DR REYA OSKAR MOČNA IN DOLGA DEŽEVJA V LJUBLJANI 3ATH>KHbIE H HHTEHCHBHblE AO>KAH B JlfOBJIflHE LES PLUIES LES PLUS LONGUES ET LES PLUS INTENSES A LJUBLJANA LJUBLJANA 1947 DR REYA OSKAR MOČNA IN DOLGA DEŽEVJA V LJUBLJANI 3ATfl>KHbIE H HHTEHCHBHblE AO>KAH B JIHDB/IHHE LES PLUIES LES PLUS LONGUES ET LES PLUS INTENSES A LJUBLJANA LJUBLJANA 1947 Izdala: Uprava hidrometeorološke službe pri vladi LRS !4Af?0 75334 -ta,iih-t- SP2 20008 47 Dr. Reya Oskar: MOČNA IN DOLGA DEŽEVJA V LJUBLJANI V Ljubljani deluje že od leta 1921. ombrograf. ki beleži čas in množino padlega dežja. Na žalost priprave, ki bi na podoben način beležila čas in množino padlega snega, v Ljubljani nimamo. Zato v tej razpravi odpadejo vse padavine, ki so padle kot sneg. Ker bi voda v aparatu pozimi zmrznila, postavimo ombrograf šele 1. aprila in ga spravimo z nastopom prvega snega, to je proti koncu oktobra. Ker gre v tej razpravi le za močne padavine in ker padajo te le v obliki dežja, zato pomanjkanje registracije snega ne pride toliko v poštev. Le v nekaj primerili se je. dogodilo, da so močne padavine najprej padale kot dež in so se končale s snegom. V takem primeru ne vemo za točen konec niti za moč padavin v določenem času, ker se sneg le počasi topi in beleži ombograf tudi še potem, ko je že davno nehalo snežiti. Vprašanje je, kaj si predstavljamo pod močnim in dolgim de¬ ževjem. Z dežjemerom izmerimo dnevno ob 7. uri zjutraj množino padavine, ki je padla v teku preteklih 24 ur, ne glede na to, ali v trenutku opazovan ja padavina še traja in ali se nadaljuje še naprej. V dnevni vsoti padavine torej ne vidimo še njene resnične moči in dolgosti. Zato šeni v tej razpravi združil s pomočjo ombrograma v eno enoto vso padavino, ki je padala v nekem določenem času ne glede na 7. uro zjutraj. Dolgo deževje pa ne pada nepretrgoma, temveč v presledkih. Zopet nastane vprašanje, kako dolgi smejo biti ti presledki, da bi se neka množina padavine lahko smatrala za celoto. Kjer ni ombrografov na razpolago pa hočejo določiti dolžino deževja za tisti kraj, štejejo, koliko dni zaporedoma je deževalo. Razdalja med dvojnim padanjem ne sme biti torej dalj kot 24 ur. Pri ombrogramih pa je ta razdalja prevelika, ker bi lahko spravili v neko celoto na pr. dve nevihti, ki sta po svojem nastanku po¬ polnoma različni. Zato sem se odločil, da ne boni upošteval presled¬ kov, ki so daljši kot 12 ur. V večini raziskanih primerov pa so bili celo krajši. Tretje vprašanje je, katere padavine naj smatramo kot močne. Opazovanja (1) so pokazala, da dosežejo dnevne vsote v Sloveniji 4 v izrednih primerih največ okrog 400 mm.. Kot najvišjo dnevno vsoto smo v Ljubljani izmerili 153 mm in sicer 28. septembra 1926. Že samo po tem sodeč, nimamo v Ljubljani v primeri z drugimi kraji posebno močnih padavin. Vendar pa so podatki ombrografa v Ljubljani, ki je bil edini v vsej Sloveniji, zelo zanimivi in po¬ učni. Kot spodnjo mejo »močnega« deževja pa sem vzel vsoto 50 mm. ki je do neke mere nepretrgoma padla. Le tam, kjer se mi je zdelo, da je padavina iz kakršnega koli razloga zanimiva, bodisi zaradi nje¬ ne dolžine ali pa zaradi njene moči v izredno kratkem času, sem upošteval tudi množine pod 50 mm. Iz jiriloženih statističnih tabel je razvidno tole: Prvi stolpec nam pove dan ali dneve, v katerem je dež padal. Drugi stolpec nam pove začetek dežja v prvem dnevu in njegov konec v zadnjem dne¬ vu. Čas začetka in konca je zaokrožen do točnosti petih minut. Tretji stolpec pove, koliko ur je trajala deževna doba. Četrti stolpec pove. kako velika je bila množina padavin v dobi, ki jo navajata prvi in drugi stolpec. Peti stolpec pove maksimalno množino dežja, padlega v eni uri. In končno je v šestem stolpcu maksimalna množina v 10 minutah padle vode. Oglejmo si sedaj najprej tista deževja, ki so dala veliko mno¬ žino vode. V dobi od leta 1921. do 1946. je dalo največjo množino vode deževje, ki je z manjšimi presledki trajalo od 26. septembra 1926 od 14. ure do 28. septembra do 18. ure 40 minut. V tem času, to je v 52 urah 40 min., je padlo 236,8 mm. Presledki so bili trije: Prvi je trajal 4 ure 25 min., drugi 4 ure 5 min., tretji 1 uro 35 min., skupaj 10 ur 5 min. Dež je tedaj padal 42 ur 35 min. s povprečno intenziteto 5.5 mm na uro. Maksimalna množina vode v eni uri je znašala 20.4 mm, in sicer 27. septembra med 10. in 11. uro dopoldne. Če pa seštejemo množino med 9. uro 30 min. in 10. uro 30 min., dobimo 30,7 mm. V 10 minutah med 10. uro 10 min. in 10. uro 20 min. je padlo 10mm. To je med tem dežjem največja intenziteta. Kasneje bomo videli še večje intenzitete, toda pri deževju z manjšo skupno množino vode. Zanimivo je primerjati deževno krivuljo te dobe s krivuljo zračnega pritiska. Na originalu barograma sem prenesel padavinske podatke z ombrograma. Obdržal sem isto razmerje na ordinati, tako da ustreza I mm zračnega pritiska 1 mm dežja. Ker je na ombrogram možno vnesti samo 70 mm, sem krivuljo dežja moral večkrat pre¬ kiniti in začeti znova ob istem času spodaj na abscisi. Spodnji del prekinjene krivulje ima isto vrednost kakor zgornji del predhodne krivulje. V obravnanem primeru je krivulja dežja trikrat pre¬ kinjena. Ker se ura ombrografa zavrti enkrat na dan, ura barografa pa enkrat na teden, je časovna razdalja barograma nekako sedem¬ krat manjša kot na ombrogramu. Zato ne pridejo presledki dežja tako 26. IX. 27, IX. 28. IX. 1926 SI. la. Barogram in ombrogram silovitega deževja od 26. do 28. sept. 1926. ki je povzročilo znano poplavo v Polhograjskih Dolomitih. (Vrednosti zračnega pritiska je treba znižati za 10 mm.) Sl. 2. Barogram in ombrogram deževja 20. IX,- 1933. (Vrednost pritiska je treba zmanjšati za 10 mm) 20. IX. 22. IX. 23. IX. 1933 Sl. Ib. Originalni ombrogram deževja 27. do 28. IX. 1926. Od 7. ure 27. do 7. ure 28. IX. 1926 je padla do sedaj najvišja dnevna vsota padavin v Ljubljani, 153,3 mm. fcjS.u.S.D. 537306 5 do izraza, krivulja dežja sama pa je videti zelo strma. Krivulja zrač¬ nega pritiska poteka vse tri dni zelo nemirno. Dne 26. in 27. septem¬ bra je bil zračni pritisk pod normalnim (735mm) stanjem v Ljub¬ ljani (308 m). Najnižja dosežena vrednost je znašala 732 mm, in sicer ob 18. uri 27. septembra. Dve uri prej in dve uri kasneje, to je od 16. do 20. ure, je presledek v dežju, torej prav ob najnižjem stanju zračnega pritiska. Dne 28. septembra je bil pritisk nad nor¬ malo in se je ves dan polagoma večal. O vremenski situaciji teh dni sem že nekajkrat pisal (1). (2). Dne 28. septembra se je razvil na južni strani alpskega loka klin visokega pritiska v smeri proti zapadu; dne 27. in 28. septembra pa se je razvila sekundarna depresija s centrom nad gornjo Italijo. Vse tri dni smo imeli v Ljubljani šibke severovzhodne in vzhodne ve¬ trove. Padec pritiska 26. in 27. septembra je povzročil umik imeno¬ vanega klina. Ponovni dvig 27. septembra ob 18. uri pa je povzročil odhod sekundarne depresije vzdolž Jadranske obale. V teh dneh ni samo v Ljubljani padla do sedaj največja množina dežja, temveč tudi v mnogih drugih krajih Slovenije, zlasti v 7 Primorju. O tem pove več tabela moje razpredelnice (1) na str. 2. Drugo nič manj silovito deževje je padlo leta 1933.; trajalo je od 20. septembra od 22. ure 40min. do 23. septembra do 23. ure 40 min. V tej dobi je padlo 236,1 mm dežja. S presledki vred je to deževje trajalo 73 ur. Presledkov pa je bilo sedem s skupnim tra¬ janjem 26 ur 45 min., najdaljši je trajal 5 ur 50 min. Od 73 ur odpade torej na trajanje dežja samega 46 ur 1 min. Na uro je pa¬ dalo povprečno 5,1 mm, maksimalna množina vode v 1 uri je znašala 16,2 mm, v 10 min. pa 11,6 mm. Krivulja zračnega pritiska poteka med tem časom na treh me¬ stih zelo nemirno, in sicer v času med močnimi nalivi. Med presledki deževja in ob slabem dežju 'pa je krivulja pritiska precej mirna. Vrednost zračnega pritiska se drži ves čas pod ljubljansko nor¬ malo 735 mm in doseže na dveh mestih celo 726 mm. Vremenska situacija teh dni kaže zopet tipičen razvoj sekundarne depresije na južni strani Alp. Tudi tedaj so vladali v Ljubljani ves čas severo¬ vzhodni vetrovi, ker je bil center depresije zapadno od nas. Za časa presledkov 21. septembra se je depresijski center umaknil še bolj proti zapadu. Dne 22. septembra dopoldne se je vrnil, kar je povzro¬ čilo ponovno močno deževje, popoldne pa se je umaknil preko Alp proti severu. Zato smo imeli kratek presledek in slab dež. Dne 23. septembra se je stvorila nova sekundarna depresija z novim močnim deževjem. Ta se je 24. septembra spojila z novo primarno depresijo nad zapadno Evropo, nad naše kraje pa je pritisnil anticiklon s severovzhodne Evrope, ki je napravil konec temu dolgemu deževju. 6 Tudi to deževje je dalo mnogim predelom Slovenije doslej največjo dnevno množino padavin (1). Omenjeni deževji iz let 1926 in 1933, sta po množini vode naj¬ močnejši od vseh v dobi 1921 do 1946 z ombrogramom registriranih. Zanimivo je, da zaostaja tretje, po množini vode najmočnejše de¬ ževje skoraj za 100 mm za prvim in drugim deževjem. V dneh od 23. septembra 1932 od 13. ure 35 min. do 25. septembra do 1. ure 20 min., to je v dobi 35 ur 45 min., je padlo 145,1 mm dežja. Presledkov brez dežja je bilo šest, s skupnim časom 15 ur 10min.; izmed njih je naj¬ daljši trajal 4 ure 40 min. Na samo deževje odpade torej 20 ur 35 min. Povprečna intenziteta dežja na uro znaša 7,0 mm. maksi¬ malna množina v eni uri 24.7 mm, v 10 min. 7,3 mm. To tretje de¬ ževje je tako po množini vode kakor po svoji dolžini šibkejše od prvih dveh, vendar pa je povprečna urna intenziteta večja skoraj za 2 mm. Zračni pritisk je tudi pri tem deževju bil pod ljubljansko nor¬ malo 735 mm, vendar je njegovo najnižje stanje doseglo le 732 mm. Vremenske karte kažejo zopet nastanek izobarskega klina visokega pritiska nad Gornjim Jadranom, kakršnega smo videli v obeh gornjih primerih. Do tvorbe sekundarne depresije pa ni prišlo. Močno deževje je padalo tudi 15. aprila 1921 od 21. ure 50 min. do 17. aprila do 2. ure 30 min. To deževje je bilo vseskozi brez presledka; v 28 urah in 24 min. je padlo 113,6 mm. Kmalu nato. 17. aprila ob 4. uri 20 min., to je 1 uro 50 min. kasneje, je začelo snežiti. Snežilo je ves 17. april do 18. aprila do 1. ure 30 min. in je dal raztopljeni sneg 16,7 mm vode. Dne 18. aprila ob 3. uri 10 min., to je 1 liro 40 min. kasneje, je začelo ponovno deževati in je deževalo vse do 16. ure 10min. V tem času je padlo skupno dežja in raz¬ topljenega snega 141.4 mm. Samo 9 ur 20 min. za to deževno dobo sta zopet začela padati sneg in dež skupaj, ki pa jih nisem štel več v zgornje deževje. Prav tako je že 6 ur pred to dobo tudi nekoliko deževalo, česar tudi nisem upošteval. Na žalost nimam za te dni niti barografske krivulje niti vremenske karte na razpolago, da bi kaj natančneje povedal o vremenski situaciji. Vladati je morala nad našimi kraji precej globoka depresija, ker je zračni pritisk padel do 722 mm., to je 13 mm pod normalo. Nadaljnje močno deževje je trajalo od 10. septembra 1937 od 14. ure 30 min. skoraj nepretrgoma do 11. septembra do 15. ure 10. min. s 119,5 mm in potem še dalje z dvema večjima presledkoma do 12. septembra do 23. ure 30 min. V času 57 ur, v katerem so trajali štirje presledki 18 ur 40 min, najdaljši pa 8 ur 50 min., torej v 38 urah in 20 min. je padlo 143,1 mm. Povprečna intenziteta je zna¬ šala 3,7 mm na uro, maksimalna množina v eni uri 16,8 mm in v 10 min. 6,5 mm. Krivulja zračnega pritiska se je držala precej glo- 7 boko pod 735 mm iii je dosegla stanje 723 mm. Vetrovi so bili vzhodni in severovzhodni. Vremenske karte kažejo sekundarno depresijo nad Padsko nižino. Podobna depresija je povzročila razmeroma močno deževje v času od 12. junija 1939 od 15. ure 5 min. do 15. junija do 11. ure lOmin., ko je padlo vsega 129,Onim. Dne 12. junija je padlo do 18. ure 30min. samo 6,1 mm. Nato je bil dolg presledek do 11. ure 40 min. 13. junija, dolg torej 17. ur 10 min. V tem presledku je med 2. in 4. uro zjutraj 13. junija nekajkrat pršilo, kar je dalo 0,6 mm; to lahko zanemarimo, Pravo nepretrgano deževje se je potemtakem začelo 13. junija ob 11. uri 40 min. in je trajalo nato do 15. junija do 11. ure 10 min, torej 47 ur 30 min. Toda tudi v tem času je bilo skupnega presledka 9 ur 40 min. Povprečna intenziteta je tedaj zna¬ šala samo 3,4 mm na uro, maksimalna 18,1 mm, v 10 min. pa 7,6 mm. Zračni pritisk se je držal vse dni pod 735mm in je padel do 724,8 mm. Tudi v tem primeru smo imeli severovzhodne vetrove. Teh šest najhujših primerov naj zadostuje za karakterizacijo močnega deževja v Ljubljani. Recimo, tla smatramo za dolgo in močno deževje tisto, ko pade v neki določeni dobi kolikor toliko nepretrgoma nad 100 mm. Takih deževij je bilo v 25 letih samo 12. Povprečno nastopajo tedaj vsako drugo leto, dasiravno lahko preteče tudi več let zaporedoma brez njih. Tako ni bilo v letih 1922. do 1925. nobenega dežja, prav tako ne v letih 1927. do 1931., niti v letih 1936., 1938. in 1940. do 1946. Na žalost si je ombrograme iz leta 1931. nekdo iz zavoda izposodil in jih ni vrnil. Zato v tabeli manjka leto 1931. Vendar, sodeč po meteoroloških dnevnikih, ni bilo nobenega deževja z nad 100.0 mm. V deževni dobi od 24. oktobra 1931 od 1. ure do 27. oktobra do 10. ure 40 min. je padlo 94,6 mm. Gornja tabelica nam nudi pregled vseh obravnanih primerov. Najdaljša deževna doba s presledki vred je trajala 73 ur, najdaljši čas padanja v neki deževni dobi 62 ur 30 min., največja množina vode je znašala 236,8 mm, največja povprečna intenziteta 7,0mm, 8 maksimalna množina v 1 uri 30.7 mm in v 10 min. 11,6 mm. Glede povprečne intenzitete in maksimalnih množin naj pripomnim, da bomo videli takoj primere z večjimi vrednostmi, toda v krajših de¬ ževnih dobah. Obravnavali bomo zopet šest primerov po vrsti, kakor so se zgodili v dobi 1921 do 1946. Dne 6. avgusta 1922 se je izlilo v času od 18. ure 20 min. do 19. ure 30 min., torej v dobi 1. ure 10 min., 33,0 mm, kar da povprečno intenziteto 27,5 mm na uro. Že v prvih 10 min. je padlo 21,2 mm. Oboje daleč presega po svoji množini vrednosti gornjih dolgih in po množini vode močnih deževij. Tu pa imamo pred seboj močan, toda kratkotrajen naliv. Ker nimam na razpolago niti barograma niti vremenske karte, ne morem o tej nevihti nič določnejšega povedati. Zračni pritisk tega dne ni bil prav nizek, ob 14. uri je znašal samo 733,4 mm. Naslednji močni naliv se je izvršil med deževjem, ki je trajalo od 15. avg. od 21. ure 35 min. do 16. avg. 1927 do 11. ure 35 min. in ki je dalo v 14 urah 71,6 mm. Nas zanima v tem dežju samo maksimalna urna množina. Med 9. in 10. uro dopoldne 16. avgusta je padlo 27,8 mm; toda če seštejemo množino vode v času od 9. ure 20 min. do 10. ure 20 min., dobimo 37,4 mm, kar prekaša celo maksi¬ malno urno vrednost do sedaj najmočnejšega deževja od 26. do 28. septembra 1926. Desetminutna množina v času od 9. ure 30 min. do 9. ure 40 min. znaša 12,0 mm. Vremenska karta 16. avg. 1927 kaže lepo razvito sekundarno de¬ presijo nad gornjim Jadranom. Obravnani naliv je tipičen naliv ob prehodu mrzle fronte. Barogram kaže tako zvani nevihtni skok prav ob času naj hujšega nahva. Najnižje stanje zračnega pritiska je doseglo tik pred nalivom 725,5 nun. Nato se je pritisk začel naglo dvigati. Vse dopoldne je pihal severni veter. Deževje, od 30. julija 1930 od 13. ure 50 min. do 31. julija do 12. ure 10 min. je zanimivo po svojih treh kratkotrajnih nalivih, ki so med seboj ločeni z brezdeževnimi presledki. Vsa deževna doba je trajala 22 ur 20 min. in je dala 67,6 mm vode. Nas zanima naliv, ki je dal v 10min. med 2. uro 10min. do 2. ure 20min. 21,6mm. Vre¬ menske karte teh dni ne kažejo nobene izrazite ciklonske situacije. Nasprotno, v vsej Srednji in Južni Evropi je vladalo stanje zračnega pritiska nad normalo 760 mm in od zapada je prodiral celo Azorski maksimum pritiska. Le nad Gornjo Italijo so naznačene tri osamljene plitve depresije, ena izmed njih nad Gornjim Jadranom. Tudi baro¬ gram kaže plitvo depresijo z najnižjo vrednostjo 731 mm. Krivulja poteka zelo nemirno in je zlasti 31. julija ob najhujšem nalivu za¬ znavnih več nevihtnih skokov ob večanju pritiska. Vse kaže, da so nalivi vezani na prehod mrzle fronte, ki pa je prešla v več fazah. Od tod tudi več kratkotrajnih nalivov. Podobna vremenska situacija kakor 30. julija 1930 je dala iz¬ redno močan kratkotrajni naliv tudi 10. avgusta 1935. Naliv se je nenadoma začel ob 15. uri 50 min. in do 16. ure 10 min., to je v 20 minutah, je padlo točno 40 min. Sledita nato dva manj močna na¬ liva. Dežja je bilo konec ob 19. uri 15 min. Vse padavine je bilo 61,2 mm, ki je padla \ 3 urah 25 min. Krivulja zračnega pritiska je Sl. 3. Originalni ombrogram naliva 10. Vlil. 1935. Med tem nalivom je padla do sedaj naj¬ večja urna množi¬ na vode v Ljublja¬ ni, 49,2 mm. 121 ' Barogram k nalivu 10. avg. 1935 10 potekala ves čas nekoliko nad normalo 735 mm in je ob času naj- hujšega naliva viden skok nevihte. Vrli skoka je dosegel 738 mm. Vremenska karta 10. avgusta zjutraj kaže prodiranje Azorskega maksima z zapada, nad Gornjim Jadranom pa plitvo depresijo, v kateri pa ni padel pritisk pod 761 mm. Ta nevihta, ki jo je sprem¬ ljalo grmenje in bliski, je tipičen primer popoldanske nevihte, ki je nastala v zastarelem in od tal segretem anticiklonalnem ozračju, 'l ake primere sem že opisal v svoji razpravi (3). Na podoben način je nastala tudi popoldanska nevihta 7. junija 1937, ki je trajala od 15. ure 20 min. do 18. ure 30 min. in je padlo v 3 urah 10 min. 56.2 mm. Maksimalna množina v eni uri je znašala 27,9 mm, povprečna 17,5 mm in maksimalna v 10 min. 10.5 mm. Kri¬ vulja zračnega pritiska je potekala zelo nemirno in kaže več skokov. Najnižje stanje pritiska je znašalo 737 mm, torej je nevihta nastala pri razmeroma visokem pritisku. Ozračje je tvoril zastarel Azorski anticikloni, ki je bil tega dne že nad Vzhodno Evropo. Zadnji primer kratkotrajnega in močnega naliva je dež 11. julija 1945. Ta dan se je ob 11. uri 45 min. dopoldne nenadoma ulila ploha. 19h 13h Sl. 6. Barogram k nalivu 11. juli¬ ja 1945 Sl. 5. Original naliva 11. julija 1945, pri katerem je padla do sedaj naj¬ večja 10 min. množina vode v Ljub¬ ljani 21,9 mm. t 11 ki je dala do 12. ure, to je četrt ure. 31,5 nun. Nato je po malem pršilo v daljših presledkih vse do 23. ure, kar je dalo še 5,7 mm. V 1 uri to je od 11. ure 45 min. do 12. ure 45 min. je 'padlo 33,1 mm. V prvih 10 min. je padlo 21,9 mm, kar predstavlja doslej najmočnejšo desetminutno intenziteto. Vremenska karta za ta dan zjutraj kaže plitvo depresijo (735 mm) nad Jugoslavijo. Prejšn je dni smo bili v območju zastarelega Azor¬ skega anticiklona. Za depresijo pa je prodiral nov sveži Azorski anti¬ ciklon. ki je dal tudi mrzlo fronto. Ta je povzročila obravnani naliv z grmenjem, bliskom in celo točo. Zračni pritisk je bil pod normalo 735 mm in je dosegel tik pred skokom krivulje 730.5 mm. Glavnina mrzle fronte je prešla ob najhujšem nalivu. Nato smo imeli popoldne še štiri nepomembne predore mrzlega zraka ob 15. uri 35 min., 17. uri. 18. uri 40 min in zadnjega ob 22. uri 35 min. Naslednji dan 12. julija je Azorski anticiklon preplavil vso Srednjo Evropo in nam dal lepo vreme. Pregledna tabelic-a kratkotrajnega močnega deževja nam pove, da so maksimalne množine v J uri večje kot pri dolgotrajnem de¬ ževju in da lahko dosežejo 50,0 mm (49,2 mm). Prav tako so tudi 10 minutne večje in morejo doseči 22 mm, to je 2,2 mm na minuto. 1 Dr. Reya Oskar: Naj višje dnevne padavine v Sloveniji. — Izdal Zavod za meteorologijo, Ljubljana 1945. 2 Dr. Reya Oskar: Cikloni in padavine na Slovenskem. — Str. 83, Geografski vestnik VIII. Ljubljana 1932. 3 Dr. Reya Oskar: O toči v Dravski banovini. — Geografski vest¬ nik, XII. Ljubljana 1937. 12 13 14 Ca^ep>KaHHe b rjiaBHbix nepTax B HafljiejKameM Tpyae paccMaTpHBaioTca 3aTaatHUe h iiHTenciiBiibie bojkbh, naOjiioflaeMHe b Jlrofijiane. OM 6 porpa$ cncTeMbi rejuibMaima (Hellmann) pašoTaeT c 1921 rofla, no tojibko b Teiuioit noJiOBHHe rofla. II 3 ii))iiJi03KeHHHx cTaTHCTii'iecKHX TaOjiHij, bhbho: nepBbiii cTOJideu, iiaM yKa.3biBaeT Bem, hjiii bhh, Koraa HaOjuo^ajica bojkbb, BTopoli yica3bi- bubt na BpeMa naaajia bojkbh b nepBOM bojkbjihbo.m Bue h BpeMa Koupa bojkbh b nocjieflHeM bho bojkbjhiboto nepnyfla. BpeMa OTcaeTa naaajia h KOHpa flOJKfleBH arami 3aKpyrjieHH0 no tohhocth na™ MHiiyT. TpeTHfl cTonfieu; saKjnoaaeT b ce 6 e hiicjio aaeoB ot iiaaajia. bo Roupa BOJKfleBoro nepnyBa, aeTBepTbiii cTOJiOeu; — KoanaecTBO ocaflKOB b stom nepnyae. B naTOM CToafiue aana m a kc n m a ji i> h aa Bejmainia KOJinaecTBa bojkot, bh- naBniero b Teaemie oahoto aaca, b mecTOM CTOJiOiie cočpaHbi MaKCH- MajibHHe KOJiHaecTBa BbinaBmero bojkbh b Toaei-me Becara mhiijt. Ha CTpaHnpe 7 npHBeBeno TaSjnianoe o6o3peHHe mec™ npnMepoB naHČojiee npoAOJiJKHTejibHoroii HirreHCHBHoro bojkbh. HandoBbinee kojih- aecTBO ocaBKOB b neJiOM cocTaBJiaeT 236,8 mm, KOTopoe Bbinajio b Teaeniie 52 aacoB 40 MHHyT. Ecjih H3 stoto BpeMeHii BbiaecTb HHTepBajiH BpeMeHH, Koraa BOJKBb npeKpamajiea, hojijthhm 42 aaca 35 MHiiyT HenpepbiBeoro BbrnaBeinia bojkot. Be3B0JKHbie riay3bi ne cocraBjmiOT HHTepBajia fiojiee 12 aacOB, a Cojibmefl aacTbio He BOCTjiraiOT OaacoB. 3 to HHTeHCHBnoe h B aHTCJibiioe BbinaBeinie bojkbh cJiyaiuiocb 26 — 28/IX. 1926 r. 11 HMeJio CBOii neriT-p b ropncTOH MecraocTH b Tbijiy TpHecTCKoro 3ajiBBa, rae OTM6THJHI noKOTopbie CTaHipin Cojiee 300 mm ocaBKOB, b TeaeHHe 24 aacoB. rioBpoOnee roBopio oO stom bojkbs b cbohx cTaTbax (1) h (2). MaKcu- MajibHoe KOJinaecTBO, b Teaeimo 10 mhii.vt, aoctiitjio 10 mm. Ha pne. 1 conooTaBjmeTCH opnriiHajibnaa OaporpafjjmaecKaH KpiiBaa e BaepaemiOH kphboh ocaflKOB, chhtoh c oparHiiaubBOH OMfiporpa.MMbi. Iiprnaa B03ByniHoro aaBJieroia npoTeitaeT oaenb HecnoKoiino. Bo bpomh tianHHcinero aaBJieima, b 732 mm, t. e. tojibko 3 mm hob HOpMaJibHbiM (735 mm) cocTOfliiHeM OapoMeTpiTieeKoro flaBnemiH b JIioOjiHHe, na a 6 co. 11 - iothoh BHCOTe 308 m liaB ypoBiie.M Mopa, OesAOJKHbiii HHTepBaji oocTaB- jiaeT 4 aaca. npHHHHOH STOTO HHTeHCHBI-IOTO BbinaaeilHH BOatBS, KOTopoe BbI3BajIO orpoMHoe HanoBHeiiHe, 6 biji H3o6apHaecKHft kjiiih noBbimemioro BaBJierma, KOTopbiH iioaniuica naa BepxHefi AapHaTHKolt, hto BcerBa cjiy'iaeTca nepeB oOpasoBanneM aacTHoro uiiKJiona rojiciiee ajibniiHCROH Byrn. 9 tot kjiiih noBbiiiieiiHoro BaBJiemia oOpa30BHBaioT iojKHbie. Teniibie h BJiajKiibie B03Bynnibie MaecH, KOTopbie na npeuHTeTBim ajiMimicKOH nperpaBbi sa- iipyjKHBaioTca. Boe BpeMa, b Teaeime stoto aojKAeBoro nepnofla rocnoB- CTBOBajiii ceBepo-BocToaiibie n BOCToanbie Berpa. ,E(pyroe, no K,ojnniecTBy ocaBKOB ctojib jKe HHTeiicHBHoe BbinaaeHiie bojkbh cjiVHii.ioei, 20— 23.ee HTaOpa 1933 r. Bo BpeMa 73 aacoB, KOTBa 6 bi ji o ceMb 6e3BOJKHtix iiHTepBajiOB, cocTaBjiaiomHx, b o 6 meft cyMMe, 26 aacoB 45 MimyT h itorBa HanOojiee bJihh&ih HHTepBaji npoBOJijicajica 16 5 aacoB 50 MHHyf, BbinaJio 236,1 mm. MaKCHMajibnoe KOjniaecTBo ocaflKOB, BbinaBmnx b TeaeHHe 1 aaca, cocTaBJiaeT tojibko 16,2 mm, b Teaeime ase 10 MiiHyT 11,6 mm. Tarase h naa stoto cayaaa npencTaBJiena Ha pne. 2 opHrmiajibHafl OaporpacfiHaecKaa KpiiBaa, c Baepaeimofl KpiiBoft ocaflKOB. Bo BpeMa cmib- neitmoro nošena npoTeicaei’ KpHBaa onem. HecnoKoimo. BejmaHna B03- flyimroro flaBJieima nepsciiTca Bce BpeMa non HopMajibio, (735 mm) jiio6- aancKoro cpennero B03nyniHoro naBJieinia ii b neyx MecTax nocriiraeT nasce 726 mm. CnHonTiiaecKaa CHTyaima sthx fliieft CHOBa npoaBJiaeT Tumianoe pa3BHTne aacTiioro miKJiOHa loscuee aJibmmcKOH nyrn, c npen- meflCTByiomHM H3odapHaecKiiM kjihiiom noBbimeiiHoro naBJieHHa. Tarase n Ha stot pas roenoacTBOBaaii ceBepo-BOCToaHbie h BOCTOHHbie BeTpa, tsk ksk peHTp imraona HaxonHJica 3ananHo ot Hac. KaK npejKHHH, TaK h stot noscnmiBbm nepnyn OTMeTiui, bo Miiornx MecTax CaoBeHHH, no nacToaipero BpeMCHii Haii6ojibinyio cyToanyio bo- anaHHy oca^KOB (1). OcTaabiibie aerape npiiMepa HHTeHciiBHoro BbinaneiniH nošena, no isojmaecTBy ocaflKOB, OTCTaiOT ot nepBbix HByx noaTH Ha 100 mm. riycTb stiix mecTb HaHČojiee pe3Knx npHMepoB čynyT nocTaToaiibi nsa xapaK- TepncTHKH HHTeHCHBiioro h 3aTaacHoro BbinaaeHHa nosen« b Jlioojiaiie. Ecjiii canTaTb HHTeHCHBHbiMH ocanKaMH, Korna nocnenHiie nocTHraioT b Teaeime onpeneseiraoro nenpepbiBiioro nossneBoro nepnyna 100 mm, to OKasceTca, bto b TeaeHHe 25 neT Obijio TOSbKO 12 TaKOBbix. B cpenHeM nocJienmie noaBJiaioTca Kascntift BTopoii ron, xoth, b neiicTBiiTejibHOCTii, nadmonajmcb n MHoroJieTime nay3H. TaK iianpiiMep b ronax ot 1922 no 1925, He 6buio hh onnoro ctojib HHTeHciiBHoro nosen«, totho Tarace n b ronax 1927—1931, KaK h b ronax 1936—1938 H 1940—1946. TadmiaKa b kohiic CTaTbH 3aKJiioaaeT raecTb npiiMepoB otiiocii- TejibHO Henpo,ziojiJKHTejibHbix, ho ciiJibHbiz noscneft. ITo cBoeii imrencHB- iiocTH Haiidonee HHTepeceH 4. npiiMep, 10. aBrycTa 1935 r., Korna BbinaJio, b Teaemie 3 aacoB 25 MiiHyT, 61,2 mm. MaKCHMasbiioe KOJiaaecTBO, b Teaeime 1 aaca, cocTaBsaeT 49,2 mm. Bbime, npn paccMOTpeinm nponon- iKiiTejibHbix nepHynoB Bbinaneima HHTeHciiBHbix ocanKOB, mbi Bii.ne.mi, hto HaHfioJibmaa Bejmaima ieonnaecTBa oca/nsoB, BbinaBiiiHX b Teaeime onnoro aaca, cocTaB.na.jia 30,7 mm. Tyn ase stot MaKcimyM noBbiciiJica iioara Ha 20 MM. Ha pne. 3 npHJiosKena opHrimajibHaa OMdporpaMMa btoto jihbiih. •JIiiBeHb HeojKHHaimo Hanam,ca b 15 aacoB 50 MimyT h BbinaJio ho 16 aac-OB 10 MimyT, t. e. b Teaemie 20 MimyT, Toano 40 mm. 3aTeM nocneno- Bajia H®a MeHeo niiTeHCHBiibix jihbhh. Jlpacnb okoiihhjich b 19 aacoB 15 mii- HyT. KpHBaa B03nymnoro naBJieiiHH, KOTopaa npencTaBJieHa na pne. 4, Bce BpeMa nepscasacb necKOJibKO Han BopMamo 735 mm h bo BpeMa nan- Oo.nee ciiabHoro jihbhh BHneH »rpo30Boii CKaaeK«. BepxymKa cKaaKa HOCTHraeT 738 mm. CnHonTHaecKaa icapTa 10. aBrycTa yTpoM OTMeaaeT npoHBHJKeHiie A3opcKoro MaiccHMyMa c 3 anana, Han BepxHeii AnpiiaTHKOft — cjiaObiH MHiiHMyM, rne naBJieime He ynajio non, 761 mm. Bts nenorona c rpo30BHMH aBaeHHHMii, aBJiaeTca THmiaHbiM npHMepoM nočne nony- HeHHoli rpo3bi, KOTopaa o6pa30Banacb b 3acTapenoM n cHH3y nporpeTOM aHTHHHKJioHanbHOM B03Hyxe. TaKiie cayaaH a yiKe onecan b CBoeii padoTe (3). OcTaJibHbie cnyaan ne OTMeaaioT ctojib cHJibHon iiHTeHciiBiiocTH, b T eaeHHe onHoro aaca, ho conepsKaT ddnbniHe BeJinaiinbi, aeM 6bijih OTMe- aeHbi bo BpeMa 3aTaacHbix nosenen. MmiyTHbie HHTencHBiiocTH, KOHeaHo eipe ddjibme. MaKCHManbHoe KOjmaecTBo b Teaeime 10 MHHyT cocTaB- 17 jiaeT b inecTOM npflMepe 21,9 mm, bto npe/jCTaBJiaeT Han6ojiBiiiyK> otmg- 'iemiyio MHHyTnyio h ht c ii ch b h o ctb (2,2 mm/1 mm) b JIk>6jishc. 9tot jiHBeHB ne 6 bui Bbi3BaH TenjioBOft rpoaoii, KaK npesKnnfi, a npo- xo5Kflei-nieM xojio,HHoro cjiponra, kotopbih nepemeji aepe3 JIio6jiaHy 11. hiojm 1945 r. b 11 aacOB 45 MimyT. CaM jniBenb, b raaBHOM, npoflOJi- atajica 15 MnnyT, TaK bto 12 aacoB BBinajio 31,5 mm. Ha pne. 5 npe^- cTaBJiena opurHnaama OMfiporpaMM.a 3Toro jihbhh, a na pne. 6 6apo- rpaMMa bo BpeMa 9Toro jniBHa. Bo3^ymnoe flaBjiemie čbibo noimaceHUBiM (noa 735 mm) h floCTiirao KaK-paS nepoA »rpp30BBiM cKaaKOM« 730,5 mm. H 3 ooTaaBHBix cjiyaaeB noaBJieHiia jihbhh, OTBeaaiar npimepBi 2 h 3 iipoxojKfltHiHio xoaoflnoro (JpofiTa, ocTaJiBHbie ace TenjioBofi rpo3e. Resume Le traite present expose et etudie les pluies les plus longues et les plus iutenses a Ljubljana ou un pluviographe de systeme Hellmann fonc- tionne depuis 1921, mais seulement en ete. Les tableaux ci-joints font voir les faits suivants: la premiere des colonnes indique les jours (la date) des precipitations; la deuxieme le commencement des pluies au cours de la premiere et la fin des pluies au cours de la derniere journee. L’heure du commencement et de la fin est arrondie a lexactitude de 5 minutes. La troisieme colonne designe le nombre des heures depuis le commencement jušqu’a la fin de la duree des pluies, et la quatrieme la cpiantite des precipitations pendant cette periode. La cinquieme colonne expose la quantite maxima des pluies tombees au cours d’une heure, la sixieme la quantite maxima de 10 mi¬ nutes. En page 7 on voit un apergn tabulaire de six exemples des preci¬ pitations les plus longues et les plus intenses. La cpiantite totale la plus elevee des pluies fut de 236,8 mm, tombee au cours de 52 heures 40 mi¬ nutes. Abstraction faite des interruptions ou il n’y avait pas de pluies, on arrive a 42 h. 35 m. de precipitations continues. La duree des interrup¬ tions ne depasse pas 12 heures, pour la plupart elle n’atteint pas meme 6 heures. Ces pluies longues et intenses eurent lieu du 26 au 28 septem¬ bre 1926 et avaient leur centre dans tout le fond montueux du Golfe de Trieste on quelques-unes des stations enregistrerent plus de 300 mm de precipitations au cours de 24 heures. Plus de details sur ces precipi¬ tations. dans mon traite (1), (2). La quantite maxima des pluies au cours d’une heure atteignit 30.7 mm, a savoir le 27 septembre 1926 entre 9,30 et 10,30. La cjuantite maxima au cours de 10 minutes fut de 10 mm. Le tableau No. 1 publie la courbe originale du barographe, avec la courbe des precipitations inscrite, reproduite cLapres 1’ombrogramme original: la courbe de la pression atmospherique apparait tres agitee. A la pression la plus basse de 732 mm, cest-a-dire seulement 3 mm au-dessous de 1’etat normal de la pression a Ljubljana (altitude absolue 308 m), 1’interruption fut d’une duree de 4 heures. La cause de ces pluies intenses, qui donnerent lieu a une enorme catastrophe cLinondation, fut le coin isobarique de haute pression qui apparait au-dessus de l’Adriatique superieur toujours avant la naissance de la pression secondaire sur les versants meridionaux de Lare des Alpes. Le coin de haute pression est amene par les chaudes et humides masses cLair meridionales qui s’arretent en face des versants des Alpes. Pendant toute la duree de ces pluies regnerent les vents de nord-est et d’est. Un deuxieme phenomene semblable eut lieu du 20 au 23 septembre 1933. Au cours de 73 heures, pendant lesquelles on avait 7 interruptions d’une duree totale de 26 heures 45 minutes (la plus longue fut de 5 h. 50 in.), il y eut 236,1 mm de precipitations. La quantite maxima au cours 19 d’une heure ne fut cjue de 16,2 mm, mais celle de 10 minutes fut de 11,6 mm. Pour ces plnies aussi, le tableau No. 2 fait voir la courbe originale du barographe avec la courbe des precipitations inscrite. Pendant les pluies les plus intenses, la courbe apparait tres agitee. La valeur de la pression atmospherique se maintient, pendant tout le temps, audessous de la pression normale de Ljubljana (735 mm) et atteint meme, a deux points, 726 mm. La situation du temps de ces jours-la montre encore le developpement typique de la depression secondaire sur les versants meridionaux des Alpes avec le coin isobarique precedant. Cette fois encore, les vents de nord-est et d’est regnaient a Ljubljana le centre de la depression se trouvant a Ponest de nous. La premiere serie des pluies, et de meme la deuxieme, donna a plusieurs regions de la Slovenie la plus grande quantite diurne de pre¬ cipitations enregistree jusqu’ici. Les autres quatre exemples des pluies intenses sont, quant a la quantite des precipitations, depasses par les deux premiers de plus de 100 mm. Que ces six exemples impressionnants suffisent pour la caracte- risation des pluies intenses et longues a Ljubljana. Supposons qu’on peut considerer comme longues et intenses les precipitations pendant lesquelles on obtient, au cours d’une periode determinee et essentielle- ment continue, plus de 100 mm de pluies. De telles pluies, il n’y en eut ([ue 12 au cours de 25 ans. Par consequent, elles se font constater, en moyenne, chaque seconde annee bein que plusieurs annees successives puissent s’ecouler sans elles. C’est ainsi que, pendant les annees 1922— 1925, il n’en eut point, de meme pendant les annees 1927—1931, et non plus pendant 1936—1938 et 1940 — 1946. Le petit tableau a la fin du traite fait voir 6 exemples des pluies de relativement courte duree mais intenses. Pour son intensite, le plus interessant est le quatrieme exemple: le 10 aout 1935, il y eut 61,2 mm de pluies au cours de 3 h. 25 m. La quantite maxima au cours d’une heure fut de 49,2 mm. On a vu, ci-haut, que, au cours des pluies longues et intenses, la quantite la plus haute au cours d’une heure fut de .30,7 mm: cette fois-ci, le meme maximum depassa de presque 20 mm la quantite mentionnee. Le tableau No. 3 fait voir Pombrogramrne original de cette averse. Elle commenpa soudain a 15,50 et, jusq’a 16, 10, c’est-a-dire au cours de 20 minutes, il y eut exactement 40 mm de pluies. Puis, deux averses moins fortes suivirent. La pluie cessa a 19,15. La courbe de la pression atmospherique qu’on voit au tableau No. 4, apparait pendant tout le temps un peu au-dessous de la pression normale de 735 mm, et, au temps de 1’averse la plus intense, le crochet orage est visible. Le point culminant du crochet fut de 738 mm. La carte du temps du 10 aout montre, le matin, la penetration de Panticydone des Agores de Pouest et au-dessus de PAdriatique superieur une depression peu profonde-mais dans laquelle la pression ne baissa pas audessous de 761 mm. Cet orage, accompagne de tonnerre et d’eclairs, est un exemple typique de Porage d’apres-midi, ne dans Patmosphere anticyclonique vieillie et deja echauffee par le sol. Tels exemples ont ete deja decrits dans notre traite (3). Les autres exemples ne fournissent pas une intensite horaire si forte, mais tout de meme plus forte que celles des pluies longues. Les intensites de minute sont naturellement • aussi plus fortes. La quantite \ 20 maxima de 10 minutes fut, pour le 6 e exemple, de 21,9 mm, ce qui repre- sente la plus forte intensite de minute (2,2 mm/min) a Ljubljana. Cette averse ne fut pas liee a Forage de Fapres-midi comme la precendente, mais au passage du front froid qui passa la ville de Ljub¬ ljana le lt juillet 1945 a 11,45. L’averse entiere dura 15 minutes essen- tiellement, de maniere que jusq’a 12 heures il y eut 31,5 mm de pluies. Au tableau No 5 on voit Fombrogramrne original de cette averse, et au tableau No 6 le barogramme pendant la meme averse. La pression atmospherique fut au-dessous de la normale (735 mm) et atteignit imme- diatement avant le crochet orage 730,5 mm. Parmi les autres averses, les deuxieme et troisieme exemples sont lies au passage du front froid et les autres aux orages de Fapres-midi.