Poštnina plačana v goto' Štev. 15.
V LiuMiani, dne 9. anrila 1936.
Posamezna štev. Din lv««
T eto XIX,
Upravništvo ..Domovine" v LJubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/ll„ telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tnzematto: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 30 Din; u IMn lemstro razen Imerlkei četrtletno 11 Din, polletno 14 Din, celoletno 48 DtaJ Araeriks letno i dolar. — Rainn poštna hranilnice, podrofnlee »IjnbljanU št 10.111.
(Deseto veti/co rtcc vsem prijateljem in pniateHicam (Domorttte/
Letošnje Vodnikove knjige
Vodnikova družba v Ljubljani bo izdaia za leto 1936. spet štiri knjige.
Naprej omenimo Vodnikovo pratiko za leto 1937., ki jo bo uredil dr. Pavel Kailin. Ta prava ljudska čitanka bo spet pestra po v.>eoini in opremi, zanimiva, zabavna in po i'čna. Vsak član bo z njo zadovoljen.
Franceta Bevka povest »Srebrniki« je najnovejše odlično delo našega priznanega moj-s.ra. Povest se godi kakor večina povesti tega priljubljenega pisatelja nelfle v gori-' * :\ih hribih. Sliika nam borbe starega gospo-( ar.a z mladim lahkomiselnim zetom, borbo j a srebrnike, ponos iin zaklad hiše in grunta, j Vllada žena spočetka seveda drži z možem j .n skoraj bi prišlo do zločina, a še pravočas- | no spozna značaj nevrednega moža, ki na- j posled izgine v svet, medtem ko ona najde I srečo z drugim, ki res ljubi grunt in njo.
ivana Albrechta povest »Zarečani« je tret-tja knjiga Pisatelj nas vodi na Krasu v polpreteklo dobo, ko so še velike hiše obvladovale vso okolico in se Je živahni pro- ' met med Ljubljano in Trstom gibal pred- J vsem okoli teh ponosnih domačij*, katerih i sledove še danes vidimo ob tržaški cesti. , Povest riše propadanje taike velike hiše, ki ; ii novi časi niso več naklonjeni. Nastopajo naši Kraševci, stari gospodari, ki pomnijo loše dni, delavci, drvarji, vsi v neizpros-ivm b:i'u za skromen obstanek. Živahno in
spretno pisana povest je gotovo med ipisa-| telJevimi najboljšimi deli.
Četrta knjiga bodo Josipa Daneša - Gradi-1 ša »Spomini potujočega igralca«. P»sec, pri-' ljubljen igralec ljubljanskega gledališča, ki slav; letos petin tridesetletnico svojega odličnega delovati a* na odru, opisuje v tej posrečeni življenjepisni knjigi prva, s trnjem posuta, vendar tako srečna, nepozabna pota ; svojega umetniškega delovanja. Dovtipnosti i in solzave žalobnosti, živahnih prizorov in i vedrega življenjskega modrovanja, nepriča-
kovanih zapletkov in razpletkov so polni ti prikupni spomini.
Ta lepi književni dar Vodnikove družbe člainom naj bo v izpodbudo poverjenikom, da bodo s še večjim veselem in vnemo pridobivali družbi nove člane. Ob velikonočnih praznikih obiščite svoje prijatelje in znance in jih opozorite na ta lep književni dar z vabilom. da se pridružijo Vodnikarjem.
Vsak stari član Vodnikove družbe naj podpira poverjenike v svojem okolišu pri njegovem delu za prosveto našega naroda s tem, da pridobi med prazniki vsaj enega novega člana.
V vsako slovensko hišo morajo .knJige Vodnikove družbe: Ob velikonočnih praznikih vsi Prijatelji družbe na delo.
Poverjenikom in starim in novim članom želi Vodnikova družba veselo Alehijo!
Pridelek krompirja povečaš če ga zasenčiš s tnrščieo
Stari ljudje se še spominjajo tistih časov, ko še ni bilo železnic in ne avtomobila in je dobival časopis edini v župniji župnik in morda še učitelj. Novica je potrebovala te« dne, mesece in celo leta, preden je prišla na uho našemu kmetu. Teh časov se neho« te spominjamo, ko moramo z žalostjo gle* dati, kako po polževsko napreduje pri nas kmetijstvo. Kamorkoli se ozremo po svetu, povsod drži kmetijstvo korak z napred« kom v ostalih panogah narodnega gospo« darstva. Pri nas pa strokovnjaki že osem« najsto leto ugibljejo, kako naj bi to reč za« čeli. Iz leta v leto se delajo statistike, za katere vsi dobro vedo, da niti približno ne držijo. Znanstvenih rastlinoslovcev, ki bi delovali na kmetijskem področju, nimamo. Sploh za kmetijsko pospeševanje nimamo določenega načrta, ki ga potrebuje vsaka kmetijska dežela.
Ves svet hiti z napredkom kakor za sta«
vo, leta minevajo, naše kmetijstvo pa spi kakor zakleta Trnjulčica, ki zaman čaka od« rešenika. Na zasedanjih banskega sveta gre beseda o najrazličnejših stvareh, le o glav« nem ne: o napredku našega kmetijstva. Ves napredek je zapopaden v podporah za gnojnične jame in gnojnične pumpe, ki se delijo, kakor pač nanese. Selekcionirano se>-mensko blago je našemu kmetu še zmerom
španska vas, čeprav so že drugod po svetu postavili kmetijstvo prav na ta čarodejnO osnovo, ki omogoča brez izdatkov podvo* jitev ali celo potrojitev pridelkov. Ne lg pravica, temveč naravnost dolžnost vsake« ga našega kmeta je, terjati zmerom in pov* sod: Dajte nam selekcioniranega semenska* ga blaga. Še glušcu dopoveš z vztrajnim krjf čanjem, zato bo morala biti uslišana tudi kmečka zahteva.
Dokler pa nimamo še takšnega semen« skega blaga, si moramo pač pomagati na druge načine. Poleg repe, stebra kranjska dežele, sta turščica in krompir najvažnejši naši "kmetijski rastlini, od katerih pridelka živita naš človek in živina. Vsako poveča« nje pridelka teh rastl n je življenjske važ« p.osti za vso našo deželo. Zato se nam zdi važno, da opozorimo našega kmeta na nove izkušnje, ki so jih dosegli z novim načinom saditve na Slovaškem. Podnebne in talre razmere so tam pod Karpati prav slične n i« šim slovenskim, saj tudi vinska trta uspeva pri teh naših severnih bratih. Kakor naše« ga kmeta preganjata tudi slovaške tovari« še poletna pripeka in ^uša. ki zelo krč;Li pridelek krompirja. Venenje krompirjevke zakrivljata premočno šolnino žarenje in po« manjkanje, odnosno preslaba razdelitev pa« davip. Krompir je izrazita roso ljubeča rast« lina, ustvarjena za m:rno, toplo podneb;e in ne prenaša obilnega hlapenja vode v dolgo« trajnih pripekah Zaradi prevelikega izhla« pevanja vode se nagrmadi v krompirjev';! velika množina raznih soli, ki povzročajo venenie krompirjevke,
Ta do"nan'a >n še	porotnih opa«
zovanj so privedla kmef-~Vb nmzkusno no« staio v Košicah do zinv-sV. da bi se dnlo s kakšno vmesno setvi "o nrenre~evati pr;« močno obsevanje krompirjevih nasadov, T>a «o vzeli že pred let: turščico v ta namen. Pri podoravaniu krompirja so izpustili v«n» ko tretio ali četrto krompir'evo vrsto. Ko so po kakšnih štirinajstih dneh prevlekli njivo s krompirjem in se je nato že poka« zal krompir iz zemlie. so posadili v vsako izouščeno vrsto turščico. Vsi dosedanji po* izkusi s tem čredenjem so se za oba pri del« ka prav dobre obnesli: tur^ca se je krat sno razvijala, ker je imela dovoli solnca iri je dala odličen pridelek. krompir v njeni senci pa je vrgel za dvaiset do petdeset ocU stotkov cbilneiše pridelke kakor na niivafi br^z vmesne turščice.
Na podlagi teh po-izkusov priporočajo češkoslovaški kmetijski strokovnjaki kmetom valcem, da se oprimejo čreden :a turščice s krompirjem. Sodimo, da bi b'lo dobro tu« di za našega kmeta, ki živi v sličnih ckolno« st'h, če bi se oprijel te pametne" novost', ki obeta dobro žetev že no zdravem n-^udatt ku, ne da bi bilo treba to preizkusiAi
Slovensko čebelarstv<
lepo napodili«
Ob lepi udeležbi čebelarjev iz Slovenije je bila v nedeljo v Ljubljani na Tyrševi cesti blagoslovitev Janševega doma, ki je last Slovenskega čebelarskega društva. Pred na« lašč za to priliko postavljenim oltarčkom je
na pragu doma pozdravil goste predsedniki društva profesor Verbič.
V svojih izvajanjih je predsednik med drugim podal nekatere podrobnosti iz delo« vanja za ustanovitev doma. Leta 1921. jo
»»Slovenski čebelar« objavil članek, v kate« iem je čebelarje pozval, naj vsak po svoje prispevajo k uresničenju zamisli, da dobi društvo streho za stokovna zborovanja, na* mestitev knjižnice, shrambo skrajno pre« potrebne opreme in vse tisto, kar bi z raz« vojcm društva še utegnilo priti zraven. Na ta poziv so odboru začeli prihajati prispeva iki in podpore od vseh strani. Iz skromnih začetkov se je pod dobrim vodstveni in 6krbnim gospodarstvom doseglo, da imajo slovenski čebelarji danes svoj dom in lepo posest.
Zatem je podpredsednik društva župnik g. Peternel iz Trnovelj pri Celju izrekel nekaj lepih besed o pomenu blagoslova. Na pred« log kmetijskega svetnika g. Bukovca je slav« nostni zbor še posebej izrazil predsedniku profesorju g. Verbiču, ravnatelju jetnišnice . Arku in tajniku g. Dermelju prisrčno za« valo za trud, s katerim so društvu pomaga« Ji do najlepšega uspeha. Nato pa je župnik ■g. Peternel opravil cerkvene obrede.
Po blagoslovitvi so domačini povabili go« ste na ogled doma, ki obstoji v samem pritličju, a obsega vendar dovolj prostora za društvene namene. V prikupno urejeni hiši je posebna scfaa določena za bodoči čebe« larsiki muzej, v največji dvorani pa je dru« štvena prodajalna, ki prav uspešno obratu« je. V posebni zgradbi na dvorišču je izdelo« valnica satja.	"
i * # *
Popoldne je zborovalo Čebelarsko društvo y dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Zbor je vodil predsednik profesor g. Verbič in v obširnem govoru orisal vse delo, ki ga je društvo izvedlo v minulem letu, zlasti nakup Janševega doma, izdajo Jugpve knjige »Praktični čebelar« in tečaje za čebelarske učitelje strokovnjake in izve« dence. Poleg tega je navedel tudi naloge, ka« terim se bo društvo v bodoče posvetilo, to je zlasti zatiranju kužnih bolezni, in izob« razbi čebelarjev ter vzreji dobrih plemen« »kih čebel.
Tajnik g. Mirko Dermclj se je med dni« gim zahvalil ministrstvu za kmetijstvo in banski upravi za podpore, ki jih ie bilo dru« Stvo deležno v preteklem letu. Posebno ve« selje je izrazil nad tem, da je po daljšem času prevzel čebelarstvo pri banski upravi čebelarski strokovnjak g. Josip Okorn Dru«
štvo mora po načrtu začeti zatiranje čebel« niih kužnih bolezni. Društveno glasilo »Slo« venski čebelar« je redno izhajalo in ga je v splešno zadovoljstvo urejeval urednik g. Avgust Bukovec. List je dobil znanstveno prilogo, ki obravnava znanstvena raziskova« nja na čebelarskem področju. Za razvoj če« belarstva v posameznih srezih je važno tudi to, da imajo podružnice v sreskih kmetij« skih odborih važen posvetovalni glas. Šte« vilo članstva je v zadnjem letu naraslo in doseglo višino 136 podružnic z 2559 člani. Lepo je delovala za napredek našega čebe« larstva Zveza čebelarskih podružnic za ma« riborsko okrožje, ki pod predsedstvom za« služnega župnika .g Peternela deluje v Ce« lju. Izkušenim čebelarjem in začetnikom ie bilo ustreženo z izdajo Jugove knjige »Prak« tični čebelar«. Posebne važnosti je tudi iz« daja knjižice »Čebelne bolezni«, ki jo je spi« sal predsednik profesor Verbič. Društvo je lani priredilo nad 50 predavanj in tečajev. Posebno važen je bil tečaj za izobrazbo no« vih čebelarskih predavateljev, mojstrov in izvedencev. Ta poteza dopolnjuje izvrševa« nje načrta za pobijanje čebelnih kužnih bo« lezni, za katere smo dobili tudi poseben pravilnik, ki pa je zelo pomanjkljiv. Dru« štvo vodi odbiralno (selekcijsko) in plemenil« no postajo v Kamniški Bistrici.
Zelo zadovoljivo se razvija društvena če« belarna, katere skrbni vodja je ravnatelj g.
V	posebni izdaji »Službenega lista dravske banovine« z dne 1. aprila ie objav Iren pravilnik glede banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1936-37.
Dcklade na državne neposredne davke
V	tem letu (od L aprila) se bodo pobirale 50odstotna splošna banovinska doklada k državnim neposrednim davkom (doslej 53 odstotna). 5odstotna nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela in 5odstona zdravstvena doklada. skupaj 60odstotna (doslej 63).
Arko, opazovalne postaje pa odlično vodi g, Julij Mayer, šolski upravitelj v Doibu. Po« sebne težave predstavlja še vedno prepo ved izvoza naših čebel v sosedne države. Ako se bo v tem pogledu položaj izboljšal, se bo odprl spet dohodek za naše čebelarje. Dopolnila je potreben tudi pravilnik o zati« ranju čebelnih kužnih bolezni, ki je bil iz« dan preteklo leto in globoko posega v naše čebelarstvo. V njem fcnajo čebelarji sicer neko oporo, vendar pa z njim niso zado« voljni.
Po blagajnikovem poročilu, ki je bilo ka« kor ostala poročila soglasno sprejeto, je poročal o delovanju društvene čebelarne ravnatelj g. Arko. Ugotoviti moramo, da je društvena čebelama tako rekoč edina, ki lahko strankam nudi pregledani med. Po soglasno izrečeni razrešnici je bil soglasno izvoljen stari odbor, kar je lepo priznanje za njegovo delavnost.
Med predlogi je bilo sklenjeno, da osta« ne članarina ista. Naglašalo se je tudi. da je uredba o prevažanju čebel na ajdove paš« nike, ki se je po uveljavljenju izkazala v marsičem pomanjkljiva, potrebna dopolnil. Proračun v znesku 148.900 Din je bil sogla« sno sprejet.
Ves zbor je pokazal, da Čebelarsko dru« štvo resno deluje za povzdigo te gospodar« ske panoge, ki lahko prinaša prav lepe do« hodke.
Trošarina na vino in žganje
se pobira po zadevni uredbi, in sicer od 100 litrov vina in vinskega mošta 100 Din, od 100 litrov šampanjca in penečega se vina 300 Din ;n od hektolitrske stopn;e žganja 5 Din. Banovinska trošarina na pivo znaša 60 Din od hektolitra, na esence, ekstrakte in etrska oHa z alkoholom 400 Din od 100 kg, na rum, liker, konjak in špirit pa 5 Din od hektolitrske stopnje.
Trošarina na ogljikovo kislino,
ki se rabi za proivodnio brezalkoholnih piiač
Kakšne banovinske davščine
se pobirajo
Ivan Slivnik:	20
Njegov pogled se je zresnil. »Tisto, kar ste hoteli reči ni bila neumnost. »Njene oči so strmele v njegove kakor prikovane.
»Sreča je, da ne morete vedeti, kaj je bilo,« je vznemirjeno spravila iz sebe.
»O, pač — natanko vem, kaj ste hoteli reči.«
»Misli menda ne člate?« se je uprla vsa zmedena.
»Ne pozabite mojega Čarodejnega pripomočka. Čisto natanko vam lehko povem besede, ki jih niste hoteli izreči.«
Potegnila si je z roko preko čela, kakor bi jd bilo prevroče. »Šalite se!«
»Nikakor ne!«
Njene ustnice so se kljubovalno zdrznile. »Nu, dobro — ako ste si tako svesti svoje moči, pa povejte, česa nisem hotela izreči.«
»Naslonil se je na mizo, ki je stala sredi sobe, ter }i pogledal v obraz. In zdelo se mu je, da ni Še nikoli videl ženskih oči. Uri bi bile lepše, toplejše in poštenejše od hjenih.
»tReči ste hoteli: Potem bi bili'vendar spoznati, da sta Beatirika in njena mati nepo-ftena značaja.«
Zdrznila se je in zasitrmela vanj. Njen ob-taz je prebledei kakor zid. »Gospod Trtnik!« |e vzkliknila vsa prestrašena.
Stopil je bliže k nji. »Da. gospodična, tako »te hotteli reči. V vaših jasnih očeh bi čital vašo misel! — tudi brez čarodejnega sred-
stva. In v tej uni vam hočem priznati, da sem bil zelo slep in bedast in da bi bil kmalu zagazil v mrežo male koketke, če bi ne bil v- zadnjem trenutku spoznal kam vndi moja pot. V svojo opravičbo morem reči le to, da se v toli krasnem in ljubkem telesu nisem mogel nadejati tako neodkntosrčne duše.«
Govoril je z globoko resnobo. Skrivnostno čuvstvo ga je sililo, izpovedati se Romani te zmote svojega srca.
Ona je jedva še sopla od strmenja. Srce ji je zastajalo. Plašno je iskala v njegcfvih očeh bolesti nad tem razočaranjem Toda njih pogled je bil miren in malone veder, ne takšen, kakor če bi bil Viktor v tem krivem čuvstvu izgubil samega sebe Romani se je zdelo, da se ji zdajzdaj iztrga iz duše vzkrik. ki odnese vso njeno bol in žalost, ali pa da ji prikiipi iz srca glasna zahvalna molitev.
»Sama ne vem, gospod iuženjer, kaj naj vam odgovorim na te besede«, je izdavila z naporom.
»Nličesar ni treba odgovarjati, gospodična,« je rekel on. »Čutili sem le potrebo, pokazati vam, da sem ozdravljen te zmote za vekomaj. Nisem vam hotel pustiti napačnega mnenja o svojih čuvstvih, zakaj po mojem vedenju napram Beatriki ste morali pač smatrati, da jo mislim vzeti za ženo. A hvala Bogu, ko sem spoznal svojo zablodo, je bilo še časa za rešitev; takoj sem povedal Beatriki, da so se moja čuvstva do nje temeljito izpremeniJa.«
Romana se ni mogla več držati na nogah.
I Sesedla se je v naslanjač pred pisailno mizo.
»In vendar ste ostalt tu?« je vprašala z bledimi ustnicami.
Njegove oči so se pogreznile globoko v njene, Zasopel je. »Da — vendarle sem ostal. Ko sem spoznal, kako in kaj, je bila moja prva misel, da bi odpotoval. Ali — neka; me je priklepalo tu — dasi izprva nisem vedel kaj Zdaj vem. Povedati še ne morem — zdaj še ne Ko sem zavrgel mailovredno lesketavo črepinjico, se je zasvetil pred mojimi očrni pravi dragulj, ki sem dotlej le malo pazil nanj. A pustiva to zazdaj. Alli se lotiva dela?«
N-, mu odgovorila ničesar. Nobene besede ni mogla spraviti iz ust. Vstala je kakor v snu. V njenih prsih je zvenelo in pelo. kakor bi bile oživele na mah vse melodije življenja
Tipala je po pisalni mizi, ne vedoč, kaj dela. Toda ne dolgo. • Umela se je obvladovati v vseh položajih, in tudi zdaj se je osvestila kmalu.
»Da — lotiva se dela«, je rekla tiho.
Da bii ji pomogel, je vprašal: »Tak zadaj za tovarno mislite postaviti laboratorij?«
»Da — tako sem si zasnovala. Hotela sem tudi povečati električne naprave in jih preložiti tik ob reko. A tam so težkoče prevelike, zaradi povodnji, ki nas tolikokrat nadlegujejo.«
Poglobila sta se z vso stvarnostjo v kup-čijiske zadeve. Nato je Romana telefonirala Hojarju in povabila tudi njega na posvet. Dobršno uro sta govorila s Hojarjem; potem sta šla doli, da bi si ogledala zemljišče, kjer na i bi stal novi laboratorij.
Pot je držala mirno reke.
znaša kakor doslej 5 Din o- kilograma, za ostale namene pa 2.50 Din. Prav tako se pobira v nespremenjeni višini banovinska trošarina na umetne brezalkoholne pijače
pri uvozu v dravsko banovino v znesku 10 par od vsakega decilitra vsebine.
Trošarina na mineralne vode
znaša prav tako kakor doslej pri steklenicah izpod enega litra 20 par, pri steklenicah do dveh litrov pa 30 par.
Trošarina na ocetno kislino
ki je znašala 3 Din od kilograma 100-odstot-ne Jakosti, je zdaj črtana, ker se uvaja letos skupna banovinska trošarina na ocetno kislino v višini 4 Din od kilograma.
Trošarina na kvas
Na rabo kvasa se pobira v dravski banovini banovinska trošarina 4 Din od kilograma.
Banovinska trošarina na električni tok
za razsvetljavo se bo pobirala v lanski izmen, in sicer po 20 par od kiilovatne ure pri cem do 4.99 Din odnosno po 15 par od kikr vatne ure pri ceni nad 4.99 Din, pri ceni preko 7 Din pa se trošarina ne plača.
Trošarina na bencin.
se bo tudi pobirala v dosedanji izmeri 100 dinarjev od 100 kg.
Trošarina na pnevmatiko
ostane neizpremenjena in znaša za osebne avtomobile nn avtobuse za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 Din, za tovorne avtomobile pa za vsakih začetih 50 kg čiste teže 15 dinarjev in še za vsakih začeih 50 kg ..r silnosti do 1500 kg po 10 Din in preko 1500 kg po 5 Din. Priklopni vozovi plačujejo od vsakih 50 kg teže po 5 Din in poleg tega še za vsakih začetih 50 kg :osi'lnosti do 1500 kilogramov po 10 Din m preko 1500 k" vo 5 Din. Motorna vozila in priklopni vozovi s polno pneuimatiko plačajo 60 odstotkov pribitka. Za traktorje znaša banovinska trošarina za vsakih začetih 50 kg čiste teže i»o 20 Din. Naposled znaša za motocikle trošarina 100 Din in za motocikle s priklopnimi sedeži 150 Din.
Davščina na plesiie prireditve
znaša 300 Din v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območ-
»Jaz na vasem mestu ba začel s temi deli takoj. Lehko jih opravite istočasno, ko boste gradili laboratorij.«
Vzdihnila je in skomignila z rameni. »Ta trenutek ne morem.«
Pogledai jo je začudeno; očividno je ni razumel. Saj je vedel od gospe Sibile, da je Romana podedovala po materi veliko imetje. Tudli ako Severjeva tvrdka zdaj ne bi razpolagala s potrebnimi vsotami, je vendar še ostajala Romani možnost, izposoditi si denar iz svojih zasebnih sredstev.
»Ta izdatek je nujnejšli od vseh drugih,« je rekel; premislite, koliko škode vam po-vodenj lehko naredi!«
Pokimala je. »Vem. Zadnjo pomlad mi je odplavilo z dvorišča za več tlisoč dinarjev premoga.«
»Vidite! A še kaj hujšega se lehko zgodi. In razentega bo potem tudi laboratorij cenejši.«
Vzdihnila je. »©'og ne daj hujšega, nego je bilo lani.«
»Bog ne da, če človek ne da. Vsota, ki jo potrosite za to, bo naložena izvrstno; donaišala vam bo več obresti od najboljših vrednostnih paptrjev.«
Romana je gledala pred se. Ni mu hotela, n'i mu mogla povedati, da vrednostih papirjev že dolgo nima več, ker tiči vse njeno limetje v tovarni, in da napačna varčnost ni tisto, kar ji brani ubogati njegov pametni svet.
»Upam, da mi bo k letu mogoče zgraditi naslip — zdaj ga ne morem,« je rekla z 'dozdevno trdovratnostjo.
Viktorju *tvar ni šla v glavo; a nehal Je
ju policijske uprave v Ljubljani, v mestih do 40U0 preoivalcev in v trgih znaša 200 Din in v ostalih krajah 100 Dan. Davščina za podaljšanje policijske ure v znesku 100 Din se plača v mestih z nad 4000 prebivalci, v paiiščih, zdraviliščih in v obmou;u policijske uprave v Ljubljani, v ostalih krajih pi. 50 dinarjev. K 20 odstotni državni taksi na vstopnice se pobara 40 odstotna banovinska taksa. Banovinska taksa, ki so jo doslej plačevala kinematografska podjetja od vrednosti vstopnic (4 odstotki) je črtana.
Zakupniki lovišč
plačujejo banovinsko davščino 10 odstotne letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega hektara lovišča Tu je letos dodana določba, da plačujejo to davščino tudi zakupniki onih lastnih lovišč, ki iih oddajajo , zakup občeupravna oblastva prve stopnie po členu 15 zakona o lovu. Lastniki samosvojih lovišč plačujao banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od hektara zemljišča. Od vsake lovske karte znaša zdaj banovinska taksa na leto 100 Din, za zaprisežene lovske čuvaje pa 50 Din (dosiei se je na lovske karte pobirala lovska taksa v znesku 50 odstotne državne takse). Od mesečne lovske karte se pobira zdaj banovinska taksa za prvo karto 100 Din. za vsako nadaljnjo, ki jo dobi ista stranka, po 50 Din. Lastniki ribarskih okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25 odstotkov letne zakupnine kakor doslej.
Taksa na šoferske legitimacije
znaša kakor doslej za avtomobilske vozače 100 Drn, za motocikliste pa 50 Din. Ob prvi izdaji pa 250, odnosno 125 Din.
Taksa od prenosa nepremičnin.
ostane v višini 2 odstotkov neizpremenjena. Od prenosa kmečkih nepremičnin se kakor dosla1 pobira polovica gornje takse, ako so odsvojitelji in pridobitelji med seboi sorodniki aili so s takimi poročeni ah zaročeni. Tu je zdaj še dodana določba, da velja isto za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo. K državni dopolnilni presni taksi se pobira kakor doslej lOOodstotna banovinska doklada.
Taksa na zavarovalne premire znaša kakor doslej 1 odstotek od vplačanih
siliti vanjo. Vendar pa je moral še dolgo premišljati, zakaj Romana ne pritegne svojega osebnega imetja. Ali je mari preboječa, da bi posegla vanj? Cemu sploh vse to plašno računanje in obotavljanje, ki ga je bil že večkrat opazil in ki se je tako malo ujemalo z njenim drugače toli velikopoteznim značajem?
»Pravite, da vam delajo povodnji mnogo neprilik?« je vprašal Viktor, spravljamo v kleti ničesar, kar se v vodi pokvari. Zdi se mi, da bomo imeli tudi letos po vodenj. Reka je zadnje dni jako narastla.«
Viktor se je bistro ozrl po zemljišču. »Ali veste, da bi lahko za zmerom zavarovali tovarno pred vodo in si prihranili troške za dragi podzidek prti novem laboratoriju?« je vprašal.
Vprašajoče ga je pogledala.
Pokazal je ob vodli navzgor.
»Od tarnle, kjer se začenja nižina, pa tja dio onkraj tovarne bi bilo treba zvišati breg za pol metra. Poltem bi se razlivala vsa voda na ono stran, po pusflinji, Iki je ni škoda.«
Obširno ji je razložil nalčrt.
Spoznala je, da ima prav, in strmd jx)ki-rnala. »Da, mas — to je kakor Kolumbovo jajce. Tovarna bi bila potem zavarovana Nikomur še ril pirišfo na um.«
Viktor se je nasmehnil. »Pogosto sem videl takšne vansitvene naprave v krajih, ki jih ogražajo povodnjk Vsak inženjer bi vam iblil lehko dal ta nasvet.«
»Mogoče. Vsekako ste vi prvi, ki me je opozorili. Premislita hočem; odločim se čimprej.«
kosmatih zavarovalnin. Nadalje se plača nj| državno
osnovno takso od dediščin bano*
vinska doklada v iznosu 20 odstotkov. Px| dediščinah, ki so po členu 6. točke 5. zakona o taksah oproščene državne takse, pa se pobira banovinska taksa v višini enega ode stotka od čistega pripadka nad 20.000 dQ, 50.000 Din, odnosno dveh odstotkov od čistega pripadka nad 50.000 Din. Nespretne*' njena ostane tudi banovinska taksa na posest in nošenje orožja v višini 50 odstotkom državne takse.
Administrativne takse in doMada k državnim taksam.
V banovinskih poslih se pobirata kakor doslej 50odstotna doklada k državni taksi
po tarifnih postavkah 25., 33., 41., 42., 43, 47. in 48. in 100 odstotna doklada k državni taksi po tarifni postavki 29. Nadalje se pobira 50 odstotna banovinska doklada k državni taksi po tarifnih postavkah 8., 90., 91. in 92. zakona o taksah (nova Je doklada k taksi po tarifni postavki 90., odpadla pa je dosedanja doklada k tarifnim postavkam 93., 108., 109., 113., 115., 118., 127.. 257, 276. in 285).
Taksa za prenos lastništva na živinskih i potnih listih	!
znaša kakor doslej pri drobnici 2 Din, za posamezno veliko žival pa 4 Din. To takso plača kupec.
Izprememba v proračunu
Redni in izredni izdatki v novem proračunu znašajo po izpremembah, ki so bile izvršene od finančnega ministra, 127 milijonov dinarjev. Prav toliko znašajo dohodkL V primeri z lanskim proračunom je novi proračun za 7.7 milijona dinarjev večji. Finančni minister Je izvršil nekatere izpremembe. predvsem pm dohodkih. Tako je znižal banovinsko doklado na neposredne davke od predlanskih 53 na 50 odstotkov. Črtal k pa tudi davščino na vodne sile in trošarino na ocetno kislino. Kaikor znano se z novim državnim proračunom uvajajo k dosedanjim skupnimi bano vinskim trošarinam na riž, kavo, čaj in kakao še nove skupne banovinske trošarine na britvice (1 Din od kosa, na ci-korijo (l Din od kg), na ocetno kislino (4 Din od kg 100 odstotne jakosti), na vinski kis (50 par od litra), na kavstično sodo (80 par
V tem je bila ura poldne. Romana se je odpeljala z Viktorjem domov. In spet je stala Beatrika pri oknu ter videla dvojico, ko je izstopila. S porogljivim nasmeškom je povedala novico materi, kii je sedela zadaj v sobi.
»Kaj porečeš, mama? Davi sta se skupaj odpeljala, in zdaj se vračata skupaj domov!«
Gospo Sibilo je pograbita ogorčenje. »•Kaj porečem? To. da se mi zdi Romanino vedenje zelo nespodobno. Le kaj si bo mislila služinčad, ki jo vidi, da se vozi z gospodom sama v avtomobilu!«
Beatrika je skomignila z nameni. »Nama dvema je lehko vseeno, a da se bo z njira kompromitirala, to stoji. In to ji tudi privoščim, ošabnici svetohlinski!«
»iB'eatrika, ne izražaj se vendar tako vsakdanje,« jo je pokarala maiti. .
Beatrika se je spustila na stol. Mari ie čudo, če mi prekipeva žolč? Saj naju vendar nihče ne slišli, mama.«
»Da, da. Toda ne jezi se, Baatrika. Takoj si 'pojdi masirat obraz. Jeza dela človeka ga> dega. Nikoli se ne smeš jeziti. To si dolžni svoji (lepoti«.
18. POGLAVJE
Dora je stala pred svojo gospodično tetr ja vešče ogledovala od vseh strani. Njene ofit so se svetiHe kaj zadovoljno.
»Tako, gospodična Romana, to je vsaj spef obleka, kakršna pristoji vaši mladosti. Me« hka, bela svila pada čudovito ob vas nizdOlL Človek bi rekel, da ste nevesta — nedostaSi vam le še venca in pajoolana«.

od kg), na amoniakovo sodo (40 par od kg), i*a kristalno sodo 120 par od kg) in ma sodo hikatrbono (6 Din od kg). Te trošarin« se pobirajo in odvajajo v skupni sklad pri Državni hipotekami banki in se dohodki razdelijo na posamezne banovine v razmerju števila prebivalcev. Od teh skupnih trošarin bo dravska banovina dobila samo 5.8 milijona dinarjev. Iz državnega sklada povišanega poslovnega davka pa bo dobila I« 2.9 milijona dinarjev.
Bednostni sklad.
Proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada znaša 5.85 milijona dinarjev in se za kritje izdatkov tega sklada pobira davščina delojemalcev in služboda-tfalcev. Vsi nameščenci in delavci, ki So zavezani socialnemu zavarovanju, in vsi prejemniki pokoinin iz sredstev samostojnih ustanov plačujejo pol odstotka kosmatega zaslužka, 5e od teh svojih prejemkov pia-Cujaro uslužbenski davek najmanj 2 Din tedensko, odnosno 11 Din mesečno. Služboda-jalci pa plačajo en odstotek kosmatih zaslužkov, odnosno pokojnin, ne glede na višino uslužbenskega davka.
Politični pregled
Po zgledu Nemčije je te dni tudi Avstrija uvedla splošno vojaško dolžnost.
česar po senžermenskj mirovni pogodbi ne hi smela storiti. Spričo tega kršenja pogodbe so Jugoslavija, Cehoslovaška in Romunija do svodih poslanikih na Dunaju izročile avstrijskemu zunanjemu ministru Berger-Waldeneg-gu note, ki odločno protestirajo proti takemu postopanju. Avstrija pa je na te note izzivalno odgovorila, češ da se na skupni korak Jugoslavije. Češkoslovaške in Romunije ne bo ozirala. Zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti da je izdala po zrelem preudarku in v zavesti, da ravna v korist avstrijskega naroda in obstoja Avstrije. Na to izzivanie se pričakuje oster odgovor od držav Male antan-te.
Te dni se sestane v Ženevi od Društva narodov postavlrierfi
odbor trinajstih, ki se bo bavil z abesin-
skfm vprašanjem bi s sporom zaradi nemške vojaške zasedbe Porenja.
Poflcg poizkusov pomirjenja med Italijo in Abesindjo dn še zmerom Evropo razburjajo-čega porenjskega vprašanja se bo obravnaval tudi franooski mirovni načrt, ki med drugim predlaga, naj bi Društvo narodov dobilo svojo vctisko, ki bd morala na«topiifi ob kršitvi kake mednarodne pogodbe. Razpravljal pa bo odbor trinajstih tudi o srednje evropskem položaju glede na zopetno oborožitev Avstrije. Kar se fiče .italijansko-abesdmske vojne se Angleži zaradi poloma abe&inske vojske zavzemajo za to. da bi se pospešila skleniHtev miru in da hi se dosegel sporazum z Italijo.
Kakor vse kaže,
se abesinska vojska ne bo več opomogla.
Po zadnjih vesteh je italijanski vrhovni dot veljnak maršal Badogldo (na eritrejski-severnit fronti) zavzel Kvoram in zasleduje posamezne oddelke abesanske vojske, ki beže proti Pobu. Na somalijski-iužm fronti ho general Gra-zdarm v kratkem poizkušal zavzeti Harar in Džidžago in prodreti do železniške proge Adis Abeba—Džributi. Francoski listi pišejo, da bo Italija na podlagi sedanjih vojaških uspehov zahtevala zase vse zavojevano ozemlje, a nad cfltalim delom Abesireije pokroviteljstvo.
Živel nekoč je
siromašen mladenič...
Mishte, da postanejo imenitni možje samo tisti, ki so gosposkega rodu. Ne. Da vas poučimo kako Jainko iz skromnega fantiča zrase slaven mož, vam bomo apisa i življenje nekaterih slovečih veljakov, katerih iimena so se zadnja leta vsak dan či-tala v časopisih. Kar začnimo:
1.
2ivel je nekoč siromašen mladenič. Rodi' se Je v ubožni škotski ribiški družini. Prav nič ga ni veselilo, da bi tudi sam postal ribič. Izšolati se je hotel. Da bi si prihranil nekaj denarcev za šolo, je začel prodajati krompir. Sleherno jutro ;e ponesel krompir na trg, pa tudi še popoldne ga je raznašai okrog po hišah. Zvečer pa je obiskoval večerno šolo. Mnogokrat se je učil pozno v noč« Naposled je napravi' izkušnjo, da bi lahko postal učitelj. Trgovanje s krompirjem in Večerno šolanje — oboje ga je zelo razbistrilo. Ali ko se »e takole kot m'adenič oziral i,u-okrog po domovini, je videl, da njegova domovina do treh četrtin pripada bogat'm dom in grofom. To se mu ni videlo pravično. Zaradi tega se je namesto učiteljstvu posvetil polit'ki. Zače1 je zahajati med narod zlasti med ribiče in delavce. Govoril jim 'e. kaj vse ni prav v nregovi domovini in kako je treba storiti, da bodo vsi imeli za kruha Izvolili w »«	-
»n leta 1906. je prvič prišel v poslansko zbornico v Londonu.
Bil vam je to nenevadno lep, mlad mož. Iz njegovih oči pod visokim čelom je sijaja odločnost, pa tudi dobrohotnost. Med poslanci se je kmalu izkazal kot dober govornik. Leta so minevala. Dne 4. avgusta leta 1914. se je v londonski zbornici razpravlja« o tem, ali naj Anglija vstopi v svetovno vorj-no. Vsi so bili za to. En sam	naspro-
toval. Govori! je o strahotah vojne in je samemu angleškemu zunanjemu ministru Gre-yu svareče zakiical: »Lahko se kdaj še za vas najdejo kakšna vešala v londonskem parku!« V dvorani je zavladala grobna tišina, zakaj drzni poslanec je zunanjemu ministru zagrozil s smrtro. ker hoče domovino pahniti v pekel vojne. Vsem ie postalo jasno, da pre^^ct >-ihi«V; cin ni <tamo leo1 in z^n-
Romana se je pogledala v zrcalu. Zardela Je: sama si je morala priznati, da je danes nenavadno sveža in mična. Njene oči so se svetile toplo in globoko, njena lica so bi'a nežno nadahnjena, in sanjavi, mehki nasmeh okrog njenih fino začrtanih ust je dajal drugače tako resnemu mlademu obličju sladak in srečen izraz.
»Tega pač ne doživiš, ljuba Dora, da bi .videla mene z vencem in pajčoianom«.
»Tako je govorilo že marsikatero dekle, Ibi je postalo nazadnje vendar srečna mlada ženica. In razentega sem vas v sanjah videla, kako ste stali pri cerkvenih vratih. To pomeni svatbo«.
»Ti in tvoje sanje, Dora. Kaj se ti ni že sanjalo! Možila se pač ne bom nikoli. Saj sem skoro že stara devica«.
»S pičlimi štiriindvajsetimi leti? Bog ne daj. iVaše življenje se zdaj šele začenja«.
Romana je pogladila gladko belo svilo ob svojem vitkem mladostnOkrasnem telesu. »Časih se zdim sama sebi tako stara, ljuba Dora«.
»iNu, pravo čudo pri teh vaših večnih po-
»Da, spomladi imamo dostikrat prav neprijetne poplave. Zaito smo previdni in ne Sdih in skrbeh! Malo več bi se zabavali pa bi kmalu videli, kako ste mladi. Upam, da boste vsaj nocoj prav dobre volje. Vesela fem, ker greste naravnost tja. namestu da bi Sedeli prej še nekaj ur pri knjigah in računih«.
»Ker je veselica namenjena v počašgenje našemu gostu, bi bilo nevljudno. £e bi prišla pozneje«.
Dora je pokimafia. »Da. da — kaj bi si mi-
slil gospod Trtnik! In kaj sem še hotela reči j — gospodična Romana, nikarite se ne držite v družbi vedno tako resnobno. To si spravite za kontor. Kadar se smejete, ste tako lepi, da vas ni treba biti prav nič sram pred gospodično Beatriko.«
Romana se je zasmejala od srca. »Kaj ti ie neki nocoj, moja Dora? Tako govoriš, kakor bi me hotela spraviti za vsako ceno še danes v zakonski jarem«.
Tudi Dora se je smejala. »Nu, tako hudo se pač ne mudi, da ne bi bilo moči počakati do jutra. Ce bi vas pa res mogla spraviti v dobe jarem, se bogme ne bi obotavljala Poznam takega ki bi pravi mož za vas«.
Romana je zardela kakor roža ter se naglo umeknila od zrcala. Vzela je rokavice, da bi jih naiteknia. In preden je utegnila odgovoriti Dori, je nekdo potrkal na vrata.
Dora je šla odpret. V predsobi je stal Ka-luta-Baj, ki je bil oblekel na veseličnii večer svojo slikovito narodno nošo. V roki je držal šopek prekrasnih rdečih rož.
Dora je plosnitla z rokami. »Ljubi Bog, Kaluta — človek bi rekel, da vidi kralja z Jutrovega! In te prelepe rože!«
»Sahib jih pošlje miss-sahibi Romani«, je po angleško rekel Indijec in podal Dori šopek. Nato se je globoko priklonil in odšel.
Starka se je vrnila h gospodični ter ji vsa srečna pomolila cvetlice.
»Poglejte, gospodična Romana — kakšna krasota! Zdaj, v marcu, tako lepe rdeče rože! Kaluta jih je prinesel od svojega gospoda«
Romana je vzela rože ter sik rila svoj zardeli obraz med njih sveže glavice. Dora s«
je delala, kakor bi pospravljala po sobi in ne bi pazila nanjo.
Romanino srce je trepetalo.
Vedela je, kaj pomenijo rdeče rože. Kdo ve» ali je mislil tudi inženjer na ta pomen.
»Tudi nekakšna kuverta je vmes,« se je oglasila Dora z dozdevno ravnodušnostjo in kradoma pogledala Romano.
Romana je vzela kuverto, ki je tičala med vrtnicami, odložila rože na toaletno mizico, odprla kuverto in našila v njej vizitko.
»V zvesti vdanosti. Viktor Trtnik.«
Drhteč vzdih je napel Romanine prsi. Vlažen pajčolan ji je legel na oči. Zamišljeno je zria na rože. Rdeče rože so cvetke ljubezni.
Zdrznila se je. Kam ji blodijo misli?
Odločno se je uprla svojim čuvstvom, svojim lastnim zapeljivim mislim, ki so ji mogle roditi — po njenem mnenju — le razočaranje.
Toda spet ji je segla roka po cvetlicah. Izdrla je eno iz šopka, da bi si jo zatekni-la za pas. Toda na pod poti je pobesila roko. Ne, naj se on ne nasmehne njeni domišljavosti!
Neodločno je držala cvetko v roki; nato jo je plašno in kradoma sipustila z vizitko vred v. svojo skrinjico za lepotrčie, da bi jo hranila v spomin na Viktorja Trtnika.
Vzravnala se je.
»Dora, prinesi mi v vazi sveže vode za cvetlice,« je velela.
Dora je prinesla. Romana je skrbno vteik-nila rože v vazo ter jo postavila na rvojo pisalno mizo.

voren, marveč da je tudi izredno pogumno- | ga značaja. Leta so minevala, svetovna vojna je minila. Nekdanji mladi mož je zašel v leta ali dosegel je tudi najvišji položaj, ki ga kdo more imeti na Angleškem. Postal je ministrski predsednik in je vladal do nedavnega, zdaj pa skrajno utrujen uživa zasluženo pokojnino. Njegovo ime je Ramsay Mac Donald.
II.
Živel je takole neki ubožni mladenič. Bil je sin vaškega siromaka v Auverdni na Francoskem. In tam so doma sami takšni ljudje, da je vsa pokrajina znana po vsem svetu zaradi dovtipnosti in bistrosti svoiih prebivalcev. Fantič ni bil na pogled nič kaj lep njegovi črni lasje so se kodirali, polt je bi': rjavkasto temna, kakor da je bil fantičev prednik kakšen zamorec. Toda kakor lepota ni vse, tako tudi temu fantiču ni bilo ničesa* očitati, ker je bil silno nadarjen. Ze od otroških let je bil izredno priden in :prikupen.
Ker so bili starši hudo siromašni, so d poskrbeli, da je nadaflieni fantič šel v šole v mesto in da je slednjič dovršil tudi vseučilišče. Seveda je podpora bila tako majhna, da je bedni študent kakor mnogo drugih stradal, dokler ni opravil izpita za državnega tožilca. Zdaj pa je vedel ceniti dobroto ki so mu jo po svojih skromnih močeh izkazovali rojaki. Trde izkušnje v študentovsken življervu so ga napravile odpornega iin priza-
»Mar bi si jih nekaj pripeli, gospodična Romana,« je rekla Dora; »dobro bi se podalo k vaši beli obleki.«
Romana je zmajala z glavo.
»Ne, prenaglo bi zvenele. Tu ostanejo delj časa sveže. A zdaj pojdem na ono stran.«
19 POGLAVJE.
Slavnostni prostori Severjeve hiše so bili živo razsvetljeni; bleščali so se v razkošnem obilju luči ter se šopirili v pestrem bogastvu cvetlic. V veliki obednici je bila pogrnjena miiza v obliki kopita, in v sosednji sobi je stala v ledu zaloga šampaujk.
Romana je videla buteljke s srebrnimi vratovi, ko je šla skozi ta prostor; kri ji je šinila v obra/.. Gospa Sibila je tedaj res kupila šampanjca za d ena", katerega ji je bil dal iinženjer! Najrajši bi se bila razjokala, videč, da jo je spravila mačeha v tak položaj.
Visoko zravnana je stopila v sprejemni-co. Gospo Sibilo, Beatriko, Janka in Viktorja Trtnika je našla že tam.
Oči vseli so Ji zletele naproti. Janko je naglo stopil k nji ter jo pozdravil. Njegova vitka mladeniška postava je bila danes prožna in ravna, njegov obraz živahen in svež. Ves drugačen se je zdel nocoj, nego je bil na zadnji veselici v teh prostorih. Vsa zaniikarnost in narejena naveličanost je ja bila izginila iz njegovega vedenja.
Romana je opazila to z veselim zadoščenjem ter mu je toplo in prisrčno stisnila roko.
devnega, kmalu ije postal župan blizu Pariza. V njegovi občini je bilo mnogo delavstva in siromakov in ker se je zelo brigal zlasi. za ubožne, so ga izvolili za narodnega poslanca. To je bilo leta 1914., ko je bil štel šele 31 let.
Po svetovni vojni je bil ponovno izvoljen in j£ leta 1925. prvič postal minister za delo. To ministrstvo je vodil z velikimi uspehi. Dve leti nato je bil izvol.en za senatorja. Njegov pokrov'telj ministrski predseduj Briand ga je slednjič vzel v svojo vlado kot ministra za pravosodje. Leta 1930. je znova bil minister za delo in tedaj je napravil zakon, s katerim je zagotovil delavcem 'n ubožcem podporo vse države. Leta 1931. je dosegel domala najvišo čast, čast ministrskega predsednika. Tako je postal ves svet nanj pozoren. Po smrti našega kralja Uedi-nitelja, ko je bila na francoskem imenovana nova vlada, je oin postal zunanji minister ln se Je zelo proslavil s svojim modrim ravnanjem. Šele nedavno .ie odstopil. Toda to je mož, o katerem tudi takrat, kadar m na vb di. vedno ka; čujemo. Je eden izmed vodilnih po' - kov na svetu. Imenuje se Pierre La-val.
III.
Živel je nekoč siromašen mladenič. V francoskem mestu Nantesu ob moriu se je rodil. Njegov oče je bil siromašen gostilničar. .Ko je v gostilni igral orkester in so plesali mornarji in razposajena dekleta, je fantek ležal v posteljici na samih cunjah. Ko pa ie doraščal. je navzlic slabim zgledom bil zelo priden v šoli, šel je tudi na univerzo 'n je postal advokat. Toda zaradi lahkomiselnega življenja so ga začeli zasramova-ti. Tedaj je ves jezen pobegnil v Pariz. Začel je zbirati delavstvo, hujskal je proti bogatinom in proti vladi, postal je poslanec in je potem v parlamentu postal najhujši v besedah, ki ie vrgel marsikaterega ministra. Naposled se je pa zgodilo, da je sam postal minister ...
In zdaj se je do stržena preobrnil. Delal je čisto drugače, kakor je prej oznanjal. Dvigal se je vedno više. Nihče v Franciji ni bil tolikokrat minister in ministrski predsednik kakor on. Po malem se je staral, na posled je bil res že star. Toda njegova moč
Beatričin sovražni pogled je* takoj opazil, da se zdi popolisestra nocoj kar nedopustno lepa in mlada. In gospa Sibila je kritično pomerila pastorko skozi lornjeto ter dejala z nepopisnim naglasom:
»Kako okusno si nocoj oblečena! Menda si se res povzpela do nove toalete. Ta dan bo treba rdeče zaznamovati v koledarju.«
»In tako zgodaj na pozorišču!« je pripomnila Beatrika. »Drugače si nas počastila vedno šele na zadnje, kadar so mislili gostje že na odhod. Kateri magnet te neki vleče nocoj?«
Romana je zardela, toda ostala je povsem mirna. »Nikakega magneta ni potreba, Beatrika, da storim, kar je moja dolžnost. Veselica je prirejena v čast gospodu Trtniku, ki je naš gost. Razume se potemtakem, da moram biti prisotna od začetka.«
V Viktorjevih očeh se je zasvetila pri B'e-atričinih besedah vidna nejevolja. Nato pa je stopil k Romani, da bi jo pozdravili; v tem mu je izginil iz pogleda jezni izraz ter se umeknil drugačnemu. Gonko in svetlo so se ustavile njegove oči na njeni pojavi.
Z veselim presenečenjem je opazil ljubko belino njene obleke, ki se tako mično prilegala vitki, mladostno krasni postavi. Občudoval je bogastvo njenih težkih, temnih las. Mehki, globoki blesk njenih oči, njena čista polt — vse to se mu je zdelo nocoj tako prelestno, tako pristno dekliško in ljubko. iNocoj nii bila več resnobna gospodična tovannairica, nego mlada, sijajno lepa ženska v slavnostnem lišpu. Vsa ta lepota je bila njemu v časf! Njegove prsi so se po-
ni opešala. Ze v svetovni vojni se je zelo vnemal zato, da bi na vsem svetu zavladal mir in da bi se dosegla sprava med narodi. Toda takrat so ga nasprotniki vrgl1, da ni bil več minister. Ko pa se je vojna končala, se je spet pojavil in je postal apostol miru, ki ie delal samo na tem, da bi
nevi, ga je poslušal ves svet. Po tolikih uspehih in slaven, kakor je bil, je hotel stopiti še na najvišjo stopnjo: hotel je postati predsednik francoske republike. Ali tu mu je rzpodrsnilo, njemu, ki je bil šestnajstkrat minister in ministrski predsednik. Nekje na samotnem kraju na deželi je skromen »rob, v katerem počiva Aristide Briand.
IV.
2'vel je nekoč siromašen mladenič. Svojega očeta sploh ni poznal, ker mu je prezgodaj umrl. Njegov očim je bil čevl.-ar, a zaslužil je tako malo, da fantič do svojega desetega'Jeta ni vedel, kakšnega cfcusa ie meso. Časih mu je mati skrivaj skuhala jajce, a dobil ga je samo polovico, in že ob taki priložnosti jo je vselej vprašal: »Mama, kakšen praznik pa ie danes?« Njegov očim je bil zelo veren in pobožen mož. Vsi va-ščani so ga spoštovali in tudi fantič se je
nosno napele, kakor bi bili primerili nanje visoko odlikovanje.
Zares — nocoj se je držala njena vnanjost zmagovito celo poleg Beatričine, dasi je ta nosila rafinirano okusno in elegantno toaleto in je bila napravljena vtibče kar najboij sijajno.
Romana na pazila na dojem, ki ga je vzbujal njen prihod. Baš zato, ker se ni zavedala svoje krasote, pa se je zdela majo-ne mlajša in mičnejša od Betrikev ki je bila tako samozavestna in ponosna na svojo lepoto.
»Vsekako bodite zahvaljeni, gospodična, da ste prišli tako zgodaj,« je rekel Viktor iskreno. »Ali mi dovolite čast, da vas smem peljati k mizi?«
Romana je žarko zardela in sklonila glavo. Bila je zmedena, ker je videla, kako •strmita vainjo mati in hči.
A tudi Viktorju je šinila kri hitreje po žilah, ko je opazil žarenje njenih lic. Njegova srce je govorilo za Romano; v tej uri se je zavedel dodobra, da jo ljubi, kakor nI ljubil še nikoli nobene ženske, in hoče tvegati vse, samo da o pridobi.
»Ali moje rože niso našle milosti v vaših očeh? Rdeče rože bi vam vendar tako zelo pristajale k tej beli obleki,« je povzel.
Beatrika je skrivaj rahlo dregnila mater. Obe sta gledali ta prizor s porogljivo škodoželjnostjo.
Romana se je zbrala. Pod zasmehljivim pogledom obeh dam se ji ie vrnilo ravno-dušje.
»Rože krasijo mojo sobo, gospod inže-njer. Zal mi je bilo, da bi jih pustila zve-
od njega učil verovanja v večno pravico in V boljše čase. Fant Je rasel, učil se je sam in ie postal tako razumen iin odločen, da ®o ga siromašni kmetje izvolili za svojega zastopnika, ki se je prepiral z bogatimi veleposestniki, lordi, za njihove pravice. Slednjič so ga izvolili tudi za narodnega poslanca.
Ko je šel v London v parlament, so se mu posmehoval', ker Je resnično nosil raztrgane hlače. Toda kmalu je zaslovel po svoji knjigi »Boljši časi«. Proti mogočnim m bogatim ljudem je odločno nastopal in tako je kmalu zaslovel kot gromovit govornik za pravico. Postal je tudi minister in veHk voditelj naroda. Nekoč so ga hoteli ponižati iin so ga spravili celo na obtožno klop, toda zagovarjal se je tako odločno, da je naravnost z obtožne klopi bil poklican v vlado. V svetovni vojni je bil angleški ministrski predsednik. Kdorkoli se dandanes bavi s politiko ali čita dnevnike, pozna njegovo ime, zakaj mož tudi mnogo piše v liste. Imenuje se David Lloyd George.
V.
Bil Je nekoč siromašen mladenič. V rnaiih-nem kraju Predapiju v Italiji je bil njegov oče kovač. Seveda se je oče zelo vnema! za politiko in je bil občinski odbornik. Svojega sina je dal izuč'ti za učitelja. Fant je doštudiral in ko je postal učitelj, je bila njegova plača tako majhna, da z njo ni mogel živeti. Pa tudi v politiko se je preveč mešal. Bil J'e hud socialni demokrat. Takoj v prvih počitnicah je zatorej zapustili svojo domovino Italijo. Odprav*! se je v Švico
neti,« je rekla kar moči mirno.
Viktor se je poklonil. »Saj itak niso imele drugega namena, nego pokazati vam mojo neomejeno vdanost.«
Porogljivo iskrenje BeatriČinih oči je zbudilo v Romani kljubovalnost in ponos.
»Velela sem jih postaviti na svojo pisalno mizo, da bi se jtih mogla kar najdelj rado-vati,« je rekla glasno in trdno, kakor bi protestirala proti zasmehljivemu bliskanju sestrinih oči.
Viktorjeve oči so zasijale. »Potem ste izkazali mojim rožam visoko čast . . . Hvala vam, da ste jih postavili na tako odlično mesto.«
Janko je opazoval Viktorja in Romano s 6ilno napetostjo; komaj je dihal od sk e radosti, ki mu je polnila srce. Kradoma se je ozrl na sestro, da bi videl, kaj si misli ona o tem prizorčku. In začudil se je, spo-znavši plamen škodoželjnosti v njenih očeh. Kaj je pomenilo to?
Beatrika je trepetala od zlobnega veselja. Videti Romano kompromitirano, se ji je zdelo malone važnejše od naloge, katero si je bila zadala za nocojšnji večer: odločiti svo-io in Zitkovo usodo.
Prvi gostje so se pokazali.
»Ali si slišala,« je šepnila Beatrika materi, »Viktor je poslal Romani rdečih rož!«
Gospa Sibila je naglo pokimala. »Kar sram Je človeka gledati, kako ji dvori. Smilil se mi skoraj. Treba bi jo bilo posvariti.«
»Kdo je posvaril mene?« je siknila Beatrika.
kjer se je potikal okrog. Prosjačil ie za hrano, spal je pod mostovi, tu in tam je zaslužil kakšen denarčič kot zidar, ali pa mu je padel v roke kakšen drug priložnosten zaslužek. Vsak večer pa je šel v knjižnice in v ženevsko vseučilišče, kier se je učil raznih jezikov, zlasti ruščine, nemščine, angleščine in francoščine. Ker je začel nastopati kot govornik in je hujskal proti oblastvom, so ga Švicarji proglasili za ničvrednega anarhista *n so ga pognali nazaj čez mejo.
V Italiji je spet postal učitelj. Pa mu ž i I -ca ni dala miru in je znova šel na tuje. In spet so ga vrnili domov. Zdaj je moral v Libijo, kjer se je Italija spopadla s Turki. Ko je vojna minila, je mladi mož začel pisati in je postal glavni urednik delavskega dnevnika »Avanti« (»Naprej«). Tri leta le vodil in urejeval ta list. V tem pa je nastala svetovna vojna in mož je spet moral na fronto. Ko se je vrnil iz strelskih jarkov, je postal navdušen narodnjak. Osnoval je svoje liste in svojo stranko, začel je zbirati okrog sebe mladeniče, ki so si nadel1 črne srajce in se proglasili za fašiste. .Ti so ga imenovali za svojega vodjo, kar se IX) laško reče duce (izgovori duče). V nekaj let!h je nekdanji socialist in poznejši narodnjak zavladal vsemu narodu iin je danes državnik, čigar ime je v dobrem ali slabem znano po vsem svetu. Seveda ste tudi vi že uganili, da iie to Benito Mussollnl.
Nato sta smehljaje in ljubeznivo pozdravili goste.
Priznati je bilo treba, da je umela gospa Sibila vedno poskrbeti za dobro razpoloženje na svojih veselicah. Beatrika ji je bila v tem dragocena pomočnica. V njuni okolici ni bilo nikoli dolgočasno. Rajše se je zgodilo, da je skiipelo razpoloženje preko eti-ketnih meja.
Viktor je imel obilo prilike opazovati, ka-koko očarujoče se je znala vesti gospa Sibila še vedno, in kako dovršen^ jo je posnemala hčerka v tej umetnosti. Ali čudno, ta ljubeznivost, ki se mu je zdela vedno tako prelestna, ga je nocoj odbijala; nekaj narejenega in ležnivega je bilo v nji.
Nehote je primerjal kipeče razpoloženje obeh dam s tiho, nekam trpko Romanino resnobo . To ga je navdajalo z blagodejno svežostjo, kakor bi bil dospe! po dolgem romanju v solčni pripeki nenadoma v dišeč in senčnat gaj. Nekaj jasnega, osvežujočega in zanesljivega v Romaninem značaju ga je mikalo in priklepalo, da nikoli tega.
Ko jie Viktor pozneje peljal Romano k mizi, je vnovič prestregla porogljivo in škodoželjno iskrenje BeatriČinih oči. Z muko je čutila, da jo sovraži Beatrika nocoj huje nego kdaj doslej. Ln vendar je bilo njeno srce polno svetega veselja, katerega ji nič ni moglo skaliti. Mislila je na rdeče rože na svoji pisalni mizi, čuteč, da se ji Viktor Trtnik neprestano približuje ter se izkuša poglobiti v njeno bistvo.
Da se ji Beatrike ni več bati, se JI je zdelo zdaj gotovo, in v njeni duši je klila
Živel je nekoč siromašen mladenič. Rodil se je bil kot sin neznatnega turškega carinika v Solunu. Ker je carinik sam slabo živel že od mladih nog, je srčno želel, da bi se vsaj njegov nadarjeni sin povzpel nekam više. Zlasti je želel svojega sina videti v uniformi. Dal ga je zatorej v vojaško šolo, in potem Je pač gotovo s posebnim veseljem razmišljal in se nadejal, kako imenitno bo to., kadar bo njegov sin postal vsaj — major. Toda sin je pokazal toliko sposobnosti že v šoli, da tudi učitelji niso dvomili, da bo dosegel še kaj več kakor stopnjo majorja, saimo čebo ohranjen pri življenju in zdravju. Vojaško šolo je zapustil kot najboljši gojenec in je takoj bil sprejet v vojno akademijo'. Ko pa je postal oficir, So ea takoj dodelili turškemu generalnemu štabu.
Kmalu mu ie bila d,ana prilika, da pokaže svojo hrabrost in nadarjenost vojskovodje. Izkaza.' se ie v borbah proti Grkom in pro-
ti Italijanom. Ko je nastala svetovna vojna, ga ie vrhovni poglavar turške vojske Mah-mud Sefket paša takoj imenoval za šefa generalnega štaba. Kmalu nato je postal arm';-ski general, ki je svojo armado vodil tako spretno, da je ona edina od celotne turške vojske ostala v svetovni vojni nepremaga-na. V svetovni voJni se je tudi začel baviti s politiko. Ko so Turki izgnali sultana, :e postal njihov voditelj. In njemu je po vojni spet uspelo silovito potolči Grke in Itaii-
tiha, boječa nada v nekaj krasnega in nekaj prečudnega, tako da je skrivaj sklepala roke pod mizo kakor v molitvi. Z glolo-ko srečo v srcu je opažala, da vidi inženjer le njo, da jo obdaja z viteško postrežliivostjo in kaže v vsem svojem vedenju do nje nekaj posebnega — nekaj, kar ni moglo biti nič drugega nego prekipevajoča ljubezen!
Nji nasproti je sedela Beatrika zraven bankirja Zitka. Temu se je poznalo, da je prijatelj dobre kuhe in dobrega vina. Zdel se je prav zares nekam navaden človek.
(Dalje prihodnjič)
NIMA PRAVICE
A: »Ali imate šofersko izkaznico?«
B: »Ne!«
A: »S kakšno pravico ste pa potem povozili onega moža tamle?«
ZNAMENJE ČASA
Dva gospoda, ki se ne poznata, prideta v ljubljanskem tramvaju v razgovor.
Brvi: »Kakšnega političnega mišljenja pa site?«
Drugi: »To Je odvisno od tega, s kom govorim!«
KRATKA ZGODBA
Jurček: »Mamica, ali naj ti povem kakšno zgodbo?«
Mati: »No, povej }o, sinko.«
Jurček: »Ampak zgodba je prav kratka.«
Mati: »Nič ne dč, kar povej jo!«
Jurček: »Torej poslušaj, mamica:
Nekoč je bila velika,, velika steklenica,, in to sem zdaj ubil.«

jane. Tako je svojemu narodu in državi rešil neodvisnost. Preobrazil je vso svojo domovino v prosvetljeno državo in storil toliko novega 'n dobrega, da ga je narod proglasil za svojega osvoboditelja. Dal mu ie priimek Ghazi, kar je najvišje in najredkej-še odlikovanje pri Turkih. Ta mož ie predsednik turške republike, diktator Mustaia Kemal paša.
VII.
Živel je nekoč zelo siromašen mladenič. Bil je sin vaškega kovača v slovaškem kraju Hodoninu. V svojih mladih letih se pač ni zavedal, da rojenice prav marsikateremu kovaškemu sinu rade naklonijo takšno usodo, da postanejo pozneje v življenju ugledni voditelji naroda. Menil je pač v svoji uboščini, da je rojen za pastirja kakor njegovi mladostni tovanši. Dosegel je že šestnajsto leto, ko je prvič obul škornje. Ali s 16. letom je imel že mnogo znanja v glavi,
zakaj pridno se je b'l zmerom učil na paši. Učil se je in se sam izučil tako daleč, da le lahko postal vaški učitelj. Ko si je prihranil nekaj denarcev, se je odpravil na Dunaj, od tam pa še v Lepzig v Nemčiji.
Na visoki šoli je .postal doktor filozofije in njegovo ime je kmalu zaslovelo. Postal ie euen izmed najbolj učen m mož na svetu m ga tudu še danes spoštujejo kot največjega zgodovinarja in filozofa.
Ker mu je narod b1! najbolj pri srcu in ga je skrbeia njegova usoda, se je lotil tudi politike in je postal narodni poslanec. Pobijal Je vsako laž, zlasti še tam, kjer so nekateri hoten z lažjo in sleparstvom koristili svojemu narodu. Enako je odločno nastopil proti vsakemu zatiranju in je zlasti odločno nastopal z govorjeno in tiskano besedo, ko so Habsburžani zatirali Hrvate in mnoge izmed njih po krivem spravljali pred sodišče zaradi veleizdaje.
Bil je že visoko v letih, ko se je vnel svetovni požar. Posrečilo se mu je pobegniti iz Avstrije v Švico, kjer je začel neu-.morno delat1 za svoj narod čehoslovaški. Prepotoval je Francijo in Anglijo in se naposled odpravil v Rusijo. Povsod je govoril, da mora njegov narod dobit' samostojno državo.' Slovani v Avstroogrski morajo postati svobodni! Navduševal je svoje rojake, da so osnovali lastne legije, s katerimi so se borili' proti Nemčiji m Avstriji. Naposled je dosegel, kar je želel: Čehoslovaški narod je dobil svojo lastno veliko republiko in dosegli smo svobodo tudi mi Jugoslovani. A oni, ki se je za to najbolj trudil, je postal prvi voditelj in predsednik republike. Letos v marcu je dopolnil šestinosemdeset let in ob tej priliki je spet ves čehoslovaški narod navdušeno dokazal pred vsem svetom, kako drag mu je njegov voditelj. Zaradi starosti in bolehnosti se je pred meseci umaknili na svoj grad, ki mu ga je podaril hvaležni na,rod. Do smrti ostane častni predsednik češkoslovaške republike, a nesmrten ostane med narodom, ki ga ljubeznivo imenuje tatiček Tomaž Masaryk.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem živinskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 4.25 do 5, II. po 3.50 do 4, III, po 3 do 3.50,. krave debele po 3 do 4, klobasarice po 2 do 3, teleta po 5 do 7 Din. Prasci so
se prodajali po 130 do 225 Din za rilec. Na marioorsKem živinskem sejmu so bil® cene za kilogram žive teže: debelim volom po 3.50 do 4, poldebeliim po 3 do 3.50, plemenskim po 3.20 do 3.50, bikom za klanj« po 3.25 do 3.50, klavnim kravam debelim po 3 do d.75. plemenskim kravam po 2.50 do 3, kravam za kiobasarje p<j 1.S0 do 2, moiznim kravam po 3.25 do 3.80, brejim kravam po 3.25 do 4, mladi živini po 3.25 do 4, teletom po 4.50 do 5.50 Din.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so bile cene za kg žive teže: pršutarjem 5 do 5.50, debelim svinjam 6, plemenskim 4.75 do 4.90 dinarjev; kg mrtve teže pa se ie prodajal po" 7.50 do 8.50 Din. Prašičke, stare 6 do 12 tednov, so prodajali po kakovosti od 100 do 150 Din za rilec.
Sejmi
20.	aprila: St. Iij pod lurjakom, Motnik, Le-skovec, Radeče pri Zidanem mostu, Ig, Krka, Rogatec, Sv. Lenart v Slov. goricah, Turnišče, Vače, Vojnik;
21.	aprila: Novo mesto, Sušeča vas, Metlika;
22.	aprila: Razkrižje, Vransko;
23.	aprila: Ptuj, Sv. Jurij ob južni železnici?
24.	aprila: Guštanj (samo za živino), Mozirje, Zdole pri Brežicah, Planina pri Rakeku, Radovljica. Žužemberk;
25.	aprila: Beltinci, Bučka. Dobova pri Brežicah Dol pri Hrastniku, Grosuplje, Hotedr-šica, flota vije (samo za blago), Kostrivnl-ca, Mozelj, Oplotnica, Sv. Jurij ob Ščav-nici, Vuzenica.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobUi v devizah s prišteto premijo:
1 nizozemski goldinar za 29.68 do 29.83 dinarjev;
1 nemško maiko za 17.54 do 17.48 Din; 1 angleški funt šterling za 216.05 do 218.11 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.35 do 43.71 Din; 100 francoskih frankov za 287.96 do 289.40 dinarjev;
100 češkoslov. kron za 180.69 do 181.80 dinarjev.
Vojna škoda se je trgovala po 356 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 81 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 9.10 Din in nemške klirinške marke po 14 dinarjev.
DOMA
19
Naposled se je Perina odločila, da bo Ro-zaliijo spremila. Tako bo vsaj napravila kratek izprehod v prijetni družbi, oez travnike in gozdove.
Tako dolgo sta se potikali okoli, da se je začelo že mračiti.
Rozalijo je zaskrbelo.
»Kaj bo le rekla teta Zenobija, ko me tako dolgo ne bo nazaj!« je vsa prestrašena dejala.
»Kaj naj pa reče?«
»Oštela me bo,« je žalostno odvrnila Rozalija. Potem se je pa le nekako pomirila in razvedrila. »Prava reč!« je naposled rekla in odmahnila z roko. »Jaz sem se dobro imela in ti tudi. Ali ne?«
»Ce si bila že ti vesela,« je odvrnila Perina,« ko' imaš dovolj svojih ljudi, pomisli, kako moram biti šele jaz, ki sem sama na svetu.«
»Tudi to je res ...«
K sreči je teta Zenobija prav tedaj ko sta se vrnii, nosila stalnim gostom večerjo na mizo. in Rozabje ni utegnila ošteva tli. Tako se je tudi' Perina lahko domenila zaradi hrane in stanovanja kar. z Rozalijiino babico. Pogodili sta se tako, da bo dajala petdeset frankov na mesec za hrano in dvajset frankov za sobico z enim oknom, ogledalom In umivalnikom.
Ob osmih zvečer je sedla Perina k večerji v obednici, ki je bila že skoraj prazna. Ob pol devetih je šla v trgovino po obleko, kii je morala biti ob tej urf že popravljena, ob
devetih pa je legla. Skrbno se je zaklenila. Dolgo ni mogla zatisniti oči, tako zelo so jo zmedli dogodki tega dne. In naposled je zaspala v trdnem upanju, da je zdaj njena usoda zagotovljena in da se ji ne bo več slabo godilo.
Drugo jutro je šla ob določeni uri h gospodu Vulfranu. Zelo se je začudila, ko je videla, da je nenavadno resen. Ko ga je pozdravila, ji izprva niti odgovoril ni.
»Kaj sem vendar storila, da mu nli všeč?« se je prestrašeno, vprašala.
Toda kmalu je vse zvedela, kajti gospod Vulfran ji je kar naravnost rekel:
»Zakaj mi nisi povedala resnice?«
»Kaj vam pa nisem povedala?« je presenečeno vprašala.
»Kje si se mudila, kar si prišla v Mairau-con rt?«
»Ah vam nisem vsega rekla?«
»Rekla si mi, da si se naselila pri Roza-iiijini babici. Kje si bila pa potem, ko si se od nje preselila? Povem ti namreč kar naravnost. da sem pozvedovail po tebi in da je Zenobija, Rozalijina teta, povedala, da si spala samo eno noč v njeni, hiši. Potem pa si baje izginila ne da bi kdo vedel, kje si' vzela stanovanje.«
Perina je bila izprva zelo v slrahu, toča, takoj se'je pomirila:
»Lahko vam povem ime osebe, ki ve, kje sem bila ves ta čas,« je mirno dejala.
»In to je?«
»Rozalija, njena vnukinja. Ona vam lahko potrdi to, kair vam bom zdaj po-vedala, če se vam bo seveda zdelo vredno poslušati1«.
»Za~adi mesta, ki ga boš zdaj imela pri meni, moram vedeti, kako si živela.«
»Povedala vam bom torej, gospod. Potem pokličite Rozalijo, ki vam bo vse potrdila, jjia' se boste prepričali, da si nisem ničesar izmislila.«
»Tako bom tudi storil,« je mimo odvrnil gospod Vulfran. »Kar začni!«
Tedaj mu je najprej popisala tisto strašno noč v sobi Pri Rozalijini babici, kjer sploh ni mogla pošteno zaspati zaradi slabega zraka in nemira.
»Ali nisi mogla prenašati tega, kar lahko druge delavke prenašajo?«
»Druge delavke niso živele zmerom na svežem zraku,« je rekla Perina. »Čeprav sem bila vajena marsičesa, tudi stradanja, vendar v tej sobi nisem mogla strpeti.«
»Ali je soba res tako nezdrava?« se je začudil gospod Vulfran.
»O, gospod, če bi jo videli, ne bi dovoli'1! delavkam, dia bj v njej stanovale.«
»Nadaljuj!«
Potem je začela pripovedovati', kako j« odkrila otok in kako ji je prišlo na misel, da bi si urediHa lovsko kočico za stanova« nje.
»Pa se nisi prav nič bala?« jo je vprašali gospod Vulfran.
»Se nikoli se nisem bala«.
»Ali misliš kočico ob ribniku na levea« bregu?«
»Da, gospod«.
»Ta kočica je moja in jo uporabljata moJ» nečaka, kadar gresta na lov. Torej si tudi tam spala?«
»Ne samo spiala, ampak tudi delala, jedla in še celo Rozalijo sem imela tam na kosilu«, je dejala Perina. »Saj bi vam vse povedala, če ne bi vedela, da se boste pri mo-

da predavateljev in veselja udeležencev je bil lep. Izpit ie pokazal prav dobro, pri nekaterih celo odlično znanje. Obema gg. zdravnikoma lepa hvala za njun nesebični trud. Tukajšnji Rdeči križ ni ponosen samo na ta samaritanski kader, temveč tudi na svoj podmladek, ki ima na tukašnji šoli kuhinjo, ki vzorno deluje že osen. let. V zimski dobi deli potrebnim učencem toplo ko-silce, ki ga pripravljajo podmladkarice same, da se tako že v mladosti navadijo na pravilno kuho io obenem na usmiljenost do ubožcev. Da more kuhinja vršiti to svojo nalogo, se moramo zahvaliti velikodušnosti tukaišnega krajevnega šolskega odbora, ki vsako leto priskoči na pomoč z znatno vsoto in banski upravi, ki nas podpre z vsoto 500 Din letno. Toda tudi učenci sami se dobro zavedajo dolžnosti, ki jih jim nalaga ruštvo, zato nanosijo v koš podmladka krompirja, fižola in koruze. Vsem darovalcem, ki pomagajo, da vrši šolska kuhinja podmladka RK svoje človekoljubno delo. se tukaišni odbor prav toplo zahvaljuje. Pozivamo vse. ki stoje še izven vrst RK. da se vpiše-o v RK. Kdor podpira RK, pomaga pomoči potrebnim!
SOLČAVA (Smrtna kosa). V Logarski dolini je po daljšem bolehanju umrl g. Klemen Robnik, po domače Logar, veleposestnik in gostilničar. Pogreba se je udeležila malodane vsa župnija. Pokojnik ie bi! po vsej Savinjski dolini znana osebnost posebno znan pa .ie bil med letoviščarji. ki posečaio Logarsko dolino- Tujski promet v Logarski dolini je bil pred vojno malenkosten in mu ie Piskerni-kovo zavetišče zadostovalo Po prevratu pa se ie tujski promet mogočno razvil in Pisker-nikovo zavetišče ni več moglo pod svojo streho sprejemati številnh posetnikov. Pokojni Logar je to spoznal. Svojo, gradu podobno hišo je prezidal. napravil iz velikih soban za letoviščarie primerne sobe in prosil za gostilniško koncesijo ki jo .e tudi dobil. Gostilno je vodila pokojnikova ž^na Helena s hčerkami tako uspešno, da .je Logarski hotel zaslovel daleč na okrog Pokojnikov naslednik ie sin France, kj 'e že dosle v glavnem vodil gospodarstvo. Poko;niku bodi ohranien blag spomin, njegovi rodb;ni naše sožal'e!
Sv- BOLFENK PRI SREDIŠČU. Dramski odsek društva kmečkih fantov in deklet pri-
Dravb'a 7,a ve!;ko noč ve^loiero v treh de-
janjih »Vaška Venera*. Predstava bo v šoli ob pol 15 uri. Ne zamudite lepe prilike, da se od srca nasmejete in tako za dve urici pozabite na težave življena- Vstopnina skrajno nizka. Na svidenje!
Zorim! opomin Ionskim
Naročnike, ki so še kaj dolžni za preteklo leto, poz:vamo nepreklicno zadnjikrat, da plačajo dolg na naročnini najdalje v 10 dneh. Kdor zdaj ne bo plačal, mu bomo list ustavili brez nadaljnjega obvestila. Položnice ima vsakdo že doma, saj smo jih že večkrat priložili. Kdor jo ie izgubil, naj piše na upravo »Domovine« po drugo. Pričakujemo, da bodo plačali vsi, ki jim je list pri srou in ki se zavedajo dolžnosti naročnikov.
Prosimo pa tudi druge cenjene naročnike, ki letos niso poslali še nikake naročnine, da jo plačajo še pred prazniki ali takoj po n ih zaradi reda in olajšanja dela pri upravi lista-Uredništvo »Domovino«.
Domače novosti
*	Vesel dogodek v družini kneza namest. nika Pavla. Iz Beograda paročajo: V torek je Nj. Vis. kneginja Olga rodila v Belem dvom zdravo žensko dete. Porod je potekel v redu.
*	Za ustavitev eksekucij. Glede na časopisne vesti, da je gospodarski odbor ministrov pristopil h končni ureditvi vprašanja dolgov in ustavitve eksekucili, so odposlali trgovska in obrtna društva, pripravljalni odbor Društva dolžnikov in Društvo posestnikov hiš predsedniku ministrskega sveta dr. Stojadinoviču in ostalim ministrom brzojavno prošnjo, naj se ustavijo eksekucije za vse ustanove, ne samo za kmete in da se naj raztegne razdolžitev tudi na trgovce, obrtnike. uraduke delavce in na vse. ki so m-
Drobne vesti
= Ukinjena prepoved izvoza živinske kr.
»e. Ministrski svet je zs zagotovitev prehra. ne domače živine izdal sredi decembra odlok o začasni prepovedi izvoza živinske krme, in sicer ovsa, ječmena, sena, detelje, lucerne, grahorice, slame, otrobov in sušenih rezancev od pese. Ta prepoved izvoza živinske krme je veljala že doslej, čeprav je že na. razpolago zelena krma, tako da ni več nevarno-eti zaradi pomanjkanja krme. Zaradi blage zime je celo ostalo dokaj neporabljene živin-. ske krme, zlasti otrobov in suhih rezancev od pese. Zato je kmetijski minister na prošnjo zbornic in sladkornih tvornic in na podlagi sklepov go spodarsk of i n a nčnega odbora predloži] ministrskemu svetu odlok, da se ukine prepoved izvoza otrobov, sušenih re. zrncev, sena od detelj*, lucerne in grahori-ce. Ta sklep je ministrski svet odobril.
DOPISI
PRECETINCI. V Precetincih blizu Ljutomera ni bilo že od leta 1910. nobenega požara., nedavno zvečer pa je na nepojasnjen način nastal ogenj pri posestnici Žnidfiričevi Tereziji Mati in hčerka sta hitro rešil; iz po. slopja, kar se je dalo rešiti, še Preden so prihiteli na pomoč sosedje. Zgorelo je samo ostrešje s svinjskimi hlevi vred, ki so bili leseni Pozneje je prišla na pomoč gasilska četa iz Berkovcev — Na Marijin praznik »o neki fantje iz Radoslavcev z noži napadli fante iz Precetincev. Pri tem je bil eden izmed prece-tinskih fantov precej ranjen v levico. Tudi eden napadalcev je dcbil Poškodbe.
SODRAZICA. Občinski odbor Rdečega križa je priredil samaritanski tečaj, ki se ie vršil od 16. februarja do 29. marca. Tečaj je obiskovalo 58 tečaznikov ki so z zanimanjem sledili predavanjem in praktičnim vajam banovmskih zdravnikov g. dr. Ivana Logarja in g. dr. Ivana Oražrna, ki je iz ljubezni do stvari in od veselja nad tako nepričakovano dobrim obiskom hodil iz Ribnice predavat. O Rdečem križu je predaval predsednik tukajšnjega odbora RK, šoIsk; upraviteli g Sta.njcp Vodopivec Uspeh trn-
jem pripovedovanju dolgočasili. Šele takrai sem se preselila iz kočice. ko sem trorala na vaš ukaz tolmačiti angleškim strojnikom vaša navodila. Zadnjo noč sem spala spet pri Rozalijini babici, ker sem imela toliko denarja da sem si lahko najela sobico, kjer stanujem čisto sama.«
»Ej. saj moraš biti že bogata, če si l^hko še svojo prijateljico povabila na kosilo . . .«
»Saj bi vam rada povedala, kako je to bilo, če bi si upala . . . «'
»Kar povej in nič se ne boj.«
»Ali morete del svojega dragocenega Časa porabiti za poslušanje takšnih neumnosti?«
»Dragocenega časa . . . « se Je žalostno nasmehnil gospod Vulfran. »O, kako dolge so mi časih ure. ko časa ne morem več tako izrabljati, kakor sem ga nekoč . . . Da, tako dolge so ure in tako . . . prazne . . .«
Perina je videla, kako .ie švignil čez obraz starega tovarnarja teman oblak, ki je (razkrival vse njegovo trpljenje in žalost. In ona je mislila, da mora biti srečen, ker ima vsega v izobilju . . . Sicer je pa sama vedela, kako hudo je človeku, ki izgubi svoie najdražje . . . Tudi ona je izgubila starše. On sicer ni poznal pomanjkanja, toda razen pomanjkanja so še druge reči na svetu, ki jih človek hudo občuti. Obraz gospoda Vulfra-na je izdajal, da je moral starec že dosti pretrpeti.
Ce bi ga poskusila spraviti v dobro vo-Ilpo? Če bi se fi posrečilo, da bi ga razvedrite? Vedela je, da bo to težavno, ker je preprosto dekle, k,i se ne razume dosti na to, kako je treba človeka tolažiti . . .
In začela je z vedrim glasom pripovedovati, kako je bilo takrat pri tistem kosilu:
»Najsmešnejše je bilo to kako sem si pripravila posodo, da sem lahko kuhala, in kako sem sestavila jedilni list brez vsakih stroškov . . .
In povedala mu je vse, kako je živela v kočici in se skrivala pred liudmi.
Vmes je neprestano opazovala tovarnarjev obraz, da bi takoi prenehala, čim bi opazila. da se mož dolgočasi.
Toda na njegovem obrazu se ni nič videlo, da ga njena zgodba ne bi zanimala.
»To si vse sama storila?«
S temi in podobnimi besedami je pogosto segel v njeno pripovedovanje.
Ali pa jo je vpraša! kakšno podrobnost o dogodkih, ki jih ie le na kratko omenila.. ker se ie bala da se ne bi nena zgodba zavlekla v brezkončnost.
»Tako ie torej bilo!« je vselej začudeno vzkliknil, kadar je končala.
Ko mu i* -"aposled povedala že vse, kar le bila do:' la, odkar je p-iš!a v Marau-court, ji je nežno položil roko na glavo in ji rekel:
»Pogumno dekle si. Z veselem vidim, da se da iz tebe še kaj napraviti. Zdaj pa pojdi v svojo Pisarno in delai tam, kar se ti ljubi. Ob treh pojdeva oba ven«.
OSEMINDVAJSETO POGLAVJE Perina kot voznik.
Perinina oziroma Venditova pisarna ni bila ne po svoji prisotnosti ne po svoji opremi podobna tisti, ki jo je imel gospod Vulfran. Bila je majhna in je imela samo
mizo z dvetna stoioma knjižno polico iz črnega lesa in čez vso steno velik zemljevid, kjer so bile zarisane vse paroplovne zveze po svetu. Vendar pa je bila pisarna vzlic svoji skromnosti prav prijetna, zlasti ker se je skozi okno videlo na dvorišče, ki je bilo zasajeno z drevjem. Sosedni sobi sta imela oba tovarnar.ieva nečaka, malo dalpe pa je bila soba. kjer so imeli knjigovodstvo iti blagajno. Onstran hodnika je bila majhna dvorana, kjer ie gospodova! inženjer Fabri s svojimi uradniki.
Ker ni imela Perina nikakšnega dela in se ni upala sesti za Venditovo mizo. je sedla na stol zraven vrat. Da bi pregnala čas, je začela prebirati razne besednike, ki jih ie bilo na knjižni polici vse polno. Rajši bi bila seveda imela kakšne druge knjige, toda ker iih ni bilo. se je morala zadovoljiti pač s temi.
Naposled se je oglasil zvonec, ki je naznanil, da je ura že poldne. Perina je bila ena prvih, ki so šli. Med potio sta jo dohitela MombIeux in gospod Fabri. ki sta bila kakor ona namervena k Rozalijini babici na kosilo.
»Zlomfca, gospodična, nikar ne glejte tako boječe,« le dejal Mombleux, ki mu očitno ni bilo prav všeč. da tovarnar tako ceni Perino.
»Saj smo zdaj vendar tovariši . . .«
Te besede, ki jih je izrekel tako, da je Perina v njih čutila zasmeh, so io izprva nekoliko zmedle. Toda hitro se je zbrala in rekla:
»Vaša. tovarišica pa res še nisem. Kvečcr1 mu Viljemova . . .«
vestirani ob visokih cenah Ln so danes pred polomom zaradi padtca cen in padca zaslužkov in dohodkov.
*	Štrig-Ha tudi sodno priključena Ljutomeru. Občina štrigova v Medjimurju je bila pred leti v upravnem pogledu ločena od ča_ kovskega sreza in priključila ljutomerske, mu. V sodnem pogledu Pa je še zmerom spadala pod sresiko sodišče v Čakovcu. Zadnjega marca je minister za pravosodje podpisal uredbo, s katero se od 1- junija dalje Štrigova tudi v sodini upravi loči od Cakovoa in se pri1 ključi Ljutomeru. Civitoe in kazenske sporne zadeve, ki se bodo do tega dne začele pred sodiščem v Čakovcu, bo rešilo še to sodišče. Ostale nerešene zadeve in pa zemljiška knjiga, v kolikor se nanaša na Strigovo, preidejo 1. junija na sresko sodišče v Ljutomeru.
*	Mačkov dnevnik začne izhajati v Zagrebu. Imenoval se bo »Hrvatski dnevnik«. Člani konzorcija so po večini znani voditelji politike dr. Mačka.
+ Zupan Babnik iz St. Vida pri Ljubl.ani oproščen. Obema bi. Via pri Ljubljani bua ena prvih, lu je ona aeležna pregieda banske uprave. Bila je tudi ena izmed prvih, ki je bita na osnovi tasega pregleda raz-puščena. Proti takratnemu županu g. Valeu-tinu Babnik u pa je bila vrhu tega podana ovadoa zaradi poneveroe občinske imovine 80 Din, češ da Je dal položiti na dvorišče ob svoji hiši cementne cevi, ki so bile občinska last. Na prvi razpravi, ki se je o tej zadevi vršila pred sodnikom poedin-cem ljubljanskega okrožnega sodišča v februarju je g. Babniik v svoi.o obrambo navajal, da drži preko njegovega dvorišča občinska pot in da je bil zato upravičen položiti pod to pot občinske cevi. Da se do-žene, kako je s to rečjo, je bila takrat razprava preložena in se je nadaljevala te dni. Zaslišane priče so potrdile navedbe obtoženca. Takratni člani občinske uprave so vrhu tega pričali, da je g. Babnik na seli poročal o potrebi, da se položijo dotične cevi in da je bilo to tudi sklenjeno. Preči-tano je bilo dalje tudi poročilo katastrskega inšpektorja g. Bojca, ki je na prošnib sodišča pregledal sporno ozemlje ter ugotovil, da je dotični del dvorišča res smatrati za občinsko pot. Obtožencev zagovornik je na osnovi vsega tega dokaznega gradi-
le beseue i>u bile nedvomno vseč inženjer ju, kj se Je z dobrodušnim nasmeškom obrnil k njej in ji pomežiknll.
»Saj venuar naaomestujete Vend.ta«, je nadaljeval Mombleux.
»Ali je gospodična res na Venditovem mestu?« se je začudil Fabri, ki tega še ni vedel in je misl'1, da je Perina takrat samo mimo grede pri strojnikih.
»Da,« je piritrdil Mombleux.
»Nikakor«, je mirno odvrnila Perina. »Kadar se bo gospod Vendet vrnil, se bom zopet vrnila nazaj na svo0e staro mesto«.
»Da«, Je vzkliknil Fabri«, če bi pa gospodične ne bilo, bi bil morda ostal Vendit zaradi svoje bolezni brez službe.
Ko so prišli na vrt, se je morala Perina iz-nova čuditi. Vsi drugi so dobili skupne- mize, ona je pa dobila prostor za majhno mizico v kotu, ki je bila daleč od vseh drugih.
Vendar pa ji je bilo to še bolj všeč, ker je vedela, da jo skoraj vsi postrani gledajo. Kakor Je bila njena miza daleč, je bila vendar dovolj blizu, da je lahko slišala, o čem se gospodje pogovarjajo.
Zal niso to pot govorili ničesar, kar bi io bil zanimalo. Njihov pogovor se je sukal samo okoli politike, lova in dnevnih dogodkov. Razen tega je morala hiteti s kosilom, če je hotela še govoriti z Rozalijo, preden se bo vrnila v tovarno. Rada bi bila namreč od nje zvedela, kako Je mogel gospod Vulfran odkriti, da Je spala samo eno noč skypaj z delavkami.
»■Sušeč mu je povedal«, ji je šepnila Rozalija. »Bil je pri nas, ko si bila ti pri angleških strojnikih. Izprašal je teto ZenObijo, ki mu je seveda iz srca rada povedala vse, kar
va poudarjal, da ni mogoče oč'tati g. Babni-ku kakega nepravilnega dejanja. Bilo bi tudi smešno verjeti, da bi župan, ki je 15 let zvesto in pošteno vršil to javno službo, s poneverbo žalostno zaključil svoje delovanje. Sodišče je g. Babnika popolnoma oprostilo.
*	Smrt namestnika starokatoliškega škofa. V visoki starosti 84 let je umrl v Zagrebu namestnik starokatoliškega škofa Ivan Cerovski, znan nacionalni borec iz predvojne dobe. Po vojni se je udejstvoval v staroka-toliškem gibanju in je bil najprej upravitelj župnije, pozneje pa je napredoval do namestnika starokatoliškega škofa Bil je splošno Priljubljen in je slovel kot velik dobrotnik siromakov.
*	Blagoslovitev temeljnega kamna cerkvice na Kodeljevem. Na Kodel evem v Ljubljani je bil v nedeljo popoldne na slovesen način blagoslovljen temeljni kamen za novo cerkev sv. Terezike Deteta Jezusa- Skof g- dr. Rožman je najprej opravil blagoslovitvene obrede pred, nalašč zato postavljenim oltarjem in pred lesenim križem, kier bo stal glavni oltar, a zaključne obrede pred temeljnim kamnom, v katerega je nato vzidal listine o blagoslovitvi. Po končanih obredih je imel na zbrane vern ke lep nagovor.
*	K občinskim volitvam v Studencih pri Mariboru. Pri občinskih volitvah predzadnjo nedeljo v mariborskem predmestju Studencih je kakor znano z veliko večino zmagala lista dosedanjega župana g. Kaloha proti listi JRZ. Opozicijska lista je dobila S90 glasov in 23 mandatov, lista JRZ Da 149 glasov in en mandat. Na opozičisko listo so se na gospodarski nestrankarski osnovi zedinle vse nekle-rikalne skupine, razumljivo pa je, da je bila pretežno socialistična, saj so Studenci že cd nekdai socialistični krai Da bi omilil neugodni vtisk izida volitev, je »Slovenec« obenem s poročilom o volitvah prinesel izjavo župana g- Kaloha, ki je bila napisana tako, da se je moglo pri površnem čitanju iz nje sklepati. kakor da je Kalohova lista prav za prav vsai delno tudi lista JRZ. Zupan g. Kaloh ie potem po.asnil, da izjave ni sestavil sam, marveč mu je bila predložena v podpis z utemeljitvijo, da je treba zavrniti razširjajoče se vestii, da je njegova lista komunistična. On da je zato izjavo v naglici podpisal, ne da b; v mogel r>osvet"'ti potrebno pozornost, ker
je o tebi slabega vedela. Saj veš, da te.e Zenobije ni težavno pripraviti do besede. Tak0 mu je takoj povedala, da sn samo eno noč spala v naši hiši — in še marsikaj drugega.«
»Kaj pa?«
»Ne vem, ker nisem bila zraven, toda lahko si misliš, da je rekla to, kar je najslabše. Hvala Bogu, da ti ni mogla nič škodovati.«
»Nasprotno! Vse se je zame dobro končalo, kajti gospoda Vulfrana sem zeio raz-ve se lila, ko sem mu popisovala svoje doživljaje.«
»To bom pa rekla teti Zenobiji. Vem, da bo kar divja.«
»(Bolje je, če molčiš. Se 'bolj postrani bi me potem gledala.«
»"Da bi te postrani gledala? Zdaj se ti pa res ni več treba bati tega. Ce bo zv.edeia, ka&šno mesto si zdaj dobila pri gospodu Vnifranu, ne boš imela boljše prijateljice od nje ... na zunaj seveda. No, saj boš morda to že jutri videla. Zaenkrat ti pa svetujem, da o tem z njo nič ne 'govoriš, ker bo čez pol ure Sušeč že vse vedel in bo potem raznese! po vseh pisarnah«.
»Le brez skrbi bodi!«
»Veš, teta ZenObija je zahrbtna«.
»No, zdaj vsaj vse vem 'in se bom znala Paziti.«
Ob treh popoldne je pozvonil gospod Vulfran in poklical Perino, da bi se z njo odpeljal ven, kakor je bil že dopoldne povedal. Tovarnar ni noben dan pozabil pregledati svojih tovarn. Tam je hodil po pisarnah in po delavnicah ter izpraševal, kako gre delo izpod rok, in kaj še je čez dan posebnega zgodilo. Potem ie razdelil svoje ukaze.
se je vse to zgodilo v nemirnem razpoloženju tik po volitvah. V »Delavski politiki« js zdaj izšla izjava, podpisana od 16 izvoljenih občinskih odbornikov. Izjava pravi, da podpisniki »odločno zavračajo vse v listih priob-čene vesti o paktiraoju z JRZ in njenimi predstavniki.« Izjavljajo, da z objavljenimi »izjavami« nimajo nikakah zvez in da se je vse to storilo brez njih vednosti. Prepuščajo dotič-niku. ki je take samovoljne izjave dajal, da sam nosi tudi vse posledoe«. Podpisniki se naposled zahvaljujejo volilcem za izkazano zaupanje, uredništvo »Delavske politike« pa pristavlja, da s tem zaključuje javno polemiko o studenških občinskih volitvah, notranja vprašanja pa bodo razčistili in uredili občinski odborniki sami.
*	Ali že imate slavni roman »Dva človeka«, ki so ga že tisoči prebrali z navdušenjem? Ce si ga še niste naročili, ne čakajte več, zakaj knjiga bo kmalu razprodana. Ce hočete koga razveseliti z lepim darilom, mu kupite to knjigo, eno izmed redkih del, ki jih čitajo z enakim veseljem in užitkom vaščani in meščani, mladi in stari. Kniiga ni draga. Vzl>c velikemu obsegu (368 strani)
I stane mehko vezana za naročnike »Domovine« samo 20 dinarjev (za drage 24 dinarjev), v platnu vezana za naročnike »Domovine« 30 denarjev (za druge 34 dinarjev), posebna izdaja na najboljšem papirju, ki je kakor nalašč za godovna in druga darila, pa 50 dinarjev. Ce bi želeli roman dob'ti. pišite na upravo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, naj vam pošlje položnico. Takoj ko boste denar poslali, boste dobili knjigo. Storite to še danes, da ne boste pozabili!
V pehotno podoficirsko šolo se sprejmejo mladeniči, starj od 18 do 21 let. Prošnje je vložiti do 20. aprila. Pojasnila se dobe pri Peru Francu, kapetanu v pokoju. Ljubljana Majstrova ulica 14- Priložiti je znamko za 3 Din za odgovor.
*	Lepa narodna noša je ponos vsake žerea. Pravega kroa pa ne pozna niti vsaka dobra šivilja. Prav zaradi tega prinaša četrta številka »Zene in doma« celoten kroj, kakor ga je narisala ena naših najboljših poznavalk narodnih noš. Tako si bo lahko vsaka žena napravila popolnoma pravilno narodno nošo. kakršne so nosile naše prednice. Razen tega prinaša »Žena in doni« obilo zanimivih člankov in sestavkov o vsem, kar mora zanimati našo
S Perino se je peljal od tovarne do to* varne. V Pk^uignvju sta ostala najdalje, ker so se tam še zmeraj mudili angieškj strojniki.
Kakor vselej je tudi ta dan Viljem privezal konje v senco, ko je gospod stopil z voza in šel v vas. V vasi je zavil v prvo gost, lno in si tam privoščil nekaj kozarcev dobrega vita.
To pot pa e imel smolo, da je gospod Vulfran odkril, kam. je šel. Obisk v tovarni je bil namreč hitro pri kraju. Ko se je tovarnar vrnil s Perino po dvorišču, da bi se peljal nazaj domov, Viljema ni bilo nikjer.
»Poiščite ga!« je suho velel ravnatelju, ki ju je spremljal.
Dolgo je trajalo, preden so ga dobili.
Naposled je prišel počasi po cesti, toda Perina je takoj videla, da ni preveč trden v kolenih.
»Čudno hodi«, je rekel gospod Vulfran, kt je slišal njegove korake. »Možak je pijan, ali ne, Benoist?«
»Res ničesar vam ni mogoče prikriti«, je dejal ravnatelj in se nasmehnil.
»iNo, hvala Bogu, da nisem še gluh.«
Potem se je Obrnil k Viljemu, ki je obstal pred njim.
»Odkod pa prihajaš?« ga je strogo vprašal
»Gospod . .. reči sem vam hotel . . . reči t em hotel . . .«
»Dihanje izdaja, da prihajaš iz gostilna. P Jan si. ali ne?«
»Gospod . . . reči sem vam hotel . . . reči rem hotel . . .«

ženo. Ker se pričenja pomlad, ko bo treba saditi cvetice, daje dragocene nasvete, kako naj jih sadimo, da bodo uspevale. Za pomlad prinaša seveda tudi vse polno novih oblek in ročnih del. Precejšen del lista je posvečen gospodinjstvu in kuhi, ima pa tudi kotiček, ki daje migljaje, kako si lahko kaj prihranimo Tudi o negi dojenčka, zdravju, vedenju, perutninarstvu in drugem piše list precej. Vzlic številnim slikam in velikem obsegu pa stane s krojno poilo vred samo 68 d'n za vse leto. Razen tega izda »Žena in dom« vsako leto še pet gospodinjskih knjig, ki stanejo vse skupaj samo 37 dinarev. Lanske knjige so že skoraj razprodane in to je najlepši dokaz, kako rade segajo naše gospodinje po rojih. Ce si želite »Ženo in dom« ogledati. p:šite na upravo v Liubl.iani. Dalmarinova ul. 10 d. ki vam bo rada poslala brezplačno eno številko na ogled. Ta naš edinstveni ženski list vam ■toplo priporočamo in vam svetujemo, da se-žete po. njem.
*	Najlepše branje za vsakogar bo Dravkar izišli roman Antona Ingoliča »Lukarji«. Opisuje nam tesno povezanost kmeta z zemljo, ki mu je vir vsega trpljenja, a tudi veselia in sreče. Roman sestoji iz dveh delov. Prvi del se dogaja kmalu po vojni in prikazuje srdito borbo kočarjev in gostačev s staro grofico, lastnico ogromnega veleposestva za uresnče-nje zakonov o agrarni reformi. Drugi del se dogaja v naš h letih in prikazuje boj malega kmeta in agrarnega interesenta za obstanek v sedanji splošni krizi. Roman je napisan živo in napeto, a v preprostem vsakomur um-bivem jeziku, ;e poln močnega pristnega kmečkega življema. kjer se prepleta lubezen s sovraštvom, žalost z veseljem, zavist z ra-dodarnostjo, hude skrbi in trdo delo z brezskrbno radostjo. V tej svojevrstni knSgi boste res našli vse. kar pričakujete od lene knjige. Zato si jo naročite čimnrei. Kmiga obsega 311 strani velike oblike in stane broširana 60 D'n. vezana pa 70 D:n plača lahko na obroke no 20 Din in celo po 15 Din mesečno. Naroča se nri pisatelju samem na naslov: Anton Ingolič, profesor. Ptuj. grn-nazi"a
*	Norvežani pri nas kupujejo jesen za smuči. Norvežanom naš jesenov le3 ni neznan in ga kupujejo pri nas že dalie časa Te dni se mudi v Ljubljani Sigmund Ruud, k; je zastopnik ene 'največjih norveških tvornic za smučarske potrebščine. Kot zastopnik te tvrdke izbira pr; nas le? za izdelavo smuči. Ugotovi! je, da rase pri nas izvrsten gorski jesen, ki se da sijajno uoorabiti za izdelavo smuči in je mnogo boljši kakor hrvatski močvirnati jesen.
*	Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »Nag val«. Iz vsebine navajamo le najvažnejše prispevke; Ali je zadovoljiv napredek naše radiofonije v sedanjih razmerah mogoč?-Radio v vojni — Pevec -Richard Tauber gost —dirigent v londonskem radiu.— Radio v službi abesinske vojske.— Slike k važnejšim oddaiam Ijublianske radijske oddajne postaie.-Teden dni filma,— Starogorski: Odlomek iz najdenega dnevnika.— Ljubljanski doživljaj,— Slike iz novih filmov.— Z »Leico« v našem Narodnem gledališču,— Slike iz ljubljanske drame.— V prilogi »Po opernem svetu ie izšel za radijske poslušalce posebej naoisani izvleček libreta Gounodjeve opere »Faust«. ki jo oddaja francoska postaja Tour Fiffel 12. aprila. V prilogi "Po opernem svetu« so do sedaj izšle naslednje opere: »Kavalir z rožo«. »Manon«.. »Katja Kabanova«, »Don Juan« in »Trubadur«. V vsaki številki izide nova opera, tako da bodo naročniki »Našega vala« imeli v enem letu popoln vodnik »Po ooernem svetu«, ki je vsakomur, kdor posluša opero po radiu, nujno potreben. Nova številka naiavlja z ozirom na bližnje premiere v ljubljanski operi izvlečke »Lucie di LamermooT« in »Othel-la«. Novi naročnfki »Našega vala« dobiiio lahko Izvlečke v upravi revije. Posebna prednost revije »Naš val« pa je 32'strani obsegajoča priloga s točnimi in pregledno ureienimj sporedi vseh domačih in inozemskih radiiskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih
valovih. »Naš val« ni le naša najboljša, ampak tudi naša najcenejša ilustrirana tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 din. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvez-na na ogled en izvod. Pišite na upravo revije »Naš val« v Ljubljani. Knafljeva ulica 5.
*	Novorojenček brez rok in nog. V Starem Majdanu v Bosni je koča siromašnega kmeta Serhaliča že dva meseca obiskovana od ljudi od blizu in daleč. Serhaličeva žena Kada je namreč decembra lani rodila dete brez rok in nog. Kada ima že štiri otroke, ki So čisto pravilno razviti. Čudovito dete brez rok in nog je povzročilo veliko vznemirjenje v zapuščenem kjau. Praznoverni ljud e smatrajo nesrečnega novorojenčka seveda tudi za napoved kake velike nesreče. Sprva so bili vsi prepričani, da bo spačenti novorojenček vsak čas umrl. Zdaj pa je videti, da se glava in trup v redu razvijata.
*	Smrtna nesreča. V petek popoldne so našli delavci, zaposleni pri gradni zavcdenj-ske ceste blizu Šoštanja poleg Slivnikove žage pod škarpo Friškovca Franca, bivšega kovača iz Šoštana mrtvega. Friškovec je naj-brže šel po kraju ceste in mu je moralo pri tem spodrsniti, da je padel po tri do štiri metre visoki škarpi Prileitel je z glavo ob debel kamen in dobil smrtno rano. Raini Friškovec je štel 60 let Znan ie bil posebno zaradi tega, ker ie zdravil ž:vino- S palico v roki in v spremstvu svojega zvestega psa ie pešačil po šoštanski okoiioi. Ko so ga našli mrtvega. je le<al pri niem niego" pes kot edna žrva priča njegove smrti. Tudi na žalostni potii domov se ni hotel ločiti od svo:egt m^vega posoodaria. P-Vo'uk ie bil ze'o nri-liublhn. zlasti nri kmetih katerfm je bil zdaj. ko Šaleška d^n« n'ma ž;vinozdravn;Va. vsekako v no moč BI i>° miren mož Pred leti je bil odborn:k šošhniske občine Rod-i mu ohri":D" 'en ?nim;n'
*	Ve'ik pn?.ar na Mnrsfc»m nol.iu. V np+pk zr"p*er ie 7ačelo goreti v Oerlav; v veržei^ki občimi rvri želariu Aloizn Ho»*vafn Ziobm roka je užgala oslico slame <vH-oder ie nlampn h;fro n.reskoč'1 na mmo^rolfa po°lopip in hišo. O^eni sp '■p	ts^o Vil+ro do niti ni bilo mogoče reš'+i živine Hi H veter zariP. «1 oporkp na hi=o Vrneta A'oiVa Mnrini*a "7Tnrelo mu ip ^o+r-ps^o v0«1! stavb^Vi Ma_ dfllip je osrpn i iippnpiil ^ct-^žip nn skodnin in hlevu Vmpta StamnaHa. Ni pomor co n". hi+elp srasiicVe ?p+e r«1 »rooti otrpni dn	ip
V"'O narvn^led zhra~iiV) f^ ■? Vfi'- m^tmr-lfami
U^pIo iim '■p po?3r ompiiH in 7-"bi5;ti.
*	Pod vl"k »ar««" npSrernp liiih"7n! V ne-
delin je skr>«'la V *~1ovoil por* Dplalufova. doma iz Ne si^ara 19 'et. V Kar. lovec ie posnela \7 Zo.c-reK^ in s po=taie ie odhitela tako-i proti 7pio7:r<iSi"vmij mnotu da b; prišla tja še r><-pd vlakom. Ni mostu ie začela teči proti Mn^nmnii^vj obali v strahu, da hi ip vl°.k ne n^pH+e' TTo op ip bi'žal vlaV. je skočila k tračnicam Pr-va kolp«a so i; odrezala noge, druga pa glavo, tako ^a ie ležala glava na en; strani. truP na na drugi stra. ni tira. Blizu ra zrn p« a ranega trupla so našli dve pismi, eno naslovlieno na tr<"v»ra Tvana Erdeljca, drugo pa m sre=Vo so^:sxe Stp^ca pravi,, da gre v smrt z&rpdi nesrečne liubpz-ni. S trgovcem ie imo1a linhavno	in
je zanosila z niim. K'"' ip vpč marnl. ie obupala in si končala SivlVnip Zaslišani Erdeljar privi, dn ni imel i-iiiSovnoga rf<7-meria s Štpfico in da tudi ni vedel, da si hoče končati življenje.
*	Podsut. V Brengovi pri Sv. Antonu v Slov goricah je v gramoznici podsulo 38 letnega delavca Andreia Kvasa. Na njegove klice so prihiteli sosedje in ga močno poškodovanega potegnili izpod kamenin. S počeno lobanjo, strto desfto nogo 'n ranipno levico so ga prepeljali v mpribo^ko bolrršniro.
*	Strela je udarila Nad okolico Slovenske Bistrice je pred^adnii torek popoldne razsajala huda nevihto, med katero je treščilo v gospodarsko Poslorrie posestnika Josipa Korena v Devini. Strela je zanetila ogenj in je
bila s slamo krita zgradba namah v plamenih Na pomoč prispeli gasilci so požar omejili. Posestniku Korenu je zgorelo več voz in drugega gospodarskega orodja
*	Otrok se je smrtno ponesreči'. Ko se je vrnila prejšnji četrtek pod noč Fajfarjeva mamica iz tvornice v Kranju domov na Trato, ni našla svojega ljubljenčka, 6 letnega Pa_ veloka, ki je svojo mamico vedino čakal pri vratih. Mati je brž zaslutila, da nekaj ne more biti v redu. In res je bilo tako Sredi popoldneva se je napoti] fantek proti Mlino-stavu, kjer so zadnje dneve podrl} nekaj ograje, da labko s konji vozijo na dvorišče. Otrok se je začel vzpenjati pri prislonjeni ogra ji, ki se je Pretehtala, se zvalila na fantka in ga pokopala pod seboj. Da pa je bila nesreča še večja, je odletel Pavelček vznak na betonski steber, ki je ležal tamkaj na tleh. Od obeh strani je tedaj stisnilo otroka in predno so mu mogli pomagati, je že preminul. Globoko Potrtim staršem, ki so izgubili sina edinčka naše sožalje!
*	Deklica je utonila v Dravi. Nedavno zvečer je blizu Dabrincerjeve gostilne v Mariboru padia s čolna v Dravo neka deklica. Pozneje so ugotovili, da je utonila 10 letna učenka Tatana Lioškova, zidarjeva hčerka.
*	Avtomobil je zavozil v kolesarja. Ko se je peljal 27-letni brivski pomočnik Ivan Svet-ko s kolesom iz Žalca proti Št. Petru, je pri-vozil nasproti neznan osebni avtomobil in podrl Svetka na tla Zlomil mu je levico, poškodoval prsni koš in odtrgal kos mesa z leve noge. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
*	Smrtna nesreča na zagrebški postaji.
Na zagrebški postaji se je pripetila huda nesreča. Kmet Gjuro Mrkuš iz Jasenovci je hotel spraviti v mesto steklenico vi: brez trošarine. Bil je pa tako neprevide da je šel čez železnške tire, ne da bi b i opazil lokomotivo. Prišel .ie med odbijače dveh vaeonov, kj so ga tako stisnili, da .ie kmalu izd:hni!
*	Divjaški napad v Ribnici. Iz Ribnice poročajo: Prejšnji četrtek zvečer se je vršil na Bregu sestanek volilcev, na katerem je poročal nosilec gospodarske liste župan gosp. Klun. Na sestanek je or;šlo tudi nekaj fantov. ki so jih nasprotniki poslali 'n ki so po-'faušali po govoru g .Klir"<n sestanek razbiti. Zvonili so z zvonci in kričali. Zastopniki go-crp-odarske liste so sestanek zaradi tega zaključili- klerikalni r-azgraiaei pa so navalili na npkate^e navzoče, podrli prisotnegra To_ žeta Diviaka. sina znanca trgovca '7 Ribnice na t'a ^p" ra n^etp^li f"p ne b* bili priskočili treznejši ljudje, bi se bila >-eč tragično končala.Komaj se je Posrečilo reširi napaden-ca iz rok napadalcev in <?a spraviti v Fjbnico, kier ie zdravnik ugotovil pr-eoeišnie poškodbe tako da bo trajalo neka i časa. preden bo g. Divjak ozdravel Zastopniki gospodarske liste so o nečuvenem nasilstvu obvestili obla-stva ter odločno zahtevali zaščito volilne svobode. V Ribnici vlada veliko ogorčenje nad nasilstvi.
*	Od Franci!e izročeni dr Artukovič zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Državno sodišče za zaščito države v R-ogradu zahtevalo svoečasno od francoske reoubl ke. mi izroči dr <\ndre;a Artukoviča odvetnika iz Oosoiča. zaradi zločina po zakonu o zaščti iavne varnost: in reda v d>"žav; ObdHžen ie bil da ie 1- 1932. organiziral v Oosniču člane tajnega združenia »Ustaša« z 7"anim; smntri in da ie to združene v Gos-vču p^niral z denarjem, da ;e zarad izvedbe strahovalnih nalog tega združenja organVral prenos nrož a in razstreliva iz tirne v L;ko in nzdel:l to gradivo med pristaše zdnižen a Fr^ncosKa vlada ie r^s skleni'a izročiti Andreja Artukoviča jugoslovanskim ob'astvom s p"go:e*n. da mu sodijo samo za sode'ovanie pri teh1« de-ian':h: pri poizkusu uničena «oomen'ka v Otočcu v neki noči julaa 1- 1932. s p-močjo razstreliva, pri napadu na orožniško postajo v Brušanih v neki noči septembra I 1932., pri poskusu hotenega umora v Stiltranu in pri

===== »DOMOVINA«
poizkušanem umoru sreskega načelnika. Te dni se je vršila v Beogradu zadevna razprava in ie sodišče izreklo razsodbo, s katero oprošča dr. Andreja Artukoviča, ker se ie prepričalo, da ni dovolj dokazov, da bi bil ta dejana storil dr. Andrej Artukovič.
*	Slaboumnih v bolnišnici. Te dni se je pojavil v ljubljanski bolnišnici srednje star moški in kričal nesmiselne besede, da je minister, državnik in milijonar. Ljudje so takoj opazili, da imajo opraviti s slaboumni-kam, ki je medtem že prehajal v nasilje. Poklicali so Policijo, ki je skupno z bolniškim osebjem spravila moža v prisilni jopič. Zdravnik dr. Lužar pa je odredil, da so ga oddali v opazovalnico. Ugotovili so, da gre za 39-letnega Krmca Jožeta, ki je stanoval zadnji čas v Zapužah
*	Ravnala je v si^branu. Pri preiskovalnem sodniku v Mariboru je lila te dni zaslišana Julijana Kučerova iz Radi zel«, ki je obdolžena umora svojega moža Jožefa Kuče-re. Kučerova ie izpovedala Preiskovalnemu sodniku, da je ravnala v silobranu, češ da jo je mož prvj napadel-
*	Pobegnila sta od doma 12 letini Leon, sin g. Franca Rozmana, stanujočega v Delavski ulici, in 9 letna Katarina, hčerka za-sebnice Elizabete Neubauerjeve iz Trubarjeve ulice v Mariboru
*	Mrliča so ukradli \7. mrtvašnice. V ponedeljek ie bil na skrivnosten nač.n iz mrtvašnice bratovske skladnice na Jesenicah ukraden mrlič. Zadeva ie videti huda. a je le bolj nedolžna V 'tubliansko boimš-nico je pričel pred dnevi 47 letni Tomaž Rf>zman iz Krnice Pn Goriah Mož ie bolehal na želodcu in pri-šel je na operacijo. Ker ie na bil preslab. ga v bolnišnic; niso spreieli češ da ni sposoben za ooeraci.io. Zato ie zawt.il Lmbliano in prišel v bolnišnico brafovke skladniee na Je. senicah, kier ie v p^n^deljek začel bHuvati kr, in je umrl O njegovi nenadni smrti je uprava boln;šnice obves+ila svoice Tstesra dne okrog 23. sta se pa na Jesenicah Pojavila dva moška, ki se jima ie pridružil tudi neki R z Blejske Dobrave- Stopili so k bo>n škenra etražarku Kristanu in ga prosili, nai odpre mrtvašnico, da pogledajo mrliča. Križan nm je res odnrl in se nato vrnil v boln!šn;co. ^o pa se ie čez čas vrnil, ie opazil, da so Urci že odšli, a z njim vred je izginil tudi mrlič-Tega je bil namreč B. naložil kai na pleča in tekel z njim po cesti Proti Jesenicam, kier se je skril pod železniški most. Tam ga je čakal voz. na katerega so mrliča nalož;li, ga pokrili s slamo in plahtami ter v blaznem diru od-dirjali proti Oor.iam Liudie sedijo, da so truplo dali odnesti sorodniki, da bi jim na ta način ne bilo treba plačati takse za prevoz trupla iz ene občine v drugo in da ne bi imeli še kaki,h drugih stroškov.
*	Shižkinja je vrgla novorojenčka v peč. Zagrebška policija je aretirala služkinjo Marico Valenčičevo, ki je rodila nezakonskega otroka in ga vrgla v peč, da bi prikrila svoio nesrečo. Ker je krvavela, je morala v bolnišnico, kjer je povedala kaj je storila.
*	14 letni deček tožen na priznanje očetovstva. Pred s reškim sodiščem v Stonu se je zagovarjal 14 letni deček, ki naj bi imel ljubezensko razmerje z 32 letnim dekletom in postal oče nezakonskega otroka. Če je to res, gre za najmlajšega očeta v naši državi. Obravnava ■'e bila nriložena, ker se hoče sodišče prepričati, ali je ona zapeljala njega
*	Pretep s smrtno žrtvijo. Do žalostnega dogodka je prišlo v nedeljo v Lancovem pri Radovljici. V Zupančevi gostilni je bilo precej ljudi. Vse je bilo v redu- dokler neki fant ni začel izzivati. To je bil Prvi povod za zmešnjavo. GoDOdar jih je miril, a ker to ni pomagalo. je šel v prvo nadstropje in gledal skozi okno. Med tem so namreč mirnejši gostje odšli, vinjeni pa so se spravili iz gostilne' pred hišo ter se tam najprej ruvali. Gospodar jih je z okna miril in jim grozil, da bo začel streljati, če ne bodo mirni. Vendar je bila
St. 15 =====
vsaka beseda brezuspešna. Nastal je hud pretep. Tedaj je gostilničar ustrelil enkrat v zrak, da bi pretepače razgnal. Vendar tudi to ni pomagalo. Pretep je postal še hujši, čeprav nihče prav za prav ni vedel, zakaj se tepejo. Nekateri so klicali med tem tudi že orožnike, ki pa so gotovo mislili, da ne more biti kaj resnega. Toda reč je postala Prav res. na, ko so pretepači naenkrat opazili na tleh enega izmed fantov mrtvega. Zakaj, kdo in kako ga je pobil, še ni ugotovljeno. Ubiti fant je iz Poljanske doline. Tako je alkohol zahteval svojo žrtev.
*	V mrtvašnici se je hotel obesiti. K zadevi vesti z Vranskega mam pišejo, da se ni vse tako zgodilo. Štiftar se ni vrnil iz Belgije, temveč iz Francije, kjer je bil z družino 11 let. Novembra lani je bil odpuščen v Motni-ku zaradi Pomanjkanja dela, ne morda zaradi kakšnih drusrih vzrokov. Pi.iančuje ne, ker ne zasluži toliko, da bi imel denar za pijančevanje. V mrtvašnici ie samo počival in tudi tam zaspal Bil je tedaj res malo vinien, ker mu ie dal piti stric ki ga je Po 15 letih obiskal Ko ie b»l v mrtvašnici, ni imel samomorilnega namena, čeprav bi to ne bilo čudno, ker je že tako dolgo brez dela in njegova dri,5'r"> nimn kai iesti.
*	Brat je ubil sestro. Mali senat v Mariboru se ie bavil te dni z žalostnim primerom, ki «« ie pripetil ianuaria v Mostečnem. Pred sodnik' ip sedel na zato%ni klopi 30 l»tni delavec Rok Kolar. obtožen da je s sekiro pobil do smrt! svoio «°stro TV-ozijo. poročeno Kamčevo. Mati obtoženega 70 Mna Terezija Kolarieva ima v Mostečnem posestvo, kjer sta živela nien s'n Rok 'n hčerka Terezija, ki ie bila poročena s Francem Kainčem. Med bratom in se^ro vladalo že dalie časa sovraštv« zarod' prevzema posestva po materini smrti Ob+ofnica »1'ka Roka Kolar-ja kot zelo na«iineg-a možaka, ki ie večkrat ra7ln-r^ in! v h'si Ker se ie mo* pokorne Fr. TCflino bal pv«ka. se ie pri>°p=lil. a Petrova žena je z otroki še ostala v Mostečnem na do. mu s vole matere Usodnega dne je bil obtoženi Rok Ko]ar v sosednii va<si ter se ie vrnil šele proti večeru vinien domov. Ko so mu domači ponudili večerjo, ie Kolar poe-rabO skledo in jo treščil z iedio vred na tla- Domači so se sicer prestrašili, tod? bili so mirni. Po omenienem dogodku je nameravala pokojna Terezija dati svinjam turšč;co in se je napotila na podstrešje po nio. Poklicala ie hčerkico, ki ji je sveHla. Koma i ie pokojna Terezija zapustila sobo, se ie dvienil tudi nien brat Rok in ji sledil v vežo Ko se ie sestra hotela vzpeti po stopnicah nia podstrešje, je brat Rok pograbil v veži sekiro in ž njo udaril sestro s tako silo r>o glavi, da .ie nezavestna obležala na tleh. Po tem groznem dejaniu je Rok Kolar še nadalje razgrajal im grozil že ranjeni sestri. Smrtnonevarno ranieno Terezijo so sosedje prepeljali v bolnišnico, kier je pet dni zatem umrla Rok Kolar je bil obsojen na sedem let robije. trajno iz<*uibo častnih državljanskih pravic in na plačilo bolniških in pogrebn;h stroškov. Razen tega mora plačevati mesečno 100 Din možu pokoma Terezije Kajnčeve zaradi izgube gospodinje.
*	Denar je delal v gozdu. 22 letni Tajn kar Alojz je po rodu iz Leobna, pristojen je pa v občino Oplotnioo. Po poklicu kovaški pomočnik. Prve dni marca je v nekem gozdu blizu Litije vlil iz svinca štiri dvajsetd:narske in tri desetdinarske kovanoe. S ponarejenimi ko-vanai pa ni imel sreče. Ze v prvi trgovini, ker je hoie<I plačati cigarete s ponarejenim 20-d;narskim novoem. so mu prišli na sled. Trgovec je novec takoj spoznal, za ponarejen in je poslal po orožnike, ki so izvršili pri Tajnikarju telesno preiskavo in našli v nie-govem čevlju tri dvajset-dinarske in dva de-setdinarska novca. Obseden ie bil v Celju na štiri mesece in 10 dni strogega zapora in 60 Din denarne kazni. Kazen ie spreiel.
*	V SuboHci so ga iztaknili. 16Jetnega Antona Koresa. ki je nedavno ukrade! svojemu bratu šoferju v Mariboru 10.000 Din in
--Stran 11	■
nabit revolver, so zdaj prijeli v Subouca m ga bodo privedli v Maribor. irTi njem so našli še oOOO Din.
*	izsleuena mlada tatinska družba. Po Ptuju je že dame časa strašila petčlanska tatinska družba, ki je obiskovala skladšča pri Sonnenschemu, Kossiirju m Sira. Kradla je sadje, železo in razn0 blago, ki ga lahko vnovčila, denar pa zapravljala. Mladi tatiči so prenočevali po raznih hlevih. Te dni pa jih je orožnik zalotil v neki ulici, ko so se pravkar pripravljali na nov pohod.
*	Iz zapora k novim tatvinam. Pred dnevi je prestal 33-lelni Josip Sevinšek iz Zgornjega Radvanja 12-dnevno zaporno kazen zaradi tatvin. Kmalu pa so ga že zalotili orožniki. ko je hotel v Novi vasi izmakniti mesarskemu mojstru Plahuti novo kolo. Pn zasliševanju ie Sevinšek priznal štiri tatvine koles, a osumlen je šestih Sevinšek ie ime! pravcato delavnico koles, kjer ie ukradena kolesa preurejal in ;ih nato prodaial Po^ciia ga ie ponovno izročila sodišču
*	Zagonetna smrt. Posestnik in Pisarno-vodja g. Se!mayer Jurij iz Plača rjev je našel na pragu svojega hleva mrtvo svojo 45 let staro deklo Bohlovo Ano Na glavi za levim ušesom je imela velike krvne podplutbe, za katere se ne ve. ali izhaiaio od udarca s topiim predmetom ali pa je dobila te pod.piutbe pri padcu na tla Vsekakor je smrt pridne dekle zelo zagonetna. Orožniki vodijo strogo Preiskavo.
*	Obsojena zaradi tatvine puranor. Mali
kazenski senat v Mariboru je obsodil 35 let nega zidarja Vinka Berovnika in 35 letnega delavca Rudolfa Kampla, vsakega na tri mesece strogega zapora, ker sta ukradla iz ko. košnjaka Rozalije Gorčenkove na Teznem 12 puranov.
*	Patru je ukradel dva jurčka. Pred dnevi je neznanec ukradel patru Tomou v jezuitskem samostanu v Mariboru dva. tisočaka in bankovec za pet dolarjev. Tatvine je osumljen bivši sluga.
*	Napad na sodnega eksekutorja. Pred malim senatom v Ceiju so se zagovarjali 24 ietni aeiavec Ivan Vedečnik od Sv. Ku-mgunde pri Oplotnici, 32-letni posestnikov sin Amz Janžovnik iz Zlaboria pri Mozirju in njegov 26-letm brat Jože Janžovnik, 22-letni delavec Jernej Vreš z Dobrovelj pri Braslovčah in 51-letna posestnica Elizabeta Matkova z Dobrovelj. Matkova in Vreš sta letos sredi februarja nagovarjala ostale tri obtožence, naj oviralo sodnemu izvršnemu organu posel, ko bo prišel k Mat-kovi rubit živino. Dne 19. februarja k prišel 36-letni sodni izvršni organ Avgust Se-dej z Vrenskega v spremstvu dveh skup-cev k Matkovim, da zarubi štiri glave živine zaradi dolga v znesku 360 Din in stroškov. Matkova in Vreš sta stopila pred hišo. Matkova je rekla Sedeju. da ne more Plačati, Vreš pa je. trdil, da živine ne da. češ, da je njegova Blizu hiše so bili Be-dečnik in oba brata Janžovnika, ki so žagali drva, da bi Sedej ne postal nanje pozoren. Ko sta se začela Matkova in Vreš prerekati z eksekutorem. so stopili Vedečnik in oba brata Janžovnika v hlev. Sedej je hotel v hlev, da zarubi živino, omenjeni trije pa so ga začeli v hlevu psovati. Sedej ie opozoril oba kupca, da zdaj ne bo mogoče izvršiti uradnega posla. V tem so prihiteli iz hleva Vedečnik in oba brata Janžovnika in začeli ogražati Sedeia s koii. Sedej je izvlekel samokres in oddal dva strela v zrak. Napadalci pa se niso ustrašili. Oba Janžovnika sta hitela za bežečima kutpcema, Vedečnik pa je skočil za Sedejem ter ga dohitel in zamahnil s kolom prod njegovi glavi. Sedej je v silobranu ustrelil iin zadel Vedečnika v vrat. To je Vedečnika še bolj razkačilo in ie spet pohitel za Sedejem. Ko ga je dohitel, je zopet zamahnil s kolom in zadel Sedeja po rokavu. Sedej je še enkrat sprožil i:n zadel Vedečnika v prsi. da se je ta zgrudil. Pri razpravi so vsi priznali svoie dejanje. Alojz in Jože Janžovnik in Jernej Vreš so bili obsoieni vsak
Da osem mesecev, Ivan Vedečniik na šest mesecev, Elizabeta Matikova na pet mesecev strogega zapora. Vsi, razen Vedečnika, ki je brez premoženja, so tudi obsojeni na plačilo povprečnine v skupnem znesku 1000 Din.
*	Aretirani poslanci »o izročeni sodišču.
V zvezi z atentatom v narodni skupščini 6. marca aretirani poslanci so bili izročeni sodišču. Beograjska policijska, uprava je o tem izdala obvestilo, ki pravi, da je zaključila preiskavo in osumljene narodne poslance in vse preiskovalne spise izročila sodišču za zaščito države. Izročeni so bili sodišču nastopni poslanci Damjan Arnautovič. Dragiša Sto. jadinovič, Vasilije Trbič, Radivoje Na-inovič. Dragiša Milovanovič, Jovan Nenado-vič, Mirko Uroševič, dr. Srpko Vuka novic, inž. Nikola Kabalim, Dragoljulb Ivano vic in Mihajlo Djurovič.
*	Uboj na beograjskem vseučilišču. Na beograjskem vseučilišču je prišlo 4. t. m. med dvema skupinama dijakov do spopada, k; se je konča) zelo žalostno. Ubit je namreč bil mladi študent prav« Žarko Marinovič iz Črne gore. Že nekaj dni je del beograjskih viscko-šolcev zahteval, naj začno tudi na beograjskem vseučilišču stavko. Večina slušateljev je to zahtevo odklanjala, in tako so se predavanja vršila naprej. Bitka se je nadaljevala le z letaki, ki so bili sicer po vsebini ostri, a niso mogli nikomur škoditi. Usodnega dme po je prišlo okrog 50 študentov na medicinsko fakulteto. Hoteli so prepričati tam se vršeča predavanja- Visokošolci, ki so se zbrali k predavanju, so se postavili v bran. Prišlo je do pretepa, M se ga je udeležilo kakih 70 do 80 visokošolcev. Naenkrat se je slišal bole3ten krik. Neki študent se je zgrudil na tla, drugi pa so se ra zbežali. Na. tleh je ležal Žarko Marinovič, zaboden z nožem v hrbst. Takoj so ga Prenesli v bližno bolnico, toda zdravniška pomoč je bila že prekasna. Kot krivec se je na policiji snm javi] medicinec Slobodan Nedeljkovič. Izjavil je, da je hotel poslušati predavanja in da se je postavil s svojimi tovariši v bran, ker so drugi hoteli predavanja s silo preprečiti. Ti so navalili nanj, ga obkolili in ga začeli pretepati. V si-lobranu je posegel po nožu. Policija je v sporazumu z vseučiliškimi cblastvi uvedla preiskavo in je aretirala okrog 10 visokošol-cev.
*	Ženin ljubimec v bolnišnici strelja na njenega moža. V mir bolnišnice so te dni odjeknili ostri streli. V ženski bolnišnici v LJubljani leži že del.i časa bolna Marija Pan-čurjeva, žena trgovskega sotrudnika Stanislava Pančurja z Viča. Soba ima samo šest postelj in samo dve sta bili zasedeni. Pan-čurjevi so odkazali posteljo v kotu sobe pri oknu. Pančurjevo sta prišla usodnega dne obiskat njen mož in puškarski pomočnik Viljem Kramar iz Lubl.ia.ne. O tem je vsa bolnišnica vedela, da ga vežejo srčni odnošaji s Pančurjevo. Videz je pa bil. da temu ne ugovarja ni en mož, ker je Pančurjeva sama čestokrat pripovedovala ostalima bolnicama o vsem tem. Omenjenega dne pa je na čuden način prišlo do usodnega dejanja. V trenutku je v jezi potegnil Kramar revolver ter začel divje streljati okoli sebe. Zadel Je moža bolne Pančurjeve trikrat, četrti stre1 je opraskal sosedo Pančurjeve. V bolnišnici je začelo v strahu vse bežati. V tem preplahu se je Krameriu posrečilo pobegniti. Divje je vihral po stopnicah z revolverjem, vse se mu je umikalo in bežalo. Hudo ranjenega Pančuria so takoj prenesli preko ceste na ranocelniški oddelek bolnišnice, kier se mu ie statve že nekoliko izboljšalo. Kramar se je po dveh dneh sam Javil v jetnišnici.
*	Kaznovana brezsrčnost. Pred malim senatom v Mariboru se je vršila razprava proti 22 letnemu delavcu Ivanu Pelarju. 23 letnemu delavcu Antonu Viherju in 25 letnemu delavcu Feliksu Brumenu, ki so bili obtožena, da so lani oktobra nev-arno poškodovali Leopolda Stancerja, kj so ga. v Slivnici na ce.
sti napadli. S Pestmi in nogami so ga tako obdelali, da je obležal na cesti nezavesten s počeno lobanjo. Nezavestnega so nato položili sredi ceste in je le naključju pripisati, da ga ni povozil še kak avto. Štancerja so nekaj časa po napadu našli ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Obsojeni so bili: Ivan Pelar na sedem mesecev strogega zapora. Anten Viher na osem mesecev in 15 dni strogega zapora, Feliks B rum en na šest mesecev in 15 dini strogega zapora.
■■BBHHBnnmaHnBHaBB
„NORMANDIE"
zopet privede v domovino naše ameriške rojake.
Naši ameriški rojaki se že sedaj pripravljajo, da tudi v letošnjem letu posetijo domovino v čim večjem številu. Kakor vsako leto, bodo tudi letos organizirali svoje izlete po FRANCOSKI LINIJI, ker so jim njeni luksuzni express-parniki najbolj priljubljeni.
Prvi izlet vodi g. LEO ZAKRAJŠEK, poznani zastopnik v New-Yorku, in sicer z najnovejšo ladjo sveta »NORMANDIE«, ki odpluje iz New-Yorka dne 17. junija.
Druga skupina naših rojakov, ki bodo večinoma iz Clevelanda pa se vkrca 15. julija v New-Yorku pod izkušenim vodstvom gospoda Augusta Kollandra, na »NORMANDIE«, ki je po ponovni ugotovitvi strokovnjakov
še vedno največji brzoparnik sveta, saj ima 82.799 ton.
Pojasnila o prihodu daje zastopstvo FRENCH LINE v Ljubljani, Masarykova cesta 14.
*	Avtomobil je ukradel. Prav ameriški način tatvine je bil izvršen v noči na nedeljo v Mariboru. Poslovodia Friderik Miiller se je Pozno nahajal v Grajski kavarni, pred kavarno pa ga je čakal njegov avto. Ko je hotel domov se je na ulici zastonj oziral za svojim vozilom. Nekdo mu ga je odpeljal. Miiller je preiskal vse mariborske ulice, obvestil je o tatvini tudi policijo, ki mu je pomagala pri iskanju, pa je bilo vse zaman. V nedeljo zjutraj pa je prispela iz Kamnice vest, da leži v bližini vasi nek avto v obcestni grabi Izkazalo se je, da je to Mliller.iev avtomobil, ki mu ga je neznanec ukradel Ponoči pred kavarno ter se odpeljal proti Kam-nici. Med potjo pa ga ie zaneslo v grabo kier se je avto prevrnil Vozač je očitno odnesel pri nesreči zdravo kožo. pu=til pa je avto v grabi in jo tiho pobrisal. Morda gre le za skrajno neukusno šalo.
*	Tihotapci so ustrelili zauPnika avstrij. skih finančnih stražnikov. Pred dnevi so našli v bližinj Perkernikovega posestva na meji pri Prevaljah moško truplo. V mrtvecu so orožniki spoznali 35 letnega lesnega delavca Luko Pavlaka iz okolice Velikovca. V košari, ki jo je nosil Pavlak e seboj, so našli tri hlebe kruha in staro odejo. Ker je bil Pavlak avstrijski državljan in ker je truDlo ležalo na avstrijskih tleh, so ga prepeljali v mrtvašnico v Pliberku. Pri raztelešen ju so dognali, d« je bil Pavlak ustreljen z revolverjem v glavo. Domnevajo, da so nesrečnega Pavlo ka ustrelili tihotapci, ker so vedeli o njem. da je bil zaupnik avstrijskih obmejnih finančnih stražnikov.
*	Tatovi pod ključem. Nedavno so bili aretirani brata Lojze in Ivan Udovč iz Most v Liublanii in neki njun tovariš. Ukradli so i'z Hribernikove tvornice v Vižmarjah razno blago. Policija je pa prišla na sled še drugim njihovim tatvinam. V Obrijah in Mostah je namreč naletela na precejšnjo zalogo raznega trikotažnega blaga. V preiskavi so ugotovili, da <e bilo blago ukradeno lani decembra s tovornega avtomobila med vožnjo Ljubljana-Litija. Tatovi so med vožnjo splezali na tovorni avtomobil, prerezali vrvi
in plahto in zmetali blago na cesto ter ga odnesli.
*	Požigalca je Pregnal. Nedavno ponoči je kozjanski brivec Drago Majdak ostavil Pres_ karjevo gostilno v Podsredj in se odpravil domov. Ko je šel mimo Kunejevega dvorišča je zagledal, kako se s spodaj ležečega travnika približuje svetloba. Plamen se je dotaknil slamnate strehe svinjaka in streha je za. čtla tleti. Hitro je priskočil brivec k zgradbi in še videl zločinca, ki je tekel po travniku navzdol, petem pa izginil v južno smer ped trgom v noč. Majdak je zbudil sosede K sreč; je bilo zraven svinjaka polno gnojnice, na dvorišču pa sod vode, da so lahko ogenj hitro pogasili. Sreča je, da jt PožigaIca opazil g. Majdak, sicer b; lahko žrtev plamena postalo na'mani šest s slamo kritih zgradb.
*	Svak mu je razbil g'avo. Te dni sta se pri delu v vinogradu sprla v Zikarcah v Slcv. goricah 37 letni posestnik Ivan Polanč^č in niegov svak. ki je pograbil moriko in udaril Polančim s tako ?i'o p0 glavi, da mu je presekal loframpo. Poškodovanec ie b,-l arf.no ir>'«vp -no ram ion prenel ian v ms-ibor?ko bolnišnico.
*	Mrlič, ki je sam zbiral prispevke za Svoj nagrobni venec. V ZaigreOu sta se srečala priletna dama in prileten gospod, oba ruska izseljenca. Dama se je ob pogled« na gospoda tako prestrašila, da so se jj začela kolena šibiti. Gospod .ji e moral pomagati. ua je prišla do bližnje veže. Tam mu je povedala, da jo je pred dobrim tednom nekdo prosil, naj prispeva nekaj za venec za uegov grob. Dala mu je 50 Din. Naenkrat je pa srečala moža. ki naj bi bil že umrl. Mož ji je pa povedal, da si je hotel v hudi stiski pomagati na ta način, da se je dal razglasiti za mrtvega. Njegovi znanci so začelj zbirati prispevke za venec in njegov grob. Prispevke je zbiral tudi sam.
*	Po receptu meniha Bertholda Schvvar-za. Posestnik in mlinar 31 letni Vinko Ele-rin iz Goričice e lastnik kamnoloma v Pod-rečju pn Domžalah. Tam je bilo zaposlje-nih več delavcev, ki jim Je Flerin dobavljal na njih račun smodnik za razstreljevap e skal. Da bi prišel do cenejšega smodnika, se je obrnil do samouka, 36-ietnega Antona Krosi a iz Podgoriče pri Črnučah. Kroše'j se nuiogT) zanima za kemijo in je okrog znan kot čarodej Krošeli je napravil m prodal Flerinu svo.i smodnik, ki ga je po starem receptu izumitelia Bertholda Schwar-za napravil iz solitra. žvep'enega cveta m oglja. Elerin je za ta smodnik plačal 14 Din kg, ki drugače stane 25 Din. in je dobiček pridrežal. S tem smodnikom so Elerinovi delavci Lovrenc Štefnčič, Andrej Nalar, Ivan Belcijan in Jemec Jakob hoteli razstreliti skalovje v kamnolomu. Navrtalj sj luknjo in natresli smodnika v no. Ko so hoteli luknjo tesno nabiti, ie nenadno nastala eksplozija. Nalarja je naravnost razmesa-rilo. Izbilo tnu je desno oko in prelomilo desno golenico. Lovrenc štefančič ie dobil mnogo lažjih poškodb no rokah in obrazu. Drugi delavci so ostali nepoškodovani. Pred sodnikom-poedincem okrožnega sodišča v Ljubljani sta se Krošelj in Flerin zagovarjala zaradi prestopka zoper občo varnost ljudi in imovine. Krivdo sta skušala omiliti. Zasebni udeležencev je zahteval od obeh obtožencev 75.000 Din odškodnine za oko. nogo in bolečine. Sodba: Krošeli Anton na tri in Flerin Vinko na en mesec strogega zapora, oba pa vzajemno v plačilo stroškov rri OUZD v znesku 4843. zasebnemu udeležencu za bolečine 5000. za izgubljeno oko 5000 in za izgubo zaslužka 1000 Din. Kar je Nalar več zahteval, se je zavrnil na^ civilno-ipravdno pot. Oba obtoženca in državni tožilec so prijavili priziv.
*	Ponoči napaden. Ko se je nedavno zvečer vračal iz vinograda iz Malkovcev domov v Katjo vas 21 letni posestnikov sin Re-povž Anton, ga je nekdo čakal s kopačico za škarpo in ga udaril po glavi. Hudo ranjenega Repovža so prepeljali v bolnišnico.
*	Napad s kolom. V Bovšah pri Skiofji vasi je neki krneč Ki fant napadel 32 letnega tesarja Alojzija Hudeja s rrankoiovega s kolom in mu zlomili uesno nogo. Poškodovanec se zdravi v celjski Oouiišnaci.
*	Domače zdravilo proti nudi sporni bolezni. Na skupščini Zdravniške zoormce v Zagrebu je predsednik dr. Cepunč poročal tudi o novem zdravilu proti smiKii, ki po svoji sestavini ustreza neosalvarzanu in drugim podobnim izdelkom m imenuje novoienar-san. S tem novim zdravilom so delali poskuse, ki so dali prav ugodne uspehe.
*	S pa s j .m mesom ie hranil delavce. V Somboru so aretVali bogatega posestnika Stevana Fle:scha, ker je dal svojima hlapcema Franji Kolomaru in njegovemu bratu golaž iz pasjega mesa.
*	Vse so pokradli. Nedavno noč je neznan tat ukradel Francu Turšku, mesarju v Studencih, iz njegove sobe kovčeg, v katerem je imel obleko, perilo in več drugih predmetov.
*	Razkr'nkan lažni inženjer. Ruski izseljenec Andrej Mustafin je znan tudi v Ljubljani, saj se je pred leti mnogo pisalo o njem, da je podedoval ogromno premoženje. Zdau se je izkazalo, da je mož pustolovec. Izdaja se za mženjerja in pravi, da bo
v	kratkem podedoval več milijonov švicarskih frankov. Seveda so začela od vseh strani prihajati pisma njegovih oboževalk. Na praznik popoldne so ga v Zagrebu prijel in vtaknili pod ključ, ker je že precej ljudi opeharil. Zdaj bo njegovih sleparstev konec. Aretirali so tudi njegovega pajdaša Zaieskega. Mustafin je pravil, da je namenjen v Ljubljano in v Beograd po službenih opravah, in šoferju je zabičal, naj molči o tem, ker gre za važne državne koristi. Pri-sleparil pa je sproti le toliko, da je mogel živeti brez dela.
*	Ciganke sleparijo lahkoverne ljudi. V ptujski okolici so se spet pojavili cigani in peharijo lahkoverno tjudstvo. Te dni so se zglasfle ciganke Ana, Terezija in Marija Sarkozejeve pri posestnici Mariji Puhairje-
vi	na Grajeni ter ji matvezle, da bodo s čarovnijo obvarovale živino vsake bolezni. Izvabile so od posestnice 99 Din ter zahtevale, da jim da ionec. Denar so ciganke dale v lonec in se je ena izmed njih z njim napotila okoli hleva ter med potjo mrmrala nerazumljive besede. Ciganko je morala gospodinja na tej poti spremljati, tako da sta bili med tem časom ostali dve ciganki sami v hiši. Ko je ciganka čarovnijo opravila, je naročila gospodinji, da mora lonec postaviti v omaro, ki mora ostati zaklenjena. Nato so vse ciganke izginile. Ko je gospodinja čez nekaj časa le pogledala v omaro, je dognala, da je bila osleparjena. Izginil je denar in z njim vred razna obleka. Iste ciganke so hotele poizkusiti svojo srečo še pri šivilji Kolaričevi Mariji v Rogoznici pri Ptuju. Šivilja jih ni hotela sprejeti, vendar so bile ciganke tako nadležne, da so se same vsilile v sobo in v njej enostavno previjale svoje otroke. Šivilja se je med tem le za trenotek odstranila iz sobe, a po odhodu cigank je šele opazila, da so ji ženske ukradle nekaj volnenega blaga in en plašč. Orožniki ciganke zasledujejo.
*	Zaradi razpečavanja ponarejenih 20dinar-skih kovancev in ker sta pomagala zloglasnemu ponarejevalcu Marku Divjaku pri izdelovanju ponarejenih 20dinarskiii kovancev, sta bila obsojena pred malim kazenskim senatom v Mariboru 35 letni posestnik Ivan Roje iz Arje vasi na štiri mesece strogega zapora in 600 Din globe pogojno za dobo dveh let in njegova žena Frančiška na šest mesecev strogega zapora in 1000 Din globe pogojno za dobo treh let. Glavna krivca Marko Divjak in Ignac Valentinčič sta bila obsojena že septembra lani in sicer Divjak na štiri, Valentinčič pa na dve in pol leta robije
*	Zaklad je našel in zblaznel. V Bosni je mnogo starih znamenitosti. Tako je pred nekaj dnevi v vasi Retimilju kmet Mujo Id ris, ki je prezidava! svMo h<So od1---".1 rimskega denarja. Kovanci so bili sicer iz
bakra, a bilo jih je toliko, da so tehtali kakih 60 kg. Idris, ki ni imel pojma o pravi ceni starodavnih kovancev, je svoj zaklad v Stoku in Mostarju prodal kar na slepo. Ko so ga opozorili, da bi za svojo najdbo dosti več dobil, če bi se bil obrnil na sarajevski muzej, ga je storjena lahkomiselnost tako potrla, da kaže zdaj znake slaboumnosti. K temu je prispevalo tudi praznoverje, ki napoveduje ljudem nesrečo, če dvigajo zakopan denar. Nesrečni Mujo zavija zdaj preostale novce v cunje ter jih prenaša iz kota v kot. Noč in dan pa tudi prekopava svoje zemljišče in je nesposoben za vsako resno delo.
" Med pogrebom oživela. V vasi Markovem domu, občina Risan, so imeli zanimiv primer dozdevne smrti. Stana Lazovičeva je zbolela in čez nekaj dni navidezno umrla. Položili so jo na mrtvaški oder. kjer je ležala vso noč in drugi dan dopoldne, potem so jo pa hoteli pokopati. Med potjo na vaško pokopališče je pa naenkrat sedla in vprašaia, kam. .io nesejo. Pogrebci so se seveda prvi trenutek stilno prestrašili, potem se je pa strah polegel in Stana se je vrnila domov.
*	Skrivnostna zverina v Afriki. Pod vodstvom raziskovalca Hamiltona je odpotovala v Afriko znanstvena družba iskat neko bajno orjaško zverino, o kateri krožijo med za. marci čudne govorice. Doslej so pripovedovala o tej zverini samo domačini pokrajine Kenije v Vzhodni Afriki, dasi je tudi nihče iz. med njih ni videl. Imajo pa takšen strah pred njo, da bo morala družba sama brez vodnika potovati v divjino in vlačiti s seboj vso prtljago, ker ne more dobiti nosačev med črnci. Tista orjaška zverina prebiva baje v džunglah južno od Keraiie v Pokra jini Nandi. ju, ld je po obsegu tolikšna ko Balkanski ool-otok. A kakšna je tista 7-verina ? Črnci trdijo, da je to strašno krvoločen medved velikan z levjo glavo. Zverina je zato tako nevarna, ker se skriva v košatem vejevju, od koder plane na svojo žrtev. Črnci so pokazali Ha-miltonu sledove zverine kj so zares podobni medvedjim ša.pam Sprva je Hamilton domneval, da bo to kake vrste tiger, ker baje skače z drevesa. Mislil je tudi že na kakega podivjanega človeka, ki s; je nataknil na no. ge šaPe kake zverine. A vse te domneve je zdaj opustil, zakaj pripovedovanja črncev so v zadnjem času našla potrdilo v doživljaju neke angleške policijske skupine, kj je zasledovala nekega morilca, pobeglega v džunglo. Ko so policisti stopali v džunglo, so zaslišali naenkrat strašen krik. Krenili so v to smer in so kmalu zadeli na iskanega beeunca. Ležal je na zemlji ves razmesarjen. Okoli niega pa so bili v tleh vichni tisti čudni sledovi. Škot. ska družba upa, da bo razrešila to zagonetko.
*	Za zapeljevanje deklet sramotni žig na 6e'u. V Rumuniji, kjer so ženske živahnejše, moški pa neummejši kakor pri nas, se lahko zgodi marsikaj, kar bj se pri nas ne moglo. V vasi Dumici živi Ivan Prastov, ki je bil zelo všeč dekletom, dokler ga niso spoznala kakšen je v resnici. Na svetu sta namreč dve vrsti moških. Eni so ženskam všeč, preden jih dobro spoznajo, drugi pa šele potem. Prvi so dobri za ljubezen, drugi pa za zakonsko življenje. Prastov je ime! lanj 15 tožb za Preživnino (alimente), ker je imel 15 ljubezenskih razmerij in nobeno ni ostalo brez posledic. Da bj se pa nobeni ne zameril, ni hotel vzeti nobene za ženo, nasprotno, navezal je stike z natakarico v krčmi v domačem kraju, iin ta mu je postala usodina. Neke lepe pomladne noči jo je čakal v gozdu. Naenkrat mu je pa vrgel nekdo od zadaj vrečo na glavo. Hitro so ga zvezali, in pošteno pretepli. Potem je Ra prišlo najhujše. Naenikrat je namreč stala pred njim ena izmed njegovih ljubic in mu Pritisnila na čelo sramotni žig z napisom »Brezsrčni zapeljivec deklet«. Črke so se vtisnile globoko v kožo in fant bo dolgo hodil po svetu, preden se mu bo posrečilo odstraniti sramotni žig, če ga bo sploh mogel.
Vložil je tožbo, toda sodišče je dekleta oprostilo.
*	Zdravilnost volovske krvi. Profesor Bor goraz je v bolnišnici v Rostovu ob Donu « poskusi dognal, da je z nekolikšno opreznost jO mogoče vbrizgati govejo kri v človeška telo, to pa v veliki množim, a da to ne por vzrooi resnih motenj. Ugotovljeno je, da spričo svojih posebnih lastnosti voiovska kri lahko nadomesti človeško in da bi se tako mogla izkoriščata kot učinkovit lek za mnoge bolezni.
*	E&nstven zakonski spor pred mariborskim sodiščem. Te dni je obravnaval civilni senat v Mariboru edinstveno zanimiv pirimer. Železniški uradnik Albin se je 1. 1921. poročil z evangeJičanko Marijo po evangeličanskem obredu. Jeseni 1. 1927. sta se sporazumno ločila pred mariborskim sodiščem. Kmalu zatem se je ločenka poročila v Ankari po muslimanskem obredu z nekim inženjerjem in nato odpotovala z možem v Južno Ameriko, kjer živi še danes. Ločeni mož pa se je hotel poročiti z 20nJetno Maro iz Ptuja. V Zagrebu kjer je živela, so ji sporočili, da je cerkveni zakon z Albinom mogoč, če preskrbi njen zaročenec razveljavljenje prvega zakona po cerkvenem oblastvu. Pri ordinariaitu v Mariboru je Albin sicer dosegel uradni cerkveni odlok o -razveljavijenju prvega zakona s pripombo. da mora skrbeti za veljavnost drugega zakona tudi pred državnim oblastvom, zlasti za primer, če bi se zglasila prva žena, in da ne moreta skleniti zakona na področju mariborske škofije, pač pa zagrebške. V marcu 1. 1932. sta se poročila v cerkvi sv. Blaža v Zagrebu na podlagi tamošnjega cerkvenega stališča, da je zakon mogoč na podlagi raz-veljavljenja prvega zakona. Pomladi i. 1933. pa je mož zahteval ločitev. Sledeča razsodba glede plačevanja mesečne odškodnine Mari v znesku 600 Din mesečno pa je dala možu povod za zahtevo razveljavljenja tudi drugega zakona. V tej zadevi je bila zdaj druga obravnava. Sodašče je imenovalo za branilca zakonske vezi odvetnika dr. Tomšiča. Ženo Maro je zastopal odvetnik dr. Brandstatter, moža pa dr. Slokar. Kot priči sta bila med drugimi zaslišana stolni prost dr. Vraber iu kanonik dr. Mirt. Plrofesor cerkvenega prava pri mariborskem bogoslovju dr. Močnik je podal izjavo, da je zakon bil veljaven. V teku razprave pa se je pokazalo, da velja v tem primeru določba 125 let starega občega drža vljanskegja zakona: »da se mora po pravu dokazati izvršena razdružitev«. Mišijeno je pri tem državljansko pravo. Razprava se je preložila v svrho zaslišanja novih prič.
*	Nenavaden primer Pomladitve. V Novem Sadu se udejstvuje kot pomlajevale« zdravnik dr. Slavko Uzelac, ki gre še dalje, kakor je šel znani pomlajevalec profesor Voronov. Ziez za pomlajevanje ne jemlje od opic, temveč od ljudi. Beograjska »-Politika« je obširno opisala nenavaden primer pomila-jevalne operacije. Neki beograjski bogatin je prosili dr. Uzelca, da bi nad njim izvršil operacijo iin da bi mu seveda tudi našel mladega človeka, ki bi proti primerni odškodnini prispevali svoje žleze .njegovi pomladitvi. Našli so nekega 20Ietnega brezposelnega delavca Rada Mairiča, ki se je s starim beograjskim bogatinom pogodili za tri tisoč dinarjev. Do take pogodbe je prišlo, ko je zdravnik mladeniču izjavil, da operacija n« bo huda, da njegovo zdravje ne bo trpelo iin da bo lahko že po nekaj urah zapustil zdravilišče. Slo pa ni tako, kakor je zdravnik obiijubrl. Oba operiranca sta pretrpela dosti bolečin in mladenič, ki je prodal svoj« žleze, je ležal več dni v zdravilišču. Zaradi tega je zahteval več denarja in dobil je še 1000 Din.
* Boj domačinov proti naseljencem na Ko-sovem polju. V Svenju na Koso ve m polju sta se pred leti naselila invalida Ivan Be-govič in Stojfco Stoševič. Dobila sta vsak svoj kos zemlje, ga pridno obdelovala, si postavila hišici in lepo napredovala v svojem gospodarstvu. Sosedje Ar n avti pa _so naseljenca obdolžili, da sta sti prisvojila nekaj občinskega sveta. Napetost med domačini in priseljencema je rasla od dne do dne, na-
posled pa je prišlo do izgredov. Kakih 30 $ sekirami in motikami oboroženih Arnavtov je naskočilo Stoševičev dom. Porušili so yso ogirajo in poškodovali tudi hišo. Potem
je tolpa krenila piroiti Begovičevi poisesiti. V silobranu je Begovič streljal in enega napadalca ustrelil.. Ostali so zbežalli. Spor so povzročili neki hujskači.
p^ojjOTiMgiMi m mm<zm žwž
MišllLi PO^IMis
Banja Luka. Slovenski orožniški kapiarJi. gojenci orožniške patrolne šole: Letič Ignac (Sv. Vid pri Ptuju), Stancar Ignac (Gornji Mfadetiči), Bobnič Rudolf (Blanea), Gre-gorič Janez (Nadlesk), Vaši Jožef (Sv. Andraž),. Odar Anton (Boh. B'.strica), Ro»,šek Ivan (Braslovče), Gete lin Anton (Radmirje), Pesek Mihajlo (Prepolje), Zmavc Janez (Savci) in Župančič Aloz (Sv. Jurij).
Beograd. Slovenski fant/*, služeči v 3. mi-traljeski četi 18. pesnega polka: kaplarja Go-lobič Franc (Bizeljsko in Savnik Janez (Za-kot), redovi: Za višek Ivan, Iljež Franc. Balon Anton, Šepetanc Franc. Putrih Franc (Bizeljsko), Levstik Karel, Hotko Jože (Globoko). Ferenčak Jože, Cer.ak Stanko (Zakot). Kež-man Vinko (Dobova). Demšič Alotjz (Pišece). Ban Blaž, Kostanšek Martin (Sromlje). Soba Alojz, Omerza Franc (Zdole). Koter Franc (št. Jernej). Hosta Martin, Pečar Martin (Sv. Križ), štefanič Anton (Kostanjevica).
Bitoli. Graničar Ignac Zmazek (Mala Nedelja).
Beograd. Orožniški podnairednik Dominik Koder man (Hotič pri Litiji).
Bogdane! - Djevdjelija. Slovenski fantje -orožniki: podnarednik Franc Krevs (Biška vas - Mirna peč), kaplarji Izidor Kočevar (Križevska vas - Metlika). Stanko Perpar (Dobrnič), Franc Repp (Sv. Tomaž), Jakob Znidar (Bohinj) in Janez Cvetko (Dobova).
Čačak. Slovenski vojaki, služeči pri obrtniški četi: Prešeren Franc (Radovljica). Maje-rič Boris (Svetinje pri Ormožu). Erman Alojz (Radovljica), Jurgec Jožef (Zavrč pri Ptuu). Lavrič Ciril (Ljubljana). Bohorič Albin (Rai-henburg). Remec Martin (Šmartno) Manček Ivan (Sevnica). Spanžel Anton (Sloven gradeč). Urbancelj Avgust (Slovenjgradec). Kobi Avgust (Vrhnika), Roman Poderžan (Muta). Bačun Franc (Ruše), Pureber Rdi (Ljubljana). Pangerl Jernej (Celje). Jelen Avgust (Sv. Andraž). Toplak Avgust (Pilštanj)
Čačak Marica Sbiil (Serdica).
Kosovska Mitrovica Slovenski fantje pri 24. pehotnem polku: redovi Režun Leopold (Št. Lambert pri Zagoriu) Kovač Ivan (Zagore ob Savi). Birk Dominik in Kos Maks (Litija). Martin Grubar in Jordan Anton (Št Jernej). Završek Janez (Kostanjevica), Kobler Janez (Brežice). Zener Rudolf in Kožuh Alojz (Ra;-benburg). Brodhk Leopold (Višnja gora). Miha Grbin (Buče pri Kozjem)
Koprivnica. Orožniška kaplarja Hausen-bach Anton (Selnica ob Dravi) in Franc Zagore (Št. Jernej).
Niš. Slovenski fantje pri konjeniški artelje-riji: kaplar Tomše Ivan (Skopice pri Brežicah), Prejac Janez (Sv. Lenart pri Ptuju) redovi Lončarič Leopold (Črešnievec Ti Slovenski Bistrici) Breznik Franc (Podvin-ci pri Pturu), Vrtačič Jože (Gmajnica pri Št. Jerneju). Kavčič Jože (Žlebe pri Ljubljani), Herodež Franc (Kapla vas pri Celju), Brglez (Makole pri Slovenski Bistrici)
Ohrid. Slovenski fantje mornarji: kaplar Jože Mohor (Gržeča ' vas) mornar i Aloiz Hosner (Prevalje). Franc More (Draga). Pi-javec Adolf (Ruše) Ivan Pečur (LogatecV Franc Povše (Zagorie).
Petrovgrad. Slovenski fantje pri 25. pehotnem polku Ferdinanda L. kralja Rumunske-ga: kaplar Rozman Ivan (Bizeljsko pri Brežicah) kaplar Strojnik Avgust (Prevalie), Ovter Anton (Nova cerkev) Primšek Miha (Sv. Pavel pri Preboldu).
Prepolac na Kosovom polju. Orožniški klaplar Jožef Gašparut (Dol pri Hrastniku).
Preševo. Obitelj orožniškega podnairedni-ka Milana Škofa z ženo Tončko in hčerkama Ladislavo in Verico.
Ravna reka. Rudarji Iršič Franc, Frim Rudolf in Gošnik Alojz (Konjice), Šmalc Alojz in Kumip Avgust (Gornje Sušice pri Novem mestu).
Rtanj. Slovenski rudarji Anton Berglez (Konjiška vas pri Konjicah), Ivan Petrič (Podmilj pri Litiji), Franc Golob (Razborje pri Čatežu), Franc Grošelj (Št. Lambert), Franc Remšak (Colnišče pri Zagoiniu), Franc in Anton Poglajen (Gradiše pri Litiji), Pavel Bitenc in Josip Gorše (Cebelnik pri Litiji), Albin Ocepek (St. Lambert), Bratje Vozli (Golče pri št. Lambertu), Franc Suša (Ostrož no Brdo), Ivan in Josip Urbanija, Valentin Krhlikar, Franc Vozel, Franc in Ivan Prosenc in žena Frančiška Prosenc.
Skoplje. Slovenski fantje orožniki: podnarednik Škorjanc Leopold (Loka pri Zusrnu), Korenč Franc (Dolnji Logatec), kaplarji So-štarič Jožef (Veržej pri Ljutomeru). Ekart Maks (Št. Janž na Dravskem polju), Luzner Jožef (Ze'ezniki) Majcen Franc (Mirna peč). Dime Ivan (Trzin).
Skoppe. Graničar Potočnik Franc (Zetale).
Sremska Kamenica. Orožniški kaplar Tan-šek Štefan (Tratna pri Grobelnem)
Berovo-Strumica. Slovenski fantje služeči pri 1. bataljonu 49 nebo. po'ka: kaplarji Jerman Alojz. Janežič Ignacii (Škooijan pri Mokronogu). Novak Karel. Vr°čko Ivan (Planina pri Sevnici). Golob Josip (Bučka ori Krškem). Opalk Franc (Raka pri Krškem). Kerin Febks (Leskovec pri Krškem). Kovačič Egidii (Mokronog), Glušič Ivan (Št. Rupert). Renko Anton (Tržišče) *n Blatnik Ivan (Rabenburg)
Sremska Kamenica Goienci orožn ške ood-ofic. šole: Klepec Julij. Klopčič Framo. Budna Anton. Grozdanič Jovan, Vidovič Leopold. Zugman Lovno. Frebih Ignac. Zveglič Franjo. Kosmač lanez. Trček Franc Bndboršek Jožef. Ančroik Vid Jošt Janez. Bohinc Andrej. Lesar Rudolf. Šneler Franc Rižnar Franc. Muha Anton. Triplat Franc. Gruič S;meon. Ancelj Andrej, Rudolf Anton. Tome Josip, Podboršek V-nko. Kline Ivan. Rozenberg Er-vin. Tomšič Ivan. Seršen Miroslav. Pekovšak Marti-, Počkai Josip. Mirtič Josip. Ravšelj Ivan in Andolšek Josip.
Sremska Kamenica. Slovenski fantje orožniki: kaplarji Jerina Andrej (Dolenji Logatec). Alojz Gujtman (Murski Črnci). Vinko Zupane (Vogle). Vidovič Jožef (Vurbernr). Plavček Franc (Sv Florijan pri Rogatcu). Belovič Peter (Štrigova). Zitek Franc (Murska Sobota). Zigon Franc (Gorčerevca). Križa1 Josip (Za o lana nad Vrhniko). Ambrožič Aloiz (Ribnica).
Štlp. Slovenski voiaki: Kelher Ferdinand (Bizelisko) Kordež M;hael (Črna). Hliš Jer-nei (Šoštani) Kodrun Ivan (Pievalie).
Zagreb. Slovanski fant;e pri zrakoplovnem polku: Jožko Žalec (Špeharie-Vinica ob Kolpi). Tule Hočevar (Semič) ^ntnn Dn^nvan (Svržaki ori Metliki) Janez Starešin? (Krasi, nec pri Črnomliu) .Io5e Jak^včič (Cekvišče ori Metliki). Martfn Oonrfc (MetlikaV Jože Duh (Raka pr Krškem). Viktor Lavrič (Novo mesto). Ra^^l Škvarča (Dolenii Logatec). Andrej Zima (Hrušica pri Jesenicah) Janp" Oo-ričar (Leskover ori Krškem) Ludvik Zuoan (Mirna peč pri Novem m<*stu). Moiz" ?abkar (D-novo pri Krškem) in Franc Cerar f^-an).
Zaiiečar. Slovanski fanrie vo^ki pri 20 nehotnem polku: Horvat Jožko (T iwV>mf»rY He-ric Stanko (B'-',nn,slavci) ctrnvnik F">»iV> vograd). Vozlič Jakob (Osluševci). Budia Jo-
žef (Logarovoi), Kavčič Franc (Sveta Ana), Robnik Franc (Murska Sobota), Kramberger Franc (Babinci), Rajh Lojze (Branoslavci), Inkret Lenart (Rogaška Slatina), Preac Stanko (Ptuj) in Pesek Aleksander (Marija Snežna).
Zaječar. Slovenski fantje, služeči pri 20. pehotnem polku: kaplarji Jožef Zrim (Kuz-ma), Josiip Horvat (Ljutomer), Štefan škr-janc (Brebrovnik), Stanko Preac (Ptuj), Stanlko Heric (Branislavci), Franc Ratnik (Tropovci), Lenart Inkret (Velke Rodne), Franc Bercko (Spodnje Sečovo), Aleksander Peserl (Marija nSežna), Franc Bemik (Slovenska Bistrica); redovi Alojz Holc (Janezove!), Franc Ficiko (Kroplivnik), Anton Zekš (Pečeravci), Franc Bertalanič (Kovačevci), Anton Ojšter (Jurišinci), Anton Kokolj (Ko-strivnica).
*
Jagerndorf (Češkoslovaška). Anton Ce-tinski.
Farschwilier (Francija). Rudar Ivan Samec (Tevče pri Ajdovščini), čevljarski moster Kimovec Maks in Antoniia (Sava pri Litiji).
Pienues (Francija). Alojz in Julija Centa. Franc in Marija Kogoj, Franc in Marija Vezo-višek.
La Machine (Francija). Jugoslovensko delavsko podporno društvo sv. Barbare. — Anzelmi Pavel s svojo družino želi vesele praznike svojemu bratu Ivanu v Ameriki, od katerega ni več glasu.
Labois<4^re (Francija). Florijan Janeš (Bez_ govica prj Osilnici).
Sediš (Francija) Banko Janez (Dankovci) in Novak Ludvik (Ratkovci).
Violaine (Francija). Gozdni delavoi Valentin Kovač (Vode pri Gerovu), Franjo Volf in Franjo in Josip Poje (Vrhovci pri Čabru).
Homberg — Hochheide (Nemčija). Gospe Brenko, Bahar, Kus, Kovačič in Mohar in Andrej Breznikar, Josip Breznikar, Anton Borštnar, Cebin Fran, Germadnik Gregor, Hriberšek Fran, Jančič Tomaž, Kališnik Rudolf, Keržišnik Anton, Kink Franc. Kukman Franc, Klenovšek Jakob. Klembas Josip. Majdič Fran, Mohorič Ivan, Mlakar Franc, Malovrh Ignac, Oblak Franc, Serak Karel, Vabič Franc. Zupane Miha in Bajde Štefan.
Essen — Berge — Borbeck. (Nemčija). Jugoslovensko delavsko društvo: Jože Sker-lovnik z ženo. Franc Ravnikar z ženo. Anton Pulutnik z ženo. Avgust Grahli, Franc Grahli z ženo, Matija Hostnik, Anton Mam z ženo. Anton Obrol z ženo. Frarnc Lorber z ženo. Matija Jaklič z ženo. Ivan Kuga z ženo. Franc Bernot. Anton Bastjančič z ženo, Ivan Podbevšek z ženo. Roža Sladič. Juli-jana Koželj.
Heerlerheide (Holandska) Frainc Karo (Vransko).
Alta Grada (Argentina) Anton Zugeli. Janko Znidaršič in Jože Govednik (Curile pri Metliki) in Martin Matkovič (Vidošiči).
KOSILO NOVOPOROCENCEV
1.	Na dan poroke.
2.	Štiri tedne pozneje.
BASEN
Učitelj: »Basen je izmišljena povest o živalih. Kdo ve kakšno tako povest?« Mihec: »Povest o štorklji, gospod učitelj!«

Čez trate gre velika noč
Cez trate »re velika noč. pozdravila cvetje jo ob noti. hitijo ptički ji naproti in spremlja io skrivnostna moč
Pomlad ;e tu: vstajenja god priroda vsa praznuie z nami, odpevajo ji božji hrami: »Iz groba res ie "stal Gospoui«
»Velika noč, vstajenja dan!« Spet prifcrkavajo zvonovi. »Gospod je vstal!« pojo glasovi iz tisoč grl čez hrib in p'an.
Soteščan.
Slovenska cvetna nedelja
Na cvetno ncueijo leta 1880. se je na vasi pojavil tuj človek. Prišel je zarana in krenil z lahkim, a samozavestnim korakom narav« nost v županovo krčmo. Sedel je v najtes« nejši kot blizu velike peči in se začel zve« davo razgledovati po možeh in fantih, ki so stali ali sedeli in se mirno pomenkovali. Ko je bil tujec stopil v sobo in jih pozdravil v nemškem jeziku, so se presenečeno ozrli, za trenutek vsi potihnili ter mu nato, tudi v nemškem jeziku, prijazno odzdravili.-Na vi« dez se potem niso več zmenili zanj. Toda, če je le kdo mogel, ga je skrivaj, z ne pre« več prijaznim in vprašujočim pogledom na« glo ošinil in takoj spet govoril dalje Prav za prav so vsi vedeli, kdo je in čemu je pri» šel, dasi ga ni nihče poznal. Ze način, kako jih je zvedavao opazoval, kakor bi jih bil me» ril, jinn je dal razumeti, da je spet eden iz« med tistih nemških lovcev, ki stika za zdra« vimi, krepkimi fanti in možmi, da jih z go* ro obljub zvabi tja nekam daleč na nemški sever, v neko Vestfalijo, kjer sta premog in železo kar pri vrhu, pa celo srebro m zlato in baker, da je tam. le knapov nič In prav na cvetno nedeljo ga je moral zlodej prine« 6ti! so mislili fantje in možje, ki so iim bile misli še malo ooprei vesele, brezskrbne, oči živahne, besede vedre, zdaj pa so se jim od trenutka do trenutka ho! i mračili obrazi, /te so ugibali, koga spelie Vemec iz domače va« si. Gorše nemara poide, ker je na bobnu Morda poide kar ie obema sino^na Vci tri* je so pravi hrusti, a kaj naj počnejo doma brez zemlje!
»Za nas doma res kmalu ne bo več koščka zemlje!« je zamodroval Šimen. Vsi so ga pogledali. Nihče mu ni odgovoril. Saj je tu« di ta že prestal boben. Hlapec prav gotovo ne ostane. Preponosen je Knap bo. Na nje« govem posestvu se pa šopiri tuja spaka, ki ne zna poštene domače besede pametno iz« pregovoriti
Tako«le so mislili vsak zase in v presled« kih glasno modrovali Prišel je župan in pri« sedel k tujcu. Kmalu sta se živahno razgo« varjala. Ko sta končala, je župan pristopil k možem in jim mračno dejal:
»Kajne, bera bo velika Dozdaj se jih je že neka i nad sto odločilo, da poidejo kopat na nemško Šimen. ti tudi. kajne!«
»Če so mi prodali grunt, zakaj pa ne bi smel še sebe sam Drodati!« je zarenčal Si« men. »Po veliki noči oojdemo Hoch Kaiser Franz Josef!« je ujedljivo vzkliknil in z'ob» no pogledal tujca v kotu No. tuicu je bilo malo do tega, da bi mu kakorkoli odgovar« ial. Moral je držati svoi plen. Možje pa Šimna s nogledi krotili, na i se vendar ne snozahi, da ne pojde v arest namesto Nemško.
na
Solnce je sijalo 'z vso svojo mlado pom« ladno močjo na prijazno vasico, ki je bila vsa v belem in rožnatem cvetiu Mimo krč« me «o nrihajale prve gruče otrok z butara« mi. Možie so postajali pred krčmo, da bi vi« deli. k<-I<-> bo imel naivečio Za nekai časa so pozabili zloveščega tujca in boben in vso si« romaščino. Obrazi so se jim zjasnili in ne«
kaj krepkih Žaljivk jim je kmalu izzvalo ve« sel smeh.
Po cesti se je razvila prava procesija bu» tar, krasno pisan dolg gozden trak, ki se je nihaje pomikal proti farni cerkvi Malčki so noseč butarice žalostno ali pa tudi zavistno gledali na velike butare, ki so se kar šibi* le pod težo jabolk in pomaranč Tu pa tam je tega ali onega prav pošteno zanašalo sem in tja, ker je bila butara vsaj dvakrat večja od njega. Pa ni obupaval. Ponosno je racal težko prestavljajoč svoji nožici dalje pod težkim, pisanim bremenom, ki nai hišo in ži« vino obvaruje strele in bolezni Možje so se že prav od srca nasmejali in po največji bu« tari prisodili največjo čast osemletnemu Klemenovemu Jurčku, ki je hodil sredi, bu« taric s korakom orjaka, težko sopeč in mal« ce sklonjen pod velikim nestvorom. ki ie bil podoben mladi smreki, na n.iei pa jabol« ko pri jabolku. Z vrha, ki ga je kronal ko« šat grmiček* brinja so se pa vili pisani tra« kovi zdolž butare, se opletali okoli nie, se zaganjali Jurčku v obraz ali pa vihrali ka* kor pravcato cerkveno bandero
Jurčka je vse občudovalo Tako ponosno je šel kakor oča Urh, trški pek, kadar je ne« sel nebo. Ze res, da se je Jurček pošteno opotekal in se. o joi. zdaj pa zdai zaman lo» vi', da bi ostal z butaro v ravnotežju Na vsem lepem, in to prav pred županovo krč« mo, tako rekoč pred vsemi farani. sta se on in butara, kakor sta bila dolga in široka, sredi ceste zvrnila v prah Jurček je sprva od presenečenja kar pozabil zajokati Na« denj se je sklon'1 cel gozd butar butaric in oličnih vejic Mlade? ie zavriskala in zanle« sala okoli siromačka In Jurček ie zaV>kaI, da "e Šimen ni moeel ve* nremafjovati Po« hral ie Jurčka iz nrah>>. pobral «e butaroJn krenil ž niim proti cerkvi, otroci pa za njim Hivie vriščeč-
»Jurček je jurček! Jurček je jurček!«
Ali možje so se le zmotili. Na koncu vasi se je nekaj zamajalo in izginilo Pomencali so si oči 'n spet zastrmeli Spet se je na kon« cu vasi nekaj zamajalo prišlo bliže in spet izginilo. Čez nekaj časa so ugledali velikan« sko butaro, kar celih pet metrov visoko, ko« šato, pisano, z dolgimi svetlimi trakovi ob« dano in z jabolki in s pomarančami oblože« no. Nosila jo je kovačeva devetletna Man« ca v prazničnem belem oblačilu Ampak, za božjo voljo, kakšno je bilo to DrazniČno ob« lačilce' Povaliano, prašno, zmečkano, tu pa tam natrgano, toda nad vso to obupno po« dobo je sijal tako nežno blažen, srečen ob« raz, tako ponosno trmast pofiled. da so se možie kar kmalu nehali krobotati in sogla« sno priznali, da ma kovačeva mala Manca naivečio in nailenšo butaro.
Le Martinčku, ki je bil že iant od fare, čeprav še ni imel za sehoi štirinajstih cvet« nih nedelj, ni hotelr. v glavo, da i?a je mora« la prav kovačeva Manca. ta punčara, pose« kati z največjo butaro, sa' ie bila niegova tudi velika Kadarkoli ie Mančin?1 butara le malo zanihala ie bil Martinček takoj zraven nie. se ie rahlo, v znamenie nekake kliubo« valne zaščite s komolcem doteknil in Mani« čina butara je napravila moeočen lok. obri« sala tega in onega ne*no 7 brinjem. potem se je pa s ceste zakadilo, kakor bi bil zdrvel voz mimo Možje pred županovo krčmo so
od sile resno kimali in vzklikali:
»Manca, drži sel Le drži se, Mancal« Zdajci je Martinček v strahu vzkliknil:
»Manca! Manca! Butara spet pada!«
Toda Manco je Martinčkov vzklik še bolj vlekel v cestni prah kakor butara samo, ki se je v krasnem loku nagnila in treščila na cesto, da so odletela z nje jabolka. Manca je pa žalostno zajokala. Možje in fantje so se smejali. Tedaj je Martinčka iznenada mi« nilo vse veselje. Stisnil je Manci svojo buta« ro v roko. Zvonilo je že. A Manca Martinč* kove butare ni marala. Pobrala je svojo in šla ž njo, vsa solzna in prašna dalje.
Skozi okno županove krčme je pa bulil tujec v veselje cvetne nedelje in z očmi lo«
vil duše za nemško deželo.
*
Potekla so leta. Deset cvetnih nedelj je le že lep spomin. Manca jih ima za seboj de* vetnajst, Martinček tri in dvajset. A Mar« tinčka prav za prav ni več. Zdaj je Martin, zdrav, zagorel, krepak fant, ki več ne nosi butare. Tudi Manca ne. Manca ima rdeče obrobljene veke. Joče. Malo spi. Martin, ta nekdanji nagajivi Martinček, je mrk. Le po« noči je časih slišati njegov vrisk. A vse red« keje.
Martin odhaja. Manca joče. Rada ga ima. Tako rada, da bi šla ž njim tja v nemško deželo, kjer pravijo, solnce skoraj nikoli ne sije. Toda Martin je ne more vzeti s seboj. Obljublja ji, da pošlje denar. Za njim naj pride, če ga ima res rada. In Manca ga ima rada. Kima. Da, za njim pride. Saj je šla Trlepova Metka tudi za Janezom. Drug za drugim gredo, vsak s svojo težko butaro brez jabolk in pomaranč. Zemlja da prema« lo kruha. Nemški valpet bije ob boben. Zdaj tu zdaj tam.
Martin je šel na Nemško. S šopkom rož« marina in nageljnov je skozi okno vagona še z nekaj tovariši poslednjič zavriskal v domačo vas. Manca je vrisk slišala. Saj je veljal njej in domači zemlji.
In Martin se je odpeljal s slovensko cvet« no nedeljo v srcu daleč v tujino. In s spo« minoim na Manco.
Tiste cvetne nedelje pred davnimi leti, ko sta dva otroka nesla veliki in težki butari v cerkev k blagoslovu, trenutka, ko je Manci, solzni in ponosni, dal svojo butaro, ni mo« gel pozabiti. V globokih rovih se je med lomljenjem črnega kamna ob svitu medlih rudniških svetilk spominjal cvetne nedelje in Maničine butare.Včasih je za trenutek ob« stal in se zamislil. Pustil je doma Manco brez dobre duše, ki bi jo imela rada in ji pomagala v hudih dneh. Že dve cvetni ne« delji je preživel v tuji zemlji — obe cvetni nedelji globoko pod zemljo v težkem za« dušljivem polmraku, med eksplozijami, med sikajočimi krampi, med znojnimi, golimi telesi, brez solnca, brez pomladi.
Potem ji je pisal, poslal denar, da se mu vrne cvetna nedelja, dih domače zemlje, vsa ljubezen do vrtov tam okoli sosedne hi« še, ki-mu je že uhajala daleč v globino oto« pelosti. Spet je zavriskal kakor nekoč, se za« smejal, slovenski knap med Poljaki, Rusi, Čehi, Italijani, Nemci. Hrvati, Srbi na vest« falski zemlji. Manca je prišla.
S slovensko cvetno nedeljo v srca
Z upanjem slovenskega ratarja, da ga ne* bo ne zapusti.
Zdaj ju vidim tam daleč pred rudnikom na majhnem vrtičku, ki ni večji od tesne iz« be. Stara sta. Okoli njiju so veliki otroci, vnuki in vnučice. Smehljajoč se gledata kri svoje krvi, ki opaja bogato vestfalsko zem* Ijo.
Njune misli hite uhajajo v domovino. Vr« nila bi se. O, nekoč se vrneta in spet doži« vita cvetno nedeljo. Tam doma se kaki Man« ci in Martinčku pred županovo krčmo za« smejeta tako iz srca, kakor so se njima sme* jaM stari očanci.
Razočaranje
Hlapec Tilen je naredil v luevu veliKo leseno zajčnioo. Piri sosedu mizarju je dobili skoro zastonj odpadke od desk m zbil je posamezne manjše predale ter jih naposled sestavil v veliko leseno zajčjo hišico, ki je je bil zedo veseL
Počasi je kupoval zajce par za parom in bil zadovoljen, ko so se mu množili:
»Za veliiko noč bo sikotlila najlepša zajka, tista srebrna, in imel bom mladičev nič koliko!« se je radosti! in se nasproti vsakemu pohvalil.
Sosedova dekla Breda se je zmerom zanimala zanj in njegovo živad, kar mu je dobro delo, saj mu je bila mladenka kar všeč in najrajši bi jo povprašal, ali ga hoče za moža. Toda kam naj jo povede, če nima svojega miti za ped in je samo beden hlapčič? Zdajci so mu pa kar čez noč prinesli novo upanje. Začel je zidati v mislih zlate gradove. Da, da, do velike noči bo spet večji zarod. Nekajj zajcev bo lahko proda! ter nesel prvi denar v hranilnico. Počasi si bo nakupil betice, tete angorske zajce s svileno dlako, ki se lahko dirago proda. In česal jim bo dlako ter jo prodajal in si spet zaslužil. Zajčja družina bo rasla, angorci se bodo razmnožiti, dragi so in dobival bo za vsak par lepe denarce!
Kadar je poslej srečal Bredo, se ji je pogumno približal, jo kaj vprašal in se pohvalil s svojimi zajci.
Breda je bila dobro in prijazno dekle. Ni mu oporekala, le kimala mu je in ga izpra-ševala to in ono.
Pa se je bližala velika noč.
V hlevu je bilo vroče in zajci so kar trpeti v svojih zatohlih celicah. Toda Tilen se ni spomnil, da to mi dobro, čeprav je vedel, da si kunci, če so spuščeni po hlevu, kar sami skopljejo v tla luknjo in si poiščejo hlad v tleh.
In tako mu je poginilo nekaj zajcev od vročine, kar ga je zelo preplašilo. Zadovoljen pa je bil, da je ostala zdrava vsaj lepa srebrna samica, saj je še pred veliko nočjo pričakoval njenega blagoslova.
Pa je usoda zanesla enkrat v hlev deklo Bredo, ko Tilna ni bilo doma. Ogledala si je zajce. Ker je menila, da lahko vse jedo, je prinesla srebrni samici polno naročje same presne krme.
Zajka se je lotila krme. Se tisto noč Je vrgla šest mladičev. Drugi dan pa je kar obstala. Ko jo je Tiilen dvignil, je bila že skoro trda. Preveč se je na žrla presne krme in napelo jo je. Zdaj je žalostno čepela poleg svojih mladičev iin otožno gledala svojega gospodarja z velikimi rjavti-mi očrni
Mladenič je skušal zajko ozdraviti, nesel jo je na dvorišče in jo podil, da bi letala, a vse ni pomagalo. Kmalu mu je občepela mrtva v rokah.
Ko je pogledal mladiče, mu je biilo tako hudo, da bi se najrajši zjokal, tn prav Breda je morala to zakriviti.
Žalosten in obupam je skušal pridržati mladiče pri življenju, s slamioo jim je spuščal v gobčke mleko in se mučil z njimi. Njegov trud je bil zaman. Na velikonočno nedeljo mu je zadnji poginil. Odnesel ga je ven in ga zakopal v gnoj ter se hotel otožen obleči, da bi šel k veliki maši.
Tedaj je prišla mimo Breda vsa praznična. Smeje se ga je vprašala:
»Kalko je s tvojimi zajčki?«
»Veš, Breda, nesreča! Ti pač nisi vedela, pa si prinesla moji zajki preveč preshe krme. Preobjedla se je in mi poginila.«
»Kaj pa mladiči?«
»Trudil sem se z njimi, a nisem jih mogel obdržati pri življenju. Pravkar sem zadnjega zagrebel v gnoj.«
Mladenka se je zahahljala:
Z zajci ne bo nikoli nič, dragi .moj!« Potem ga je resno pogledala in mu dejala:
»Tilen, zdaj pa srečne praznike in dobro se imeu"! Danes pojdem k teti za praznike, a potem ostanem pri nji.«
»Aili za vedno?«
»Da, za zmerom! Veš, Kosov učitelj zahaja k nji iin prav včeraj mi je pisala, naj pridem, ker me je že napol zasnubil.«
»Torej mene ne maraš?«
»Saj ti nisem nikoli rekla, da te ljubimi Pa pozdravljen!«
Odfrlela je vsa vesela in žarečega obraza.
Mladenič je ostal sam. Tiho je šel k svoU zajčnici v hlev. Zagledal se je v prazne pre-delke in čedalje hujše mu je bilo pni srcu.
Da, ali ni vsega zakrivila ona? Kako je prišla in mu uničila zajko, tisto lepo srebrno, mater šestih mladičev, ki so brez nje morali poginiti. In potem, kako hladnokrvno mu je stopila na srce in steptala vse njegove upe. Sama je namigavala na ljubezen in mu zbudila nado, da postane enkrat njegova.
Stisnil je pesti, zgrabil prazno zajčnico in Jo treščil ob tla.
Truden in sklonjen kakor starec se je preoblekel in šel počasi v cerkev.
Gustav Strniša.
Tekma za ženina
Smodinova in Cvajnarjeva hiša sla si bili ž£ od nekdaj navzkriž. Odkar pa je stari S modi,n izročil posestvo sinu, ki je bil tedaj prekoračil že štirideseto leto, se je spor« med obema sosedoma še povečal, in sicer iz gole nevoščljivosto.
P:r,i Cvajnarju so namreč že dolgo vrsto let redili DiKa. Da bi mladi Smodin ne zaostajal za sosedom, si je še on omisilJ bika prave pincgavske pasme. Zaradi tega se je naprotstvo med sosedoma še poostrilo.
lo pa še posebno zato, ker sta Smodinova in Cvajnarjeva hiša stali tafco, da sta bili dvorišči obrnjeni drugo proti drugemu.
Miru ni bilo in ga ni bilo.
lega si je najbolj želela Smodinova Manca, sestra mladega Smodina, že skoraj od-cvelo dekle.
Toda kljub svoji odcvelosti Manca še ni izgubila nade na možitev, zlasti še zato, ker je imela izgovorjeno lepo doto. To ji bo moral brat izplačati, kadar bo zahtevala.
Zaradi večnih prepirov s sosedom tili biio nobenega snubca k hiši. Vsaj Manca je tako mislila, ker j« zadnji predpust spet minil brez ženina.
Trdno je upala, da ji bo po veliki noči sreča mila. Treba se bo le pobrigati na veliko soboto po procesiji, zakaj dekle, kli z velikonočnim blagoslovom na glavi gredoč iz cenkve prvo prestopi domači prag, se tisto leto gotovo omoži.
Precej jih je v vasi, ki bi rade dale slovo samskemu stanu, zato bo tekma gotovo huda.
A Mance ne skrbi, urna je in spretna za deset mlajših. Jerbas na glavi ti nese kakor le kaj in še držati ga ji ni treba.
Ko ji je bilo šestnajst let, je prvikrat nesla žegen v cerkev, potem pa vsako veliko noč. A do danes se ji še ni posrečilo, da bi bila "prva doma.
Letos pa mora na vsak način doseči prvenstvo ali, kakor pravijo učeni ljudje, rekord, pa če tudi malo poslepari.
O, Manca ve za vse bližnke, ki drže od farne cerkve proti vasi. Na eno izmed njih zavije in rekord bo dosežen.
S takimi lepimi načrti v glavi ie Manca komaj čakala velike noči.
A kaj, ko pa je na svetu sreča tako o*o-teča. Po procesiji na veliko soboto popoldne je bilo pri fairi običajno blagoslavljarije velikonočnih jestvin. S polnimi jerbasi na glavi, pokritimi s čipkastimi prti, so hitela dekleta v cerkev. Pred cerkvijo so prežaH nanje ministranti z velikimi košarami. Vsaka prinašalka se je morala odkupiti s pirhom, pomarančo ali kakšnim dinarjem, preden je smela k blagoslovu.
Miračilo se je že, ko je bil blagoslov končan. In tedaj se je začela dirka — tekma za ženina. Vsekrižem so drvela dekleta iz cerkve, vsaka je imela pred očmi samo to, da bi bila prva doma. Smodinova Manca ni spustila izpred oči Cvajnarjeve dekle, ki ie letos nesla k blagoslovu. Takoj po končanem
»	»DOMOVINA«
opravilu v cerkvi je zdrvela mimo nje in se urino odzibala na stransko pot proti bližnid.
Skoraj vsa dekleta je prehitela, zavila na bližnico in dirjala naprej po stezi mimo kozolcev, ki so stali tam kar zapored. Ze so se prikazale izza ovinka prve vaške hiše, še nekaj minut, in Manca bo doma.
Ozrla se je nazaj. Še nobenega dekleta ni bilo videti. Pač, daleč zadaj sta hiteli dve in cimcali z jerbasoma. No, teh se Manca ne ustraši. Tako gotovo je kakor amen v oče-našu: rekord bo letos njen!
Manca bi bila od veselja najrajši zapela, če bi ne bilo toliko zijal, zakaj že je hitela mirno prvih hiš.
Pravkar je hotela zaviti na domače dvorišče, ko je pribezljal izza plota Cvajnarjev bik.
Manca je odskočila, se spotaknila in v tistem trenutku ji je padel jerbas z vsemi dobrotami z glave na tla.
»ležeš Marija!« je žavpila Manca in se prijela za glavo.
Na krik je pritekla mlada Smodinka.
»Moj kolač, moja gnjat in pirhi — vse zdrobljeno, vse zmečkano« je vzdihovala in metala kose v jerbas.
Cvajnarjeva dekla in druga dekleta, ki so tačas dohitela Manco, so se hudomušno muzala, a Manca jo je od jeze vsa rdeča ubrala naravnost v svojo čumnato.
Pa vendar se je te smole držalo tudi nekoliko sreče. Prileten fant, gospodar iz sosednje vasi. ki je bil prignal kravo k Cvajnarju, jo je moral po sitnem dogodku odvesti k Smodinku, ker Cvajnarjevi na noben način niso mogli bika spraviti v hlev.
Ko se je malo pomudil v kuhinji, sta iz-pregovorila z Manco nekaj besed, in to je zadostovalo, da jo je fant prihodnjo nedeljo zasnubil.
In tako je Smodinkova Manca kljub izgubljenemu rekordu vendar dab;,a ženina.
Od tega časa se pa tudi Cvajnarjevi in Smod novi niso več gledali tako postrani jn do prihodnje velike noči si bodo nemara že iskreni prijatelji.
Vinko Bitenc .
Pes ganil gospodarja
V prvi polovici minulega stoletja je raz* sajala po deželi huda lakota. Zaradi slabih letin ni bilo živeža, in še to, kar so ljudje pridelali, ni imelo pravega teka. Trdni kmet* je, ki so imeli denar ali zaloge žita, so že še shajali; mnogim siromakom pa je manjkalo celo živalske hrane.
Tak siromak je bil tudi mož, ki se je ne* kega dneva ustavil v Javorju pred Vidmar* jevo hišo. Hrbet mu je bil upognjen in ves se je tresel od slabosti, ker že več dni ni okusil tople hrane. Plaho se je oziral okrog sebe, zakaj Vidmar je ozmerjal vsakega be* rača ter ga odslovil brez milodara.
Pred hlevom je zarožljala veriga Domači pes sultan je planil od lesenega korita; za* vohal je tujega človeka, toda ko je zagledal sključenega prosjaka. je stisnil Tep med no* ge in zlezel v hišico pod stopnice
Korito je bilo napolnjeno s krompirjem. Lačnemu siromaku se je oglasil želodec. Z drsajočimi koraki se je bližal hlevu, da bi se nasitil z ostanki iz pasjega korita.
Tedaj se je pojavil na dvorišču Vidmar. »Potepuh, kaj delaš tukaj?« se je razkora* čil. »Ali ne vidiš psa, ki te bo popadel?«
»Vaš pes je krotak ko jagnje«, je odgovo* ril tuiec in pobiral krompir iz korita.
»Čakaj, capin, boš že videl! Sultan, ali ga ne boš? Primi ga!« je ščuva! psa na siroma« ka. Toda žival se ni zmenila.
»A, takšen čuvaj si!« mu je nameril s pa* lico. »Beži!« je zakričal na berača. »Sicer ga snustim z verige«.
»Meni ne bo storil ničesar žalega,« je re< kel ubožec in mirno užival ostanke.
Vidmar je priiel za verigo. Toda pes se mu je začel dobrikati, kakor bi ga hotel pro* siti, naj se usmili siromaka.
»Čudno!« Skopuh je zmajeval z rameni. Njegovo trdo srce se je začelo mehčati.
Št. 15	' * —
»Sultan je bil doslej ves divji, kadar je sto« pila na dvorišče kaka tuja oseba. Zdaj pa trpi, da mu jemlje hrano iz korita.«
»Kdo pa si?« se je naposled obregnil ob neznanca.
»Siromak sem — takšen, da se me je celo pes usmilil . . .«
»Ako je res, kar praviš, pojdi z menoj v hišo,« mu je rekel sočutno. »Pri nas še ne stradamo.«
Posadil ga je za mizo ter mu postregel z mlekom in s kruhom. »Zdaj mi ne reci, da sem slabši od psa,« se je ponesel. »Rad bi pa le vedel, odkod si prišel in kako si zago< voril psa, da te ni popadel.«
Siromak se je bridko nasmehnil. »Pes je boljši kakor marsikak človek in ne sovraži domačina . . .«
Vidmarja je zadel ta očitek. Spomnil se je svojega bratranca, ki ga je pred mnogi* mi leti spodil od hiše. »Morda pa ve kaj o njem,« mu je rojilo po glavi.
»Kakor je videti, nisi daleč od tukaj,« ga je hotel spoznati.
»Nisem,« mu je pritrdil. »V Javorju mi je tekla zibka . . .«
»Pa nisi ti . . .« si je domislil, a ni mogel izreči do kraja.
»Tvoj bratranec,« mu je pomagal izgovo* riti.
Vidmarju se je utrnila solza. »Tine, od* pusti!« mu je segel v roko. »Vem. da sem ti storil krivico. Zato pa ostani pri meni in uži* vaj moje imetje.«
Z veseljem je sprejel siromak njegovo po* nudbo. Kam pa naj gre zdaj na stara leta! Tako je Previdnost uporabila brezumno ži* val, da je genila trdosrčnega gospodarja.
Soteščan.
Rudar na praznike
Kristus je vstal iz mračnih globin, zdrobil je groba pečat, Tako je pokazal človeštvu bog Sin novo vstajenje. Pomlad.
Jaz pa sem sam v temini ostal, žena, otroci v bedi praznujejo Srca človeška so trša od skal, da v dnevih, še svetih sirote gladu jejo!
Kristus je vstal iz mračnih globin., jaz se pogrezam v tiho bolest: C rute usode trda je pest, t je je veselje rudarskih družin?
Gustav Strniša
Živi raglji
Raglje so različne. Ribničani prodajajo majhne raglje za otroke, ki z njimi ropotajo po ulicah, straše o veliki noči Boga in begajo občutljive ljudi, da si maše ušesa.
Druge, večje raglje se oglase zadnje dni pred veliko nočjo iz zvonikov in oznanjajo, da so zvonovi poromali v Rim.
Nazadnje imamo še žive raglje, ki so najglasnejše in ragljajo kar vse leto v delavnikih in v praznikih. In to so klepetulje, ženske, ki stoje pred hišami ali po praznih ulicah kar po več ur, pridno obirajo svojega bližnjega in zapravljajo dragoceni čas.
In dve taki ragljici sta bili v naši vasi. Prva je bila cerkovnikov a hči Trelčeva Ka-triea, a diruga njena prijateljica Miklova Špela. Zaman se je cerkovnik Miha trudil, da bi svojo hčer odvadi! njene bolezni. Prav tako je moral mož Miklove Špele, pošteni čevljar Tine, mnogo potrpeti zaradi svoje zgovorne ženice, ki .ie prej opravila svoje posle klepetanja in Šele potem drugo in je zato pri delu zmerom zaostajala.
In prav tako je bilo na veliki petek.
Cerkovnik je imel mnogo dela v cerkvi in zato je Katrici še posebej naročil, na(i bo pridna in na.i pazi na otiroke. saj ie bila ona najstarejša in edina varuhinja, odkar mu ie umrla pred leti žena.
Stran 17	'
Čevljar pa je svojo Špelco poslal v trg o-V iSJo pO Juto.
In tako sta se obe srečali in začeli raglja-ti na žive in mrtve. Iz zvonika ju je spremljala prava raglja in ju svarila, da čas poteka, a kaj jima je bilo mar!
Pa je cerkovnikov Cirilček, ki ga je sestra prepustila drugim mlajšim otrokom, zašel v gnojnico za hišo in bi kmalu utonil, če ne bi prav tedaj prišel mimo gnojnice mojster Mikel gledat, kje je njegova mlada klepetava boljša polovica.
In Miikel je potegnil Cirilčka za lase iz gnojnice, ga otresel in nesel v hišo, kjer ga je sam umil in preoblekel ter ves čas renta-čil nad obema klepetuljama, prepričan, da spet skupaj regljata.
Ko se je vrnil cerkovnik in našci čevljarja, ki je pravkar preoblekel njegovega malega, se je silino razsrdil:
Danes jima lahko zagodeva! Pojdiva! Še je čas!« je vzkliknil in stekel proti cerkvi, kjer so otroci še vedno udrihali za cerkvijo po praznih sodih in zabojih ter z ragl.iami v rokali strašili Boga.
in nabrala sta otrok, kar celo kupico, ter jim ukazala, da morajo potiskati obe ragljici. Vsi ti otroci so imeli v rokah raglje in mojster drete jOm je dejal:
»Ko najdete klepetuljici, morate takoj obe obstopiti ter molče pričeti ragljati na vso moč. Kdor bo bolje ragljal, dobi kar dinar, a ostali po pol dinarja.«
Otroci so bili s predlogom zadovoljni in veselo so se napotili iskat obe klepetulji.
Mojster in cerkovnik sta počasi korakala za njimi in oprezala z očmi, kje bosta zagledala zgovorni par.
»Ju že imam!« je dejal cerkovnik in pokazal v ozko zagato, kjer sta stali ženski :n govorili.
Zdaj pa pojdite počasi drug za drugim, ju obkolite in začnite!« je ukazal cerkovnik in otroci so že odkorakali. Možaka pa sta stopila v bližnjo vežo. da bi opazovala prizor.
Mladež je zakorakala in kma'u je obstopila klepetulji, ki se nista dali motiti in sta kar nanrei govorili.
Tedaj so se oglasile raglje, hrupno in ra-skavo je zadrdralo deset lesenih jezikov ter se vmešalo v njun pogovor.
Obstali sta in že sta hoteli planiti nad otroke, ki se pa niso posebno bali in so še hitreje vrtetj raglje.
Tedaj .ie Špelca segla med nje. Zleteli so, a najmanjšega je ujela in ga zgrabila za ušesa. Otrok je še bolj hitel vrteti svojo ragljo 'in se dreti na žive in mrtve.
»Zakaj ne odnehaš?« ga je vprašala Špelca in mu hotela zbiti ragljo iz roke.
»Zato, ker najglasneje in najdalje ragljani in bom zato dobil dinar od mojstra,« je odvrnil otrok.
Zdaj šele je postalo obe sram in hitro sta smuknili vsaka svojo pot.
Pravijo, da ju je tisto ragijanje ozdra\i!o.
Gustav Strniša
Živ v krsti
O Zgančku iz Bukovja je bilo zmerom dosti govorjenja. Mož je bil zgovoren ter je rabil prav svojevrstne besede, posebno tedaj, kadar ie bil nadelan. To pa niso bli redki pojavi. Jaka, tako so ga krstili, je večkrat na teden vozi! »barko«.
Jakob Zganček je bil nekoliko čevkaria. Krpal je stare cokle, zaslužek pa je puščal po grlu. Ko .ie kolovrati! zvečer iz krčme, mu je bila pot navadno preozka in z nosom je večkrat poljubil kamen. Njegova pesem je bila:
»Šuštar biti. to je reven stan. stare cokle šivam, pa me nič ni sram.«
Pesmi je navadno sledilo glasno govorjene. Sam s seboj se je pogtpvarjal o tem, kar je čez dan doživel. Najrajši se je prepiral, pri čemer se je jezil: »Da bi ga česnii kakOT ono . . .«
Kadar je utihnil, tedaj, smo vedeli, da je
zavozil pod mejo in obležal. Mi, kar nas je bilo navihancev, pa brž na delo. Tistega, kar se mu je zgodilo v aegovem trdnem spanju, seveda Zganček rii vedel. Toda ko se Je prebudil, teaaj je bil privezan kje za kako drevesno korenino in če je malo, kakor ono, porobaiitil, mu je Bog gotovo odpustil. Vse bolj je onegavil, Kaaar smo mu zamašili ključavnico, da ni mogel ponoči v svojo kočo. »Kakor, ono, da bi jih šentaj!« se je razhudil, toda drugi dan smo bili spet prijatelji.
Nečesa nam pa le ni mogel pozabiti. Te- ■ ga, kar se mu je zgodilo v neki temni iesen- j sKi noči, ko je bil spet »bolan«, kakor je imenoval svojo telesno oslabelost. Našli srno ga pod mejo nedaleč od njegove koče.
i o nam je bila paglavcem spet lepa priložnost! »Kam bi z tujim?« smo se vpraševali.
»V korito ga denimo«, se je domislil Bizjakov Polae v naše splošno zadovoljstvo.
Sredi vasi ob studencu je stalo veliko leseno korito. Tu smo napajali živino. Tisti večer je bilo korito prazno.
Najprei smo odstranili žleb, da bi se ne. prigodila kaka nesreča. Nato strio p»'ož.u Zgančka v korito 'n ga pokrili s široko desko, na katero smo zavalili kamen. Ko smo opravili, smo se skrili na bližnji kozolec.
Cez kaki dve uri se je Zganček prebudil. Začulo se je stokanje in ječanje. »Kje na sem?« je začel onegaviti. »Kakor ono — zgoraj les in spodaj les — stena na obeh straneh — v sredi pa tema . . .«
Jaka je utihnil in nadaljeval po kratkem molka: »Ce bi bil umrl, kakor ono, bi mislil, da so me dejali v krsto. . . Ker pa sem živ, kakor ono, pa se kai takega ni moglo zgoditi .. .«
Začelo ga je resno skrbeti. »Onegavi prijatelji, pomagajte!« je zaklical glasno. »Kakor ono. saj nisem mrtev . . . Zmotili ste se, pa ste me zabili v krsto. . . Živega me boste pokopali . . .«
»O, joi, joj!« se je smilil samemu sebi. »Kako lepo je na svetu, jaz pa v grobu! Ne bom več vinca pil, bom v orni zemlji gnil . . Oh. kakšna tesnoba! Se obrniti se ne morem. Kar zadušilo me bo in naposled bom moral, kakor ono, zares umreti . . .«
Na kozolcu smo >koro pokali od smeha. Jaka je moral nekaj slišati, kar nu je zbudilo upanje v življenje. Z vsemi silami se je uprl v desko in kamen je padel v blato. Zganček pa ven iz korita. TedaJ se je zavedel. »Kakor ono, da bi iih pobesil!« je godrnjal vso pot do doma.
Tega dogodka Jaka ni mogel pozabiti. Vsela. kadar ga je kdo izpraševal, kako je bilo v krsti, se je togotil.
Soteščan.
Konec mlade ljubezni
Zora je st>cipnla na plan. Njena vitka postava v svetli pomladni obleki je zablestela v mladem solncu. Velike siinje oči so se smehljale, ko se je zazrla preko polja.
Tisto leto je bil cvetni teden že ves v cvetju. Povsod so se smehljali drobni znanilci vesele pomladi. Teloh e rdeva' na rebri, poleg njega so brstele jetnuice in veli-konočnioe, a trobentic je bilo vse rumeno, med tem ko so zvončki pozvanjali tik ob poti.
Zora je ljubila cvetje in pomlad in življenje. Za cvetno nedeljo se je pa poslavljala iz vasi. Samo leto dni je bila pri vaškem trgovcu za pomočnico, a potem je šla nazaj v mesto. Na deželo je prišla le, ker v mestu ni takoj dobila nameščenja. Zdaj jo je spet vleklo v mestni vrvež, čeprav je bilo v prirodi lepo in prijetno. V mestu se pač drugače živi, saj je tam vse glasno in hrupno in človek se razmahne in brezskrbno zaživi, dokler je še mlad.
In ko je prišel tisto soboto pred cvetno nedeljo njen fant Jože, boječ in čvrst kmečki korenjak, mu je smehljaje se rekla:
»Dragi moj. jutri bo cvetna nedelja, a jaz se poslovim. Pridi tudi ti na kolodvor, da se
še vidiva prtden me odnese vlak. Pa na šopek v vetja mkar ne pozabi, saj veš, da ljubim rože!«
Začuden in žalosten je postal fantov obraz. Rad hi ji kaj odgovoril, pa je rajši molčal, saj so mu bile besede prevsakdanje iin pre-ubožne, zato je z dekletom le malo govoril.
Ona pa je bila štacunarka in m tega razumeta. Najrajši je govoričila kar ure ui ure, se smehljala in pripovedovala vse mogoče nepomembnosti.
Jože je bil sin premožnega zemljana m starši niso marali Zore, te lahkokrile gosposke stvarce.
»Kaj bo ta na našem gruntu! Zajedla se bo vanj in ga počasi uničila, saj ne zna prijeti za kmečko delo ta cukremca!« ^e je jezil oče, a mati je z lepo besedo Jožetu prigovarjala, naj se spametuje in pusti gosposko frfro, kii ni zanj, ker ga sploh ne mara in se samo igra z njim.
In Jože je počasi spoznal, da njegova Zora ne ljubi samo njega, temveč tudi druge, saj se jim je vpričo njega smejala in jim zagotavljala, da jih ima rada.
Na cvetno nedeljo je že na vse jutro, ko je vstal, premišljeval, ali naj odseka nageljnov vršič ali ne. Nagelj je imei okoli dvajset lep.h krvavečih cvetov, ponosen je dehtel skozi okno m se vzoenja' po zidu. Kd.-r ga je videl, ga je občudoval ;n vsi mimoidoči so si ga radi ogledau.
Jože ga je pa hotel žrtvovati, in dati za spomin lepi Zori. preden se od nje poslovi.
In zmagala je njegova ljubezen. Z ostrim nožčem je odrezal nagelj in ga nesel svoji dragi na postajo.
Kako se je začudil, ko jo je zagledal. Učitelj 111 organist, štacunarski pomočnik m d en t Lipe. ki je bil na počitnicah, vsi so jo spremili in ona je sedela tam in se jim smejala, a okoli sebe je imela samo cvetje, ksi so ji ga prinesli njeni oboževalci v siovo.
Zora je kar v obraz zažarela, ko je sprejela nageljne ter jih položila poleg drugih šopkov.
Mladenič ni mogel govoriti. Hudo mu je bilo in sramoval se je, ko jo je našel v družbi kair treh drugih. Takoj mu je bilo žal na-geljna, ki ga je njegova mati gojila s pravo skrbnostjo in ljubeznijo ter ga čuvala kakor dragocen zaklad. Zora pa se je poslavljala: »Zdaj grem in mislila bom na vas, to lepo vasico in te miile, drage kraje! Ne bom vas pozabila! Še v sanjah bom večkrat med vami, sai ste dobri in pošteni ljudje!«
Vsem po vrsti je podala roko. Potem se je spet zasmejala:
»Prinesti ste mi cvetje, iki ga tako ljubimi! Tudi jaz moram dati vsakemu cvetko za spomin!«
Vzela je Jožetov šop nageljnov, odtrgala za vsakega cvet in mu ga vtaknila v gumb-nico.
Ko je dala Joži nagelj, ga Je poljubila kar vpričo vseh:
»Pozdravljen bodi, ti moj dobri fant, tti srečen ostani!«
»Kje boš zdaj, kam naj ti pišem?« se je iztrgalo iz Jožeta. Ona je malomarno skomignila z rameni: »Nikar ne poizveduj in pusti me rajši svojo pot! Sam si že moral spoznati, da nisem za tebe! Rada imam pnirodo, toda !e, da jo gledam, da bi se pa z njo borila za skromni njen sad, o tem ni govora, zakaj mnogo prešibka sem in prekmalu bi klonila. Tebe sem vendar ljubila in ne pozabim te nikoli, res, fant moj, prav nikoli ne!«
Jože ji ni odgovoril. Pustil jo je in ni nit' čakal na odhod vlaka.
Ko je bil že kakih sto korakov od postaje, se je še enkrat ozrl. V mladi jutrni zarji je žarelo belo poslopje kakor okrašeno z nageljni, vrtnicami iin makom. In sredi te bleščave je zagledal dim in droben bel robček, ki mu je mahal v slovo.
Jože pa ni odzdravil Mislil ie na svoj odrezani nagelj in hudo mu je bilo. Ko je zakorakal čez brv. se je trenutno ustavil. Se enkrat je zazrl pred seboj obraz mlade štacunairke, še enkrat je začutil v sr-
cu tegobo in bolečino. Potem je strga« iz gurnbnice nagelj in ga vrgei v valove: »Zbogom, moja prva ljubezen!« Se je videl rdeči cvet, kako se je zazibal v vodi, se zasukal in potem izginil.
Osamljen in truden je prišel domov. Vasica se je smehljala v jutrnem solncu in zvonovi so veselo oznanjali cvetno nedeljo.
Gustav Strniša
Strah v drevesu
Češnja na robu vasi je bila nekdaj največ« je drevo v Šmohorju. Krasili so jo lepi vr* hovi. Cvetela in rodila je skoro vsako leto, ker je rasla na rodovitni zemlji. Marsikako oko se je poželjivo oziralo vanjo, ko je zo* rilo njeno sočno sadje.
Leta pa tudi ponosnemu drevesu niso pri« zanesla. Zdaj pa zdaj se je posušila in odlo« mila kaka veja. Debelo deblo se je zvotli* lo; tam, kjer se je cepilo v vrhove, je na* stala široka odprtina.
Svoje rodovitnosti pa drevo tudi v pozni starosti ni izgubilo. Neke pomladi so se vi« soki vrhovi spet nagibali pod sladkim bre* menom. Otroci so se zaman ozirali kvišku, zakaj nihče ni mogel zlesti na češnjo Od* raslim bi bilo plezanje uspelo, pa so se bali Koporca, ki bi jih bil ozmerjal s požeruhu Ponoči se ni vsakdo upal blizu, zakaj na deblu je visel križ v spomin, ker se je tukaj pred leti nekdo ponesrečil
Jamškov Janko je bil dober plezalec in ni veroval v strahove. Neke svetle noči se je spravil na češnio Hitro ie bil v roigovili, kjer se je nekoliko oddahnil Nato se ie oklenil debele veje ter se pognal proti vrhu.
Tedaj mu ie spodrsnilo Veia je bila po'z* ka in se ni mogel obdržati. Kakor bi trenil je b:l v votlini sredi debla.
»Zdaj pa imam hudi rja!« Fant je poizku* šal priti iz votline, pa ni š'o. Bil je kakor zaprt v omari
»Kai bo na zdaj?« je premišlial. kako bi sp rešil iz kletke. »Če bi za vpil. bi se mi smejala vsa vas in Kooorc bi mi privoščil. Celo otroci bi me imeli za norca.«
Tedaj je začul korake. Nekdo ie šel m'» mo po poti. stopinje so se izgubljale preti vasi
»Pomagaite!« ie zaklical Janko. »V črešnii sem. v votlem deb'u. Sam si ne morem po* mahati!«
Ženska, ki je šla mimo češnje, je bila Mrakova Meta. Zamudila se je pri teti v so* sednii vasi. Ko je čula klicanje, je kriknila od -strahu in zbežala Domov ie pri'5'a tako preplašena, da ni mogla ničesar razločnega povedati. »Spomin, tam pri votli češnii, tam .!« je hitela, da ji je beseda pobi* jala besedo.
»Ali si kaj videla?« so jo vpraševali
»Nič videla . . . Začela ie že še razloč* no. naposled pa je izzvenelo vse skupaj v nerazumljive besede, tako da niti sama se« be ni umela
Za Meto je prisopihal po vasi Čelešnik. Šel je iz mlina; meh, ki ga je nesel na rami, je privlekel za seboj v hišo. »Sveti križ bož* ji!« ie rekel in omahnil na klopico.
»Tedaj bo pa le res . . .« Sosedje. k; so se popre i norčevali iz Mete, so se zresnili.
»V Šmohorju nocoj ni nekaj prav,« je ve« del praznoverni Čelešnik. »Iz votle češnje kliče nekdo na pomaganje . . .«
»Duh tistega človeka, ki se je pred leti tamkaj ponesrečil, oznania nesrečo.« <'e raz« lafala Lopatka, naistareiša med sosedi
Po vasi jo je brisal Rožičev NanHe. velik ko hrast in močan za dva enaka. N'egova pest ie udarila kakor kladivo. Klic »Pctma* ga.ite!« ki ga ie uiel pri votl-" češnji, pa ga je zapodil v beg kakor otroka.
Napočilo ie jutro, toda strah v Šmo* horju še zmerai ni polegel. Ljudje so se zbirali po dvoriščih in ugibal', kai nai bi pomenil klic iz votle češnje. Kar trepetali so oh misli, da jih čaka še mnogo hudega; samo tega niso vedeli, kje se bo nesreča, najprej oglasila.
Tedaj jo je primahal Jamšek ves potrt in zbegan. »Našega Janka ni nikjer,« jim je prinesel žalostno novico. »Snoči je šel spat kakor po navadi, a danes je njegovo ležišče prazno, fanta pa ni od nikoder.«
»Pa kje naj bi bil?« Na mah je izvedela vsa vas, da je nesreča že izbrala svojo žr« tev. Polni sočutja so se zbirali sosedje okrog nesrečnega očeta.
»Fant je bil zmerom lepo doma,« je pra« vil Jamšek in brisal solze. »Nikamor ni šel brez mojega dovoljenja.«
»Nekdo ga je moral kam odvesti. Morda celo z zvijačo,« so modrovali vaški očetje.
Jamšek je sumljivo pogledal fante, rekel pa ni nobene besede.
»Mi ga nismo videli,« je povedal Kreča« nov Miha v imenu svojih tovarišev.
»Škoda dobrega fanta!« so vzdihovale so« sede in naštevale njegove vrline.
Pred gručo sosedov se je ustavila Jam« škova mati v bridkem joku. »O. Janko, Janko!« je vzdihovala in prosila s sklenje« nimi rokami:« Pojdite, ljudje božji, in po«
iščite ga! Ne čakajmo ga s prekrižanimi rokami!«
»Pojdimo!« Skupina mož in fantov se je namenila v grapo, kjer je vezala prepad ozka brv, ki se je pod nogami že Sibila. Nič ni bilo lažjega kakor pasti tamkaj v glo* bino.
Z iskalci je odšla tudi Jamškova mati. Ob češnji je zaupno pogledala v križ irt zajoka« la. »Ti ga varuj in privedi nazaj!« ga je pri« poročila višjemu varstvu.
»Mama!« Nekdo je poklical ženico s ti« him, a vendar razločnim glasom.
»Janko!« ga je vsa srečna spoznala po gla« su. »Kje pa si, moj Janko?«
»Tukajle,« se je oglasil odgovor.
»Kje? so strmeli sosedje.
»Tukaj v češnji . . .«
»Oho!« Vsa žalost in resnoba sta se na mah izpremenili' v veselje. Brž so postavdi lestvo in potegnili izgubljenca iz drevesa
Strah, ki je vso noč preganjal Šmohorce je bil pojasnjen.
Soteščan
Poirlfoo
mDPiid
Vsako izmed tehle Podobic lahko narišeš z eno črto-
s m (ko®D(fi))c<a)[?ij<i
STEBER
SL*KA GO*AR SL*KA GO*AR KR*PA RO*AR SL*NA PO*OD VI*AR GR*ZA SE*ER
N
Namestu zvezdic vstavi pirave črke. da dobiš v vodoravnih vrstah besede, v srednji navpični pa velikonočno željo.
UGANKARSKA VPRAŠANJA
Kako vzamemo iz številke devetnajst eno. pa nam dva.set osiane?
Kako razdelimo osem na dva dela. da nihče ničesar ne dobi?
V čem pogine pri nas največ krav?
Kai ljudje najbolj gledab. kadar se ne vidi?
Kdor ga pozna, ga ne vzame, a kdor ga ne pozna, ga vzame. Kaj je to?
RAČUNSKA UGANKA
Delavec je moral izkopati vodnjak. Za prvi meter globine je dobil 50 dinarjev za vsak naslednji meter pa po 30 več kakor za prejšnjega. Kako globok je b'l vodniak, če ie
dobil za vse delo 2200 dinarjev?
&
SKRIVALNICA
Spoved, sejalec, poslopje, venček, Fiji, po-grebec, poglavar, sleparstvo. domačija, kovina, naidenček, vezava, naslednik.
Vzemi 'z vsake besede tri zaporedne črke. pa dobiš znan rek.
#
MAGIČEN LIK A A E E E
E I I J K K L L L L
L M N O O O O P S S
Besede pomenijo: 1. delo; 2. pripravo za da bo dosegel še kai več kakor stopnjo majorja. samo če bo ohranjen pri življenju in čiščenje; 3. poslopje za seno; 4, preroka; 5. obratovališče.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
Spomin
»ram, ali veruješ v spomine, Ki pomenijo nesrečo«, me 'je vprašal nekoč Jelene, stara moravška korenina.
»Ne vem, kako bi rekel,« sem se izognil odgovoru.
»iNe»aj Je na tem, pa naj bo že, kar hoče«i Mož, iu ni bil praznoveren, mi je povedal nastopno ganljivo zgodbo:
»Včeraj je minilo 50 let, odkar sem bil na opravit,u v bližnjem mestu, tlodil sem pes, zaka< takrat se še nistno vozili z vlakom. Zetia me je prosila, naj se vrnem vsaj do večera. Otroci pa so sitnarili, naj jih vzamem s seboj, česar seveda nisem mogel storiti.
Najboij vsiljiva ie bila moja triletna Min-ka. bpremila me je do kraja vasi ter se zagnala v silen jok, ko se je morala vrniti z materjo, ki jo je komaj odtrgala od mene.
Vso pot rne jes premljala neka temna slutnja. Ko sem dospei nazaj v bližino doma, se je že temnilo, l am na ovinku pod vasjjo me je iznenadilo tiho ječanje. »Ata!« Je krik-nilo nekaj tako obupno in pretresljivo, da me je bilo groza.
»Minka, ali si ti?« sem zaklical v temo. Glas je bil podoben glasu moje hčerke. Mislil sem, da mi gre naproti; morda je ušla od doma in jo je zdaj strah.
Ustavil sem se in ponovno poklical. Nato sem krenil s poti in Jo pričel iskati v smeri, odkoder sem čui ječanje. »Minka!« sem ponovil, a ni bilo odgovora.
»Spomin! Doma se je moralo nekaj pripetit;«. Ta misel mi je stisnila srce, da me je kar dušilo. Neka čudna skrb me je gnaia domov; rad bi bil tekel, pa nisem mogel. Noge so se mi tresle in šibiile.
Hiša je bila nenavadno razsvetljeiia. Slišal sem plaho govorjene sosedov in jok moje žene »Za božjo voljo, kaj pa imate?« sem jih nagovoril, dospevši pred hišo.
»Micka, Ivan je prišel«, je nekdo sporočil v vež moji ženi, ne da bi bil odgovoril na vprašanje.
»Pove.,te. kaj se je zgodilo,« sem zahteval, a vse je molčalo.
Tedaj je prihitela moja žena vsa objokana. Oklenila se me je okrog vratu ter se v bridkem ioku naslonila na mojo ramo. »Oh, moja draga Minka!« To ie bilo vse, kar je mogla spraviti iz sebe.
»Kaj je z Minko? Govori vendar!« sem bil skoro že nejevoljen.
Tedaj ie nekdo odprl vrata v sobo. Na klopi pri peči je ležala Minka. Bila je mrtva.
»Minka!« sem zdrsnil na kolena. »Za-spančkala si. pa sem mislil, da si mi prišla naproti. Sa.i sem te slišal, ko ši me klicala. Poglei me. tvoj a tek je tukaj in odpustke t: je prinesel kakor si mu naroči'a«.
Toda Minka ie spančkala in sanjala o »an-čkelih«. kakor je imenovala angelce v svoJi otroški govorici.
»O mraku smo io našli v ootoku«. mi je povedala soseda. »Ves dan je govorila o tebi. zato so doma menili, da ti je šla naproti. Hotela ie čez vodo. pa ie omahnila na ozki brvi«.
Starec ie konča s'.oio zgodbo in si obrisa! solzo. »Vid:š deklica je utonila prav te-dai. ko sem slišal spomin«.
Soteščan.
NI UTEGNILA
Mož: »Zenka. s kom si se pa toliko časa razgovairjaia na hodniku?«
Žena: »S sosedo: mudilo se ji je, pa ni utegnila stopiti v sobo . . «
DV4 ŠKOTA
A: »Zaikaj pa nosHe tako dolgo brado?«
B: »Brat je pred 10 leti odrinil v Avstralijo. pa je britev vzel seboj.«
RES JE
Gospa: »Pravijo, gospod ravnatelj, da ste zrasli iz zelo skromnih začetkov.«
Ravnatelj: »Da, kakor so mi povedali, sem tehtal ob rojstvu samo tri kilograme.

Morja mamica naju /meje, Judi kadar pere!
Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena!
Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.

A Achichtov
POPOTNIKOVA TORBA
Tako se gremo politiko ...
Limbuš pri Mariboru, aprila.
Prejeli smo:
»Slovenec« je priobčil 31. marca med ma riborsiuim novicami cone: »Napad v Liinou-šu. V nedeoo zvečer je napauna več,.a skupina »nacionalistov« v Litnoušu mimo družbo. Limibuški »narodnjaki« so ta napad pripravili tako, da so poslali z avtomooiiom po pomoč v Ruše. Očitno se nekateri še niso ničesar nauCii in mislijo, da so še vedno neomejeni gospodarji . . .«
Da bo javnost pravilno poučena, kako je bilo, objavljamo nastopno pojasnilo:
V neueljo 29. marca je prišla okrog 2. ure iz nekega vinotoča v gostilno gospe Robiče-ve v Limbušu preceij vesela družba, ki so jo sestavljali novi upravnik banovinske trs-nice v Pekrah g. Ivan Strašek, njegov pomočnik g. Jakob PihLar, visokošolca gg. Kazimir Kukovič z Laznice in Kulovec z Be-zene in še neki gospod in dve dam'. V gostilni je igralo nekaj tamburašev, ki so, kakor Je to običaj, ko so odhajali gostje Sokoli iz Maribora, igral' sokolsko koračnico. Ko ;e novodošla družba to slišala, je zahteval g. Kulovec orlovsko himno, ki je pa tamburaši mso znali. Njegova družba je nato zapela trikrat zapovrstjo orlovsko himno,- kmalu na to pa so začeli peti neko sramotilno pesem na sokolsko himno. Ko so eni peli, so drugi člani te »mirne družbe« vzklikali »Fej Sokoli! Dol s Sokoli!«
V tem času so prišli v gostilno nekateri Rušani, ki so se z avtomobilom pripeljali iz Maribora. Ko so slišali žaljenje Sokolov, je rekel eden izmed njih »mirni družbi«: »Gospoda ne izzivajte, mi smo Sokoli!« Temu je sledilo prerekanje. Ko so Rušani začeli zasedati rnizo zraven one, kjer je sedela »mirna družba«, so se spet slišali klici »Ven s Sokoli! Dol s Sokoli!« Tu pa se je nehalo potrpljenje gostov u Ruš in postavili so glavne izz'vače »mirne družbe« na cesto.
Člani »mirne družbe« so zmerjali Sokole še dalje. Ko je odhajal g. Strašek, je še 'na pragu klical limbuškim Sokolom, ki so skušali miriti: »Hlapci, hlape'!«
Nato je odšla »mirna družba« slkozi vas proti Pekram, pa še vedlno klicala »Dol s Sokoli! Fej Sokoli!« Slišal se je celo žensk' glas: »Fej barabe limbtfšike! Fej svinje lim-buške!«
Nekoliko po polnoči sta se vračala dva člana te »mirne družbe« skozi Limbuš. Svojemu navdušenju sta dala duška s tem, da sta vrgla skozi zaprto okno kamen v zasebno stanovanje gospe Robičeve.
To je resnica.
Zanimivo je, da je istočasno kakor »mirna družba« v Limbušu izzivala mirne goste v neki gostilni v Pekrah družba visokošolce v, prikateri je bil brat prej imenovanega Kuiko-viča, visclkošolec g. Danilo Kukovič.
Kmečka samopomoč v ptujskem srezu
Majšperk pri Ptuju, aprila.
Podružnica Kmetijske uružbe v Majšper-ku je imela te dui redni občni zbor. Prisostvovalo mu je izredno mnogo članov in precej nečlanov, ker je zbor razpravljal tudi o samopomoči za zboljšanje cen živini. Navzočni so ugotovili, da so v drugih sre-zih naše banovine že dvignili cene živini, med tem ko na ptujskih živinskih sejmih doslej to še ni uspelo. Zavoljo tega je zbor soglasno sklenil, da se pozovejo k sodelovanju vse sosedine občine, podružnice Kmetijske družbe in druge gospodarske organizacije ter da se naprosi sresko r.ačelstvo, naj blagohotno podpira stremljenje po izboljšanju položaja kmeta s tem, da organizira s pomočjo sreskega kmetijskega referenta ocenjevalne komisije, ki bi ocenjevale živino za prodajo na sejmih v Ptuju in drugod. Občni zbor je izbral iz svoje srede po vseh zaselkih svoji občine zaupnike, ki imajo nalogo, da preprečijo izkoriščanje kmeta po prekupčevalcih in določijo pravične cene živini za prodaro doma.
Pozivamo vse kmetovalce ptujskega sre-za, naj sledijo tem sklepom, da ne bo naš srez zaostajal v tej akciji za drugimi. Uspehi ne bodo izostali, če se bodo vsi kmetje zavedali stare resnice, da je v slogi moč.
Osluševsko pismo
Osluševci, aprila.
Tukajšnja občina je bila ena izmed prvih v ptujskem srezu deležna revizije (pregleda), ki ji je sledila razrešitev. Pritožba je bila zavrnjena. Predaja se je izvršila v petek 3. t. m. Posle predsednika občine je prevzel g. Janžekovič Alojz. Njegov namestnik je g. Zu-ran Simon. Nadalje so v začasno upravo imenovani gg. Ozmec Jožef, posestnik v Cvetko voih; Reliar Josip župnik; Megla Milan, šolski upravitelj; Meško Alojz, posestnikov sin iz Polancev. Bivšo upravno občino Sv. Lenart zastopajo štirje člani, a cvetkovsko in polan-sko po eden. med tem ko so Zamušani brez zastopnika. Prvi ukrep nove uprave ie bil ta. da so brez odpovedi in brez navedbe vzrokov odpustili dosedanjega služitelja.
V naši občini ie društveno življenje precej živahno. Z,raven dveh prosvetnih društev, ga-
silske čete. Rdečega križa. Selekcijskega društva, podružnic Kmetijske družbe in Sadiar-skega in vrtnarskega društva in političnih organizacij JNS in JRZ se je pred dobrima dvema leioma osnovalo društvo »Viribus u uiti s«, ki združu.e najboljše tukajšnje javne delavce. Nedavno nam ie to društvo priredilo v lastni režiji znano ljudsko igro »Krivoprisežnik«. ki se je baje zelo dobro posrečila. V vlogi nastopajo kmetje, obrtniki, želarji in izobraženci. Za naslednje tedne se napovedujejo opereta »Dvoje src v tričetrninskem taktu« in igri »Prilega o polnoči« in »Za narodov blagor« kakor tudi predavanje o svobodni ljubezni, z*a zakLuček pa zraven pevskih nastopov »Naša pot v Canosso«. O uspehu teh prireditev bomo poročali.
Razrešeni predsednik g. Jožko Lah si je 24. marca zlomil nogo. Hudomušneži trdijo, da se mu je ta nezgoda pripetila pri padcu z županskega stolčka. Temu nasproti ugotavljamo. da ta razlaga ni natančna. Točno je. da je bil stolček ob času predsednikove nezgoda od enega liberalnega klerikalca in enega klerikalnega liberalca sicer močno oodžagan. vendar se je še držal. Pozneje pa se mu padse s stolčka ni mogel pripetiti, ker stolčka ni več uporabljal.
Vremenski preobrat, ki se je l.aonfa uveljavili. je močno pokvaril račune 1'udem. ki so verovali v napovedi stare pratike.
Če še omenimo, da je stran šče prt občini čisto, da je bil nedavno med dvema javnima poslopjima izvešen transparent z napisom »Petek slab začetek«, smo izčrpali vse novice, ki so bile v cvetnem tednu predmet razgovorov.
NAŠI NA TUJEM
Drugo največje slovensko mesto na svetu je Cleveland
Cleveland, marca.
Letos bodo v Clevelandu velike proslave, iker je. minilo 100 let, odkar so oblastva ameriške zvezne države Obia s posebnim odlokom priznala Chevelandu naslov mesta. Začetek clevelandskega mesta pa sega nazaj do leta 1796., ko je general Moses Cleveland tam ustanovil postajališče svojega trgovskega podjetja, okrog katerega se je naglo širila naselbina kot začetek poznejšega ameriškega velemesta.
V Clevelandu biva sedaj okrog 50.000 Slovencev in je tako Cleveland zx Ljubljano drugo največje slovensko mesto na svetu. Cleveland je največja slovenska naselbina v vsej Ameriki in ima največji slovenski Nar rodni dom. Cleveland se sploh lahko imenuje mesto priseljencev. V njem živijo velike
■ ---»DOMOVINA«
skupine Nemcev, Poljakov, Cehov, Slovakov, Slovencev, pa tudi precej Hrvatov in Srbov, dalje Italijanov, Ircev, Rumunov ia pripadnikov drugih narodnosti. Vse te mnogoštevilne narodnosti živijo med seboj v miru in slogi.
Kdaj so se začeli Slovenci naseljevati v Clevelandu, je težko reči. Vsekakor so bili prvi Slovenci tam že pred 50 leti in tudi že prej. Zdaj je v Clevelandu m Euclidu sedem slovenskih domov in veliko število podpornih, prosvetnih in zabavnih društev. V mestni zbornici, ki šteje 33 članov, so štirje Slovenci in en Hrvat. Med mestnimi sodniki pa je priljubljeni slovenski sodnik Franc Lau-še, ki je bil pri zadnjih županskih volitvah tudi od ameriškega prebivalstva predlagan za županskega kandidata. Ce bi bil kandidaturo sprejel, bi bili morda pri volitvah zmagali demokrati. V Clevelandu deluje tudi lepo število slovenskih zdravnikov, odvetnikov in podjetnikov. V Clevelandu obstoji že od leta 1909. Slovenska dobrodelna zveza, ki izdaja svoj dnevnik »Ameriško domovino«. Tudi Jugoslovenska katoliška jed-nota, ki je bila ustanovljena že leta 1898., izdaja v Clevelandu svoj dnevnik »Novo dobo«. Od leta 1920. deluje v Clevelandu srbska podporna zveza »Jedinstvo«, ki izdaja glasilo istega imena.
Smrt mladega vestfalskega rojaka
Datteln, marca.
ro kratki boiezni nas je 19. marca med Slovenci in tudi Nemci priljubljeni predsednik in soustanovitelj "pevskega odseka Ju-goslovenskesa podpornega društva v Er-kensclnvicku g. Peterlin Ivan, za vedno zapustil. Z njim smo izgubili vnetega borca za slovensko pesem v tujini
Na povabilo pevovodje g. Jezeraika so se dan pred pogrebom poslovili od dobrega pokojnika gospodje iz Dusseldorfa. Krasne cvetlice generalnega konzula g. dr. Pantiča so pričale o tem, da je bil pokojnik spoštovan tudi pri naših zastopnikih.
Na pogrebu 23. marca mu je ogromna množica Slovencev in domačinov izkazala zadnjo čast. Med drugimi so ga spreljali na zadnji poti predsednik zveze g. Bolha in podpredsednik g. Dobenšek in odposlanca pevskega gdseka iz Castrop - Rauxela. Pe-vovodJa mu je v imenu pevskega odseka iz Erkenschwicka položil lep venec na grob z besedami »Zvest in drag tovariš si nam bil. Za obstanek ljube slovenske pesmi tu v tujini se moramo zahvaliti v prvi vrsti Tebi!« V imenu društva se je poslovil od pokojnika g Petek in mu položil na grob društveni venec.
Pokojniku, ki je bil zvest naročnik »Domovine«, bodi lahka žemljica, njegovi užaloščeni soprogi in otrokom naše iskreno so-žalje!
Težave naših rojakov rudarjev v Alzaciji
Ensisheim, marca.
Minilo je leto, odkar se nismo oglasili iz našega solnega rudnika v Ensishedmu. Ce pogledamo nazaj, se v enem letu ni dosti izpremenilo. Mnogo naših sotrpinov nas je že zapustilo in šlo drugam, ali pa se vrnilo v domovino. Ce zboliš, da ne moreš delati, moraš domov. Prav tako, če izgubiš delo. Dostikrat smo že čitali, da imajo naši brezposelni rojaki v Nemčiji enako podporo kakor brezposelni domačini. Zal tukaj v Franciji brezposelni tujec ni deležen podpore. Naši sinovi in hčerke odraščaro, a ne vemo, kaj bi z_ njimi, ker ni upanja na njihovo zaposlitev. Žalostna nam je bodočnost.
Kdor ima delo še za silo živi. Delamo po 18 dni, včasih pa tudi po 16 dni v mesecu. Prihraniti si pa ne moremo ničesar pri napornem delu v rudniku. Poleg drugega nas kurjava in stanovanje dosti staneta.
Naše društveno življenje je običajno. Vsak mesec enkrat se zberemo v Društvu Jugo-
Št. 15	~
slovenskega delavstva »Kraljevič Andrej.« Na teh sestankih pokramljamo o naših težavah in o starih zlatih časih, o katerih ne vemo, če se bodo spet kdaj vrnili.
Starim prijateljem, znancem in sorodnikom želimo vesele velikonočne praznike.
BANKA BARUCH
11, Rue Aubet, Pariš (V)
odpreml) denar v Jugoslavijo najhitreje iD po najboljšem denarnem kurzu Vrši »»t bančne poste najkulantneje. Poštni uradi » Belgiii. l-ranciji, Holandiji in Luksemburgu spreiematc plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxel-les; Francija: št 1117»4 Pariš, Holandijv šte» 1458-66. Ned Dienst; Luksemburg: št 5<*>7 Lu-xembourg. — Na 2abtevo pošljemo brezplačn-naše čekovne nakaznice.	56
ŽENSKI VESTNI&
Kostumi in pritikline po modi
Ker je kostum za vsak dnevnj čas v modi, naj podamo nekaj nasvetov kako si sešiješ lep kostum. Predvsem vzemi za kostum meh. ko volneno blago boljše kakovosti. Slabo blago se ne da tako lepo sešiti, ker se preveč vleče.
Jopic-a naj se v pasu tesno prilega in sega 15 do 20 cm čez Pas; ima naj moško fazono in naj bo zapeta na dva ali štiri gumbe. Rokava sta ravna kakor pri moški obleki. Krilo ravno, spredaj deljeno in zapeto ali pa z globoko gubo, da ne ovira hoje.
Najmodernejša barva blaga za kostum je tobačno rjava, gorčično zelena ali svetlo siva. S tem pa nj rečeno, d-a je višnjev kostum ali pa kakšne druge barve nemoderen.
Bluza h kostumu naj bo svetla, z majhnim ovratnikom, okrašena s čipkami ali s šivi debele svile, z veliko pentljo za vratom, gosto nabrana ali z reverji — pač po okusu. Vse je moderno. Bluzo lahko noeiš čez krilo ali Pa v krilu, s pasom ali brez pasu. Vitkim osebam zelo lePo pristaja širok pas. med tem ko močnejše žene dela še debelejše.
Rokavi so široki v komolcih in segajo čez komolec; tudi doloi do zapestja so mederni.
Bluzo si lahko vsaka sama skvačka ali pa splete iz tanke volne. To ni tako utrudljivo delo. So pa pletene bluze zelo modeme, praktične in ne stanejo mnogo.
Torbica, čevlji, klobuk, rokavice kakor tudi Pas na kostumu naj se zmerom ujemajo z barvo kostuma, če hočeš biti res elegantna.
Shranjevanje zimske obleke čez poletje
Zimske obleke, preden jih spraviš čez poletje, dobro stepi in skrtači. Odpravi vse ma. deže in zašij, če je kaj strganega. Zrači jih dan ali dva v senci. Zavij nato v časopisni papir, potresi še z naftalinom in shrani v dobro zaprti omari ali primerni skrinji, kamor ne morejo molji.
Kožuhovine ne stePaj. da ne potrgaš dla-kic, temveč jo samo dobro stresi. Zavij jo v svež časopisni papir in položi v vrečo, ki si jo zlepila iz debelega papirja. Zalepi tudi zgoraj, da ne bodo mogli molji blizu.
V taki zalepljeni vreči shrani tudj vse volnene žemperje, rokavice, nogavice in podobno.
Zimsko obutev, snežke, copate, vse dobro očisti, prezrači, zavij v časopisni papir in shrani. Snežke, predno jih shraniš, namazi z vazelimom, da ostane guma mehka.
Kako obrneš obleko
Stare obledele obleke, katerih blago je pa še dobro, in na nasprotni strani ni izguibilo barve, razparaj. Pri pairanju bodi zelo pre.
---Stran 21 ======
vidna, da ne zarežeš blaga. Tudi pazi, da šivov ne raztegneš, a niti pobiraj sproti. Paraj tako, da potegneš nit enkrat na eni strani šiva, drugič na drugi strani. S tem sj prihraniš precej dela Pri pobiranju niti iz blaga.
Ko si v§e dele razparala, jih stepi in dobro skrtači, zlasti v kotih, kjer se nabere polno dlak od blaga. Nato zlikaj z mokro krpo; pazi pa, da vse dele likaš po niti, da jih ne raztegneš.
Ce je obleka bila zelo umazana, jo operi. Pripravi si mlačno vodo, primešaj persila, radiona ali periona (ravnaj se točno po navo_ dilu, ki je napisano na vsakem zavitku) in posamezne dele operi. Volnene dele izperi v mlačni vodi, a jih ne ovijaj, temveč mokre obesi na vrv, da se odtečejo, potem jih zavij v suhe krpe in še vlažne zlikaj.
Obrnjena obleka je potem včasih kakor nova.
Za kuhinjo
Cvetačni ohrovt kot prikuha. Cvetačni ohrovt očisti, dobro operi ter v slanem kropu skuhaj. Kuhanega odcedi. V kozi razbeli sirovo maslo, na maslo posuj žlico moke. Ko moka malo porumeni, stresi kuhani cvetačni ohrovt v kozo, premešaj in zalij z juho. Po okusu še malo popopraj in ko je vrelo pet do deset minut, je gotovo. Daš z govejim mesom na mizo.
Torta, nadevana z makom, jabolki in orehi. Mešaj, da narase, 15 dek gosje mast; in 10 dek sladkorja v prahu. Na desko stresi 30 dek moke. V sredino moke zlij zmešano mast in en rumenjak. Testo dobro umesi, razdeli na dva dela in zvaljaj v velikosti torti ne posode (malo testa pusti za mrežico), posodo dobro pomaži. posuj z moko in položi noter en del testa. O šminko kilograma zmletega maka prevri na medu in žlici vode. Ko prevre, Postavi na stran, da se shladi. Trj jabolka olupi, razreži na krhlje in jih prav gosto skuhaj z malo sladkorja in žlico vode. Kuhane postavi na hladno. Osminko kilograma orehov zmešaj s sladkorjem in cimtom. Zdaj nadevaj po testu z makovim nadevom, potem z jabolki in po jabolkih potresi orehe. Položi drugo polovico testa Po orehih in po testu napravi mrežico. V vdolbine pa položi malo mezge. Nato torto počasi peci tri četrt do ene ure, da lepo zarumeni. Pečeno postavi, da se shladi in daj šele drugi dan na mizo.
Kavni ekstrakt Četrt kile sirovega sladkorja (kandis) stresi v čisto suho posodo in ga počasi stopi in tako dolgo kuhaj (mešaje) da postane rjav kakor čokolada. Pote mprevi. dno prilij liter tople vode, ki naj dobro prevre. 10 dek zrnate kave zmelji, stresi v zato pripravljeno posodo in nalij na kavo kuhani sladkor. Nalivaj kuhani sladkor toliko časa, da vse porabiš. Se toplo kavo napolni v male stekleničke, jih dobro zamaši in zaveži. nato jih v sopari kuhaj 15 minut. Tako kuhana kava. zadostuje, da jo daš dve žlici v pol litra mleka in imaš najboljšo kavo. Zelo priporočljivo za športnike! Skodelico mleka dobiš v vsaki hiši. če priliješ malo kave, pa imaš naj. bolišo pijačo.
Jajca v smetani. Sest jajc skuhaj v trdo. Kuhane olupi in zreži na lističe. Tri osminke litra kisle smetane in dve jajci dobro žvrk-ljaj, osoli in malo popopraj. Nasproti ognju neobčutljivo skledo ali pa kozo dobro pomaži s sirovim maslom in Potresi z drobtinami, nato položi vrsto narezanih jajc v obliki venca, po jajcih malo polij s smetano, položi spet jajca in polij s smetano, zopet jajca ta tako naprej, da vse porabiš Nato peci v pečici 25 do 30 minut. Ko je Pečeno, daš kar v posodi s solato na mizo.
Polentni kipnik. V pol litra vrelega mleka mešaje stresi šest dek polenitnega zdroba, osoli in mešaje kuhaj kakor polento. Ko je kuhano, primešaj štiri deke sirovega masla in štiri deke naribanega sira. Odstavi, da se shladi. Nato primešaj eno jajce, dva rume-
njaika in sneg dveh beljakov. Kozo dobro po-maži s sirovim maslom, jo do polovice napol, ni s to polento in v pečici Peci 20 do 25 minut Daš s solato na mizo.
Juha iz vampov za štiri osebe. Tri četrtine kile vampov očisti in dobro operi. Pristavi jih z vso zelenjavo, kakor korenčkom, pe-teršilom. zeleno in čebulo. Ko so vampi kuhani, juh odcedi. Dve žemilji drobno zreži in namoči v juhi. V kozi razbeli slanino ali pa mast (10 dek slan.ne aLi masti) in prepra-ži dve žlici drobno sesekljane čebule, na čebulo dem zemlje in vampe, osoli, malo po-praži in zai.j z vodo ali juho, kolikor potrebuješ za štori osebe. Ko je juha do 10 minut vrela, je gotova.
Meso od jagnjeta z zelenjavo za štiri oSe-be. 60 do 80 dek mesa zreži na drobne kose. Dve glavici ohrovta open Ln drobno zreži. Dve čebuli sesekljaj. Za vsako osebo zreži na kocke dva olupljena krompirja. V kozo ali lonec deni na ano malo ohrovta, na ohrovt malo krompirja, na krompir malo mesa in čebule, malo osolii ;,n popopraj ter naloži spet ohrovt, krompir, meso, čebuio in tako naprej. Ohrovt naj bo zadnji na vrhu. Nato pohij po ihrovtu malo masti, po potrebi še osoli in nalij toliko vode, da je vse pokrito. Kozo pokrij. pristavi k ognju in naj se kuha do mehkega. Nato stresi v skledo in J.aj kot samostojno jed na mizo.
Sirov puding. V kozi segrej šest dek sirovega masla. Ko se maslo začne peniti, primešaj šest dek moke in zalij s četrtino Hitra mleka. Mešaje naj vre dve do tri minuti, nato odstavi, da se malo shladi. Nato osoli. dodaj malo naribauega muškatncga oreha, eno jajce in dva rumenjaka, štiri do pet žlic na-ribanega bohinjskega Sira in sneg dveh beljakov. Testo zlij v pomazano pudingovo posodo, pokrij in postavi v krop, kjer naj vre 30 do 35 minut. Kuhani puding zvrni na topel krožnik, ga posuj z naribaniim sirom, štiri deke sirovega masla razbeli, da postane rjav, ga polij po pudingu in daj hitro na mizo
Praktični nasveti
pogasimo ogenj, če se nam užgejo mast. petrolej, bencin in sljčno. Takega ognja ne smeš gasiti z vodo, ampak ga hitro pokrij z žaklji, kako odejo, pepelom ali peskom tako', da ga udušiš. Nikdar pa ga ne gasi z vodo, zakaj če na gorečo mast uli-ješ vodo, je nevarnost, da se sama opečeš ali užgeiš, goreča mast preskoči na kak drug predmet in ga užge, da lahko nastane požar v hiši. Ce je pa požar v hiši, tedaj se po kolenih plazi do vrat ali okna, hitro odpri in skoči ven, vrata pa zapri, da ogenj ne dobi zraka in se ne more tako hitro razviti.
Ostankov sveč ne zavrzi. Porabiš jih lahko na razne načine. Na primer, kadar likaš oškrobljeno perilo. Ostanke sveč zavij v čisto krpico in preden pričneš likati, ko je žo likalnik vroč, ga obriši s krpico, v kateri imaš zavito svečo. Če se na likalnik prime škrob, ga zopet zbriši s svečo. Tako Ikano perilo se potem lepše sveti. Igralne karte, ki so že stare in se nerade mešajo, namaži s svečo po obeh plateh in potem s čisto krpo dobro zbriši. Ostanke sveč raztopi in rabi kot parketno loščilo. — Če šivaš, pa se sukanec rad veže, ga pomaži s svečo, pa ne bo več nagajal. Če hočeš gumbe na hlačah trdno prišiti, pomaži sukanec s svečo aii voskom, pa bo sukanec dalje časa držal. .
Kadar likaš poškroblieno perilo, dodaj škrobu malo soli, pa se škrob ne bo lepil na likalo. Tudi če škrobiš s sirovim škrobom, dodaj nekaj zrn soli, pa se bo perilo vse bol. svetilo.
V mrzle sklede ali krožnike ni nikdar dobro devati vročih jedil. Zato sklede ali krožnike vedno prej postavi na kotel ali pa h kraju pečice, da se počasi segrejejo. Posebno v steklene posode me devai vročih jedil, ker posode takoj počijo, ampak te prej počasi segrej in še tedaj ne zvrni jedi naenkrat v tako posodo, aimpak najprej de-n; noter malo jedi in potem stresi Je ostalo
Dobro lepilo, ki si ga lahko sami skuhamo, pripravimo takole: Škrob zmešamo z mrzlo vodo in potem prilijemo toliko vrele vode (mešaje seveda), da dobimo prav gosto kašo. K temu lepilu prilijemo 10 delov špirita, pa se lepilo ne usmrdi in ne pokvari: tako ga lahko shranimo v zaprte steklenice. 1 a-ko lepilo rabijo otroci, če se igrajo m lepijo razne sličice ali če delajo kocke za šolo. Pa tudi čevljarji ga rabijo za lepljenje podlog v čevljih, a se jim kaj hitro usmrdi. Pri-lijte zato malo špirita, pa ne bo smradu.
Kadar kuhaš jedi, ki povzročajo neprijeten duh po hiši, kakor zelje, fižol, ribe, zmoči čisto krpo v kisu, jo položi na lonec in na krpo še pokrovko, pa ne bo smradu.
Dežni plašč, če je svilen in je postal trd, ga je treba obesiti v toplo sobo v bližini peči, da se počasi segreje in spet zmehča. Če pa ga tudi toplota ne zmehča, ni več pomoči zanj.
Med deželami, ki so Evropcem najmanj znane, je gotovo Tibet (v srednji Aziji). Zlasti o zapadnih pokrajinah Tibeta ne vemo mnogo. Glavno mesto Tibeta je Lhasa, ki je tudi prestolioo dal;*' lame (vrhovnega verskega poglavarja tibetanskih budistov, ki jih imenujemo lamaiste. O Lhasi, nekdaj za nas skrivnostnem mestu, smo po zaslugi He-dina in drugih raziskovalcev že precej poučeni.
O zapadnem Tibetu vemo zavoljo tega tako malo, ker se le redek Evropec upa potovati po teh negostoljubnih krajih, ki so po vrhu še neskončne planjave, podobne že skoro puščavam. Za človeka, ki ni vajen tamošnjega podnebja, predstavlja pomembno oviro tudi znatna nadmorska višina, ki se giblje med 4000 in 5000 metri. Pogosto pa se je treba vzpeti na gore, ki so visoke po 6000 m in še več, drugič pa se spet pogrez-iiiti v globoke jarke, ki segajo skoro do morske višine.
Težkoče potovanja po nerazhojenih potih
Cest v našem smislu skoro ni. Popotnik hodi dneve in dneve po ozkih stezah, speljanih najrajši ob robovih globokih prepadov. Po visokih planotah pa ni drugačnih poti kakor karavanskih. O shojenih potih tu ni govora, čeprav so po teh sledovih hodile karavane sto in sto let. Tako piše italijanski raziskovaec Tusci, ki je nedavno potoval po teh krajih.
Vsakikrat, kadar je bilo treba, prekoračiti hudournik ali potok, nas je pomanjkanje mostov sililo, da smo izkušali priti čez vodo na najrazličnejše načine. Tam, kjer so burni valovi onemogočili prekoračenje na hrbtih konj ali pa s plavanjem, smo morali rabiti vrvi, ki smo jih vrgli z brega na breg. Po vrveh smo potem lezli na drugi breg.
Huda težava, ki smo jo morali prenašati, je bila tudi občutna razlika med nočno iti dnevno toploto. Ta razlika je pogosto znašala 30, včasih celo 40 stopinj. Noči so v tem delu Tibeta ledene in neznosne zaradi stalnega hudega nočnega vetra. Prenočišč ob poti ni, paše za živali ni, vse je suha skala, puščava aH ledenik.
Vsi ti pogoji, ki smo jih poznali od prejšnjih raziskovalcev, so nas prisilili, da smo za raziskavan.ie sestavili pred odhodom veliko karavano, opremljeno z živili, obleko in drugimi potrebščinami za šest mesecev. Jaz sem imel nalogo, preskrbeti potrebne tovorne živali. Na enem izmed velikih sejmov, ki se vrše v obrobnih naseljih na meji z.a-. padmega Tibeta, sem kupil veliko množino jakov. Jaki so himalajski voli,, majhni,. totfa zelo močni in okretni ki se povzpejo na naj-vrtoglavejšo višino brez težave. Te dobre živali imajo eno samo pomanjkljivost: ne morejo kljubovati dolgemu potovanju. Ko je naša karavana prekoračila 800 km, je bila že polovica jakov, ki smo jih vzeli s seboj, mrtvih zaradi izčrpanosti.
Arabski gumi, ki ga rabijo posebno po Pisarnah, se hitro izsuši. Ce pa primešaš malo kafre, ostane dalje časa tekoč.
Kako zlepiš steklo in kovino. Skupaj tri dele kolofonije, en del navadne sode in pet delov vode. Kuhaj tako dolgo, da postane ta tekočina kakor milnica, to se pravi, da se začne peniti, potem primešaj mavca. Če tehta kuhana zmes 10 dek, tedaj primešaj 20 dek mavca. Ko si primešala mavec, moraš takoj začeti lepiti, in to hitro delati, da se zmes ne strdi.
Medeni predmeti, kakor lustri, postelje in drugo, sčasoma potemnijo. Da jih očistiš, zdrgni take predmete s špiritom, nato pa z limono, potem urnij z vodo in do suhega zbriši. Če se pa še ne svetijo dovolj, očisti s sidolom in dobro zbriši. Nato na lahko namaži z mešanico, sestoječo iz enega dela šelaka in petih delov vinskega cveta.'
Nepopisne lepote krajev, a skromno življenje redkega prebivalstva
Zanimivosti zapadnega 1'ibeta, ki smo ga preiskali v daljavi 1800 km, je v glavnem v njegovih versk.h spomenikih in-'nepop,sni lepoti pokrajin Neskončnost puščav, molk deviških gora, veličastje vrhov z večnim snegom in globoka sinjina • neba. napravljajo iz te osamljene zemlje eno izmed najočarljivej-ših in zagonetnejših pokrajin sveta. Če se v naših krajih zdi, da je človek središče sveta, ie v Tibetu, zlasti v zapadnem, prav nasprotno: Tu je človek samo preprosta pritiklina narave, ker je redek pojav. Kolikor pa je tu ljudi, žive preprosto življenje in nimajo nobene trdne vezi do zemlje. Med našim dolgim potovanjem smo srečali tibetanske pastirje, ki so se v svoji maloštevilnosti izgubljali v goli neskončnosti pokrajine. Nekaj šotorov jih je ponoči varovalo pred mrazom in pred njegovimi strahotami. Vse njihovo imetje ie sestavljalo nekaj jakov, nekaj odej in preprog, pet ali šest kovinastnh posod in nič drugega. Nikdar nisem še videl človeških bitij, ki bi bila glede hrane tako skromna. Jedo tako malo, da sem se pogosto izpraševal, kako morejo ob tako pomanjkljivi prehrani kljubovati tako strašnemu podnebju kakršno je v Tibetu.
Večkrat sem opazoval kako malo skupino teh ubogih ljudii pri obedu. Njihova hrana je ječmenova moka, pomešana z vodo. Zraven pa pijejo strahovito pijačo, ki je zmes grenkega čaja, malo sode, masla in soli. Pozimi pa jedo še posušeno sadje, po večini marelice, ki jih dobivajo iz Ladaka. Z drugo besedo: ti ubogi pastirji ne jedo skoro nikdar mesa in presnega sočivja.
Sicer pa je v zapadnih pokrajinah Tibeta tako podnebje, da se ne morejo prebivalci niti za mesece ustaviti na istem kraju, da bi pridelali kaj sočivja. Kjer se to godi, se godi skoro z nadčloveškimi napori. Da dobe vodo, s katero namakajo te vrtičke, morajo izpeljati kanale prav do hriba večnega snega ali pa do izvirkov hudournikov, ki leže v višini 5000 do 6000 metrov.
Za kozarce imajo človeške lobanje in zmerom so veseli
Kljub temu bridkemu življenju, kljub zapu-ščenosti ozemlja, kljub neprestanemu strašilu lakote niso imeli Tibetanci, kar smo jih srečali na svoji poti, na sebi prav nič brezupnega. To je najbrž prav isti pojav kakor pri Eskimih, ki so kljub siromašnim razmeram radii veseli.
Vsi Tibetanci, ki sem jih srečal, so kazali vedrost. Ker znam njihov jezik, sem govoril z marsikaterim pastirjem in z marsikaterim budističnim duhovnikom. Vsa njihova pripovedovanja so bila zmerom prežeta 3 dobro voljo in šaljivostjo.
Tibet je dežela skrivnosti

Morda je budistična vera s svojimi nauki tisto dobro, .Ju jnri pomaga, da prenašajo svoje življenje s taKo neorižnostjo. Vodniki in nosači, ki so spremljali našo karavano, niso bili nikdar otožni, katar se to pogosto dogaja pri Indijancih. Cesto smo srečali pu-ščavnike ki prebijejo vse noči v pretnišlja-nju na pokopališčih in se uče gledati minljivost posvetnih reči. Predstavljamo si nasprotje: Ljudje, ki je vse njihovo življenje pokrito s človeškimi kostmi, saj pijejo iz človeških lobanj in tudi sicer rabijo človeške kosti, so bila najveselejša bitja, kar sem jih kje srečal. Piri tem ne gre za nezavedno veselje, kakršno bi si lahko razlagali pri duševno zaostalih bitjih, temveč so ti ljudje tudi razumni, po svoje seveda.
Tibetanci se nikdar ne umivajo
Ena sama reč je pri Tibetancih, katere se kljub dobri volji nismo mogli navaditi. Kakor Eskimi in drugi narodi, ki žive v ostrem podnebju, so tudi Tibetanci naravnost odvratno umazani. To bo pač posledica zemljepisnih in življenskih pogojev ozemlja,na katerem prebivajo. Pri tem imajo vlogo zlasti pomanjkanje vode, mraz in težkoče, ki so v zvezi z nabavo več oblek. Nikdar nismo videli nobenega Tilbetanca ali Tihe tanke, da bi se umiial po rokah ali po obrazu. Eu.-na kopel, katero si privoščijo, je, kadar morajo preplavati reko ali potok. /aradi take umazanosti je koža Tibetancev pod volneno obleko pokrita s skorjo, ki io v dolgem času stvorita znoj in prah. Tibeianc: pravijo, da ni boljšega sredstva proti mrazu, kakor je taka naravna obleka.
V tem oziru Tibetanke ne zaostajajo za svojimi možmi in brati. Ne poznajo niti najpreprostejših zdravstvenih predpisov in potreb. Kadar sem šel mimo katere tibetanske
Popoln solnčni
Popoln solnčni mrk so si stari ljudje razlagali kot slabo znamenje. Razmerno zgodaj pa je človek odkril dobe, v katerih se "solnčni mrki ponaviljajo, tako da jih je mogel napovedovati v naprej. Posebno na Kitajskem so bile te napovedi zelo v časteh. To je bila glavna naloga dvornih zvezdoslovcev, ki so morali natančno napovedati solnčni mrk, Ja je bilo mogoče pregnati zmaja, ki požira solnce. Bilo je leta 2137 pred Kristusom, ko nista kitajska zvezdoslovca Hsi in Ho znala napovedati solnčnega mrka in v usodnem trenutku so ju našli celo pijana. Za kazen sta bila uismrčena.
Zdaj seveda zvezdoslovci s solnčnim mrkom nimajo več takih težav. Vendar se pa še zmerom zelo zanimajo zanj in se vedno tudi temeljito odpravijo na opazovanje. V kratkih minutah, ko lunina senca zakrije solnce, vidimo namreč v vsej lepoti solnčno okolje. Lepo se vidi njen najnižji deli okolja, ognjeno morje žarečih plinov, silni izbljuvi in slednjič srebmkasta krona, razprostirajoča se daleč okrog solnca. Vse to so pojavi temeljne važnosti za preučevanje solnca.
Zvezdoslovci se zanimajo ob takih prilikah za lom sveitlobnih Žarkov v bližini solnca in za učinek njegove privlačnosti. Tudi širjenje alektroimaginetičnih valov na velike razdalje se uspešno preučuje ob solnčnem mrku.
Ne smemo se torej čuditi, da se zvezdoslovci vseh narodov že dolgo prej pripravljajo na vsak solnčni mrk, da organizirajo dolge in drage ekspedicije v kraje, kjer se popoln solnčni mrk dobro vidi. Popoln solnčni mrk je časovno in krajevno dokaj redek pojav. Tako bo od leta 1930. do 1950. samo 13. popolnih solnčnih mrkov. Kraji, kjer se vidi popoln solnčni mirk, teže večkrat na zelo dolgem, a ozkem pasu. Na določeni kraij na zemlji odpade povprečno vsakih 360 lert en popoln solnčni mrk. Najdaljši mrk traja pičlih 8, povprečno pa samo tri dlo štiri minute. Slabo vreme je zadnja ovira, s katero zvezdoslovci ori tem računajo. Letos bomo Imeli popoln solnčni mrk 19. junija. Pas, kjer se bo videl, se začenja pri
pastirice, tudi take iz bogotega rodu, sem moral zbrati vse moči, da nisem z roko za-tisnil nosu. Duh, ki gre od njih, je tak, da si ga ni moči predstavljati.
Ženske se hitro postarajo
Tibetanske ženske, ko so mlade, so ljubke in zmeraj vesele. Toda pri 30 letih so že stare, z obrazi polnimi gub in spačene zaradi kožnih in drugih boiezni. Vse to so posledice silno napornega dela, pomanjkljive hrane in vremenskih nezgod zaradi življenja na prostem. Znaki vsega tega so vtisnjeni na njihovih obrazih, na katerih se Kaže prezgodnja starost. Edino njihovo pravo življenje je tista kratka mladost, ki jo pre-žive v igrah. Ko so mlade, so brezskrbne in vesele, kakor da se nič ne zavedajo mračne usode, ki jih čaka v najbližji bodočnosti.
Žene imajo po več mož
Dekleta pri posameznih rodovih, ki smo jih srečali, se ne poroče samo z enim možem ampak z vsemi njegovimi brati. Ce mož nima bratov, dobi Tibetanka še posebnega drugega moža, ki vrši v zakonu vlogo svetovalca in na katerega mož in žena največ dasta. Vse te čudne razmere pa nič ne vplivajo na notranjo skladnost zakonskih zvez. Možje so naravnost slepo pokorni vsem željam svoje edine žene.
Vso posvetno in duhovno oblast imajo duhovniki, ki sestavljajo zase čisto posebno vrsto prebivalstva. Vera (budizem), ki vidi človekovo najpopolnejšo srečo v skrajni skromnosti in v popolnem zanikavanju samega sebe, nudi tem ljudem silno nrav-nostno oporo spričo težavnih razmer, v katerih morajo živeti. Vera jim kaže iz puščobe vsakdanjega življenja pot nekam drugam. To je tisti globoki razlog, da so ti preprosti ljudje zmerom veseli.
mrk bo junija
Malti in gre preko Grčije, Rusije, Sibirije do Japonske. Za opazovanje letošnjega solnč nega mrka bo prikladna zlasti Sibirija, kjer bo trajal dobri dve minuti.
V srednjo Sibirijo se napoti mnogo znanstvenih ekspedicij iz Evrope in Amerike opazovat solnčni mrk. Ruska vlada jim bo šla vsestransko na roke. Prvič v zgodovini češkega zvezdoslovstva pripravlja letos tudi Češko zvezdoslovsko društvo ekspedicl-jo, ki bo šla v kraje severno od Kaspiškega morja opazovat popoln solnčni mrk. Na pot krene v maju. da bo mogla pripraviti vse potrebno za opazovanje.
X Samomor iz strahu pred vojno. Nedavno se >e obesil v londonskem predmestju 45-letni vojni invalid trgovec Charles Pearce. Zapustil je poslovilno pismo, ki v njem pravi, da gre v smrt iz strahu pred vojno. Nesrečni mož je izgubil med svetovno vojno eno nogo, druga ma pa pozneje ohromela. Njegova trgovina se je lepo razvijala in tudi doma nu je tekto življenje gladko, tako da ni imel nobenega povoda za samomor. Toda nad Evropo se zbirajo spet temni oblaki, vse piše in govori o nevarnosti nove vojne, kar je Pearca, ki je imel močno zrahljane živce, tako zbegalo, da je obupal nad življenjem. Sotrudnik »Daily Expressa« je govori s Pearceovo vdovo po samomoru njenega moža in izvedel, da je pognala Pearca v smrt grenka zavest, da je bila njegova huda žrtev med svetovno vojno zaman. Zadnje dni pre smrtjo je večkrat govoril, da bi nove vojne ne preživel, ker so mu še preveč v živem spominu grozote zadnje vojne, ki pa še dale? ni bila tako strašna, kakor bo nova. Obupana Pearceva žena je dejala novinarju: »Govorice o vojni so ubile siromaka!«
X Na obisku pri mrliču. Evropska kolonija v Bangkoku je bila povabljena k uglednemu bogatinu, ravnatelju velike banke in izvozne trgovine, kraljevemu sorodniku Ti-rek-Prapu. Sprejem ne bi pomenil ničesar izrednega, 6e ne bi bilo znano, da je umrl
gospod ravnatelj že pred tremi meseci.
Kljub temu je razposlal povabila in celo osebno sprejemal goste. Po siamski veri še dolgo po smrti leta duša okrog domače hiše in jemlje slovo od zemlje. Zato ostane v živem srebru okopan in z zelišči mazi-ljen siamski mrlič na mizi v jedilnici manj ali več dni, kakršen veljak je pač bil. Kmet roma na grmado (Siamci upepeljujejo mrliče) že dva ali tri dni po smrti, visoki uradniki čakajo mesec dni, princi leto dni in kralj celo dve leti. Družina nagovarja ves čas pokojnika, kakor bi bil živ, mu ponuja jedi, zvečer prižiga luč in v njegovem imenu vabi goste. Slednji prihajajo v črnih oblekah (bela žalna noša je predpravica pokojnikov iz kraljevske hiše), a so popolnoma mirni in veseli. Prevelika žalost bi samo mučila dušo, ki posluša razgovore. Evropski gostje so v navedenem primeru z domačimi vred pozdravljali vdovo, pokušali dišeči rumeni čaj, se vljudno priklanjali mrliču in obljubljali, da bodo navzoči tudi pri upepe-litvi. »Moj gospod Tirek-Prap se vam zahvaljuje za pozornost in izkazano čast,« je dostojanstveno ponavljala vdova, ki je sprejemala goste do praga.
X Žena, ki je v desetih leiiii rodila šestnajst otroK, dobi milijone. Miiiionar Miner iz Kanade je oii ijuuiien, konjskih u.rK. lastnik veuKiii žganjarn, šaijivec in čuoak zavoljo neprestanih smesnin uomisiekov. V svoji oporoki je ob smrti pred 10 len med drugim zapustil velik znesek Iv nas. vaiu-ti okrog 30 milijonov dinan.ev) tisti ženi v Torontu, ki bi v 10 letih spravila največ otrok na svet. Ta žena je pa Lny Viber-tova. V 10 letih je imela 16 otrok, jd prej pa štiri. Majhna Je in nežna tako, da se mora čiovek vprašati, kako ie mogla ta blagoslov sploh zdržati. Ves dan mora trdo delati, njen mož pa išče po mestu deia in ga ne naide. Pravijo, da jo je v zadnjih letih držalo pokoncu samo upanje, da bo znla-gala v tekmi materinstva. Zdaj pa bodo težave končane, ko dobi izplačan denar
X 12-ietna mati se hoče poročiti. 12-ietna Valentina Deiaejeva iz Rochetorta ,e naslovila na predsednika francoske republike prošn o, da bi Ji dovolil poroko. V treh tednih bo dekle dobilo otroka. Oče mu je 23-letni španski dnnar Lopez. Disgrazios Ko se poroči, bo Valentina najmlajša žena in mati v Franciji. To čast je imela doslej 13-iet-na Adrianne Delamarejeva. ki se je pred kratkim z dovoljenem državnega predsednika poročila s 17-letnim očetom svojega otroka.
X Francoski vojak ležal 18 let v nezavesti.
Na nekem francoskem bojišču so našli v svetovni vojni raztrgano in okrvavljeno vojaško suknjo. V žepu je tičala slika, pod njo pa napis: Prostak Henrik Fabris. Prijatelji so javili, da ga je raztrgala granata Njegova žena in mati sta prejeli od vojnega minist;-stva obvestilo, da je Fabris pade! za domovino. Žena in mati njegova sta kmalu nato umrli, živa sta ostala Fabrisova sestra in otrok. Pred dnevi pa je Fabrisova sestra dobila v roke brzojavko, ki ;e bi a naslov jena na Fabrisovo pokojno ženo. Brzojavil ji je njen mrtvi mož, naj nemudno pride v neko londonsko bolnišnico. Takoj se je odpravila sestra na pot in na svoie veliko presenečenje zag'edala v bolmšnici pred seboj svojega mrtvega brata živega. Pretresljivo ie bilo njuno svidenje po 18 letih. Žalostno ie poslušal Fabris težavno življenjsko usodo svoje sestre. Ploha solz se mu ;e v'ila po bledih licih, ko je izvedel, da mu je umrla žena. da mu ie umrla tudi mati in da se rjegov sin klati kot potepHh po svetu. Padel ie spet v nezavest, iz katere se je po 13 letnh pred kratkim prebudil in kmalu nato v naročju svoje rodne sestre zatisnil trudne oči šele po njegovi smrti >e sestra doznala za žalostno usodo njegovo. Na bojišču so ga našli nezavestnega in ga prepeljali v bolnišnico. Iz zavesti se ni prebudil dolgih 18 let. Ko pa se je pred kratkim prebudil, je bila n.egova prva skrb. da ie brzojavil svoji ženi in jo povabil na obisk.
Za smeh in kratek čas
SLONA DR21 Z ENO RV)KO
Zakai je postal Ožbovt Močne tako krepak. nam pokažeta slik'.
ŠKOTSKA
V morju se koplje škotska družina: očo, mati in sinček. Sinček plava precej daleč od brega in mati zakliiče za njim: »Sinko, nikar ne plavaj tako daleč, saj veš. da je nevarno!«
»Eh, saj plava očka še naprej«, odgovori sinko.
»To je nekaj drugega. Očka je zavarovan, ti pa nisi.«
SOČUTJE
Afriški potnik: Lepo vas prosim, gospod ljudožrc, usmilite se me, saj moram preživljati ženo in tri otroke.«
Zamorski poglavar: »Jaz prav tako!«
NA SESTANKU
fant in dekle na sestanku zaljubljeno kramljata. Kar vzklikne dekle: »Kaj vidim, Jože, na sencih dobivaš že sive lase«.
»To vendar ni nič čudnega«, odgovori
MOŠKA NEZVESTOBA
Mati: »Strašno, vsakih osem dni imaš drugega zaročenca.«
Hči: »Mama, ali sem jaz kriva, da so moški tako nezvesti?«
GIBANJE
A: »Sam zvitaš cigarete?«
B: »Da, zdravnik mi je predpisal dosti gibanja.«
POMAGATI SI ZNATA
Boštjan in Urh, možica dva, na veselico sta odšla.
Hudo ju s Spelco plesat mika, a kaj, ko je tako velika!
Takole sta si pomagala, da lahko z njo sta zaplesala.
TRPEŽNOST
Prodajalec: »Prav gotovo vam povem, gospa, da so te plenice tako trpežne, da jih bo vaš mali lahko nosil vse življenje«.
NI ČUDNO.
Špela: »Ali si slišala, da leži naš sosed ranjen v bolnišnici.«
Jera: >«B'eži no, saj sem ga videla včeraj v baru, kako je plesal z neko plesalko.« Spela: »(No da. toda žena ga je tudi videla.«
V KMEČKI GOSTILNI
Gost (v kmečki gostilni): »Oho, gostilničar v mleku plava kravja dlaka.«
Gostilničar: »Kaj mislite, da bo v mleku plavala konjska dlaka?«
SLOGA
Mati: »Otroka moja, zakaj se neiu zmerom pričkata? Ali ne bi mogla biti enkrat sporazumna?«
Sinko: »O, saj sva, mamica! Oba hočeva imeti veliko nogometno žogo.«
ZAKONCI IN DOLGO ŽIVLJENJE
Žena: »V časopisih sem brala, da oženjeni ljudje dalje časa živijo, kakor neoženjeni«.
Mož: »To ni res. Oženjenim se samo zdi, da so že dolgo na svetu«.
MODERNI ČASI
Gospod: »Oprostite, gospa, čisto se mi dozdeva, da sem vas že kdaj videl . . . «
Gospa (premišljuje m reče): »Res je. Ce se ne motim, ste bili peti ali šesti moj mož . . . «
POZNA GA Žena: »Ali ti je všeč naša nova kuharica?« Mož: »Všeč.«
Žena: »Sem si takoj mislila in sem ji pra* vočasno odpovedala ...«
NIMA ZAUPANJA V LASTNO VINO Vinski trgovec: »Pri kom kupujete vino?« Gostilničar: »Pri vas, kakor veste . . . Trgovec: »Dajte mi tedaj rajši čaišo piva.«
NESREČA
»Mamica, mamica, mleko je postalo večjs od lonca . . . «
ŽID NA MORJU.
Roženkranc se pelje z ženo v Ameriko. Sredi morja se začne ladja potapljati. Vsa prestrašena začne žena iskati moža in ga najde naposled v kabini, kjer mirno dremlje.
Joj, mož. ladja se potaplja!«
Mar je to moja ladja?« zarenči Roženkranc.
V BRIVNICI
Brivec prišlecu: »Klanjam se — Sluga pokoren — Prosim, odložite! Sedite, izvolitol Kaj ne, krasen dan! Kako se počutite? Prosim, napravite se najudobneje! Kako žeiite, cenjeni gospod, da ga ostrižem?«
Došli (suho): »Molče...«
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 12. aprila: 9.00: Jiutrni reprodu-cirani koncert. — 9.40: Versko predavanje (prior Valerian Učak). — 10.00: Prenos cerkvene gHasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.30 Otroška ura: Striček Matiček govori in poje. — 12.00: Napoved časa, objava sporeda.
—	12.15: Slavnostni koncert (pomnožen radijski orkester). — 13.30: Grenadirska godba igra na ploščah. — 16.00: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega. — 17.30: Razvoj slovenske drame (XIII. ura): uvodno predavanje, Finžgaitev »Divji lovec«, ljudska igra (igrali bodo člani radijske dramske družine).
—	19.00: Napoved časa, objava sporeda. -19.30: Nacionalna ura: Velika noč na Krfu (Kolovič). — 20.00: Koncert tamburaškega orkestra: Velikonočne pesmi. — 21.00: Viktor Parma: Ksenija — opera v enem dejanju (posnetek na ploščah). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda. — 22.05: Valčkova ura (radijski orkester).
Ponedeljek, 13. aprila: 9.00: Vesel pozdrav (plošče). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.40: Versko predavanje (dr. Gvidon Rant). — 10.00: Operna in operetna glasba (radiiski orkester). — 11.30: Otroška ura: Mikica in Mi-kec praznujeta veliko noč. — 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15; Za dobro voljo (Melojazz, Gorenjski trio Ln plošče). — 16.00: Venčki narodnih pesmi s spremijevanjem radijskega orkestra (sodelovali bodo: Ruža Skeletova, Poldka Rupni-kova, Ivan Franci in Tone in Roman Pe-trovčič). - 16.45: Radijski jazz. — 17.30; Pevski koncert Stritarjevega terceta. — 18: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah).
—	19.00: Napoved časa, poročila, obdava sporeda. — 19.30: Nacionalna ura: O prvotni kulturi našega naroda. — 20.00: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 20.45: Harmonika (Avgust Stanko). — 21.30: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 21.45: Našim [izseljencem! Velikonočno zvonienje in prtrkavanje iz znanih slovenskih cerkva. — 22.15: Velikonočne pesmi (trnovski cerkveni zbor »od vodstvom Franceta Marolta). — 22.36: Nagovor bana dravske banovine. — 22.45: Velikonočne pesmi (trnovski zbor). — 23.00: Njeno vstajenje (zvočna igra iz življenja Slovenke na tujem; napisal Vinko Bitenc; izvajali bodo člani radijske dramske družine; režira inž. Ivan Pengov).
Torek, 14. aprila. 12.00: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, ^poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Slovenski biseri (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Ruski sekstet.
—	18.40: Vera svetožalja in večnega miru (Fran Terseglav). - 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 19.30: Nacionalna ura. Domača obrt v Jugoslaviji (Božo Račič). — 20.00: Prenos opere iz Zagreba.
Sreda, 15. aprila: 12.00: lz Dvofakovih del (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15; Lahka glasba. — 14.00: Vremenska napoved, poročila, borzni tečaji. — 18.00: Mladinska ura: Vinko Bitenc: »Citronček«, zvočna slika (člani radijske dramske družine). — 18.40: O strupenih plinih (dr. Josip Justin). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled. — 20.00: Večer bolgarske glasbe. — 21.00: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Citraški koncert (trio »Vesna«),
Četrtek. 16. aprila: 12.00: Med cvetkami In škrati (glasbene slike na ploščah). — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Havajske kitare (plošče). - 14.00: Vremensko poroCilo. borzni tečaii. — 18.00:
Mozaik (plošče). — 16/40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovanska misel in sokol-stvo. — 20.00: Prenos iz Beograda (simfoničen koncert orkestra kraljeve garde). — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Vokalni koncert Majde Lovšetove (spremljal jo bo profesor Marjan Lipovšek).
Petek, 17. aprila: 12.00: Baletna godba (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, t>o-ročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Ameriški jazzorke-stri (plošče). —.14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaii. — 18.00: Ženska ura: Keramika (Dana Pajničeva). — 1820: Koncert na dveh klavirjih (plošče). — 18.40: Delovni čas (Milan Valant). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 1930: Nacionalna ura: Pionirji naše botanične znanosti. — 20.00: III. sim-
fonični koncert radijske postaje (prenos iz Filharmonije; solist Karlo Rupel; dirigent: Drago Mario Sijanec). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila. Objava sporeda. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 18. aprila: 12.00: Plošča za ploščo — napev v napev. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 14.00: Vreza ploščo — napev v napev. — 14.00: Vremensko poročilo. — 18.00: Za delopust (radijski orkester). - 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: O jugosloven-ski ideologiji (Dušan Nikolajevič). — 19.50: Zunanii politični pregled (dr. Alotzij Kuhar). — 20.15: Poglejmo na dolenjsko stran (od Stične do Novega mesta; pester večer; besedilo napisal Ivan Zoreč). — 22.00: Napoved časa, vremenska naipoved, poročila, ob-| java sporeda. — 22.15: Vesela glasba (radijski orkester).
Franc Goričan:
Peš po Franciji pred 40 leti
(Dalje).
Ker sem imel do nastopa še devet dni časa, sem odpravil kovčeg po železnici v Montpellier, sam pa sem jo mahnil peš. Tako sem zapustil Bordeaux in departman Gi-ronde, katerega sem prehodil v sedmih tednih na vse strani in doživel toliko telesnega in duševnega trpljenja in razočaranja. Potoval sem preko Castiltona, Bergeraca, Agena in Montaubana. Ker sem bil utrujen, sem se že ob šestih zvečer vlegel v nekem nizkem gozdu v gosto grmovje. Komaj sem zadremal, je začelo rositi. Nekaj časa sem še ča- • kal, ker pa je začelo še huje deževati, bliskati in grmeti, sem se dvignil in napotil naprej. Pa sem videl ob cesti hišo, ograjeno s plotom. Lilo je tako, da bi imel vse žepe polne vode, če bi bili iz nepredirnega blaga. Cez plot sem torej zaklical, nai mi odpro, da povedrim do konca nevihte. Posestnik mi je pa zakričal, da bo streljal, če se takoj ne odstranim. Hiša je bila na samoti, ves kraj redko naseljen iin pust.
Sel sem naprej. Ura je bila šele nekai čez sedmo. Tema ko v rogu, lilo pa je kar naprej. Prišel sem do neke hiše. Bila je kavarna. Stavba je bila tako majhna, da bi zadostovala kvečjemu kakšnemu večjemu ptiču za gnezdenje. Naročil sem čašo absin-ta (neka vrsta žganja) in vprašal, ali bi lahko prenočil. Pa mi je rekla, kar je že bila, natakarica ali gospodinja, da ne, češ da m prostora. Kakšne tri km dalje da je večji kraj in da bom tam lahko prenočil Mora! sem korakati dale. Cez nekaj minut sem se pa že kesal, da sem zapustil streho. Mar bi bil vsaj pri mizi ostal. Bal sem se tudi, če me ni tista ženska le nalagala, da se me ie znebila. Dež je kar napretj lil kakor za vesoljni potop. Za navadno deževje bi se niti ne zmenil. Zebsti me je tudi začelo. Pozneje me je v teku življenja večkrat dobila huda nevihta; čeprav je bilo še tako hudo, sem le vedel, da pridem domov, kjer me čaka vse, kar je premočenemu in pre-mraženemu človeku potrebno. Tu pa me ie najbolj mučila skrb, naravnost strah, če bom moral morda vso noč tavati okoli.
Sel sem z vso naglico naprej in res, žen-j ska se ni zlagala. Prišel sem v Villemur. | Krenil sem v prvo gostilno, na katero sem naletel. Zadel sem prav dobro. Gostilna se je imenovala, kakor bi se reklo po naše gostilna in mesarija pri Blažu. Čeprav je bila moja zunanost strahovita, so me sprejeli prav prijazno in me posušili.
Drugi dan sem šel peš preko Bessiersa — Castresa — La Bastideja in Clermonta ter prispel zadnjega oktobra v Montpellier. Prvega novembra, na vseh svetnikov, sem stopil v službo. Z velikim plugom, v katerega so bili vpreženi trije pari konj, smo izkopavali cepljeno trsje. Delali smo vsak
dan isti, ki smo imeli mesečno plačo, tudi ob nedeljah in praznikih, celo na božič in veliko noč do poldneva.
Najel sem podstrešno sobico. Bila ie pusta, neprijazna sobica v četrtem nadstropju. Tla cementna, siromašna postelja, polomljena mizica, stol in nočna omarica. Plačeval sem 12 frankov mesečno brez vsake postrežbe.
Ruvanje trsja s plugom se ni obneslo, ker se ga je preveč polomilo. Izkopavali smo potem trsje s krampi na dva roglia, vsak mož svojo vrsto. Prve dni sem zaostajal, ker nisem bil vajen tega dela. Pa mi je rekel mlad sodelavec: Halo, Francois (beri Fransoa), hitro hitro!« Skraia mi je naravnost v ušesa bil ta klic. Kaj se ne sliši FTanček neprimerno lepše, .prijazneie in prisrčnete! Le počakaj, sem se mislil, da se le privadim. Ni še minil teden, ko sem bil že več metrov pred skupino. Pa mi je spet zaklical Lsti delavec: »Halo, Franpois! Kam pa tako hitite? Mar hočete patrona (gospodarja) še bolj obogatiti, kakor je že?« »Ne«, sem mu odgovoril, »hotel sem vam samo dokazati, da zmorem isto kakor kdorkoli izmed vas. k! ste se zadnlič norčevali iz mene «
Z delavci sem se dobro razumel. Bili so priiazni in ljubeznivi z menoj, videč, da sem siromašen, ker delam za plačo. Po drugi strani so pa videli, da sem le začasno tam in jim ne bom kruha odjedal. Skoraj vsak delavec si je kupil dnevno svoj časopis, ki je stal en sold. Tam niso na časopise naročeni kakor pri nas, ampak jih kupujejo dnevno sproti. Pri opoldanskem odmoru so hitro pojedli, čitali časopise, potem pa politizirali. Pri tem opravilu so strašno kričali in se kregali, da sem s početka mislil, da se bodo stepli.
Vsak delavec je poznal vse ministre in druge vodilne politike po imenih, kaj zastopa ta, kaj oni, kaj zasleduje ta stranka, kaj ona. Temu sem se zelo čudil, posebno če sem to primerjal z našimi razmerama. Se danes ne vem, ali je ta južniaškj narod brih-ten od narave ali pa imajo boljše ljudske šole, kakor so bile naše.
Delali smo osem ur na dan od 7. do 18. V tem času je bilo tri uire odmora, da je ostalo osem ur čistega resničnega dela.. Upravnik ie priganjal in pazil na vsakega, da se je storilo kar največ mogoče. Vinograd in drugi nasadi so bili oddaljeni 12 km od mesta. Vsako jutro so nas naložili na vozove in popeljali, kamor je bito treba. Kupil sem si usnjato torbo, kakor so jo imeli delavci za prenos dnevne prehrane. Eden izmed delavcev mi je napravil poleg še mrežo in rekel: »Tole sem vam napravil, da se boste kdaj spomnili name. Imam še zdaij torbo z desetimi žepi in mrežo. (Dalje)
Stran 26 ==
/
Kako se odstranjujejo kurja očesa in omehčajo žulji ?
Mnenje dr. L. CATRINA
p« ga žgete z ostrimi tekočinami in oblagate z ublažujočirai obkladki. Rezanje kurjega očesa je vedno nevarno. Vedno ste v nevarnosti zastrupljeni« krvi in celo teta-nusa. Da se za vedno reiite neznosnih kurjih očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodelia, da je dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova voda razkraja lojnate in mastr -"ivi ter omehča trde in žuljave plasti «r Ta kopeli omehča kurja očesa v tolik .11, da iih lahko takoj in brez bolečin odstranite s prsti s korenino vred. Žulje pa ostružite s topim delom noža. Saltratova kopelj odpravlja vse bolečine in boleča vnetja nog. Kurja očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell je sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe in vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v vseh apotekah, drogerijah in parfumeriiah.
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. N e u m a n n, service 20-R Zagreb, Boškovlceva ul. 44.
MALI OGLASI
VSE DENARNE ZADEVE TERJATVE V HRANILNIH KNJIŽICAH VSEH DENARNIH ZAVODOV, VREDNOSTNE PAPIRJE (Vojno škodo)
NAKUP IN PRODAJA. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov jwi denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino.
IZPOSLUJE IN VNOVCl vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu.
VLAGATELJI IN D0L2NIKI OBRNITE se v gornjih zadevah na spodnji naslov. ZANESLJIVE NASVETE glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih.
ALOJZIJ PLANINŠEK, bančna poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/IL, telefon 35-10
—	»DO
SKRAJNA DOSLEDNOST
Zena Spela nosi v hiši hlače in njen ubogi mož mora opravljati vsa dela gospodinjstva
Ker pa ima mož slabo lastnost pozabljivosti, mu je Spela napisala na listek papirja natančni deilovni red, kdaj mora pospravljati postelje, kuhati kosilo, prevajati otroka v plenice, ribati tla in opravljati druga podobna dela
Pripeti pa se Špeli huda nesreča. Pri zajemanju vode pade v vodnjak in kliče na vse grlo svojega moža na pomoč. Ves iz sebe priteče mož do vodnjaka, iizvleče iz žepa listek, na katerem je napisan delovni red, in začne čitatL . .
»Kai delaš, bedak«, kriči potapljajoča se žena. pomagaj mi!«
»Tega opravila nimam na listku zapisanega«. odgovori mož in se odstrani.
OTROK NE VE.
Zdravnik: »iNesrečnica, otroka kopljete v vodli, ki ima 45 stopinj!«
2ena: »Bežite no, gospod doktor, aM mislite, da takle otrok že kaj ve o temperaturi iin stopinjah!«
MOVINA« St 15 =====
NAJPRIJETNEJŠA ŠOLSKA URA
»No, Mihec«, vpraša stric nečaka, »katera šolska ura ti najbolj ugaja?«
»Petje, striček«.
»Glej ga no, zakaj pa?«
»Ker ni obvezen predmet in mi ni treba biti v šoli.«
SLON
Neroden možak iščoč svoj sedež v cirkusu stopi neki dami na nogo.
»Oprostite, gospa, ali sem vam stopil na prste?«
»Menda res,« odvrne dama hudomušno in se ozre proti slonom na pozoraici, »vsi drugi sloni so že na odru!«
ŽELEZNIŠKA NEZGODA
A: »Ali si že kidaj doživel kako železniško nezgodo?«
B: »Ze. Nekoč sem v tunelu namesto hčerke poljubil njeno mater!«
NIC NI NAREDIL
Mati: »Pridi Mihec, in poljubi tetico, ki nas je prišla obiskat!«
Mihec tetico nekaj časa ogleduje in nato reče: »Sai nisem nič naredil«.
Štajerska železo-industrifska družba z o. z. — 2reče Dravska banovina
izdelovanje železnega orodja za poljedelstvo, za gozdarstvo, za železnice in za gradbo cest SPECIJALITETA: VSE VRSTE PLU2NEOA ORODJA.
Zahtevajte pri vsakem trgovcu štajersko orodje z zaščitno znamko »S T« v krogu.

i
Neguite s?oje no9e
Največji napor pri vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge.
Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tud: v pozni starosti lahko hodili brez palice.
Posvetite jim vsaj toliko pvž.iie, ka-<»r ostalim delom telesa.
Ob ščite ra&o prta kuro
V posebej zato pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge.
Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo vam zarasle nohte.
Pedikirarjje stane 6 Din.
Proti utrujenosti in za boljšo ciriuvidciio krvi vam priporočamo stroko vnj?ško masiranje nog
Masaža nog stane 4 Din.
Posetite nas, prepričajte se sam'!
s"'enburgova 7.
VABILO na Vin. redni cbžri bor
LJUDSKE SMiH ti « MARIBi RU
reg. pom. blagajne, ki bo v nedeljo, dne 26 aprila 1936 ob 10. dri predpoldne v Mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, potom izvoljenih delegatov.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in poročilo načelnika
2.	Čitanje zapisnika VII. občnega zbora.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo revizorjev.
6.	Absolutorij odboru.
7.	Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § točka 10.
8.	Dopolnitev pravil.
9.	Predlogi v smislu pravil § 6 točka 16. 10. Raznoterosti.
Predlogi v smislu § 6 točka 16 se morajo predložiti odboru osem dni pred občnim zborom.
Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši drugi v smislu pravil 5 6 točka 11 pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem Številu navzočih delegatov.
Blagajniško načelstvo.
KUPUjTE DOM4CK BLAGO
MODRA GALICA M £ „SOLNCE"
Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tvornico za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej.
Naša modra galica se bo prodajala pod znamko »SOLNCE« In bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljskl list s hmeljskim sadežem.
Galica iz nage tvornice je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami.
Našo galico so kemično preizkusili in analizirali:
1.)	TVORNKJA SAMA, ki je našla čistoče 99.67%;
2.)	KMETIJSKA POSKUSNA IN KONTROLNA POSTAJA V LJUBLJANI, ki je našla čistoče 99.77%;
3.)	KEMIČNI INSTITUT UNIVERZE V LJUBLJANI, ki je našel čistoče 99.98%.
Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice od namanj 99.5%, medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, In je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon.
Nihče zaradi tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko »Soince«, ne bi v polni meri ustrezala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo.
Naša galica je mnogo cenejša kakor inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Zaradi tega ni nobenega razloga za konservativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku.
METALNO AKCIONARSKO DRUŠTVO LJUBLJANA
D. RAKUSCH
VELETRGOVINA Z ZELEZNlNO
USTANOVLJENA 1810
Wolfovo, poljsko in vrtno orodje kakor tudi vse poljedelsko orodje, zastopstvo svetovno znanih Eberhardtovih plugov.
Zahtevajte veliki cenik, tu ga dobite zastonj id poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ui v Švici
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
Stran 27
V BREŽICAH
in okolici ugodno prodajamo hiše, stavbišča, (vinograde, sadovnjake, arondirama vinogradniška posestva za gotovino. Uprava Attem-
sovih posestev v Brežicah.	_
'---r »DOMOVINA« St. 15
KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH,
dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor.
NOV0ST ! Samo Din 98.-
Št «3 719 Cenena, a dobra S h o o C L« frol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica in Kazalo osvetljena (Radium)
Din 98.—.

"■n ............296744800
Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatim podplatom in gumasto peto.
Br. 23-26	45301-2204
Lahki platneni čeveljčki z gumastim podplatom Od št- 27—29 Din 15—. št, 30-34 Din 19,— št. 35-41 Din 25,—
1437-272?
Čevelj za na sprehod iz p'atna in laka.
45421-1105
Otroški platneni čeveljček na srvonko in z nizko peto.
*«mce*«[,ij «ii	1937-68022
Močan m praktičen čevelj •z boksa z elastičnim gumastim podplatom.
296144829
Otroške sandale iz najboljšega mate rijala z usnjatim podplatom
Prinašamo majhen del izbire naših pomladanskih čevljev, s katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za 100 Din pet družinskih članov: očeta, mater, brata, sestro
in bratca.
1627-64718
Zelo eleganten ceve^i z bogatim okra-som ra najboljšega boksa
2851-63805
Čeveljčki za deco iz najboljšega laka.
Min ■ i ii ^ 10S7-44742 •
Najnovejši model ii gospode izde. lan iz najboljšega boksa s perforira-nim okrasom tn širokim robom.
162546512
Trpežen čevelj z lepim okraskom iz najboljšega boksa.
097546510 te sandale iz
23425-2205
Lahek in praktičen p'atnen feveli. K pomladni obleki
boksa.
^IgmSSaimšK^'*^ «67-88801
Močan čevelj iz mastne kože z močnim gumastim podplatom, za katerega jamčimo 6 mesecev.__
5805-66:21
Modereo čevelj iz najboljšega laka.
4844.24	0375-36519
Lakasti čeveljček, okrašen s kačja Sandale — z nizko petoi. zadnja mod-kožo.	na novost
1305-66717
3967-6882:
Za pom adanske sprehode naš' udob- Zelo moderen čevelj s polvisoko pe- Idealen čevelj iz najboljše antilope. Čevelj iz boksa z gumastim podipla-nl ta moderni trote* čevlji	to. :z najboljše antilope.	tom. vporaben za vse prilike.