Poštnina filačana i goMsI. v v ^^ ___ Leto IX., st 22 („ron*o« xvgt, R Bi^r- bpravinstvo; Ljubljana, Knafljeva 5 — relefon St. 3122, 8123, 3124, ; 3125, 3126. -iseratnJ oddelek: LJubljana, fieien-burgova OL — TeL 3492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon St. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvora št. 100. podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska Izdaja »življenje in svet", Cena Ž Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon fit3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča »e posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Stroesmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. DN POD ANGLEŠKIM VODSTVOM Uspeh Edenove pomirjevalne politike na zasedanju Društva narodov ženeva, 30 .maja. d. Zasedanje Društva narodov ,ki je bilo včeraj zaključeno, je zapustijo vtis, da je Anglija, ki je danes g Francijo pa tudi s Turčijo temneje zvezama kakor kdaj prej, prevzela glavno vodstvo v Društvu narodcv. V diplomatskih krogih trdijo, da se je pričela v Evropi in na svetu sploh po velikem oboroževanju Anglije nova doba in da je prenehal čas, ko so mogle grožnje in o:tre besede določati razvoj dogodkov. Vse je poteklo po programu, ki ga je prinesel s seboj angleški zunanji nrnister Eden. Predvsem ni bilo nobenega dvema, da bo Egipt soglasno sprejet v Društvo narodov. Uspeh tega je, da bo Anglija odslej razpolagala v Ženevi z enim glasom več. V ostalem je Anglija prav tako kakor Francija skrbela, da se ne poostri mednarodni položaj, karr bi moglo otežkočiti njena prizadevanja za spravo v Španiji. Tako je bil tudi sklep sveta Društva narodov glede dogodkov v Španiji soglasno sprejet v predlagani obl ki. Delegat va-lencijske vlade ni prisostvoval v petek zvečer seji sveta Društva narodov, ko eo sklepali o tej resoluciji, pa tudi včeraj se na seji skupščine ni zsjvzel za ostrejšo obliko. Posrečilo se mu je le, da je bil resoluciji dodan dcutavek, ki ne predstavlja ničesar drugega kakor ponovitev sklepa sveta DN iz meseca decembra lanskega leta, v katerem se opozarjajo članice Društva na,rodov na obveznosti pakta, na čuvanje teritorijalne nedotakljivosti in politične neodvisnosti držav, ki so včlanjene v Društvu narodov. Obžalovanje bombardiranja neutrjenih mest predstavlja obsodbo teh vojnih imetoi proti mednarodnem pravu. Več španski delegat Del Vayo ni mogel doseči in tako je mogel, ko je že pri- stal na resolucijo sveta DN, samo še ne-oficielno zadostiti naročilu svoje vlade in izreči pritožbo, ker odbor za nevmešava-nje ni mogel preprečiti, da se je italijanska in nemška intervencija v svojem obsegu izpremenila v pravi napad. Poudaril je, da njegova vlada prav tako ne more pripustiti, da bi se zakonita španska vlada in uporniki postavljali na isto stopnjo. Del španske Bele knjiga, ki odkriva sodelovanje nemških prostovoljcev v bojih proti Baskom, je os'tal neobjavljen, kar je prav tako v skladu s stremljenji Anglije, da se ohrani v sedanjem stanju mednarodnih razgovorov rezervi-ranost napram Nemčiji. Končno je bil včeraj na podlagi dogovorov med Turčijo in Francijo kot mandatno oblastjo s precejšnjo pomočjo Anglije rešen na miren način spor zaradi alek-eandretskega sandžaka. Poročilo švedskega zunanjega ministra Sandlerja o tem je bilo soglasno sprejeto brez debate. Tako francoski kakor turški zunanji minister sta potrdila pred svetom Društva narodov, da hočeta ve=.tno izpolnjevati določbe sklenjenega dogovora, ki so bile že včeraj dopoldne podpisane v ženevi. Ne mcire se govoriti o pretiravanju, če so tako na francoski kakor na turški in angleški strani v svetu DN proslavljali to kot velik uspeh Društva narodov. Tudi angleško-francoska izjava o Lo-carnu in v svetu Društva narodov podana izjava belgijskega zunanjega ministra Spaaka, je v skladu z okvirom, ki so ga angleški državniki določili za pogajanja o zapadnem paktu. Mnogo pozornosti zbuja trd:tev ,da je belgijski zunanji minister Spaak zagotovil Angliji in Franciji, da ne bo započel nobenih lokairnskih pogajanj z Nemčijo, dokler ne bodo končana angleško-nemška pogajanja o za- padnem paktu. To je znaten uspeh rednega spomladanskega zasedanja sveta DN, s katerega se angleški zunanji minister ni mogel vrniti brez zadovoljstva v London. Anglija In zapadni pakt London,' 30. maja. d. Angleška vlada nadaljuje prizadevanja, da bi postala razprava o zaključitvi zapadnega pakta konkretnejša. Kakor javlja »Sunday Times«, so v zunanjem ministrstvu že izdelali noto, ki jo bodo poslali v tej zadevi Nemčiji. Načrt te note bodo morali še redigirati, ker so se angleško-francoska pogajanja o tem vprašanju komaj pričela. Za končno določitev angleškega stališča hočejo počakati tudi na napovedano belgijsko noto kot odgovor na zadnjo nemško in italijansko spomenico. Kakor trdi nadalje »Sunday Times«, bo angleška nota skušala ustreči nemškim željam glede zapadnega pakta, čeprav angleška vlada ni pripravljena opustiti svojega temeljnega načeia, da more predstavljati zapadni pakt samo del splošne rešitve evropskega vprašanja, v kateri bi se upoštevala tudi vzhodna Evropa. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi angleška vlada opustila zahtevo, naj se tudi nova pogodba sklene v okviru Društva narodov. Če bi se Nemčija izrazila pripravljeno za izpolnitev teh angleških pogojev, bi bila po mnenju lista tudi Anglija pripravljena za koncesije v kolonijskih vprašanjih. Ruždi Aras v Londonu Bourget, 30. maja. AA. Iz ženeve so snoči prispeli z letalom v Pariz zunanji minister Eden, Ruždi Aras, in Delbos ter državni podtajnik Vienot. Zvečer ob 19. sta se Eden in Ruždi Aras z letalom odpeljala nazaj v London,. w Burna seja londonskega odbora za ne vmeša vanje Italijanska pritožba zaradi napada na italijanske vojne ladje v Palmi London, 30. maja. br. Londonski odbor za nevmešavanje je imel včeraj zelo burno 6ejo, na kateri so razpravljali o protestu italijanske vlade proti bombardiranju tujih vojnih ladij po španskih vladnih letalih. Italijanski delegat je utemeljeval pritožbo n navajal, da so vladna letala bombardirala neko italijansko vojno ladjo na Mallor ei. Več bomb je zadelo oficirsko kabino, šest oficirjev je bilo ubitih, poveljnik in več drugih pa ranjenih. Tudi v bližino angleških in nemških ladij so padale bombe. Grandi je zahteval, naj odredi londonski odbor energične ukrepe proti bombardiranju vojnih ladij-, k; izvajajo mednarodno oomorsko kontrolo po nalogu odbora samega. Njegovi zahtevj se je pridružil tudi nemški delegat, ki je zagrozil, da bodo nemške vojne ladje skupno z italijanskimi v nasprotnem primeru same napravile red. Vaj bo to zadnji opomin valencijski vladi. Ruskj delegat Majski je zahteval pojasnila, kako pridejo nemške vojne ladje na Mallorco. ko jim je odrejen docela drug predel španske obale. Na koncu je odbor sprejel resolucijo, v kateri obžaluje smrt talijanekih oficirjev ter izraža obžalovanje. da so bile deležne napadov celo vojne ladje, ki so v službi mednarodne kontrole. Odbor bo pozval oba španska tabora, naj se v bodoče strogo izogibata takim napadom, ki bi mogli dovesti do nezaželjenih konfliktov v trenutku, ko streme vsa prizadevanja za tem, da se napravi tragičnim dogodkom v Španiji konec. Končno je odbor sprejel na znanje zagotoviio, da se bo v Palmi na Mallorci uredil nevtralen pas, dostopen vsem tujim vojnim ladjam, ki sodelujejo pri mednarodni pomorski kontroli. Odbor za nevmešavanje bo imel sejo zopet jutri popoldne, ko bo razpravljal o ukrepih za zaščito trgovskih ladij. Po sedanjem dogovoru ladje lahko plovejo v španska pristanišča, če se podvržejo običajnim formalnostim, kadar pa so v pristanišču, nosijo same odgovornost na vso nevarnost. Uporniške oblasti so označile varnostna področja v več lukah. Po poročilih ki jili. je dobila britanska vlada, je tudi valencijska vlada pripravljena določiti takšna področja. Dokler se to ne zgodi, bosta obe vejujoči se stranki na španskem, ka- kor trdijo, storili vse, kar je mogoče, da pri bombardiranju ne bodo trpele škodo tuje ladje. Grožnja poveljnika nemške eskadre Valencija, 30. maja. AA. Davi je poveljnik nemške esteadre na Sredozemskem morju povlal vojnemu ministrstvu v Valenciji naslednji radio,gram: V poslednjih dneh so letala po vaši odredbi večkrat preletela nad nemške vojne ladje, ki vršijo svojo nalogo v kontrolnem pasu, da bi jih napadla. Tako približevanje letal k vojnim ladjam drugih držav je v nasprotju z mednarodnimi običaji. Zato vas prosimo, da prepove;te polete nad nemškimi vojnimi ladjami. Zai primer, če bi se to ponovilo, smo odredili primerne protiukrepe. Kontreadmiral i Fessel, poveljnik nemških pomorskih sil j v španskih vodah. Vojno ministrstvo je odgovorilo poveljniku nemških vojnih ladij: Ni točno, da je bil izvršen najpad na tuje vojne ladje, ki izvajaijo nadzorstvo v španskih vedah. Ako se kontrola vrši rta mestih, ki so z določeno dolžino oddaljena od obale, kakor je odredil nev-tralnostni odbor, se tuje vojne ladje ne izpostavljajo nikalkerrju riziku in nobeni nevarnosti od strani našega letalstva in naše vojne mornarice, ni pa mogoče dati nikake garancije, če se tuje vojne ladje zasidrajo brez vsakega povoda v luikah, ki predstavljajo središča delovanja upornikov, proti kateremu se zakonita španska vlada mora boriti. Povečana napetost Berlin, 30. maja. AA. Položaj, ki je nastal po znanih incidentih po bojih na Mallorci je zelo težak. Vse, kar je bilo sporočeno po teh incidentih marksistom v Valenciji, bodo morali v Španiji razumeti z vso resnostjo, ker bi bili Nemčija in Italija prisiljeni drugače poseči po drugih sredstvih. Listi ostro napadajo vlado v Valenciji kakor tudi moskovske boljševike, o katerih pravijo, da so sokrivci omenjenih incidentov. Nemčija odpovedala konJcordat ? Pariz, 30. maja. o. Nocoj se je tudi razširila vest, da je nemška vlada odpovedala konkordat z Vatikanom, vendar pa ni bilo mogoče dobiti iz Berlina potrditve. Antonescu v Parizu Pariz, 30. maja d. RumaunSki zunanji minister Antonescu, ki je prirpel včeraj iz ženeve, da se sestane k važnim razgovorom s člani francoske vlade, bo ostal v Parizu do torka. Imel bo tudi razgovore s finančnim ministrom Auriolom in trgovinskim ministrom Bastidom. Včeraj dopoldne je najprej pose ti 1 iministra za letalstvo Cota, ki je imel v zadnjih dneh z rumunslrm ministrom za letalstvo Iri-neseom že važne razgovore. Mussolini in razorožitev Milan, 30. maja. AA. »Popolo d'Italia« je danes objavil daljši članek, v katerem je zavrnil komentarje, ki jih je inozemski tisk objavil o Mussolinijevih izjavah nekemu ameriškemu novinarju. List pravi, da Mussolini nikakor ni pozval prezidenta Roosevelta, naj skliče svetovno konferenco za razorožitev, nego je novinarju odgovoril samo na vprašanje, kakšno bi bilo njegovo . stališče v primeru, če bi Roosevelt sklica' ' tako konferenco. Mussolini je dejal, da b bilo pričakovati, da bo taka konferenca 1 tem času uspela. Italija bi se je bržkon udeležila. Mussolini je nadalje izjavil, da V bila popolna razorožitev praktično in ter retično nemogoča. List ugotavlja na konci' da je Italija spričo splošnih razmer n-svetu prisiljena oboroževati se sistematska in temeljito. Lord Plymouth v Helsinkih Helsinki, 30. maja. AA. V Helsinke j. prispel z letalom lord. ki so ga sprejel; zu nanji min. Ho Isti, angleški in finski poslani! v Londonu ter zastopnik tjska. Lord Pb radi utrditve prijateljskih odnošaje v med Finsko in Anglijo, o v S španskih bojišč Na baskovskem bojišču se razvijajo topniški in letalski spopadi Madrid, 30. maja. AA. Tukajšnja radijska postaja je snoči ob 22. objavila kratek uradni komunike o položaju na baskovski fronti. V njem pravi, da je bilo včeraj v vseh odsekih le topniško obstreljevanje iz obeh strani. Na centralni fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Po informacijah poročevalca agencije Havas so uporniki včeraj izvršili hud napad na hribu Ixeranfo. Napadajoče oddelke so močno podpirala letala, napad pa je le delno uspel. Nacionalisti so nekoliko zbolj-šali svoje postojanke in še to za ceno velikega števila žrtev. Včeraj popoldne se je 8 tujih trimotornih napadalnih letal pojavilo nad Santandrom in ga pričelo bombardirati. Letala so spustila na mesto 150 po večini zažigalnih in težkih bomb. Nekatere bombe so zadele vas San Rosneni, v kateri ae je poru- šilo več hiš. štirje ljudje so bili hudo poškodovani. Davi med 8.30 in 9. uro je 28 trimotornih letal istega tipa napadlo Sero Lemonas in Larabeso. Neki vladni oficir, ki je bil pred kratkim ujet od nacionalistov, je včeraj zopet pribežal nazaj. Izjavil je, da je nacionalistična vojska na vsej baskiški fronti sestavljena izključno iz tujih prostovoljcev. Iz Franeovega tabora Salamanca, 30. maja. AA. Tukajšnja radijska postaja je objavila naslednji komunike: Na sektorju pri Amorebieti so se operacije nacionalistične vojske nadaljevale. Nacionalisti so zavzeli vse vrhove, ki do-minirajo nad Bilbaom. Na drugih frontah ni bito nikoli mkakih važnejših izpre-memb, Letalski napad na nemško križarko Ker je križarka »Admiral Scheer" obstreljevala dve republikanski letali, sta odgovorili z bombami in jo zadeli dah, ki po sklepih nevtralnostnega odbora niso postavljene pod kontrolo nemške, nego francoske vojne morna- Valencija, 30. maja. AA. Po informacijah tukajšnje radijske postaje je tuja vojna ladja, bržkone nemška križarka »Admiral Scheer« obstreljevala dve španski vladni letali, ki sta krožili nad otokom Ibizo. Letali sta zaradi tega spustili na ladjo 12 bomb. Štiri bombe so ladjo zadele. Letalca sta opazila, da je na vojni ladji nastalo več eksplozij. Vojno ministrstvo je davi objavilo naslednji komunike: Snoči krog 17. sta bili dve vladni letali na izvidniškem poletu nad Baleari. V trenutku, ko sta preleteli otok Ibizo, je neka tuja vojna ladja, ki je bila zasidrana kakih 200 m daleč od obale, pričela letali obstreljevati, čeprav nista izvršili nikakega sovražnega dejanja niti napram obali, kaj šele napram vojni ladji. Letali sta se pričeli braniti in sta odvrgli več bomb na ladjo. Izmed 12 bomb, ki sta jih spustili, so štiri ladjo zadele. Sodeč po sprejetih radiogra-mih je bila ta ladja nemška križarka »Admiral Scheer«. Po sklepu nevtralnostnega odbora imajo tuje vojne ladje nalogo vršiti kontrolo v španskih vodah, toda šele 10 milj daleč od obale, vojna ladja »Admiral Scheer« pa se je nahajala v samem zalivu Ibize. Nahajala se je v vo- rice. London, 30. maja. AA. Reuterjev urad je objavil uradno poročilo valen-cijske vlade o incidentu na otoku Ibizi. Agencija pravi, da nemški merodajni krogi še niso prejeli podrobnega poročila o spopadu nemške križarke »Admiral Scheer« in dveh španskih republikanskih letal. Agencija beleži tudi glasove, da so španska republikanska letala v zadnjih dneh poizkušala že več napadov na nemške vojne ladje. 20 mrtvili, 73 ranjenih ~ Berlin, 30. maja. d. Nocoj je net.lka vlada objavila komunike, po kateri 11 je bilo vsled napada španskih vladnih kita] na oklopnloo »Admiral Scheer« ubitih 20 nemških mornarjev, 73 pa ranjenih. Nemška vlada se je zaradi tega napada odločila za izredne ukrepe in je že danes obvestila o njih londonski odbor za nevmešavanje. Oklopnica »Admiral Scheer« je bila zadeta dvakrat od letalskih bomb iu je odplula v Gibraltar. Deklaracijska proslava JRZ v kinu UnioMi Morilec iz čabrač aretiran v Zagrebu Jovan Stamenkovič izpoveduje, da ga jv k umoru nagovorila Šinkovčeva zena Zagreb. 30. maja. o. v Zagrebu so are. tirali Jovana Stamenkoviča, ki je služi! pri obmejni straži pa je bil odpuščen. Stamenkovič je izvršil pred dnevi strašen zločin v Cabračah v Poljanski dolini. Ubil je posestnika Janeza Šinkovca in sicer, kakor izpoveduje v dogovoru z njegovo ženo Katarino. Nato je pobegnil v Zagreb, kjer je bdi sedaij aretiran. Šinkovca je v mlinu zaklal z nožem. Na sled so prišli morilcu na ta način, da so orožniki prejeli pi-mo, ki ga je pisal Katarini iz Zagreba in v katerem je prosil za denar. Orožniki v škotfji Loki so o prejemu tega pisma takoj obvestili zagrebško policijo. Ko je prispela njihova brzojavka v Zagreb, so organi odšli na Paromlinsko cesto št. 30, kjer so res nagli Stamenko-viča. Taikoj ob njihovem prihodu jim je Stamenkovič izjavil: »Vem, zakaj ste prišli. Odpeljite me!« Na policiji je pri zaslišanju priznal, da je umoril Janeza Šinkovca na nagovor njegove žene. ki mu je obljubila denar. Morilca Stamenkoviča so davi močno zastraženega odpeljali v škof jo Loko, kjer vodijo 0 umoru na. 0aljboa ptnea&kavo* ^ Ljubljana, 30. maja. Dopoldne je ljubljanska JRZ v un ionski kino-dvoranj priredila slavnostno akademijo v proslavo dvajsete obletnice majske^ deklaracije. Dvorana je bila pestro okrašena s slovenskimi zastavami in zelenjem. Okrog 11. se je v polno zasedeni dvorani pojavil v spremstvu bana notranji minister dr. Anton Korošec, pozdravljen z vzkliki in cvetjem od predsednikov JRZ in raznih organizacij. Ko je železničarska godba odigrala državno himno, je župan dr. Adlešič predložil vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku in nadškofu Jegliču. Nato se je vršil kratek umetniški program, nakar je nastopila gdčna Cilka Krekova, ki je proslavljala delovanje slovenske žene na polju deklaracijskega gibanja. Za njo je stopil na oder minister dr. Korošec, ki so ga navzoče narodne noše pozdravile 6 cvetjem in klici: >2ivio rešitelj slovenske zastave! c Govor ministra dr. Korošca V svojem govoru je mrnierter dr. Korošec uvodoma na kratko oČrtal politično situacijo pomladi leta 1917. Nado je izrazil svojo globoko zahvalo onim borcem, kj so največ pripomogli, da je ideja majske deklaracije prešla v kri in meso slovenskega naroda. Predvsem je to nadškof dr. Jeglič, kj je avgusta 1927 prvi podpisal ljubljansko deklaracijo. Da se je deklaracijska misel mogla raz&iritj tudi na jugu,^ gre predvsem zasluga zagrebškemu nadškofu Bauerju, škofu Mahniču in pa frančiškanom Minister Korošec je nato evociral spomin na dr. Kreka, ki je že 1. 1916 navzlic nemškim zmagam gledal jasno v bodočnost, iovornik se ie spomnil ozkega zavezništva ; češkimi poslanci v dunajskem parlamenti. Nato je ocenil značaj majmške dekla--acije, s katero je dobil pokret za osvoboditev svojo zunanjo formo. Deklaracija e eden od najvažnejših dokumentov v zgo-! o vin i Slovencev. Ona je sprožila tudi po-lobne izjave ostalih slovanskih narodov v Vvstriji. Centralne države so se zrušile pod -ritiskom antantine sile, v kateri je brez-»rimerno junaštvo Srbov igralo veliko vl,?oleg drugih Anton Krvina. Mednarodni železničarji kongres v Parizu Beograd, 30. maja. p. Prihodnji torvt bo v Parizu otvorjen mednarodni železrlfcar-ski kongres, na katerem se bodo zbn£| zastopnik,- 42 držav. Jugoslovensko ^^Uga-eijo bo vodil pomočnik generalnega (lektorja državnih železnic Mjlan Jojič. Paleg drugih bo v delegaciji tudi načelnik rekcije državnih železnic v: Ljubijat^ jfo- •JUTRO« ponedeljska kdaj« Ponedeljek 31. V. 1937, mm Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 30. maja. Maj se poslavlja z izredno toplimi dnevi. ZJasti današnja nedelja je razlivala obilje zlate solnčne luči. Meščani so hiteli na deželo in v kopališča; zlasti Ilirija je bila ves dan dobro zasedena. Z dežele pa so prihajali oni, ki jim je prireditev v Unionu dala povod, da so obiskali belo Ljubljano. PO ulicah je bilo živahno od ranega jutra. Telovski procesiji sta imeli šentjakobska in frančiškanska fara. Ziasti procesija frančiškanov je bila velika in pompozna. Igrala je godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika živanoviča, častna četa je oddajala salve. Za nebom so se razvrstili nekateri mestni svetniki z zastopnikom dravske divizije in drugimi predstavniki. Po procesijah in po končanem zboru v Unionu pa so šle po ljubljanskih ulicah skupine manifestantov, ki so vzklikali na čast majski deklaraciji, slovenski zastavi, Sloveniji itd. Policija je skrbela, da se je vse razvijalo v redu. Kar se kriminala tiče, policija ni imela mnogo opravka; tudi reševalna postaja ni imela mnogo dela. Pripetila sta se samo dva manjša incidenta. Po kresovanju v noči od sobote na nedeljo se je vračala z Gradu skupina kresovalcev, med njimi mestni delavec Fajon. V študentovski ulici je skupina srečala tri mlade ljudi. Zaradi raznih vzklikov je prišlo do prerekanja. Trojica mladi]- ljudi je napadla Fajona, dočira so se drugi razbežali. Fajonu je morala nuditi pomoč reševalna postaja, ki ga je oddala v bolnišnico, katero pa je v nedeljo popoldne že lahko zapustil z obvezano glavo. Pri današnjih pohodih po Ljubljani pa so ma-nifestanti napadli nekega pasanta in mu prebil: spodnjo ustnico. Bilo je še nekaj manjših incidentov, ki pa niso imeli posebno hudih posledic. Zveza zasebnih nameščencev manifestira za pravice nameščenskega stanu Zveza društev privatnih nameščencev je Imela dopoldne v dvorani OUZD svojo letno skupščino, h kateri se je zbralo lepo število delegatov iz vseh krajev banovine. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o nekaterih perečih socialnih in stanovskih vprašanjih, tako da se je zborovanje razvilo v odločno manifestacijo za pravice vsega nameščenskega stanu. Zborovanje je vodil predsednik Joško Žemljic. Iz poslovnega poročila, ki je bilo delegatom pismeno predloženo, povzemamo, da zveza združuje 17 samostojnih in 3 okrajna društva, 6 krajevnih skupin, 2 krajevna odbora in 1 krajevni pododbor. Njene organizacije delujejo na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, Vevčah, Kamniku, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Kočevju, Krmelju, Ra jhenburgu. Laškem, Celju, Mariboru, Rušah, Gornji Radgoni, Slovenski Bistrici in GARDEN-PAR TY sreda 2. junija Mežici. Organizacija praktičnih tehnikov v Ljubljani pravkar snuje pododbore v Celju, Mariboru in na Jesenicah, pripravlja pa se tudi ustanovitev splošne nameščenske organizacije za kamniški okraj. Ponovno je letos postalo član zveze Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, vstopila pa je tudi nanovo ustanovljena Organizacija trgovskih in privatnih nameščencev v Trbovljah. Mimo ostalega podrobnega dela je zveza sodelovala tudi pri izdelavi službenega reda za rudarska podjetja in pri osnutku novega rudarskega zakona, ki naj bi nadomestil stari zakon iz leta 1854. Značilno pa je, da ministrstvo ni smatralo za potrebno, o tej stvari uradno zaslišati Delavsko zbornico in prizadete organizacije. Med uspehe je treba prišteti tudi sklep Pokojninskega zavoda, da zgradi na Jesenicah stanovanjsko hišo za ta-mošnje nameščence. KID je stavila v ta namen brezplačno zemljišče na razpolago in prevzela garancijo za obrestovanje, tako da bo hiša še letos dograjena. O priliki stavkovnega gibanja tekstilnega delavstva je DZ sestavila osnutek kolektivne pogodbe za nameščence, ki ga je tajništvo zveze razposlalo vsem onim včlanjenim društvom, ki imajo organizirane nameščence iz tekstilnih tovarn. Značilno pa jc, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi si upal zahtevo po kolektivni pogodbi zastopati pred delodajalcem. Borba za razširitev pokojninskega zavarovanja za vso državo doslej še ni prinesla ugodnega zaključka. Po nedavno izdani uredbi se prične 1. septembra za vso državo izvajati delavsko starostno in onernoglostno zavarovanje, medtem'ko za ' nameščensko pokojninsko zavarovanje ministrstvo ni ničesar pod- vzelo. V vsej državi so si nameščenci edini v tem, naj se zavarovanje takoj razširi na vse panoge na osnovi decentralizacije. Odločnemu nastopu zveze in simpatijam, ki jih je akcija deležna v naši gospodarski javnosti, gre zasluga, da se je tudi v finančni zakon za leto 1937/38 vnesel stari amandman v smislu njenih zahtev. Minister socialne politike lahko uredbo o razširjenju zavarovanja takoj izda. Nedavno se je pri njem zglasila delegacija PZ in dobila zagotovilo, da bo uredba izšla še v mesecu maju. V pogledu bolniškega zavarovanja je zveza odločno nastopila proti zavlačevanju načrta, da se poveča »šlajmerjev dom«. V Delavski zbornici so se pričela po zadnjih volitvah 1.1933. tretirati nameščenska vprašanja z isto pozornostjo kakor delavska, kar je brez dvoma zasluga zveze, ki je iz-vojevala ustanovitev posebnega nameščenskega odseka. Nameščenci pa stoje na stališču, da se morajo brez odlašanja razpisati nove volitve v zbornice. Za bližnjo bodočnost si je zveza začrtala naslednje naloge: razširitev pokojninskega zavarovanja, revizija zakona o pokojninskem zavarova- nju, reorganizacija bolniškega zavarovanja, teritorialna razmejitev zasebno-dru-štvenih bolniških blagajn, povečanje sana-torija TBPD v Ljubljani in graditev sana-torija v Mariboru, zavarovanje za primer brezposelnosti, jasnost obrtnega zakona, okvirne ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju lokalov, uvodni zakon k trgovinskemu zakonu, rudarski zakon, sklepanje kolektivnih pogodb za nameščence, združitev socialnega zavarovanja, samostojna nameščenska zbornica, izboljšanje prejemkov nameščencev ter gradnja stanovanjskih hiš PZ v Kranju in Mariboru. V debati o poslovnem poročilu so kot gostje podali izčrpna poročila direktor PZ dr. Vrančič, predsednik TPD Klinar in podpredsednik PZ Tavčar. Direktor dr. Vrančič je sporočil, da bo že prihodnje dni podpisana uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo. Predsednik Klinar, W Je govoril o bolniškem zavarovanju nameščencev, je izjavil, da so načrti za povečanje »šlajmerjevega doma« že izdelani. Podpredsednik PZ Tavčar je govoril o pokojninskem zavarovanju s posebnim ozirom na nameščence, nato pa sta poročala še predsednik Zemljič o poslovanju bolniške blagajne in pomočnik direktorja PZ dr. Kosti o socialnem položaju zasebnih nameščencev in o nalogah socialne zaščite. Na koncu je bil izvoljen dosedanji odbor pod predsedstvom Jožka Zemljiča. Klic slovenskih profesorjev po izboljšanju njihovega stanja V dvorani Trgovskega doma so se do- i ob morju ali v kakem gorskem kraju. V poldne zbrali srednješolski učitelji k občnemu zboru ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva. V smislu društvenih določil je skupščina izbrala svoje poslovno predsedstvo s prof. dr. Pečov-nikom iz Maribora na čelu, ki je pred prehodom na dnevni red prečital vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki prosvetnemu in trgovinskemu ministru. Brzojavke so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem. Zatem se je predsedujoči v toplih besedah spominjal 70-letnice zaslužnega vzgojitelja in literarnega delavca msgr. dr. Josipa Debevca, hkratu pa je počastil spomin med letom umrlih članov direktorja Josipa Mazija, dr. Ivana Arnejca, dr. Ljudevita Pivka in pravkar tako tragično preminule prof. Vere Novak-Dostalove. Iz poročila, ki ga je skupščini predložil predsednik, sekcije prof. Grafenauer, po-vzmemamo, da število brezposelnih filozofskih absolventov čedalje bolj narašča, čeprav se že močno občuti pomanjkanje učnih moči na srednjih šolah. Bolje je rešeno vprašanje razdelitve učencev po posameznih zavodih. Zakonske določbe pravijo, naj ima vsak zavod maksimalno le 20 oddelkov in samo 800 do 900 dijakov. To število je bilo do nedavna v večini ljubljanskih srednjih šol prekoračeno, vendar se je položaj znatno izboljšal z zidavo nove gimnazije za Bežigradom, z otvoritvijo dveh razredov nove ženske gimnazije na učiteljišču in 4 razredi uršulinske gimnazije. Upanje je, da bodo tudi mestnemu liceju drugo leto vrnjeni višji razredi. Nerešeno pa ostane še vprašanje -gimnazije v Kočevju in ženske gimnazije v Maribora. Potrebno je tudi zidanje novih šolskih poslopij. Delo sekcije je potekalo v tesnem sodelovanju s sorodnimi stanovskimi, prosvetnimi in humanitarnimi organizacijami. Sek cija je s svojimi odseki agilno delovala, zlasti se je izkazal odsek za šolske knjige in odsek Za zbližanje s slovanskimi narodi. Vprašanje profesorskega zavarovanja se je rešilo na ta način, da so se profesorji priključili zavarovalnemu društvu banovin-skih uradnikov. V to društvo je pristopilo že 46 članov. Sekcija je nadaljevala zbiralno akcijo za zgradbo profesorskega doma, ki se bo gradil bodisi y Ljubljani, bodisi domu bodo našli člani priliko počitka, služil pa bo tudi za okrevališče, zlasti še, ker slab gmotni položaj profesorju ne dopušča letovanje kjerkoli, čeprav je društvo s ciklom rednih mesečnih predavanj opozorilo našo javnost na težke razmere, ki vladajo na naših srednjih šolah, so ostala najbolj aktualna stanovska vprašanja skoraj popolnoma nerešena, že dolgo poudarjamo potrebo novele k srednješolskemu zakonu, novele k zakonu o monopolu šolakih knjig, potrebo reforme učnih načrtov, reformo šolske administracije, potrebo novele k uradniškemu zakonu in prvenstveno reformo, povišanje plač. Kljub temu, da smo vedno opozarjali na kričeče krivice in pomanjkljivosti v prosvetni politiki, ni bilo mogoče doseči izboljšanja v teh vprašanjih, že lansko leto je čakalo na napredovanje okoli 800 članov. V teku letošnjega leta se je pa to število povečalo za 200%. Glavna uprava ni mogla izposlovati niti postavitve suplentov v 8. skupino. 200 suplentov s položenim profesorskim izpitom čaka že po dve in več, celo po sedem let. Profesorjem se godi izmed vseh uradnikov največja krivica, čeprav nosijo največja bremena in največjo odgovornost v našem javnem življenju. Glavna uprava in posamezne sekcije so vlagale prošnje, pritožbe, proteste, opozarjale merodajne činitelje na obupno stanje profesorjev. Od septembra lanskega leta »i je društvo stavilo za glavno nalogo, doseči uzakonitev novele k srednješolskemu zakonu in redna napredovanja. Načrt novega državnega proračuna za leto 1937/38 je predvidel zadostno število mest za. napredovanje. tako da bi mogli napredovati prav vsi od Vin. do III/2 skupine. Novih postavitev je proračun predvideval toliko, da bi s prihodnjim šolskim letom dobil vsak profesor le normalno učno obveznost tedenskih 18 ur. Dobili smo od samega prosvetnega ministra zagotovilo, da bodo napredovali vsi profesorji, ki so zadostili zakonskim pogojem. Kljub vsem prizadevanjem in storjenim obljubam pa se napredovanja niso izvršila. Napredovanja so možna le tedaj, kadar je nolee praznih mest otvorjen zanje tudi kredit. Slednji pa je bil tako majhen, da je bilo predvidenih le 38 suplentov s položenim profesorskim izpitom v VEH. sku-' pino. Gmotno stanje profesorja je otoopno, predvsem za začetnike in posebno še za one suplente, ki so samo dodeljeni za delo v Ljubljano. Plača, ki ni več skromna, temveč poniževalna za inteligenta, zadostuje kvečjemu za njegov življenjski obstoj, ne pa še za družino. Prava katastrofa grozi tistim, ki jih preganja bolezen. Prosvetni krogi sami priznavajo težavni položaj, obljubljajo povišanje plač, a prepotrebnih ukrepov ni. Ponovno so profesorji že opozarjali poklicane činitelje in tudi danes ob 12. uri naslavljajo nanje enak apel, ker se temelji domov in šole že rušijo. Razen tajnika prof. Urankarja in blagajnika dr. Novaka je v imenu odseka za šolske knjige poročal prof. šolar. Odsek se je ustanovil po pobudi kongresa v Varaždinu in je imel namen, kritično pregledati učne načrte in knjige, izdelati metodična navodila ter osnovne zahteve za učne knjige. Poročilo odseka za manjšinska vprašanja, ki ga vodi prof. Gorup. navaja, da je odsek organiziral ekskurzijo ob naši severni meji od Dravograda mimo št. Tlja do Rad-I gone. Ta ekskurzija je omogočila članom, da so spoznali in proučili narodnostne raz- mere ob nafti severni meji. Odsek indaja tudi propagandne knjige in ima v zalogi zlasti še knjigo »Na&i onstran meje«. V splošnem pa je razprava na skupščini posvetila največ pozornosti osrednjemu življenjskemu vprašanju vsega profesorskega stanu, gmotnemu vprašanju, ki spričo svoje obupnosti kriči po neodložljivi remeduri. O položaju profesorjev so poročali profesorji Stopar, dr. Kolarič, štrukelj, Kuret, Pavlin in Juš Kozak, ki so od vseh strani žarko osvetlili problem. Med razpravo je prihitel na zborovanje tudi predsednik glavne uprave prof. Radoje Kneževič iz Beograda, ki so ga zborovalci živahno pozdravili in ki je tudi sam podal obširno poročilo. Na koncu je prof. Mirko Adlešič prečital resolucijo, ki v kratkem povzema vse najbolj nujne zahteve profesorskega stanu: ureditev avtomatskega napredovanja, znižanje službene dobe na 80 let, priznanje nagrad za ekskurzije in honorarjev za privatne in praktične izpite, uvedba novele o prejemkih, kakor jo imajo sodniki, priznanje stanarine, kakor jo uživajo učitelji, namestitev zadostnega števila učnih moči. Pri volitvah je bil soglasno in z živahnim odobravanjem izbran pretežno stari odbor s predsednikom prof. Grafenauerjem in podpredsednikom dr. Pečovnikom na čelu. Važen zbor učiteljskih predstavnikov iz vseh srezov dravske banovine Dopoldne so se zbrali v Ljubljani zastopniki učiteljskih društev iz vseh 34 šolskih srezov dravske banovine. Z njimi so prišli na posvet tudi člani upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU. Polnoštevilno zbrani učiteljski predstavniki so zasedali v gornji dvorani »Grafike«. Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik JUU g. Ivan Dimnik iz Beograda, ki je predstavil tudi navzočega policijskega komisarja g. Polaka. Tajnik sekcije g. Metod Rum«? I j je prikazal stanje v organizaciji. Dotaknil se je finančnega zakona, ki je prinesel ugodnost bivšim učiteljem na šolah CMD in jc priznal stanarino učiteljem, dodeljenim banskim upravam. Prinaša pa celibat, ki je proti osnovnim državljanskim pravicam. Naše šole potrebujejo novih učnih moči. V vsej državi bo nameščenih okrog 800 novih uč'tel]cv, na dravsko banovino odpade 80 mest. Čaka pa na zaposlitev več sto mladih moči, ki so maturirale že pred leti. Nezasedenih je na Slovenskem okrog 250 razredov. Pred meseci ustanovljeni socialni fond. v katerega plačuje vse učitelj-stvo naše banovine, se je izkazal te dni, ko je bil odpuščen neki kontraktualni uči-telj-družinski oče. Bil je čez noč brez za- služka, mestna kontrola zahteva od njega celo povrnitev prejemkov za več let nazaj. Za premestitve je določenih za vso državo okrog 80.000 din, za našo banovino desetina imenovanega zneska. Zbor je pretresal dvoje vprašanj, ki sta življenjskega pomena- Cene stalno naraščajo, državno uradništvo pa prejema močno reducirane plače. Odločujoči gospodje so že pred meseci obljubili povrnitev re-duciranih zneskov. Soglasno je bila sprejeta spomenica, ki živo ilustrira težko gospodarsko stanje naših uradnikov. Izrekla se je zahteva za avtomatično napredovanje, kakor so ga bili deležni pred leti. Sedanje naprodovanje poedincev vzbuja splošno nejevoljo. Te dni je dostavila kr. banska uprava odlok, da mora sedanji urednik Učiteljskega tovariša«, ljubljanski učitelj g. Ve-koslav Mlekuž opustiti urejevanje lista. Za to mesto ni zaprosil dovoljenja svojih predpostavljenih oblasti, kakor to velevajo predpisi. Proti odloku, ki nima odložilne moči, se bo urednik pritožil. Vendar je bil izbran nov urednik g. Ivan Kocjančič, vpo-kojeni učitelj, šol. upravitelj Lebar iz Hrastnika je prikazal težko stanje učiteljic ženskih ročnih del, ki jih je v naši banovini okrog 60. Za izboljšanje njihovega položaja je JUU že marsikaj pokreniio. Pravega uspeha pa m. O nedavni seji glavnega odbora JUU, ki se je vršila v Beogradu in so ji prisostvovali zastopniki iz vseh banovin, je referiral učitelj g. Franjo Roš iz Celja. Podrobno je opisal sprejem pri ministru prosvete in o vprašanjih, ki so prišla takrat na dnevni red. Posebno pohvalno je bilo sprejeto njegovo poročilo, ki je poudarjalo, da je velika večina učiteljstva v naši državi tesno ramo ob ramenu s svojimi voditelji, za napredek šolstva in stanu. Posebno izčrpno so razmotrivali zakon o narodnih šolah, ki se bo menda v kratkem spremenil. Ministrstvo je izdalo dopis, da se vrše priprave za spremembo zakona. Izražena je bila temeljna zahteva učiteljskega stanu: ločitev prosvete od politične uprave. Nekatere banovine priporočajo večjo decentralizacijo učiteljske organizacije. Tudi predsedniški zbor dravske banovine si je osvojil predlog, naj se izvrši upravna reorganizacija JUU. Predsedništvo bi nc bilo potemtakem več vezano na Beograd. Tam bi bilo le poslevodeče tajništvo z ekse-kutivo. Vrhovno instanco pa bi tvorili predsedniki posameznih banovinskih sekcij. V idejnem pogledu bi ne bilo seveda nikakih sprememb. Zatem je prišel v razpravo »Roditeljski list«, ki ga namerja izdajati b prihodnjim šolskim letom mariborska Pedagoška centrala. Izrekla se je želja, naj bi se tiskal Pri Pragerskesn je iztirilo sedem tovornih vagonov Ptuj, 30. maja. Pri prvem brzovoznem tovornem vlaku štev. 1153, ki vozj ekozj Ptuj ob 21.40, se je snoči v bližini železniške podaje med Cirkovci in Pragerskem na madžarskem hladilnem vagonu, ki je bil polno naložen, zlomila os. zaradi če^ar se ie sedem vagonov odtrgalo in skočilo s tira Škoda je precejšnja, k sreči pa ni bilo človeških ir tev. Na kraj nesreče eo takoj ooslali iz Maribora pomožni vlak ter so pod vodstvom ptujske propovne sekcije pričeli čistiti progo, da preprečijo večje zamude vlakov. Mednarodne brze vlake so dirigirali pr-.^ko Varaždina io Zapre&ča, ostali potnici promet pa se je vršil s prestopanjem. Nocoj ie bila proga za promet zopet prosta. V Ptuj j« davi pripeljal pošto ix Pragei«-ekega poštni udobni, list v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. V zadevi celibata učiteljic z neučitelji, ki izgube službo, če se po 1. avgustu poroče z neučitelji, je bilo dognano, da je zdaj okrog 400 takih žena iz poslednjih 35 let. Letno se je doslej poročilo okrog 13 takih učiteljic. Po zakonu morajo dobiti pred odpustom odpravnino. Poročene žene učiteljice dobivajo zmanjšane prejemke. Zato bi celibat udaril tudi državno blagajno. Utemeljeni razlogi za odpravo celibata bodo izročeni g. ministru pismeno. Nato so prišle v pretres še nekatere druge pereče stanovske zadeve. Banovinska glavna skupščina se bo vršila 12. in 13. julija v Ljubljani, državna pa koncem avgusta v Skoplju, ki praznuje letos četrt-stoletnico osvobojenja. Ob zaključku je bila soglasno sprejeta spomenica ki bo predložena vsem odločujočim čini-teljem: Državni uslužbenci smo bili od zedinje-nja pa vse do danes samo dvakrat kolikor toliko primemo nagrajeni: prvič 1. 1920. z uredbo o draginjskih dokladah in drugič 1. 1931. z uradniškim zakonom. Žal sta bili tudi ti edini svetli periodi prav kratki: prvo je kmalu zasenčila hitro naraščajoča draginja povojnih let, druga je pa trajala samo 6 mesecev od 1. IV. do 30. IX. 1931, ko so se doklade zopet znižale. Na ta način smo bili državni uslužbenci od skoro 19 let same leto dni materialno saturirani, med- Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu Vzlic prekrasnemu vremenu, ki je zvabilo velike množice Ljubljančanov, v kolikor se niso udeležili svečanih prireditev, na pohode v zeleno naravo, je bila deležna pozornoerti tudi razstava umetniških, tuj-skoprometnih in domoznanskih fotografij, ki jo je otvoril ob 9. dopoldne v prostorih Jakopičevega paviljona neumorni ljubljanski fotoklub. Splošna sodba je bila ta. da s tako kvalitetnim in mnogovrstnim delom člani fotokluba doslej še niso nastopili v Ljubljani, čeprav je to že osma razstava njihove organizacije v petih le*ih rn je vsaka izmed dosedanjih razstav pomenila v tem ali onem pogledu seozaciio. Med vidnejšimi osebnostmi, ki so posetile razstavo že ob njeni otvoritvi, smo opazili dr. Molela, zastopnika mestne občine, g. Goj-ka Pipenbacherja, zaMopnika Zveze za tujski promet, upravnika Narodne galerije g. Zormana. in med obiskovalci z dežele J. Zupančiča, predsednika litijskega fotokluba. Vodstvo razstave je sklenilo, da pokloni vsakemu stotemu obiskovalcu en izvod zbornika »Slovenska fotografija«, in kakor smo se informirati ie bila že prvi dan prilika, d« se eden teb abomftos odda. tem ko ao bila ostalih 18 let za nas ltta pomanjka-4Ja i:i odpovedi. Postbno ugodna je bila te. nas »dnja uredba o znižanju draginjskih doklad z dne 15». sejtembra 1935, ki je posebno pritisnila materialno najšibkejše nižje uslužbence in družine. Medtem ko druge države tekmujejo v nagradah za otroke, ki predstavljajo naraščajočo moč države, se je jsačslo pri nas varčevati pri materah in otrocih. Danes, ko smo se morali državni uslužbenci pod pritiskom razmer odpovedati vsakemu kulturnemu in družabnemu življenju, ki nam ga kot inteligentom narekujeta naša duševna potreba in naša narodna zavest, ne iščemo v draginjskih dokladah posameznih skupin nikakih reprezentacijskih dodatkov, ki naj bi služili za stanu primerno življenje na zunaj, ampak samo še sredstva za golo preživljanje nas, naših žena in naših otrok. Da še ne kažemo svetu vsega našega siromaštva in da še skušamo varovati neki navidezni dekorum. je pripisovati samo enemu sredstvu, ki se ga oklepamo: dolgovom! Državni uslužbenci smo zadolženi za neverjetne vsote! Zadolževati se moramo za obleko, za šolanje otrok, za bolezni in smrt! Ker pa moramo te dolgove odplačevati, nam ostane po odbitkih za davke, pokojninski fond, za prepovedi na plačo in po odplačilih oorokoe na dolg tako malo čistih prejemkov. da se moramo zadolževati za hra.v) in stanovanje. Tako se plaz, ki se ruši na nas zaradi naglega skoka cen življenjskim potrebščinam od dneva do dneva veča, a mi smo brez moči in se samo s stiahom sprašujemo, kakšne bodo posledice. Po teh ugotovitvah vidimo samo eno rešitev: da nam država poveča prejemke, da bomo mogli živeti mi in naši otroci. Zato prosimo, ca se državni uslužbenci rešijo iz neizdržljivega položaja, v katerega so zašli brez lastne krivde, tako da se brez odlašanja uveljavi stara uredba o draginjskih dokladah od 12. marca 1?32, štev. 109901, z dodatkom določb iz čl. 5 uredbe od 19. septembra 1935, ki se tiče zvišanja osebne doklade staroupokojen-cem. Preprečite r evmatizem s temeljitim zdravljenjem v začetnem stadiju! Piščan-biro, Beograd n. Maršala Pil-sudskog 22, ali pa Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg l/II kat Vam pošlje na željo brezplačno brošuro, ki Vam bo dala pojasnila o sodobnih metodah zdravljenja. 67« vroči vrelci žveplenega blata kopališča Pieštany niso še nikdar razočarali. Kopališče Pieštanj prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Praznovanje visokega jubi-leja Društva ostrostrelcev V proslavo svojega visokega jubileja je ljubljansko Društvo ostrostrelcev, ki praznuje letos že 3751etnico obstoja, priredilo danes na svojem strelišču tekmovalno streljanje. Od osmih zjutraj do večera — le z opoldanskim premorom dveh ur — »o odmevali pod zelenim Rožnikom daleč po Rožni dolini streli iz pušk samih preizkušenih strelcev. Prav posebne oficijelne svečanosti ni bilo, vendar pa je bilo Društvo ostrostrelcev deležno za svoj jubilej vse zaslužene pozornosti. Strelišče, ki je bilo primemo okrašeno m se je nad vhodom svetlikala med zelenjem letnica »375«. je med prvimi gratulanti obiskal g. brigadni general Do-dič s soprogo. V imenu divizionarja in kot predsednik ljubljanskega strelskega okrožja je izrekel strelskemu glavarju g. Jeanu Schreyu in strelcem tople čestitke ter po-želel društvu mnogo razmaha v korist lepemu strelskemu športu. — V imenu Zveze slovenskih lovskih društev je čestital predsednik dr. Viljem Krejči. v imenu mestne občine podžupan dr. Ravnihar, za SLD v Ljubljani pa predsednik g. inšpektor dr. Stanko Bevk. Mariborski strelci, zadržani zaradi lastne prireditve, so poslali brzojavne čestitke. Tekmovalci (15) so dopoldne streljali na letečega goloba in zajca, uspeh je bil časten. Popoldne so streljali na štiri tarč« iu so bili uspehi takisto prav zadovoljivi. Saj pa je tudi bila bitka za krasna darila, ki so bila vsa razstavljena v posebni vitrini. Velik srebrn pokal je daroval strelski glavar Schrey. okovan čekan Zveza SLD, srebrno kaseto SLD, posamezniki pa še fin* srebrne garniture. Za vsako tarčo sta bili po dve predmetni darili in še po štiri darila v denarju. Po tekmovalnem streljanju so člani, ki jih je zdaj skupno 56. streljali še na spominsko tarčo, ki jo da. društvo pozneje umetniško poslikati. Dvorano na strelišču krasijo poleg neštetih portretov bivših strelskih glavarjev že tudi nekatera izvrstno poslikane spominske tarče, večji del s portretom popularnega, »najmlajšega« glavarja g. Jeana Schreya. ki navkljub svojim 82 letom ostane neomajno zvest ljubezni do vsega, kar je v zvezi s streljanjem. In je najbolj vesel tega, da se društvo pomalem pomlaja z novimi, svežimi močm Rezultati tekmovalnega streljanja so btt-objavljeni zvečer na slavnostnem banket' prirejenem na strelišču. Razdeljena so bi/a. darila in izrečene tople čestitke. Vso jubilejno prireditev 1e vodil izkušeni strelsk? mojster g. Heinrihar. I Ocvrti piščanci — najboljša vina Nedelja v Mariboru Maribor, 30. maj*. Zanimiva povorka je krenila sinoči s Koroške ceste po Gosposki in Aleksandrovi cesti k spominski žari v mestnem parku. Povorka je biia organizirana v proslavitev 201etnice majniške de-klaracije. Tvorilo jo je kvečjemu 50 štiri-stopov gasilcev, otrok in žena Navzlic maloštevilnosti povorke pa se zdi, da ni bilo v njej prave kompaktnosti. To je sklepati iz raznih vzklikov. Na vzklike >2ivela slovenska zastava« — na čelu povorke so nosili slovensko zastavo — so «e iz sprevoda slišali protivzkliki »živela jugoslovanska zastava«. Na klice »Nazaj Orla« so se čuli iz povorke in tudi ob straneh kjer je bila masa ljudi, vzkliki »živel ju-goslovenski Sokol«, kateri vzklik je zbudil navdušeno odobravanje množice, ki je ol> straneh obdajala pičlo povorko. Tako je povorka v tem svojevrstnem razpoloženju prišla do spominske žare v mestnem parku, kjer je govoril o majniški deklaraciji prof. dr. Sušnik. Tudi tamkaj se jž nudila opazovalcem zanimiva slika Z ene strani so se slišali vzkliki »živela slovenska zastava« in »živela svobodna Slovenija«, z druge strani pa »živela Jugoslavija«, »Živela jugoslovenska zastava« ter oživel jugoslovenski Sokol«. Policija k intervenirala Dai.es je bilo ob pol 12. v Unionu zborovanje v piosiavo majniške deklaracije, na kacerem je najpreje gledališka igralk« E. Kraljeva recitirala Gregorčičev »Naš narodni dom«, nakar je dr. Leskovar govoril o credzgodovini majniške deklaracije. V dvorani je bilo okoli 1200 do 1500 ljudi. Ie ozadja so se iz posebne skupine slišali vzkliki »živela Jugoslavija«. živahno gibanje naših strelcev Sinoči je bil na Pobrežju občni zbor tamkajšnje marljive Strelske družine-Predsednik g. Caf je pozdravil številne navzoče, posebej oba zastopnika mariborskega strelskega okrožnega odbora gg. upravnika S. Rejo in učitelja F. Luknarja. Poročila so pričala o vnetem, zavednem delu pobrežkih strelcev. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z g. Cafom na čelu. Dane« dopoldne pa je bila slovesna otvoritev letošnje strelske sezone na radvanjskem strelišču, združena s strelskimi tekmami-Navzoč je bil med dragimi mest. poveljnik general M. Milenkovič, predsednik mariborskega strelskega okrožja. Nesrečna smrt Na Aleksandrovi cesti 6 so našli mrtvo 361etno Elizabeto Kurnikovo, ženo bančnega uradnika. Takoj so bili o tem obveščeni mariborski reševalci, ki so si ns vso moč prizadevali, da bi jo obudili k življenju z umetnim dihanjem. Toda vsa prizadevanja so bila zaman in je E. Kurni-kova umrla na posledicah zastrupljen ja s plinom, ki je nastopilo zaradi nesrečnega I ivntsjt 9 pttnom v kopalnici. »JUT«O« posedeli*« feds* Poo83e!5«€, 3f. X. 1937.- djuUjanu ostane v Ctgi Ljubljančani so visoko porazili Sarajevčane — Dve nepričakovani zmagi Baska in Haška Osiješka Slavij a izpade iz lige Tckmwanie za nogometno državno pr-« \>cnstvO je končano. Drža\mega prvaka smo imeti že pred nekaj tedni, v zadnjih tekmah je šlo samo še za vprašanje, kdo bo i/padel iz lige. Mnogo skrbi so pristašem l juh liane povzročile zadnje ligaike tekme, saj je bilo moštvo Ljubljane še vče-raj skupno s Concordijo in osiješko Slavijo v veliki nevarnosti. Toda igralci Ljubljane sv se zavedali, kaj dolgujejo našemu športu in so temu primerno tudi zaigrali. Sara\mosi čudovit je bil finish ljubljanskega moštva, ki je zaporedoma doseglo tri lepe zmage, in sicer proti Basku, Concor-diji in končno včeraj odločilno zmago proti sarajevski Slavijl. Naš športni svet mora v resnici biti hvaležen našim fantom, da so s trdo voljo, energijo in tudi s svojim znanjem doseg/i. da bodo ostali v dr-žavni ligi ter se tudi prihodnje leto borili ra častno mesto v tabeli državnega prvenstva. Mi jim iz srca čestitamo ter upamo, da jim bo letošnji njihov placemcnt v> pobudo, da bodo drugo leto dosegli še lepše mesto. Usoda Izpada iz lige je zadela simpatično moštvo osiješke Slavije, s katero so bi-h naši nogometaši vedno v najprisrčnejših odnošajih. Sicer je le manjšina pričakova- la, da bo Hašk zmagal, saj je bila Haško-va pot v Osijek vedno zelo trnjeva. Toda Hašk je vedel, da se bori za tretjega zagrebškega zastopnika Concordio. ki jo je v resnici s svojo zmago rešil izpada iz lige- Zmaga Baska nad BSK je pokazala, da očividno tudi zadnja njegova zmaga nad Jugoslavijo ni bila slučajna. Zmagi Baska in Haška sta žalibog odvzeli Ljubljani šesto mesto. Gradjanski in Hajduk sta igrala neodločeno ter je s tem Hajduk zasedel drugo mesto. Hajduk ima kakor BSK in Jugoslavija 21 točk, vendar pa najboljšo razliko golov. Končno stanje državnega prvenstva je tole: Gradjanski IS 12 4 2 50:16 28 Hajduk IS 9 3 6 39:19 21 BSK IS 8 5 5 48:24 21 Jugoslavija IS 9 3 6 39:28 21 Slavija S. IS 7 3 8 36:40 17 BASK IS 7 i 9 37:40 16 Hašk IS 5 6 7 22:39 16 Ljubljana 18 6 3 9 21:40 15 Concordia 18 4 5 9 26:48 13 Slavija O. 18 5 2 11 23:47 12 Ljubljana: Slavija S 4:1 (1:0) Ljubljana: Logar — šiSka, Bertoncelj i — Slapar. Pupo, Boncelj — Janezi«, Lah, Bertoncelj II, Grinial, Haeel. Slarija: Krstulovič — Zagorac, Pavlič — Marjanovič, Gjurovič, Kranjc, — Bulaič, Dugonjič, Kalember, Matekalo. Zaključek je bil res diven. Povsem zaslužena zmaga — po poteku igre še močno premalo izražena — igra vseh delov mo-=rva docela zadovoljiva. Preko 1500 ljudi ie prišlo gledat odločilno biiko. v kateri naj bi si slovenski nogomet napisal svoje »pričevalo. In ti ljudje niso prišli samo dedat. Od prvega udarca pa tja do konca «> ostali v stalnem kontaktu e svojim moštvom, bodreč sa v kritičnih trenotkjh in : sugestivno silo zahtevajoč afirmacijo na-šega popularnega »porta. Uspeli so obo;i: Tioštvo je zaigralo skoro po taktirki občinstva. to pa ie v znatni merj vplivalo na oolek dogodkov. Spričevali sta za občinstvo i o za moštvo prav dobri. Bitka je bila resda ostra, toda vedno v ■k)voljenih mejah; bila je napeta in zelo "apeta, toda vsak trenotek lepa; bila je * udi jzredDO temperamentna, vendar brez s »dn robatosti, kaj še surovosti. Bila je v avem pomenu besede prvenstvena bitka, oda viteJka, fantovska, za šport narav-nost propagandna. Prav na koncu tekmovanja, še v posled-»vem 'hipu se je moštvo Ljubljane kakor prebudilo iz nekega začaranega sna. Že protj Concordiji je moštvo zaigralo v izrednem glogu in z zavidnini poletom. Tokrat, ▼ odločilnem trenutku se je moštvo zbralo do svoja najboljše forme. In to v vseh delih. Napad ie tokrat igral edinstveno. Ni bilo prerivanja, kdo bo /«b'l zgodilek. v n.i-r*Tco?t vzorni nesebičnosti so ei napadalci ?*n?homa ustvarjali prilike, se preigravali :n dali ua strel onemu, ki :c b-:j v Ireno'-kij najboljše postavljen. S tem so morda p® malo pretiravali, toda če bj se bila ie polovica prilik pretvorila v zgoditke. bi hi]) ?arajevčan[ odnesli domov zvrhano mrežo cojov. Za čudo je bil napad najmanj uspejo. ko je bil tekom prvega polčasa v naj-rtlovitejše-m poletu. Pozneje se je sicer raztrgala parkrat nevidna konrena. ki ni dala fWi r Krstuiovičevo mrežo. Bila je to irramavafofa pravica, pač prisiljena h ka-oitulaciii po neugnani borb; take napadalne vrste. V prv»m polčasu je bila napadajoča pe-tonca z!' a v eno samo mehanično in ? premislekom delujočo eno!o. Vseh pet mest je biio dobro zasedenih, nikjer ni bilo na'.manjše šibkosti. S krepko podporo 'z* redno razigrane srednje vrste je napad enostavno prestavil potek dogodkov pred Zagorčevo obrambo, neutrudljivo gradil napad za napadom, ustvarjal po vrst; pač edinstvene šanoe; jn streljalo se je na gol z zagrizeno srditostjo, toda vse zaman. 2o-ge Di bilo mogoče razen enkrat spraviti preko goiove črte. Prot koncu igre je popustil tudi napad. Prehud ie bil tempo, da bi bili vsi izdržaii prav do konca tako razgibanost, tako silo-vilosf. Nekoliko ie odnehal Grin-tal in je f tem ohromela leva plat napada, do tedaj toliko uspešna. Prei je Hassl živel od Grin-talovih čistih predložkov, živel in dal s pametnimi in močnimi centri drugim živeti, "očea na centimetre je bila igra notranje 'rojke, preko Hassla alj preko Janežiča. ki ie bil enako nevaren, čim je prišel do žoge se je igra vedno in vedno znova pre-njšala tja pred Kratuloviča. In naposled W štirje zgoditki več kot pr merna nagrada za ves trud, za vse te napore. Prednja vrsta -e odigrala svojo najboljšo igro tekom vpe ligaške kanuja nje. Pu-no se je zopet razvil v jesenskega igralca. >'apar ie od tekme do tekme boljši stranski krilec, skoro neprehoden v defenzivi, zredno pameten v podpori napadu. V tem Pogledu ie potfal Boncelj enostranski: de-'^nzirrio postavi moža. mnogokrat pa trupoma Pr-dobijeno ali odvzelo žoao po nemarnem poda DaSprotniku. Toda po svojem učinku je bila kompletna srednja vrsta za razred jn več boljša od nasprotnikove. Tudi obramba je dala kleno igro. V njej * vedno bolj opazen Šiška, ki imponira z Niskovj-Hm startom in preciznim udarcem. >epo je priti mimo njega. Bertonceli je nekoliko bolj temperamenten, toda v skrajni sil; vedno zanesljiv. Skupno z logarjem, v ostalem ni imel niti enega težjega problema je bila ta obramba trden z.id. ob ka-:fsm so se ustavljali in odbijali tudi f*r»jni napori Slavijinega napada. Gostom ie treba v opravičilo priznati, da ^ Prišli v Ljubljano od daleč. Sicer so že P^i sedeli prav komodno na petem mestu ^tablici in jim ni šlo za nič. Toda zaigrali jj® Kljub temu borbeno jn požrtvovalno. Že njihov začetek ko so prvih pet minut bU>-"irah ljubljansko obrambo, ie kazal na ei- sposobnosti in podaia igro, v kateri je pač morala zmagati. Slavija jč podlegla sikr vitemu tempu, ki ga je Ljubljana diktirala dve tretjini igre dokler ni nekaterim zmanjkalo moči. In ie naposled podlegla zaradi nehomogenosti svojčga moštva, v katerem je bilo par izrazito slabih mest. Zagorčeva družina je prišla v Ljubljano brez svojega vodje v napadu, ki je trenotno zadržan po vojaški službi. Dugonjič ga seveda še od daleč ni polnovredno nadomestil. Toda kljub temu je bila napadalna petorka še najboljši del mošiva. Ugajala je desna stran napada, kj je sicer prišla do veljave šele proti koncu igre. ko je Bonceli že davno opešal, ali je Bulaič pokazal tehnično dovršeno igro. prepleteno z mnogimi finesami in je prav lepo pre-igraval evoie krilo, od koder so potem prihajali nevarni napadi v smeri ljubljanskega gola. Na levem krilu je bil prodorni Matekalo, kj je dajal s svojimi individuelni-mi akcijami Slaparju zlasti v prvem polčasu mnogo opravka. Po odmoru je znatno popustiL Najšibkejši mož v napadu ie bil Kalember, sicer prisebni strelec edinega zgoditka, ki bj se mu bilo za las 6koro posrečilo zabiti še en gol. Če bi bila ta petorica imela količkaj močnejšo srednjo vrsto za seboj, bi bila brez dvoma znatno nevarnejša! Bitko je za Slavijo ▼ veliki meri zgubila izredno šibka srednja vrsta. V njej je bii Kranjc najslabši mož na polju sploh. Toda tudi ostala krilca se nista mnogo odvajala od njega. V obrambi, kj je gotovo sposobna močnejše partije, je bilo mnogo tega narobe. Krstulovič -e res ime! veliko posla, ali je malokatero žogo čisto in zanesljivo držal. Kako je prjšlo do 4 : 1. V 5 min. prvi resnejši napad Lj. preko Hassla, ki da prvi kot za Lj.. in poslej se Lj. osvobodi pritiska. Sedaj se vrste nenehoma napadalne akcije Li.. toda vsi streli gredo mimo aH zadenejo to ali ono oviro. Naposled le vodilni gol: v 15 min. zgreši Gjurovič foul nad Lahom. Pupo da prosti strel pred gol in Gri-itnl še komaj u=»pe, da pošlje mimo branilca in Kistuloviča rahlo žogico preko črte. Že doslej zelo živahni tempo igre se sedaj še stopnjuje, bitka ee razvije v silovito ogorčenost, ki ne' poneha tja do' 30. min. Potem uspe Slaviji, da igro odpre, toda razen ene akeiie tik pred koncem polčasa nj nikoli nevarna, pač pa so ljubljanski napadi še vedno ostri, ali žoga ne najde poti v eili. Začetkom drugega polčasa ie Lj. zopet v fronti. V S. min. sledi ljubljanski napad, tokrat je izveden pač izredno precizno, Ja-nežičev center podališa Lah Pepčku na nogo, ta pa iz neposredne bližine plasira v 2 : 0 za Ljubljano. V 10 min. odvzame Ber-toncelj na branilcu elegantno Brlaicu žogo in io podaljša do Laha. ki se prehije in z o«tro bombo poviša na 3 : 0. še nekaj minut traia pritisk Lj- a od 15 min. dalje se igra odpre in valovijo napadi s polja v polje. Do 30. min. imata obe moštvi po eno šaneo. toda večji je pritisk Li. V 30 min. biie Pupo prost s^rel s 17 m. Grin-tal se zriaide pred Krstulovičem. kateremu izpade žoira iz rok in že je v mreži: 4 : 0 za Lj. Bitka je že davno dobljena, sedaj zaigra Li. precej ležerneje. V 25. min. je nenadoma Kalember sam na čistem strelu in njesova žoea gre pod prečko, rezultat je postavljen s 4 : 1. V zadnjih minutah je Si. nekoliko ofenzivna, sedaj pa ji to več ne pomaga. Sodnik g. Dattilo iz Kima je pač bil gospodar situacije na igrišču. Ni silil v o*pred-ie in so bile njegove odločitve v veliki večini na mestu. Par pogrešk mu je ušlo. tako v ofsidih. tako ob priliki Hasslovega gol«. Sreča, da rii bilo večje škode. Gradjanski: Hajduk 1:1(0:0) Zagreb, 30. maja. Za današnjo zadrijo prvenstveno tekmo di vladalo veliko zanimanji. Prisostvovalo ji je samo 2000 oseb. Tekma > bila Ifpa in precej razburljiva. V 36 minuti drugega poli-asn prodor Gradjanskega z desne strani. Medaričev strel se odbije od prečke v t režo. 1 : o za Gradjanskega. V 38. minuti diktira sodnik zaradi foula enajstmetrovko pro'i Gr.ad-janskemu. Lemešič jo strelii n izenači. Sodnik g. Neverkla iz Subot ce. Hašk: Slavija O 1:0 (0:0) Osijek, 30. maja- Za današnjo tekmo med Haškom in Slavijo je vladalo veliko zanimanje, saj je šlo za biti ali ne biti domačega moštva. Tekmi je prisostvovalo 3500 gledalcev. V prvem polčasu sta obe moštvi propu-etili več »igumih šans. V 15. min. drugega polčasa je Hitrec r. neubranljivim strelom zabil edini gol. Do konca tekme je igra valovala a polja v polje, vendar p« moštvi nista pokazali kaj posebnega. Sodnik Nenadorič >e aodil precej v korist Slavije. Bask:BSK 3:1 (1:0) Beograd. 30. maja. Bask je tudi tekmo proti RSK odločil v svojo korist. Vodstvo je Ba»k dosegel v 6. mm. po MatijaSu. Drugi gol za Baska je i daljave 16 m zabil Cabrič. V 22. min. odda Marjanovič po lepem napadu žogo Surdonji, ki jo zabije poleg v/farja v mrežo. Končno stanje 3:1 je postavil čabrič. Sodil ie s precej pogreškami Lalič. Publike 3000. železničar prvak LNP Visoka zmaga železničarja —» Celje je zasedlo drugo mesto polet, na krepko voljo, da kože ne w*to prodali kar tako za prazen nič. Pod-*ir ! f<>. toda preden so kapitulirali, eo pri-ll" Ljubljano, da je razvila vse svoje ^»njc, da >e položila na tehtnico vse svoje Istočasno, ko je bilo zaključeno tekmovanje za di^ža^o prvenstvo, se je odločilo tudi vprašanje prvaka našega podsaveza. Včeraj sta se odigrali dve tekmi, in sicer v Mariboru in v Celju, železničar je visoko porazil Trboveljčane in s tem postal prvak LNP, Celje pa je nadvladalo svojega lokalnega rivala Olimpa ter zasedlo drugo mesto. V naslednjem poročili: Železničar : Amater 11 J O (7 : O) Maribor, 30. maja Končno je bilo tudi finalno tekmovanje za prvenstvo LNP zaključeno. Kot edini predstavnik Maribora v tem tekmovanju je sodeloval Železničar, ki si je tudi priboril prvenstvo LNP. Tekmovanje je obenem pokazalo vso revščino slovenskega nogometa, kajti vsi udeleženci v finalnem tekmovanju, razen železničarja pač niso pokazali onega znanja, ki bi upravičilo sodelovanje v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP. Skoro vse tekme so se končale z. velikim deficitom, zlasti v Mariboru, tako da je tekmovanje zapustilo precej&en minus v klubovih blagajnah. še pred tednom se je zdelo, da bo železničarju prihranjena revanžna tekma s trboveljskim Amaterjem, ki ga je LNP kaznoval s prepovedjo igranja do 13. junija. Pred dnevi pa je LNP Amaterju znižal kazen, tako da je lahko nastopil proti železničarju. ki je moral na svojem igrišču ponovno dokazati, da je mariborski nogomet za razrede boljši od onega v Celju in Trbovljah. Sicer rezultat 11 :0 še ne kaže prave razlike, kajti enajstorica železničarja je igrala dane« precej slabo, kljub temu pa bi lahko dosegla še enkrat večji rezultat. Takšna je bila namreč razlika med obema moštvoma. Skoro vsa tekma se je odigrala v kazenskem prostoru gostov, ki so redkokdaj prišli v bližino domačega, gola. Trboveljčani so sicer igrali z elanom in požrtvovalnostjo, toda tehnično so tako slabo podkovani, kakor da bi včeraj pričeli igrati nogomet. Edina formacija, ki je vredna, da se omeni, bi bila ožja obramba. Posledica tega je tudi bila, da so se fantje pogosto posluževali nedovoljenih sredstev in da je moral zato nekako v sredi drugega polčasa desni krilec gostov predčasno zapustiti igrišče. Enajstorica železničarja se danes ni posebno trudila. Igrala je precej ležerno ln brez prave volje, kar je na eni strani tudi razumljivo spričo izredno slabega nasprotnika. Napadalci so vse preveč dribljali. Edino krilci so smatrali svojo nalogo za resno. Ožja obramba je vsak napad z uspehom odvrnila. O poteku igre se ne da mnogo povedati. Bila je preveč monotona in tudi ni nudila nobenega užitka. Pol tucata golov je padlo do 20. min. prvega polčasa, potem pa se je pričelo igračkanje, ki je trajalo do konca tekme. Sodil je g. Rosenfeld iz Zagreba, objektivno in dobro. V predtekmi je rezerva Železničarja v prijateljski tekmi porazila rezervo Rapida s 3:2 (0:1). Celje : Olimp 4 : > (1:1) Celje, 30. maja Na Olimpovem igrišču se je danes pred 300 gledalči odigrala prvenstvena tekma, v kateri je Celje zasluženo zmagalo. Celje je v prvem polčasu igralo nervozno in ni znalo prav povezati igre. Po odmoru pa se je znašlo in krepko uveljavilo. Olimp je v prvem polčasu predvajal lepo tehnično in kombinatorno igro, v drugem polčasu pa je znatno popustil. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu živahna in napeta. Olimpu uspe zaradi krivde celjske obrambe že v 1. minuti zabiti gol. Panto prodre in pošlje lahko ubranlji-vo žogo v prazen gol. Po tem uspehu začne Olimp krepko pritiskati. Razne nevarne situacije pred golom pa ostanejo neizrabljene. V 21. min. potegne Pfeifer žogo do Olimpovega gola in izenači. V 40. min. odda Gobec I žogo pred Olimpov gol. Gobec IT. je na mestu in pošlje žogo volley v mrežo. Po odmoru Olimp popusti. Celje pride v premoč. V 3. min. poviša Pfeifer z oetrim strelom na 3:1, v 26. min. pa na 4 :1. V 41. min. prodre Panto pred gol Celja in zniža na 4 : 2. Sodil je g. Višnjič iz Zagreba objektivno ln dobro. V predtekmi je mladina Olimpa premagala I. moštvo 2&lca s 3:1 (1:0). Prvenstveno tekmo med mladinama Celja in Atletikov, ki bi se morala vršiti danes dopoldne, je dobila mladina Atletikov 3 : 0, ker mladina Celja ni nastopila. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ljubljana jun. : Slovan jun. 4:1 (1 : ). S tem je Ljubljana postala ju-niorski prvak. Prijateljska tekma Ljubljana rez. : Retje (Trbovlje) 2:0 (1:0). V&raždin: reprezentanca Zagreba : reprezentanca Varaždina 2:1 (1:0). Dunaj: Zadnji dan prvenstva. Adrnira : Rapid 3 : 3. Admira je letošnji prvak. Fa-voritner AC : Libertas 2 : 2, Postsport : Wacker 3 : 2, Sportklub : FAC 5 : 0. Budimpešta: Prvenstvo. Hungaria : Sze-ged 3 : 1, Ferencvaros : Nemzeti 3 : 0, Uj-pest : Budai 3 :1, Kjspest : Heladas 5 : 1. Le Havre: Austria : VSB Leipzig 2 : 0 (1:0). KAJ JE LEICAGRAFUA? Vse lastnike Leice našega mesta in one, ki nameravajo še postati, opozarjamo, da bo samo še danes od 10. do 18. ure v prostorih Frančiškanskega konvikta, Frančiškanska ulica — pasaža, odprta razstava, ki je pobudila v Mariboru in Celju senzacije radi ogromnih dimenzij razstavljenih slik. Ob 20. uri 30 minut začne predavanje in projekcija diapozitivov, deloma v naravnih barvah, kar bo zaradi novosti gotovo zanimalo vse pripadnike Leicagrafije. Antibes: 01impique Marseille : Chelsea 1 : 1 po podaljšku, polčas 1 : 0. Pariz: Bologna : Sochaux 4:1 (3:1). Strasbourg: Slavija (Praga) : PhSbus (Budimpešta) 2:1 (1:1). Vratar Slavije Planička je bil težko ranjen ter leži zaradi pretresa možgan v bolnici. Zmaga češkoslovaških lahkoatletov Reprezentanca ČSR je dobila 26 točk več kot naša Zagreb, 30. maja Danes še je ob krasnem vremenu pred 2500 gledalci nadaljeval lahkoatletski dvoboj med našo in češkoslovaško reprezentanco. Zmagali so Cehi z razliko 26 točk. • Današnji rezultati so bili: Tek 800 m: 2) šalle (C) 1:58, 2) Goršek (J) 1:59.5, 3) Kratki (C) 2:06, 4) Gabršek (J) 2:07. Stanje točk 59 in pol : 39 in pol za ČSR. Tek 200 m: 1) Hanč (C) 22.6, 2) Katali-nič (J) 23, 3) Skušek (J) 23.2, 4) Jahoda (C) 23.6. Točke 57 in pol : 44 in pol. Met diska: 1) Kleut (J) 42.22, 2) Douda (C) 40.55, 3) Dr. NarančiC (J) 40.34, 4) Knotek (C) 40.08. Točke 61 in pol : 50 in pol. Skok v daljino: 1) Komanek (C) 6.96, 2) Vosolsobe (C) 6.92, 3) Drenil (J) 6.68, 4) Požar (J) 6.58. Točke 68 in pol : 53 in pol. Met kopja: 1) Dr. Ries (C) 61.16. 2) Dr. Mala (C) 57.78, 3) Markuiič (J) 55.09, 4) Smejda (J) 51.92. Točke 75 in pol : 56 in pol. Tek 5000 m: 1) Pivonka (C) 15:47.2, 2) Bručan (J) 15:59.8, 3) Hušek (C) 16:35.4, 4) Starman Adolf (J) 17:01.8. Starman je startal namesto Krevsa, toda je bil brez treninga. Točke 81 in poJ : 60 in pol. Skok ob palici: 1) Svoboda (C) 360, 2) Bakov (J) 360, 3) Hlavon (C) 350, 4) Cvijetič (J) 320. Svoboda je zmagal, ker je imel najmanj pogrešk. Točke 87 in pol : 64 in pol. Štafeta 4 X 400 m: 1) CSR (Dr. Flscher, Kratki, Salle, Rošicki) 3:27.6. 2) Jugoslavija (Skušek, Braun, Gabršek, Pleteršek) 3:29.8. češkoslovaška je torej »mahala s 05 in pol : 68 in pol točke. Lahkoatletska tekma srednješolcev Na letnem telovadiSču Ljubljanskega Sokola so bile ▼ soboto popoldne in v nedeljo dopoldne lahkoatletske tekme srednješolcev, pri katerih so nastopili I. in JIL realna gimnazija v Ljubljani in realna gimnazija v Novem mestu. Vsaka od teh šol je postavila po 10 tekmovalcev, ki so tekmovali za točke, razen tega je bil pa na sporedu še stafetni tek 4x100 m in odbojka. Prireditev je bil« prav dobro obiskana. zlasti od srednješolske mladine, kj je glasno bodrila svoje tovariše. Zmagala je po trdi borbi ITI. realna gimnazija pred Novim mestom in I. realflo gimnazijo. Tekmovalni spored je obsegal te-le točke: proste vaje. tek 100 m, met krogle, skok v daljavo, skok v višino in met kopja V naslednjem navajamo rezultate po šolah v ist nato važno radijsko predavanje. Okraina organizacija JNS za šentpe'mki okraj bo imela obč.nj zbor v sredo, 2. juni" ia t. 1. ob 20. v gostilni pri Zupančiču na .leeličevi cesti 15. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev. Vokalni koncert bo v petek 4. junije ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Nastopijo ndadi pevci, kj so združeni v Prelovčevem pevskem kvintetu. Vežba jih skladatelj Pre-lovec. Spored bo zelo pester. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. I. sklepna produkcija šole Glasbene Matice bo jutri ob 6.13 v vi'!ki F:lharmonični dvorani. Sporei bo obširen i- bo obsegal 26 nastopov klavirskih in violinskih učencev Ofx>zarjamo starše na to produkcijo, za katero se dobj spored v kniigarni Glasbene Matice. Stane 3 Din in bo hkraiu nttopnica k produkciji #J UIR O* ££®s4©I jsks čdaj« i 4 Eonedeljek, 3k 1937. Teden dni filma Francija prepoveduje gangsterske filme Po kampanji, ki so jo začele v Ameriki razne organizacije proti »nemo ralnosti « nekaterih ameriških filmov, je jela tudi francoska filmska cenzura prepovedovati vrsto filmov, ki so v celotni produkciji zavzemali precej velik delež in polnili blagajne kinov. TO so gangsterski filmi. Pobudo za njihovo odstranitev z repertoarjev je dal notranji minister. Podružnice ameriških filmskih družb so že dobile migljaj, naj takih filmov v bodoče ne uvažajo, ker jih ne bodo mogli nikjer igrati. Kaj je temu vzrolk? V zadnjem času se je v Franciji število zločinov neverjetno povečalo. Oblastva so mnenja, da lelujejo na domišljijo zločincev zlasti ameriški gan.gster.Ski filmi s svojim divjim streljanjem in rafiniranimi metodami boja proti policiji. Ra3 se opaža, da je veliko število zločinov »prirejenih« prav po načinu iz ameriških gangsterskih filmov. Večkrat se je tudi zgodilo, da so zlasti mladoletni zločinci pri preiskavi izpovedali, da so zasnovali zamisel kakšnega zločina pri tem ali onem filmu. Zanimiv je bil primer pariškega zločinca Andrča Theuirierja, ki je na nenavadno okruten način umoril neko žensko. Izpovedal je, da je bil ped strašnim vplivom filma »Amoka«, ki ga je nar-ravnost prisilil k zločimu. V Franciji si ne domišljajo, da bodo e tem poboljšali zločince. Ne, doseči hočejo samo to, da takih filmov ne bo gledala mladina' in se kvarila. Koliko bodo imeli pri tem uspeha, je seveda še veliko vprašanje, kajti nedvomno je do?ti reči, ki utegnejo delovati na zločince še dosti bolj kakor gangsterski filmi. Film „Lord Nelscm" Ob kronanju angleškega kralja so r Londonu prvič pekazali film »Lord Nel-san«. Ta film prinaša, v okviru napetega in zanimivega dejanja nastanek ln razvoj angleške družbe »Lloyd«, katere zgodovina je tesno združena z razvojem angleškega imperija. Odigrava se v Napoleonovih časih. V filmu doživimo veliki preval moči, ki ga je povzročila Nelsonova zmaga pri Trafalgarju. Ta film so sprejeli v Angliji kakor kakšen naroden epos veličine in moči angleškega imperija. Sam kralj je želel, da so mu ga pokazali pri privatni predstavi na dvoru. Glavne vloge v tem filmu imajo Tyronne Power, Madeleine Carroll in mali Frediie BarthoHomev?. Filmski drobiž Znana filmska igralka Grete Mofihelni, ki je v zadnjem času nekoliko utihnila, je spet stopila v ospredje. Ne zaradi svoje Igre, ampak zaradi tega, ker so prinesli svetovni listi vest. da se je v Celovcu poročila z ameriškim milijonarjem C5owar-dom Gouldom. Prvi mož Mosheimove je bil nemški igralec Oskar Hamolka. Vlada ameriške države Yowa Je pravkar sprejela zakon, da otroci pod šestnajstim letom ne smejo gledati filmov, pri katerih nastopajo igralci a3i igralke, ki so ločeni. Ta odredba naj bi bila nekakšen pritisk, da bi se izboljšale razmere v Holly-woodu, in najbrž bodo tej državi sledile še druge z istim zakonom. Wilhelm Dieterle, ki je ket režiser vodil v zadnjem času izdelovanje filmov »Pa-steur«, »Beli angel« in dovršuje zdaj »Zolaja«, se pripravlja, da bo začel delati film »Upor na vzhodu«. Walt Disney je pripravil za novo sezono kopico kratkih risanih filmov. Kakor sporočajo iz Amerike, je vso letošnjo prodnik j cijo prodal družbi RKO za pol milijona dolarjev. Nemci so pripravili za svetovno razstavo v Parizu 60 filmov. Med temi filmi sta zlasti dva, ki zbujata obilo pozornosti: film »Gospa iBovaryjeva< po Flauiberto-vem romanu in »Pan« po noveli Knuta Hamsuna. Za nas sta ta dva filma še zla-sti zanimiva, saj ju je režiral Mariborčan, nekdanji filmi-ki zvezdnik 01af Fjord. Vlogo gospe Bovaryjeve igra Pola Negri. O ameriški stavki filmskih igralcev smo zvedeli naslednje podrobnosti: Voditelji stavke so bili Robert Mcntgomeryi Fran-chot Tone, Joana Crawfordova, Frank Morgan in James Hersholt. Njim nasproti pa so bili nasprotniki stavke, ki so hoteli za vsako ceno delati. To so bili: Marlena Dietrichova, Lionel Bairrymoore, Wallace Beery, in Norma Shearerjeva. Ameriški filmski tisk se je kakor igralci razdelil v dva tabora, ki še zdaj precej ostro polemizirata med seboj. Kdaj Je kulturni film kulturen in kdaj nI Pretekli teden smo črtali v ljubljanskih dnevnikih famozno pojasnilo, menda z mestnega magistrata, ki pravi, da je sma- trati kulturni film za kulturnega le, ako film predvaja kako znanstveno ali kulturno društvo, da pa slednji izgubi svojo kulturnost, ako ga predvaja kinematograf med rednim sporedom! Te brihtne razlage je skrojil. kakor smo čitali, kar mestni trošarinski urad na la6tno pest. Tarifna postavka 53 a.) v Službenem listu z dne 1. aprila t. 1. ne dela pri kulturnih filmih prav nobene izjeme, temveč pravi d os lovno: »Filmi zo javno premlevanje, izvzemfi izključno znanstvene, kulturne jn reportažne... 300 Din.< Iz tega sledi jasno ko beli dan, da so kulturni filmi prost; mestne uvoznine, ne glede na to, kje se predvajajo! Hvaležni bi bili mestnemu trošarinske-mu uradu, ako bi nam blagovolil še pojasniti, kdaj je kulturni fiilm zabavne vsebine in na kakšen način izgubi svojo kulturnost ali znanstvenost, ako pa prenesemo iz predavalnice ali društvene dvorane v javni kinematograf? Misija kulturnega filma je, da nudi širokemu krogu naroda pred golo zabavo tudi košček pouka, prosvete! Vsiljuje se tu vprašanje, koliko izmed obiskovalcev kina, ki vidijo tak kulturni film kot nameček, bi si slednjega ogledali v dvorani kakšnega društva ali celo v predavalnici kake šole? In končno bodi še povedano, da si doslej še ni noben kinematograf napolnil blagajne zaradi tekočega kulturnega filma; saj občinstvo niti ne ve, ali sploh in kje teče kak kulturni film, ker kinopodjetnikj doslej v reklami sploh niso objavljali uvodnega sporeda. s trn Predtekma »Zda) smo jim pa dali vefrca/« — tako bi moral biti naslov naše današnje reportaže. Z enim krepkim udarcem je raztrgala paj-kovo mrežo, ki so jo začele okrog nje presti razne športno-politične tarantole. Zdaj se je treba le do prihodnje nedelje še nekoliko oddahniti, da si odpočijejo dihalni mehovi — potem pa še krepek sunek in »ovi prokleti Kranjci« bodo lahko sedli do jeseni v sladko deteljico in počivali z namenom, da prihodnje leto »diplomatom« in vitezom okroglega usnja preskrbe Se hujšo zgago. Današnji dan je razvedril celo celo najbolj čemernim in godrnjavim brlogarjem... Kibici so rojili kakor čebele v panju: namedlo se jih je kakor listja in trave. Nekateri ekscentrični statističar-ji so jih našteli domala 2534 in pol. Ta zadnja polovica pa se je z zardevajočim licem odločno proglasila za 2535. kibica. Noetova beirka je prav živahno šumela, ko so se vsuli najmlajši naši poniglavčki na teren. Atletiki so pripeljali v Ljubljano svoj najljubši up in nado, ki je z zapoznele birme odnesla domov osem vezil... Le ko bi iz teh »frnikuU (sit venia ver bol) hotele v kratkem času postati balinske kroglel Zdaj bi že bil čas, da se zajčki malo po-rede in zrase jo, če ne, bo treba poklicati na pomoč dr. Wandererja, da nam prinese Štefan Ovomaltine... Dva stranska sodnika sta pripeljala »inozemca« gosp. Matteo iz Torina. Visoki mož z bledimi koleni si je takoj osvojil simpatije publike. (»Slovenski dom*, 24. V.) Tekma Ljubljana prva strne s usnjato lubenico... Pred koncem polčasa ima Vidmar v 41' skoraj stoprocentno šanso, ali na srečo udari mimo — v golenice upokojenega stražmojstra... Isti igralec v gneči ponovno povzame pnevmatični globus in ga pošlje v Konkordijin paradiž... In g osp. Matteo iz daljnega Torina si je na barbarskem severu vroče zaželel povratka v oljčne gaje in nasade, kjer cveto pomaranče... Puhar je kriv za prvi gol, drugače pa je v treh momentih pokazal edinstven refleks... Logar je v sigurnem stilu branil, kar je dobil; dobil pa je v vsej igri le dve izredno težki žogi, ki ju je mojstrsko zagovoril ... Še v nedeljo pljunek v roke in pamet v noge, pa ne toliko, da bi glava kakor balonček odletela v zrak. Temu kranjskemu veselemu dogodku je na lahko-krilih nogah žvižgal gosp. Matteo iz Torina. (»Slovenski dom*, 24. V.) Za rizširitev slovenskega Weimarja Pokojni dr. Ivan Prijatelj se Je rodil na sveti večer leta 1878. v sodraški farl, v kraju, kjer so doma Trubar, Levstik, Stritar in drugi velikani naše literarne in kulturne Slovenije. (»Ponedeljski Slovenec«, 24. V.) Kakor je znano, je Trubar doma Iz Rašice, prijazne vasice med Velikimi Laščami in Turjakom, Levstik in Stritar pa sta zagledala luč sveta prvi v Spodnjih Ret-njah, drugi v Podsmreki pri Velikih Laščah. Po eksploziji Albina je dobila hude opekline po nogah, rokah in glavi, vendar je kljub hudim bolečinam pogumno vztrajala v svojem stanovanju, dokler je niso rešili gasilcu Poleg vsega je imela še to nesrečo..* da ni mogla ven. (»Jutro*, 25. V.) Kaj bo en zamorec! Neguševo odposlanstvo so pričakovati včeraj v Ženevi. Med časnikarji pri Zvezi narodov so se razširile vesti, da je ne-gušova delegacija odpotovala iz Londona; toda pričakali niso drugega kakor enega samega zamorca, ki se je pripeljal včeraj iz Londona. (»Slovenski dom** 25. V.) Kadar se utrga oblak Ponoči okoli treh Je po Belgradu divjalo strašno neurje, ki je povzročilo po mestu in tovarniških objektih več milijonov škode... Neurje je spremljala kakor oreh debela toča, ki je padla tako gosto, da so bili posamezni deti mesta v nekoliko trenutkih posuti z ledeno plastjo. Toča, ki je pone- kod padala debela kakor jajce in ki jo je nesel vihar z brzino 79 km na uro, je uničila vse mestne nasade in privatne vrtove... Razbitih je silno veliko cestnih svetilk ter veliko svetilk pred narodno skupščino in drugimi ministrstvi. (»Slovenec«, 25. V.) Tiskarski škrat piše nekrolog V bolnišnici pri čakovcu je umrl policijski uradnik pri mariborskem obmejnem komisarijatu. Pokojnik je bil v Mariboru znan in celo priljubljen. (»Jutro«, 27. V.) Politika in sorodstvo Sodelovanje s sovjetsko Rusijo je imenoval »največji slovanski zločin, ki je bil kdaj storjen«... Poročen je bil z Rusijo, ki je imela obširna posestva na Krimskem polotoku. (»Slovenec«, 27. V.) Neznana dežela Gepeu Sergij je bil tako obsojen na deset let prisilnega dela v nekem okrožnem oddelku v Gepeu. (»Slovenec«, 29. V.) Logika iz ptičjega sveta Marca 1937 je nemški lovec trdil, da je slišal kljunačevo petje, ko je nadziral polet žerjavov, ki so leteli od juga in se pripravljali pristati. Na vidiku pa ni bilo nobenega škrjančka, zato je s svojim tovarišem sklepal, da so morali ptički udobno sedeti na hrbtu dolgokrakov in napraviti z njimi isto pot. (»Življenje in svet«, 29. V.) — kra — žena v sodobnem svetu Z zbora Zveze gospodinjskih pomočnic Ljubljana, 29. maja. V Delavski zbornici se je p