže neko vrednost, mora skočiti na začetni nivo. Linearno nara¬ ščajočo napetost bomo dobili na kondenzatorju, katerega bomo polnili s konstantnim tokom. Tok v kondenzator je podan z enačbo: Iz enačbe vidimo, da je pri konstantnem toku tudi porast napetosti A U/A t konstanten. Konstanten tok dobimo iz generatorja toka, ki je na sliki 1. Tok, ki teče iz izhoda, je: U + 0,6 V R = konst. Pri upornosti bremena, ki je večja kot: n U cc — U — 0,6 V n = -:-, gen generator pride v zasičenje in delovanje od¬ pove. V našem vezju bo U ec +15V, najvišja napetost na izhodu generatorja 7,5 V, napetost, ki napaja generator, pa okoli 5 V. Ker želimo tok generatorja 1 mA, 0,5 mA, 0,2 mA, bomo izbrali za vrednost R — 5 kE, 10 kE, 25 kE Z večanjem upornosti R zmanjšamo tok genera¬ torja in s tem hitrost naraščanja napetosti na kondenzatorju za dvakrat ali petkrat. Za po¬ večanje hitrosti žage oziroma napetosti na kondenzatorju pa bomo menjali kondenzatorje. Kondenzator bomo praznili s pomočjo tran- sistorja. Shema je na sliki 2. J - praznjenje Vrednosti so prirejene merjenim frekvencam oziroma frekvencam žagaste napetosti in času preleta žarka za en delec, če bo slika na ekranu v mreži 10 cm X8cm. Tabela prikazuje povezanost izbranih količin. Vse te vrednosti lahko množimo (delimo) s faktorjem dva ali pet. S potenciometrom ume¬ rimo hitrost naraščanja napetosti (potencio¬ meter P1). Z operacijskim ojačevalnikom 071 bomo ločili žagasto napetost od ostalih delov v vezju. S Schmidtovimi sprožilniki, ki so kot vrata NAND v vezju 4093, bomo omejevali velikost žagaste napetosti. Zadovoljivo delovanje žagaste nape¬ tosti — časovne baze — je nekoliko zahtev¬ nejše, ker se mora začeti vzpon žagaste na¬ petosti ob točno določenem in vedno enakem času oziroma delu signala, ki ga opazujemo. TIM 8 ® 81/82 367 Tako dosežemo mimo sliko na ekranu. Praz¬ njenje kondenzatorja vklopimo ob določeni na¬ petosti, ki jo je napetost na kondenzatorju dosegla, polnjenje kondenzatorja pa sproži impulz, ki ga dobimo iz dela signala, ki ga opazujemo, če ni signala za začetek porasta napetosti določen čas, mora napetost začeti sama rasti neodvisno od signalov, ki naj bi jo prožili. Tako dosežemo, da ob signalu na Y osi žagasta napetost začenja na istem delu signala, če pa signala ni, mora prosto teči. Celoten generator je na sliki 3. Slika 3. Tr. 1, Tr. 2 — BC 157, BC 177 ali drugi PNP; Tr. 3, Tr. 4, BC 108, BC 109 ali drugi NPN Delov anje Za začetno stanje vzemimo, da napetost na kondenzatorju narašča. Preko impedančnega prilagojevainika 071 to napetost priklopimo na vhod vrat 1. Ta vrata preklopijo pri polovični napajalni napetosti. Pri napetosti na konden¬ zatorju okoli 7,5 V preklopijo in preko vrat 2 setirajo flip-flop FF^ (CD 4013). Ta prek svo¬ jega izhoda setira FF 2 . Tako izhod Q 2 vklopi transistor za praznjenje kondenzatorja. Na tak način smo omejili višino žagaste napetosti. Kondenzator je vezan na maso preko Tr 3 toliko časa, dokler je izhod Q 2 v stanju 1 (15 V). Za postavitev Q 3 v položaj 0 (0 V) morata biti Spolnjena dva pogoja. Prvič: S 2 mora biti v stanju 0, to pa bo takrat, ko bo O, 0. Po po¬ stavitvi S 2 v položaj 0 mora priti na C 2 skok napetosti in na izhodu Q 2 bo 0V in konden¬ zator se bo začel polniti. Lahko tudi R 2 po¬ stavimo v položaj 1 in takrat bo Q 2 0, če bo S 2 tudi 0. Za lažje razumevanje si oglejte spod¬ njo pravilnostno tabelo za D Flip-Flop: — ni spremembe x — ni pomembno Prvi pogoj bo izpolnjen, ko bo dobil FFt signal 1 na 'R,. Ta signal bomo dobili z vrat 3, ki preko svojega vhoda »gledajo« napetost na točki A. To točko zvežite na izhod 071, kas¬ neje pa bo vezana na končni ojačevalnik. Na¬ stavite primer T-, tako, da bo do preklopa prišlo takrat, ko bo napetost na točki A zelo majhna (0,05-—0,1 V). Vrata 3 bodo torej preklopila takrat, ko bo na kondenzatorju na¬ stavljena napetost preklopa, šele sedaj, ko je S 2 v stanju 0, se bo v FF 2 vpisala vrednost na D 2 (stanje 0) ob pozitivni stopnici napeto¬ sti na C 2 . Ta impulz bomo dobili z vrat 4, sprožil pa ga bo signal iz Y ojačevalnika. Ko dobimo na Q 2 stanje 0, Tr3 ne prevaja več in napetost na kondenzatorju se začne večati. Tako je pričetek žagaste napetosti sinhroni¬ ziran s signalom, ki ga opazujemo, in na ekra¬ nu je mirujoča slika. Tako delovanje imenuje¬ mo prožena žagasta napetost. Da bi na ekra¬ nu imeli potujoč žarek kljub temu, če na Y vhodu ne bi bilo signala, se kondenzator 10 iiF, ki ga praznimo s Tr4 ‘ob vsakemu pro- žilnem impulzu, po 0,5 s napolni in resetira FF 2 . Tako je delovanje žagaste napetosti neod¬ visno od prožilnih impulzov, ker se začne kon¬ denzator, takoj ko se sprazni, zopet polniti. Ob ponovnem prožilnem signalu Tr4 sprazni kondenzator 10 piF in žaga zopet »posluša« pro- žilne impulze. Prožilni impulz lahko naredite s pritiskom vhoda »iz Y ojač.« na napajalno na¬ petost. Delovanje tega vezja je težavno spremljati brez osciloskopa. Ko boste izdelali še končne ojačevalnike, boste lahko preizkusili in ume¬ rili generator žagaste napetosti na samem ekranu. 368 TIM S • 81/82 Rs merilnik (voltmeter in ampermeter) Merilnik izdelamo z naslednjim materialom: instrument z vrtljivo tuljavico (mikroamperme- ter), preklopnik in potrebni upori. Možnost upo¬ rabe instrumenta je precejšnja, saj ga lahko uporabimo kot dodatek različnim sklopom in kot običajen merilnik. Načrt merilnika prika¬ zuje slika 1. Iz njega so razvidne tudi vse povezave. Material je lahko domač (Iskra). Upori naj bodo kar se da točni, če hočemo natančen instrument. Predupor Rp in soupor Rs izračunamo po obrazcih za Rp in Rs. Ti upori so za merilnik dovolj točni. Rp = U(V) la (A) Rn (Q) Rs = Rn. la (A) I s (A) Rp — vrednost predupora U — napetost, ki jo želimo meriti (maks.) la — tok, ki lahko teče skozi instrument Rn — notranji upor instrumenta Rs — vrednost soupora Is — tok, ki ga želimo meriti (maks.) la — tok, ki lahko teče skozi instrument in da poln odklon Rn — notranji upor instrumenta Podatka la ter Rn dobimo v prodajalni pri nakupu instrumenta. Rs je potrebno izdelati iz uporove žice (npr. cekas), lahko pa uporabimo tudi bakreno žico — zaradi lažjega spajanja. Paziti moramo, da ne izberemo pretanke žice pri tokovih, večjih od 1 A. Dolžino žice določi¬ mo po naslednjem obrazcu: Rs . S _ d 2 . IT | —-- O — --— e 4 Rs — upornost soupora v (Q) I — dolžina žice v (m) S — prerez žice v (mm 2 ) g — specifična upornost fi mm 2 /m d — presek (debelina) žice 9 za baker je 0,0175 Q mm 2 /m 9 za cekas 1,1 Qmm 2 /m Ko vse povežemo tako, kot je prikazano na sliki 1, že lahko merimo. S preklapljanjem stikala izbiramo med merjenjem napetosti in toka. Merilnik sem sam uporabil pri usmerniku, kateremu lahko spreminjam izhodno napetost. Z merilnikom pa sem kontroliral napetost in tudi porabo toka priključenega porabnika. Ka¬ dar merimo napetost, nam porabnik normalno deluje, saj je V-meter tako vezan. Skalo na instrumentu lahko predelamo, najbolje pa jo PORABNIK TIM 8 • 81/82 3 69 je pustiti pri miru in zato odbrati take upore, da js maksimalen odklon instrumenta na zadnji črtici (številu 10). Točnost merilnika lahko kon¬ troliramo z univerzalnim instrumentom. Meril¬ nik pa je lahko tudi sam vgrajen v ustrezno ohišje. Z vezavo dodatnih preduporov in so- uporov pa lahko povečujemo merilne obsege instrumenta. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije Letošnje 6. proizvodno tekmovanje kovinarjev Slovenije vodi organizacijski odbor, v katerem poleg ostalih sodelujejo RS ZSS, Republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in pre¬ delave kovin Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo SRS, RK ZSMS, izvršni od¬ bori splošnih združenj kovinske ter črne in barvaste metalurgije in elektro industrije, Fa¬ kultete za strojništvo v Ljubljani in drugi. Za¬ ključna manifestacija srečanja kovinarjev Slo¬ venije bo letos od 11. junija do 13. junija 1982. V tem času bo potekalo republiško tekmovanje v občinah Krško, Črnomelj in Novo mesto v delovnih organizacijah navedenih občin. Pred tem pa se bodo zvrstila tovarniška, občinska in regijska tekmovanja kovinarjev, ki bodo dala najboljše rezultate oziroma tekmovalce za re¬ publiško tekmovanje. Tekmovanja potekajo v številnih poklicih iz kovinske stroke, kot so rezkalci, kovinostrugarji, varilci, avtomehaniki, livarji, brusilci itd. Za nadaljnji razvoj proizvodno delovnih tekmo¬ vanj je potrebno, da v organizacijah združene¬ ga dela tovrstna tekmovanja postanejo sestav¬ ni del razvojnih programov ter da prek širših družbenopolitičnih skupnosti pridobijo večjo veljavo in vlogo kot do sedaj. Pričakuje se večje angažiranje sredstev javnega obveščanja. V okviru tekmovanja bodo organizirane tudi spremljajoče prireditve, in sicer: slikarska raz¬ stava, razstava inovacij, otvoritev tekmovanja, svečana seja organizacijskega odbora, posvet, nastop literatov, sprejem pri predsednikih DPO Krškega, Črnomlja in Novega mesta, ogled zanimivosti mesta in okolice Krškega, razstava tekmovalnih izdelkov in zaključek tekmovanja. Na tekmovanju bo sodelovalo prek 500 tekmo¬ valcev in veliko število sodnikov, to bodo moj¬ stri iz posameznih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Miloš Macarol hišne zaščitne naprave V časopisih pogosto beremo o hišnih krajah, ki so največkrat posledica naših slabih navad. Zgodi se pač, da smo kdaj pa kdaj pozabljivi in v tej pozabljivosti pozabimo zakleniti vhodna hišna ali stanovanjska vrata ali pa pustimo odprto okno. In ko zvečer večina nas v osred¬ njem bivalnem prostoru spremlja televizijski dnevnik, se nekdo, ki dobro pozna te naše navade, tihoma in nemoteno prikrade v pred¬ sobo ter nam iz garderobe pobere oblačila pa celo torbico, v kateri je vedno kaj denarja. Pozabljivost je pač naša navada, ki je ne mo¬ remo prestreči niti sebi niti otroku. Pred posledicami takšne pozabljivosti, tj. pred takšnimi krajami, se vendar lahko zavarujemo s prav preprostimi signalnimi napravami. Te so izdelane na principu električnega zvonca, ki pač deluje takrat, kadar pritisnemo gumb na njegovem stikalu. V vzporedni povezavi z gumbnim stikalom pa lahko montiramo tudi zaščitna signalna stikala, ki sprožijo električni zvonec, brž ko bo kdo odprl vhodna vrata ali npr. okno. Če imamo v hiši ali stanovanju že napeljavo električnega zvonca, potem lahko zaščitna sig¬ nalna stikala montiramo na vsa vrata in okna, kjer je mogoč vstop nepoklicanim, in jih v vzporedni povezavi priključimo na isti žici, ki vodita k zunanjemu gumbnemu stikalu. Zvonec bo zazvonil in nas opozoril, takoj ko bo kdo odprl katerakoli vrata ali okno. Ker pa okna in vrata uporabljamo tudi za zračenje, v eno od žic vgradimo običajno izklopno stikalo, s kate¬ rim bomo lahko vključili ali izključili vsa sig¬ nalna stikala, medtem ko bo gumbno stikalo delovalo normalno. Lahko si napravimo tudi ločeno alarmno na¬ pravo. Zanjo potrebujemo le omrežni transfor¬ mator za sekundarno napetost 5 ali 8 voltov, namesto električnega zvonca pa si bomo izde¬ lali le mali brnilec in ga montirali kar v bival¬ nem prostoru. Brnilec si izdelamo iz 6 cm dolgega matičnega vijaka (železnega), za kate- 370 TIM 8 • 81/82 rega si izrežemo iz pertinaksa 2 izolirni pod- ložki in kotvico iz tanke železne pločevine. To na eni strani prevrtamo in jo nadenemo na vijak, nato pa ukrivimo tako, da bo 3 mm odmaknjena od obeh izolirnih podložk in 2 mm od glavice vijaka. Za samo navitje potrebujemo le 4 cm dolžine vijaka. Ostali del bomo upora¬ bili za namestitev izolirnih podložk in za pritrditev vijaka na izolirno ploščico. Del vijaka med podložkama izolirajmo z izolirno cevko ali izolirnim trakom, nato pa nanj namotajmo kakih 300 navojev 0,4 mm debele lakirane ba¬ krene žice. Oba prosta konca očistimo izolacije in ju priključimo na dva manjša medeninasta vijaka s 3-milimetrskim navojem, s podložko in matico. Brnilec je s tem gotov. Preizkusimo ga s priključkom 5-voltne sekundarne napeto¬ sti malega transformatorja. Pri tem še enkrat naravnamo kotvico tako, da bo kar najbolje brnela. Brnilec lahko montiramo na neopazen del kake omarice, saj bo s tem njegovo brne¬ nje še glasnejše. Tudi zaščitna signalna stikala si lahko izdela¬ mo sami. V pomoč naj vam bo priložena skica. Na njej vidite dve različni stikali: stikalo A je enostavnejše izvedbe in je namenjeno vratom in oknom, ki se odpirajo navznoter, medtem ko stikalo B uporabljamo pri vratih in oknih, ki se odpirajo navzven. Stikalo A je izdelano iz dveh prožnih medeni¬ nastih lamel, ki sta na leseno ali plastično osnovo montirani tako, da se tesno prilegata druga drugi. Šele zatič (tj. žebelj z odščipnjeno glavico), ki ga pri zaprtih vratih trdno pribije¬ mo na njihov gornji rob, ju mora razmakniti vsaj za 3 mm. Brž ko vrata odpremo, se zatič odmakne, s tem pa se leva lamela zavoljo svoje prožnosti prilegne desni in s tem napra¬ vi stik v prekinjenem vodniku: ta hip se bo oglasil zvonec ali brnilec in nas opozoril, da je nekdo vrata odprl. To stikalo montirajmo približno na ^sredino vrat, ker bo tako najbolj precizno delovalo. Isto velja tudi za notranja okna. Stikalo B je gumbno stikalo, toda izdelano je tako, da je v normalni legi (ko se medeninasta podložka pod pritiskom spiralne vzmeti prile¬ ga obema lamelama) vključeno, medtem ko se s pritiskom na gumb izključi, če nimamo na razpolago primernih škatlic, si ohišje takšnega stikala izdelamo iz lesa ali juvidurja. Os stika¬ la je lahko iz kovine ali pa iz plastične mase. Kdor je količkaj spreten, bo za izdelavo takšne osi lahko uporabil tudi kovinski vložek od flo- TIM 8 • 81/82 3 71 mastra. Iz enega vložka si bo lahko izdelal vsaj dve stikali, s tem da bo pri prvem upo¬ rabil tudi zoženi del, pri drugem pa bo v cevko vgradil primerno ožjo os. Spiralno vzmet bomo vzeli iz starega kulija, hkrati pa poiskali ali kupili primerno kovinsko podložko (po mož¬ nosti iz medenine), ki se bo čvrsto prilegala ožjemu delu osi, tako da zatič v njenem širšem delu (kot je razvidno na skici) sploh ne bo potreben. Obe stranski lameli naj bosta prav tako iz medenine. Hod osi, ki je potreben za precizen vklop in izklop stikala, naj ne bo večji od 5 in ne manjši od 3 mm. Da se stikalo ne bo prašilo, mu napravimo tudi pokrov. Najbolj enostavno si ga lahko izdelamo iz kosa samo¬ lepilne plastične tapete. Skušajte si izdelati iz starih flomastrov ali kulijev čim manjše in lično signalno stikalo, da bo tako kar najmanj padalo v oči. Žične vodnike speljite ob podbo¬ jih vrat tako, da jih praktično ne bo opaziti. Tudi pri montaži stikal bodite kar najbolj na¬ tančni, da bodo stikala zanesljivo delovala. Gre za varnost vaše imovine in tu se res kaže potruditi. 372 TIM 8 • 81/82 mo samo, da ne bo marsikatera od tekem ostala le na papirju kot termin. Verjetno ste opazili, da povsod še niso določeni termini, to pa zato,