■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
jM
maraton
(TT
Kilometri užitkov!
Letališče Moškanjci pri Ptuju
HT
Po Sloveniji Politika • Za vzpostavitev nove, tretje slovenske republike O Stran 2
Aktualno Ptuj • Zdravstvo bo stalo več - dodatnega denarja pa ne bo O Stran 3
Po naših občinah Vičanci • Vesoljski projekt se je končal na hojki
O Stran 6
Ptuj, petek, 28. avgusta 2009
letnik LXII • št. 67 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nogomet •
Presenečenje iz
Drave: pripeljali
Ricarda Souso!
O Stran 11
Spodnje Podravje • Šola skoraj bo odprta ...
V knjigarnah ni pretirane gneče
Le še ta konec tedna in poletnih počitnic bo konec, saj se bodo v torek spet na stežaj odprla šolska vrata. Učenci in njihovi starši pa lovijo čas in v knjigarnah kupujejo še zadnje učbenike in šolske potrebščine.
Dobra dva meseca brezskrbnih počitniških dni sta mnogo prehitro minila, a do novega šolskega leta, ki se bo pričelo v torek, 1. septembra, je treba še marsikaj kupiti in postoriti. Ne glede na razmeroma drage šolske potrebščine - za učbenike, šolske knjige in delovne zvezke so starši osnovnošolcev morali odšteti najmanj 100 evrov, srednješolcev pa okoli 300 evrov - v naših knjigarnah v tem tednu ni bilo posebne gneče.
Na novo šolsko leto se pripravljajo tudi policisti, člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter vodstva osnovnih in srednjih šol, saj želijo šolarjem, še posebej prvošolčkom, zagotoviti čim večjo varnost na poti v šolo in nazaj domov.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Odpuščanje v Carreri
Zelje so eno, ...
Ta teden se je s kolektivnega dopusta vrnilo 1134 zaposlenih podjetja Carrera Optyl iz Ormoža. Podjetje je pred počitnicami že najavilo, da bodo morali odpustiti še najmanj 200 zaposlenih, za 150 pa naj bi našli dodatne programe. V zraku je torej spet usoda 350 zaposlenih v Carreri.
Napovedi odpuščanj, postopki in dogovori okrog načina in pogojev odpuščanja, čakanje na sezname odpuščenih so sedaj že skoraj leto dni sestavni del vsakdana zaposlenih na Carreri Optyl v Ormožu. Kako to vpliva na razpoloženje zaposlenih in odnose med njimi, najbrž ni potrebno posebej poudarjati, a kot je videti, se razmere še ne bodo tako hitro umirile. Že takoj prve dni po končanem kolektivnem dopustu se je vodstvo podjetja sestalo s predstavniki sindikatov in sveta delavcev. Na tem sestanku so dokončno uskladili kriterije za določitev presežnih delavcev, ki so delovna usposobljenost, sprememba delovne usposobljenosti (od 1. 1. 2007 do 31. 7. 2009), število odobrenih sugestij, strokovna izobrazba,
delovna doba pri delodajalcu in zdravstveno ter socialno stanje. Med presežne delavce se seveda ne smejo uvrstiti delavci, ki so zaščiteni po zakonu o delovnem razmerju - člani sveta delavcev ter sindikalni
zaupniki, starejši delavci (moški nad 55 in ženske nad 53 let), delavke v času nosečnosti in dojenja otroka in starši v času izrabljanja starševskega dopusta, invalidi.
O Stran 5
Ptuj • Seja sveta DU
Vroča razprava brez epiloga
Na poletni seji sveta Doma upokojencev Ptuj je bilo zelo vroče, pa ne zaradi poletne vročine, pač pa zaradi vprašanj, ki se vrtijo okoli pritožb posameznih stanovalcev in njihovih sorodnikov. Ti trdijo, da so diskriminirani, strokovna služba pa njihove kritike zavrača.
Franc Kodela je sin enega izmed stanovalcev, ki želi stanovati sam, pa je doslej za enoposteljno sobo plačeval preveč, sedaj pa mu želijo vsiliti sostanovalca ali ga preseliti v Muretince oziroma Kidričevo. Dom upokojencev nima na razpolago enoposteljnih sob z lastno kopalnico in balkonom, razen štiri sobe v mansardi, kjer je bil prej njegov oče. Te sobe po njegovih besedah niso primerne, zato so si z vsemi močmi prizadevali, da mu poiščejo drugo sobo z balkonom, takih sob pa v resnici na Ptuju sploh naj
ne bi bilo, temveč so le pogojno, saj se lahko po pravilniku vsaka soba razglasi za enoposteljno, vendar je za Dom finančno neugodno, saj se zanjo ne sme zaračunati več kot 5 odstotkov dodatnega plačila. »Direktorica je razmišljala ekonomsko in ugotovila, da je to premalo in je leta 2005 naredila potezo, da so takrat sprejeli dodatek k plačilu v višini 25 %. Dodatek, ki pa ni opredeljen in ga ni v pravilniku in ga tudi ne bi smelo biti, je za mojega očeta pomeni 140 evrov več na mesec.
O Stran 11
Foto: Vki
Ljubljana • Podpisniki Rožniške deklaracije v kabinetu predsednika vlade
Za vzpostavitev nove, tretje slovenske republike
Predstavniki podpisnikov znamenite Rožniške deklaracije 2008 so bili v sredo, 12. avgusta, na delovnem obisku v Uradu predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja, kjer jih je sprejel in se z njimi pogovarjal državni sekretar Miloš Pavlica. V pogovorih so izpostavili prizadevanja za spremembo ustave, saj se zavzemajo za pravičnejšo družbeno ureditev in za vzpostavitev tretje slovenske republike.
Foto: M. Ozmec
Na obisku v kabinetu predsednika vlade (z leve): mag. Tomaž Ogrin, Miloš Pavlica, Rastko Plohl, dr. Gojko Stanič in Andrej Magajna.
Kot je pojasnil predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, so poleg njega na pomembnem delovnem obisku in pogovoru sodelovali še predsednik Krščanskih socialistov Slovenije in poslanec Državnega zbora Andrej Magajna, predsednik stranke Zeleni Progres mag. Tomaž Ogrin, ki je bil istočasno pooblaščen zastopnik Zelene stranke, saj se njihov predstavnik sestanka ni mogel udeležiti, član častnega sveta družbenega gibanja Skupnost in član ZP Vojko Kogej, sestanka pa se je udeležil tudi član družbenega gibanja skupnost - DGS prof. dr. Gojko Stanič.
Glavni namen obiska je bil predstaviti Rožniško deklaracijo in osrednja prizadevanja njenih podpisnic ter seznaniti kabinet predsednika vlade z njeno vsebino in prizadevanji, in to še v času, ko potekajo pogovori o nekaterih
spremembah Ustave Republike Slovenije. V pogovoru z državnim sekretarjem Milošem Pavlico so predstavniki podpisnikov Rožniške deklaracije izpostavili potrebo po boljši celoviti notranji družbeni ureditvi in vzpostavitvi nove, to je tretje slovenske republike. Ocenili so strateške napake slovenske politične elite po letu 1991, predstavili temelje družbeno-sistemske-ga razvoja in ključne vrednote, ki bi jih bilo treba v družbi uveljaviti, in reševanje težavnih gospodarskih in socialnih razmer v naši družbi. Poudarili so zaskrbljujoč položaj zaposlenih, brezposelnih in socialno ogroženih ljudi v kapitalizmu, kot so opozorili na varstveno-okoljsko problematiko, slovensko znanost in na potrebo po javnem šolstvu in zdravstvu.
Sogovorniki so z Milošem Pavlico izmenjali vrsto pogledov na aktualno družbeno
dogajanje in ugotovili, da se glede ocenjevanja družbenih razmer v Sloveniji v zadnjih 15 letih in glede razlogov ter ciljev Rožniške deklaracije v marsičem strinjajo. Miloš Pavlica je ob koncu sestanka obljubil, da bo z vsebino pogovora seznanil predsednika vlade Boruta Pahorja. Izrazil je pričakovanje, da bodo
podpisniki Rožniške deklaracije aktivni v javnih razpravah o razvojnih dokumentih države in s svojimi predlogi, podobno kot številne druge družbene skupine nevladnega sektorja, prispevali k kvalitetnejšemu razvoju družbe.
Andrej Magajna je predstavil prizadevanja za izenačitev začetnih možnosti političnih
strank na volitvah. Te možnosti so po mnenju Magajne zdaj še zelo različne, majhne in nove stranke pa diskrimi-nirane. Opozoril je na vpliv kapitalskih lobijev na politično promocijo in v zvezi s tem izrazil potrebo po podržavlje-nju volilne kampanje. Tako bi odpravili neenakopraven položaj list in kandidatov v volilni kampanji. Tomaž Ogrin je menil, da bi moralo biti med znanostjo in gospodarstvom vzpostavljeno boljše sodelovanje. Omenil je projekt infrastrukturnega uvajanja izkoriščanja sonca na Primorskem ter v Istri kot še druge lastne samooskrbne obnovljive oblike pridobivanja energije v ustrezni kombinaciji z uvoženimi, da se dobi čim večja energetska neodvisnosti do tujine.
Rastko Plohl iz Neodvisnih sindikatov Slovenije je izpostavil, da so kot organizacija zaposlenih pretežno v industriji predlagali načelo enakopravnosti dela in kapitala, to
je odpravo mezdnih odnosov in uvedbo partnerstva med lastniki kapitala in zaposlenimi kot lastniki osebnega znanja in delovnih sposobnosti ter na osnovi tega pravičnejšo delitev ustvarjenega. Zato si prizadevajo za to, da bi prišlo do spremembe ustave v smislu uvedbe lastninskega pluralizma in ekonomske demokracije, in sicer tako, da želimo še posebej, da se uvedejo nove oblike lastnine, kot je lastništvo nad individualnim znanjem in delovno sposobnostjo ter ponovna uvedba družbene in skupne lastnine v sožitju z zasebno lastnino. Blaginjo za vse ob polni zaposlenosti vidimo preko dosledne uresničitve pravice do dela, preko pravične delitve ustvarjenega in preko lastninske prerazporeditve, vse na osnovi vzpostavitve takšnega gospodarskega sa-mooskrbnega sistema, ki bo navedeno omogočil. Zagovarjamo samooskrbo družbe s prehrano iz lastnega kmetijstva in prehrambne industrije, z maksimalno energetsko samooskrbo in oživitvijo ter vzpostavitvijo gospodarstva osnovnih življenjskih izdelkov, do stopnje, ki bo nudila varno preživetja naše skupnosti.
Vojka Kogeja pa je zanimala možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka - UTD, ki bi po njegovem mnenju hkrati povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zmanjšala odvisnost človeka od kapitala in izboljšanje stanja mladinske tehnične kulture.
Skupni cilj podpisnikov Rožniške deklaracije je, kot so poudarili, na osnovi sprememb in reform izpostaviti takšno samobitno in samo-oskrbno skupnost, v kateri bo vsem ljudem omogočena blaginja, osebni in skupni razvoj, pri čemer pa bo zagotovljeno tudi spoštovanje človeka in narave. Nova, tretja republika Slovenija naj kot izraz take slovenske družbe izvršuje in zagotavlja polno suverenost, neodvisnost ter miroljubno sožitje v družbi in svetu. Odprta in humana družbena skupnost pa naj zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, civilni in politični pluralizem z dostopom v volilni in parlamentarni sistem ter neposredno demokracijo, na osnovi sožitja, pravičnosti, enakopravnosti, ustvarjalnosti in mnogovrstnosti ter medčloveške solidarnosti!
M. Ozmec
Uvodnik
Adijo, poletje!
Če bi kot poletje označili čas šolskih počitnic, bomo najbrž res lahko s koncem tega tedna nič kaj navdušeno zavzdihnili: Adijo, poletje! Prihaja obdobje resnega dela tako v šolah kot na delovnih mestih v svojih okoljih.
Čez poletje smo ob obilici najrazličnejših kratkoča-snih dogajanj skorajda pozabili, da je gospodarstvo v razsulu, da nam ekonomisti ponujajo vsak svojo teorijo o tem, kako izplavati iz krize - seveda bo praksa pokazala, da sta s teorijo daleč narazen, da bomo s svojimi skromnimi dohodki še vedno komaj povezali začetek enega meseca s koncem... Vse to so nam razni poletni festivali, koncerti, veselice, zabave..., ki smo se jim lahko predajali, pa seveda dopustovanja kje daleč od doma, če smo si jih lahko privoščili, premaknili nekam v oddaljenejši konec naše zavesti. Le tisti, ki so in smo bili prisiljeni poletje preživljati na svojem delovnem mestu, smo še vsakodnevno vpeti v vsakdanje težave. Te žal niso šle na dopust, ampak čakajo za vsakim vogalom.
Marsikatero delovno mesto je še bolj ogroženo, kot je bilo pred začetkom poletja; marsikateri izdatek bo vsaj enako, če ne še bolj udaril po naših žepih, kajti bližajo se hladnejši zimski meseci, ko bo potrebno poskrbeti med drugim za toploto svojega doma - in če niste opazili, cene energentov vas bodo veliko bolj pogrele kot sami energenti, ki jih boste potrebovali skoraj pol leta . Prikrito, natihoma se je podražilo tudi marsikaj drugega, kar potrebujemo za svoje vsakdanje življenje. Nič kaj lepega se nam še ne obeta, to vidimo tudi navadni smrtniki, ki ne spremljamo redno borznih indeksov iz domače ali svetovnih finančnih prestolnic.
Edino upanje, ki ostaja, je, da smo si morda čezpo-letje vendarle nabrali dovolj energije, da se spopademo z vsem, kar nas čaka v naslednjih mesecih. Kajti energije bomo potrebovali še veliko, preden bomo spet prišli na zeleno vejo.
Ja, res: Adijo, poletje! Dobrodošel čisto navaden vsakdanjik!
Jože Šmigoc
J^I PRIZMA zavarovanja Danes za jutri
ZOJINA ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Kot starši si želimo, da bi svojemu otroku vedno stali ob strani, mu peli uspavanke, popihali ranico, če bo padel s kolesom.
Radi bi plesali na njegovi poroki, mu pomagali kupiti stanovanje in pazili na njegove otroke. Radi bi mu podarili ves svet.
Štipendijsko naložbeno zavarovanje ZM PRIZMA Junior vam nudi:
finančno varnost otroka v primeru smrti staršev, izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
zavarovanje za primer nezgode staršev in otroka,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki, investiranje denarnih sredstev v skladu z naložbenimi pričakovanji,
potencial doseganja višjih donosov kot pri klasičnih oblikah zavarovanja, možnost spremembe in prilagodljivost oblike zavarovanja glede na vaše želje in potrebe, privarčevana sredstva lahko upravičencu izplačamo v enkratnem znesku ali z mesečnimi izplačili v obliki štipendije.

Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	ker toš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
080 19 20
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • O zakonu o zdravstveni dejavnosti
Stalo bo več - dodatnega denarja pa ne bo
Današnja sogovornica na temo novega zakona o zdravstveni dejavnosti, o katerem naj bi javno razpravo sklenili do 10. septembra, da bi lahko bil sprejet do konca leta in pričel veljati s 1. januarjem 2010, potem pa bo še eno leto čas, da se zavodi prilagodijo novemu sistemu, je direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma: »Pri sprejemu novega zakona o zdravstveni dejavnosti bo nujen kompromis tako stroke kot politike, potrebno pa bo tudi uskladiti različne interese uporabnikov in izvajalcev.«
Bistvo zakona je pritisniti na izvajalce in vsem uporabnikom zagotoviti enako dostopnost do zdravstvenih storitev, ne glede na ekonomski položaj posameznika. Uspelo bo, če bo tudi nadzor dober, pravi Uhanova. Zakon pa izrecno poudarja, da morajo zdravstveni domovi v resnici (ponovno) postati temeljni nosilci javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in biti glavni koordinator na tem področju. Zato bodo morali koncesionarji skleniti tudi pogodbe z javnimi zavodi o medsebojnem sodelovanju pri postavljanju nujne medicinske pomoči, dežurstva, pri nadomeščanjih, skupnem koriščenju določenih zmogljivosti, pri preventivi in drugih dejavnostih, kjer je potrebna delitev dela in timsko delo. Resnici na ljubo je treba povedati da so koncesijske pogodbe za ptujsko območje v primerjavi z ostalo Slovenijo že doslej dokaj kvalitetno urejale sodelovanje med kon-cesionarji in zdravstvenim domom.
Metka Petek Uhan je ena izmed tistih direktoric javnih zavodov, ki še imajo svojo zdravstveno ambulanto. Po novem zakonu bo lahko v stroki delala le še petino delovnega časa, če bo še naprej direktorica. O zakonu pravi, da je dokaj obsežen, nujno potreben in tudi dober. Časa za javno razpravo, ki še traja, je bilo dovolj. Pri njegovem sprejemu pa bo nujen kompromis tako stroke kot politike, v največji možni meri pa bo potrebno uskladiti različne interese uporabnikov in izvajalcev.
Dilema javno-zasebno ...
Tudi za direktorico ptujskega zdravstvenega doma je v okviru novega zakona o zdravstveni dejavnosti najbolj vroča tema, o kateri bo potreben temeljit premislek, kaj je to javno in kaj zasebno. V številnih dosedanjih razpravah je
bilo že opozorjeno, da se bo sistem razsul, ker tisti, ki dela v javnem zavodu, ne more zraven opravljati neke dodatne dejavnosti. Zadeva se je skozi razpravo že nekoliko omilila, tako da bo zdravniku mogoče opravljati nekaj dela zraven, torej pri koncesionarju, ki je del javne zdravstvene mreže. Vprašanje pa je, zakaj pa potem zaposlenim v javnem zavodu ne bi mogli omogočiti nekaj dodatnega dela v samo-plačniških ambulantah v okviru javnega zavoda. »Po mojem bi morala enaka pravila veljati za vse,« poudarja Uhanova. Potem tudi nekih večjih razlik ne bo. Prihajalo bo do nesmislov. Na primer čiščenje zobnega kamna je nadstandardna storitev, ki je zavarovalnica ne plača. To bi po novem zakonu o zdravstveni dejavnosti pomenilo, da te storitve zaposleni v javnih zdravstvenih domovih ne bodo mogli več opravljati. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj pravi, da se bo to moralo urediti tako, da se bo ta nadstandardna storitev še naprej lahko opravljala znotraj zdravstvenega doma. To naj bi bila ena od storitev, ki se bo opravljala po delovnem času, o čemer bodo zavarovanci tudi posebej obveščeni. Nesmiselno bi bilo, da nekaterih storitev, ki so nadstandar-dne oziroma samoplačniške, ne bi mogel izvajati zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvenem domu.
Z vidika zdravstvenega doma je izrednega pomena, da se z novim zakonom njegova vloga krepi, je nosilec osnovne zdravstvene dejavnosti. Moral bo povezati vse koncesionarje. To sicer v okviru dežurne službe ptujski ZD dela že zdaj.
Z novim zakonom se posega tudi v redne ambulante in v redno delo koncesionarjev. ZD je po novem glavni koordinator zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in tudi odgovoren za vso dejavnost, kar pomeni pravico do nadzora tudi pri koncesionarjih. Na
vprašanje, ali se je že doslej počutila kot »šefica« koncesi-onarjem, Uhanova odgovarja, da ne, ker sodelovanje gradijo kot partnerji, kajti samo tako je mogoče uspešno delati. Glede na to, kako je trenutno zakon napisan, bo kot direktorica ZD po vsej verjetnosti koordinirala tudi dopuste koncesionarjev.
Odgovornosti direktorja JZ ZD se bodo po novem zakonu povečale, saj ne bo odgovoren več samo za zaposlene v ZD, temveč tudi za koncesionar-je, to pa ne bo lahka naloga. Kako to doseči, kakšne bodo kompetence, kako daleč se bo pri tem šlo, je v tem trenutku še zelo odprto vprašanje, ker nekih napisanih stvari v zvezi s tem ni. Koncesionarji so v prvi vrsti šli na svoje zato, da bi bili sami svoji šefi, zdaj bo v bistvu njihov šef zdravstveni dom oziroma njegov direktor. Doslej je usklajevanje v ptujskem primeru potekalo med 37 zdravniki, zdaj se bo to razširilo na 67 zdravnikov. Uporabnikom bo potrebno jasno povedati, kako bo glede na novi zakon o zdravstveni dejavnosti potekalo delo.
Ali stolček ali ambulanta
Tudi poglavje o upravi je eden vročih kostanjev javne razprave. Je bilo oziroma je upravljanje zdravstvenih domov v resnici tako slabo, da je potrebno le-to postaviti na nove temelje in zdravnikom, ki so tudi direktorji, omejiti delo v zdravstvenih ambulantah?
»Če se bodo naloge in odgovornosti uprav povečale, je normalno, da zakon to omeji, ker v dosedanji obliki dela vsega tega ne bo mogoče opraviti. To je jasno kot beli dan. Podpiram takšne spremembe, ker ob vsem delu, ki se bo z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti naložilo direktorjem zdravstvenih domov, to enostavno ne bo več mogoče. Pri večjih zavodih nekih velikih problemov ne vidim: direktorske stolčke naj bi praviloma zasedli ekonomisti, strokovni direktorji pa bodo zdravniki. V manjših zavodih, kjer bodo enočlan-ske uprave, pa bodo direktorji morali biti zdravniki. Kako bo sicer nekdo lahko odgovarjal
ras
za stroko, če ne bo zdravnik?! Da pa zdravnik na položaju direktorja več ne bi nič delal v stroki, to pa ni sprejemljivo. Nekaj manevrskega prostora še moraš imeti, da veš, kaj se dogaja, kaj ljudje delajo in kaj potrebujejo uporabniki. Če imaš pregled, sistem mnogo lažje in tudi uspešneje vodiš. Malo stika s stroko mora ostati.
Odločitve direktorjev, ki to delo opravljamo sedaj, ne bodo lahke. Vprašanje je, če si kot zdravnik na voljo le osem ur na teden, ali je to še vzdržljivo za stroko ali ne. Dodatni problem, ki se bo v zvezi s tem pojavil, pa je občutno pomanjkanje zdravnikov. Kdo bo prevzel ambulante, v katerih sedaj še delajo zdravni-ki-direktorji? To so občutljive zadeve, čeprav pa je na drugi strani res, da če bo nekdo želel dobro delati kot direktor javnega zavoda, tako kot je to predvideno z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti, vsega dosedanjega dela ne bo mogel več opravljati. Če bo obveljala zdajšnja dikcija zakona, na obeh stolčkih več ne bo mogoče sedeti, to je sedaj že jasno. Lahko pa, da se bodo
zdravniki-direktorji odrekli direktorskim stolčkom in se bo število zdravnikov povečalo, sistem pa se bo odprl za ekonomiste. To je verjetno tudi načrt države, a potreben bo razum.
Vprašljivo je tudi število članov uprave, ali bo to sistem vzdržal. V manjših zavodih to ne bo takšen problem, ker se bo plača direktorja zdravnika razdelila na dva dela, kjer pa bodo uprave štele tri člane, pa bo od nekod potrebno vzeti dodaten denar. Zdravniki, ki bodo še naprej direktorji, v bodoče več tudi ne bodo mogli opravljati dežurne službe. Na novo se uvaja tudi nadzorni svet, ki ga bo prav tako potrebno plačati. S tega vidika se bo upravljanje v zdravstvenem sistemu zagotovo podražilo, pri čemer pa je tudi dejstvo, da zaradi upravljanja v sistem ne bo prišlo več denarja,« je o spremembah v upravljanju javnih zdravstvenih zavodov povedala Metka Petek Uhan.
Tudi zdravstvena mreža se v Sloveniji že dolgo gradi. Merila za mrežo bo postavila država. Če bodo dovolj jasna, potem nekih problemov ne bo, pravijo v zdravstvenih ustanovah. Na primarni ravni jo bodo še vedno oblikovale občine. Če pa se v občinah o njej ne bodo mogli dogovoriti, bo posegla država.
Poglavje o koncesijah je zelo obsežno. Koncesija se bo po novem lahko podelila, ko javni zavod ne bo imel možnosti, da sam pokrije določeno območje. Pri pomanjkanju zdravnikov je to problem.
Zakon o zdravstveni dejavnosti je zelo dobro opredelil tudi nadzor, kdo bo kaj nadzoroval. V zakonu so natančno obdelane tudi odgovornosti: za morebitne ugotovljene nepravilnosti se kaznujeta neposredni izvajalec in uprava (direktor). Dileme se pojavljajo tudi v zvezi s članstvom v zdravniški zbornici: to naj bi ostalo obvezno, ker če ne bo, kdo bo potem podeljeval licence zdravnikom.
MG
Spuhlja • Praznik četrtne skupnosti Spuhlja
Druženje, ki postaja tradicionalno
V soboto je pred novo večnamensko dvorano v Spuhlji potekalo praznovanja 3. krajevnega praznika četrtne skupnosti Spuhlja, ki se ga je med drugim udeležil tudi poslanec Dejan Levanič. Uradnemu delu in postavitvi klopotca je sledilo družabno srečanje.
Kot je uvodoma povedal Edvard Strelec, predsednik četrtne skupnosti Spuhlja, so letos že tretjič priredili srečanje prebivalcev Spuhlje. »Misli se mi vedno znova vračajo v leto 2007, ko sva skupaj z našim občinskim svetnikom Ri-žnarjem ob kavi klepetala in iskala oblike in načine takšnih druženj. Že takrat so bili zastavljeni temelji današnjemu druženju, ki so že in bodo tradicionalna. Danes smo se zbrali pred našo novo večnamensko dvorano, ki je od lanskega leta, ko je bila odprta, upravičila ves trud zanesenjakov, ki so o tej prireditvi sanjali že več let. S ponosom lahko potrdim vse tiste trditve, ki sem jih izrekel ob prireditvi, da bo
Predsednik četrtne skupnosti Edvard Strelec je podeli priznanje Pepci Belšak za požrtvovalno prostovoljno delo.
namreč v tem prostoru našel svoj kotiček sleherni prebivalec tega kraja. V tem prostoru
Foto: Patricija Babosek
se je od odprtja zgodilo že čez petdeset dogodkov. Takega rezultata seveda ne bi bilo, če
Foto: Patricija Babosek
Dejan Levanič, poslanec Državnega zbora: »V časih, v krizi bruto domačega proizvoda, ko se vse meri v številkah, je pomembno ohraniti vezi med ljudmi, kar je danes že skoraj izgubljena vrednota.«
pri tem ne bi sodelovalo vseh šest društev v Spuhlji, na katera smo lahko upravičeno po-
nosni, saj predstavljajo steber društvenega, kulturnega in športnega življenja,« je dejal Strelec.
Nekaj besed je spregovoril tudi gost Dejan Levanič, poslanec Državnega zbora, ki je izrazil zadovoljstvo nad povabilom in dejal, da je to srečanje še en dokaz več, da ne živi samo center mesta, pač pa se dogaja tudi v Spuhlji: »To ste dokazali že v preteklosti in dokazujete tudi danes s trdim delom, s tem, da veste, kaj hočete v svojem kraju in se za to znate tudi boriti«. Če želimo razvoj mesta, ga moramo, po Levaničevih besedah, tudi tako enakomerno razvijati. »V teh časih je potrebno ohranjati tovrstna druženja, ker je
pomembno ohraniti vezi med ljudmi, kar je danes že skoraj izgubljena vrednota, ki je v krizi bruto domačega proizvoda, ko se vse meri v številkah, izgubila svoj primarni pomen,« je dejal Levanič.
Podelili so tudi priznanji, ki sta ju dobila Pepca Belšak in Dušan Kralj. Svet četrtne skupnost Spuhlja je izrekel javno zahvalo in priznanje Pepci Belšak za neomajno in vestno večletno samoiniciativno prostovoljno urejanje križa ob glavni cesti kot javnega obeležja, ki je skozi vse leto urejen. Pri tej humani gesti so ji večkrat v pomoč tudi sosedje. Javno zahvalo in priznanje je prejel tudi Dušan Kralj, ki zadnjih dvanajst let aktivno in vestno sodeluje v lokalni samoupravi četrtne skupnosti Spuhlja. Bil je neposredni pogajalec in avtor vseh zahtev pogodbe Cero Gajke in seveda je kasneje aktivno sodeloval pri realizaciji le-te.
V okviru prireditve so postavili še klopotec in druženje nadaljevali še pozno v popoldan.
Patricija Babosek
G. Radgona • Pred 47. kmetijskim sejmom
Orači se bodo pomerili v Moravcih
Na letošnjem, že 47. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, pod novim imenom AGRA, se bo v dneh od 29. avgusta do 5. septembra na prizorišče sejmišča v Gornjo Radgono valila množica obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, veliko število pa jih je pričakovati tudi iz sosednjih držav Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije.
Prav gotovo bodo imeli kaj videti, saj se bo na skupnem razstavnem prostoru v velikosti 65.300 kvadratnih metrov predstavilo 1680 razstavljavcev iz 29 držav. Zadnja dva dni sejma bo v Moravskih Toplicah potekalo 56. svetovno prvenstvo v oranju. Sicer pa bo sejem, tako kot prejšnja leta, predstavil dosežke s področja kmetijske mehanizacije in traktorjev - po novitetah in velikosti se napovedujejo, kot jih v tem predelu Evrope še ni bilo. Na ogled bodo kmetijski stroji za vsa področja kmetijstva, vseh svetovnih proizvajalcev. Novost bo predstavitev projekta Vino Slovenija Gornja Radgona kot sejma v sejmu, vina za pokušnjo pa bodo ob združenju vinogradnikov in vinarjev ponujali tudi posamezni vinarji.
Tudi letos bodo na razstavnih prostorih dejavne institucije, ki krojijo kmetijsko in gospodarsko politiko Slovenije - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije - Sekcija živilskih dejavnosti, GIZ Mesne industrije - GIZ Kranjska klobasa, Zadružna zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ter področje kmetijsko-živilskega šolstva. Obiskovalcem bodo vsak dan na voljo številne strokovne razstave in strokovni posveti, sejem pa bo popestrilo stanovsko in zabavno spremljevalno dogajanje. V okviru srečanja rejcev goveda (31. avgust) se bo na sejmu pred-
stavila krava lisaste pasme po imenu Vidra, ki je v Sloveniji prva dosegla 100.000 kg mleka v svoji življenjski proizvodnji. Udeleženci sejma bodo imeli priložnost v družbi trenutne vinske kraljice Karoline Kobal in vinske kraljice Slovenije iz leta 2002 Tjaše Kos poskušati vseh 14 šampionov z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. Podeljena bodo priznanja Zadružne zveze Slovenije in priznanja z mednarodnih ocenjevanj v okviru 47. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA (vino, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sadni sokovi, brezalkoholne pijače in embalirane vode, kmetijska mehanizacija in oprema ter po nekajletnem premoru tudi med).
Niko Šoštarič

AGRA
>|lil>NVR01>M
Radgonski sejem vsako leto pritegne razstavljavce in obiskovalce ne samo iz Slovenije, pač pa tudi iz tujine.
29. 8. - 5. 9. 2009
Gornja Radgona
47. mednarodni
kmetijsko-živilski sejem
1^1 ■ POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si
Rodovitnost porekla!
Foto: NS
petek • 28. avgusta 2009
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Ormož • Nadaljevanje postopkov za odpuščanje presežkov v Carreri
Zelje so eno, resničnost drugo ...
Ta teden se je s kolektivnega dopusta vrnilo 1134 zaposlenih podjetja Carrera Optyl iz Ormoža. Podjetje je pred počitnicami že najavilo, da bodo morali odpustiti še najmanj 200 zaposlenih, za 150 pa naj bi našli dodatne programe. V zraku je torej spet usoda 350 zaposlenih v Carreri.
Napovedi odpuščanj, postopki in dogovori okrog načina in pogojev odpuščanja, čakanje na sezname odpuščenih so sedaj že skoraj leto dni sestavni del vsakdana zaposlenih na Carreri Optyl v Ormožu. Kako to vpliva na razpoloženje zaposlenih in odnose med njimi, najbrž ni potrebno posebej poudarjati, a kot je videti, se razmere še ne bodo tako hitro umirile.
Že takoj prve dni po končanem kolektivnem dopustu se je vodstvo podjetja sestalo s predstavniki sindikatov in sveta delavcev. Na tem sestanku so dokončno uskladili kriterije za določitev presežnih delavcev, ki so delovna usposobljenost, sprememba delovne usposobljenosti (od 1. 1. 2007 do 31. 7. 2009), število odobrenih sugestij, strokovna izobrazba, delovna doba pri delodajalcu in zdravstveno ter socialno stanje. Med presežne delavce se seveda ne smejo uvrstiti delavci, ki so zaščiteni po zakonu o delovnem razmerju - člani sveta delavcev ter sindikalni zaupniki, starejši delavci (moški nad 55 in ženske nad 53 let), delavke v času nosečnosti in dojenja otroka in starši v času izrabljanja starševskega dopusta, invalidi. Dodatno pa še delavci, ki negujejo otroka ali zakonca s telesnimi hibami ali motnjami ter v primeru, ko sta v
Carreri zaposlena oba zakonca, ne moreta biti odpuščena oba. Pri tem se upošteva tudi izguba zaposlitve iz prvega programa ugotavljanja presežnih delavcev. Ponovno bodo točkovani vsi zaposleni.
Najprej napoved odpovedi
Do 4. septembra je še čas, da zaposleni predložijo vsa potrdila in dokazila o socialnem stanju. Če se kaj po tem datumu spremeni, se lahko potrdila za nastale spremembe predložijo naknadno. Med pomemben napredek pri razreševanju zapletov okrog odpuščanj pa lahko štejemo tudi dogovor, da bodo delavci pred dokončno odpovedjo prejeli nekakšno naznanilo odpovedi, v katerem bo izražena namera, da se ga odpusti. Delavec bo potem lahko v kadrovski službi pregledal način točkovanja in se prepričal, ali je bila v postopku narejena kakšna napaka in ali je bilo točkovanje korektno. Za ta korak so se odločili predvsem zato, da ne bi ponovno doživeli takšnega scenarija, kot je bil ob prvem odpuščanju, ko jih je tožilo preko 40 bivših zaposlenih.
V sindikatu so tudi povedali, da bodo v tem času uredili, da bo v podjetju prisoten sindikalni pravnik, ki bo delavcem pomagal pri reševanju morebitnih zapletov.
Branko Medik, sekretar sindikata SKEi za Podravje, je prepričan, Bogdan Ivanovič, sekretar za kolektivne pogodbe in plačni sistem
da je napovedano število odpuščanj preveliko.
v SKEI Slovenije, se je udeležil torkovega sestanka v Carreri.
Je številka res prenapihnjena?
Branko Medik, sekretar sindikata SKEI za Podravje, je prepričan, da je napovedano število odpuščanj preveliko: »Prepričan sem, da je napovedano število odpuščanj preveliko. Čeprav je podjetje lani utrpelo upad naročil za 30 % in letošnji za 40 %, je številka 350 prevelika.« Pritegnil mu je tudi Bogdan Iva-novič, sekretar za kolektivne pogodbe in plačni sistem v SKEI Slovenije, ki je prepričan, da je ta program narejen na predpostavki, da se stanje ne bo izboljšalo. Trgi v Franciji, Nemčiji in drugod pa že kažejo znake okrevanja in Ivanovič je mnenja, da se bo to zgodilo tudi pri nas. Pra-
vi, da bi bilo treba številko prepoloviti. Omenil je tudi vključevanje širših sredstev, državnih in občinskih, ki bi v okviru širše družbene odgovornosti morala nekaj narediti pri reševanju problema v podjetju. Omenil je le delno subvencioniranje čakanja na delo, ki pa ga Carrera nima v programu, kar je posledica dejstva, da je vsa moč pri kreiranju poslovne politike podjetja skoncentrirana v Italiji.
Na vprašanje, kaj naj bi počelo 150 delavcev, za katere se iščejo dodatni programi, sogovornika še nista imela odgovora, vodstvo podjetja naj bi jima le zagotovilo, da naj bi v marcu za 150 zaposlenih našli dodatne programe.
Še enkrat smo preverili govorice, ali je res, da se je del
strojev preseli v Italijo in ali so se res italijanski delavci usposabljali v Ormožu in ponovno dobili kategoričen negativni odgovor. V Italijo se je baje preselil le del orodjarne, nikakor pa ne programi, saj so menda v Ormožu sami razvili čez 100 modelov.
Sicer pa o splošnem razpoloženju delavcev v Sloveniji Ivanovič pravi, da se ljudje že dolgo niso tako zelo bali za svoja delovna mesta kot sedaj: »Po narejenih mednarodnih raziskavah je v Sloveniji tudi zelo nizka stopnja samostojnosti na delovnem mestu in malokdo se je pripravljen boriti za svoje delovne pravice. Če so v podjetjih težave, mora imeti sindikat pooblastilo delavca, da gre v tožbo. Takrat pa so vsi tiho. Največ-
krat sindikatu v takšnih zaostrenih razmerah ostaneta le sodišče in stavka. Tu pa potrebujemo sodelovanje delavcev. Sindikat lahko kaj naredi le, če bodo ljudje stali za njim. Poglejte, skrajšuje se delovni čas, zmanjšuje se plača za 10 %, veste koliko časa bomo potrebovali, da bomo spet nadoknadili teh 10 %.«
Na naslednjem sestanku se bodo pogovarjali o predlogu programa za razreševanje presežnih delavcev. Predstavniki sindikata so nam prenesli še zagotovilo vodstva, da naj bi do konca leta vsi zaposleni še prejemali plačo v podjetju, po novem letu pa bodo, glede na dolžino odpovednega roka, začeli odpuščati.
Viki Klemenčič Ivanuša
Prlekija • Pridobitev na turističnem področju
Vrata hotela aMord odprta
Pri Mali Nedelji v občini Ljutomer je minuli petek potekala slovesna otvoritev gostinsko-turistične naložbe, ki jo je uspešno zaključil samostojni podjetnik Zvonko Mord iz Noršincev pri Ljutomeru.
Projektna zamisel se je pričela razvijati pred šestimi leti, ko je ljutomerski zasebnik od trgovskega podjetja Vesna odkupil trgovinsko-gostinski objekt, ki je bil potreben celovite obnove. Mord se je odločil za korenitejši naložbeni poseg in po obnovitvenih de-
lih pričel še izgradnjo hotela. Investicija je trajala v obdobju od prvih dni januarja lani do konca julija letos, vredna pa je 2,5 milijona evrov. In kakšne so hotelske zmogljivosti? V kletnih prostorih je savna in solarij ter bazenski sklop, ki zajema 150 kvadratnih metrov vodnih površin. Recepcija je v pritličju, kamor sodijo tudi restavracija s 120 sedeži, kuhinja in pokrita terasa. V obeh etažah je 38 dvoposteljnih sob, ki z dodatnimi ležišči omogočajo prenočiti 114 osebam. V sklopu hotela obratujejo prenovljen dnevni bar in tr-
Slovesnost ob odprtju hotela aMord: Zvonko Mord (na posnetku prvi z desne), minister za promet Patrick Vlačič (prvi z leve), podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek (v sredini) in župan občine Ljutomer Franc Jurša (v ozadju)
Hotel aMord v sodobnih, živahnih barvah
govina kakor tudi zdravstvena postaja z zobno ordinacijo in ambulanto. Načrtovan je tudi salon frizerskih storitev, ki bo pričel poslovati jeseni. Zaposlitev je v hotelu dobilo deset delavcev, v primeru izrabljenih vseh razpoložljivih zmogljivosti pa bo potrebno dodatno zaposliti še vsaj štiri delavce. Za dosego temeljnega cilja je bil leta 2007 pripravljen skupni programski dokument razvoja termalnega kopališča Bioterme Mala Nedelja, ki ga je podprlo okoli dvajset turističnih ponudnikov. Seveda si bodo oboji prizadevali, da bi zadovoljili slehernega gosta in mu omogočili kakovostno bivanje v tem predelu Prlekije, kjer je veliko možnosti za rekreativno dejavnost obiskovalcev.
V okviru praznika občine Ljutomer so bili ob prisotnosti lastnika Zvonka Morda (na posnetku prvi z desne) udeleženci slovesnega odprtja hotela še minister za promet Patrick Vlačič (prvi z leve), podpredsednik Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek (v sredini) in župan občine Ljutomer Franc Jurša (v ozadju).
Niko Šoštarič
Foto: vki
Foto: vki
Foto: NS
Foto: NS
Ormož • O.F.A.K. festival
Slikarska kolonija za male in velike
V lepem ambientu ormoškega gradu je od ponedeljka do petka v okviru O.F.A.K. festivala potekala slikarska kolonija, ki jo je vodil akademski slikar mlajše generacije Vitomir Kaučič iz Ljutomera.
Foto: vki
Čeprav je bila slikarska kolonija sprva namenjena osnovnošolcem višjih razredov in starejšim, se je zaradi povpraševanja in želje oblikovala tudi skupina mlajših udeležencev.
V začetku je bila slikarska kolonija sicer namenjena osnovnošolcem višjih razredov in starejšim. Ker pa je bil odziv med to populacijo manjši od pričakovanega in ker so po koloniji vztrajno povpraševali starši predšolskih otrok, se je zaradi povpraševanja in želje oblikovala tudi skupina mlajših udeležencev. Kolonijo je obiskovalo osem udeležencev, ki so tako ustvarjali v dveh skupinah. Temu primerno je vodja kolonije Vitomir Kaučič, ki poučuje likovni pouk in ima izkušnje pri delu z otroki, prilagodil program. Starejša skupina se je ukvarjala s študijskim risanjem - po opazovanju motiva, risanjem portreta in slikanjem. Mali nadebudneži pa so slikali na kamenje, porisali so mizice, ustvarjali iz plastelina. Ob obisku so mi navdušeno pokazali psičke, ki so jih izdelali to popoldne. Vitomir Kaučič si je zadal cilj, da se udeleženci v koloniji sprostijo, se zabavajo in se navdušijo za likovno dejavnost. Udeležence je pohvalil, da so se potrudili, kolikor so zmogli. Mlajši so se zelo sproščeno zabavali, spoznavali različne materiale, večji pa so pridobili malo slikovnih usmeritev za naprej, sploh tisti, ki razmišljajo o nadaljevanju šolanja v tej smeri. Sicer pa je Kaučič prepričan, da je potrebno pri otrocih razvijati
senzibilnost za likovno umetnost, in če ima nekdo v sebi gon po ustvarjanju, mu takšna kolonijska spodbuda dobro de, če pa ga nima, pa jo je težko privzgojiti. Pravi, da je imel z udeleženci srečo, saj so vsi precej zainteresirani, vzdržijo pri delu, radi ustvarjajo in so prišli na kolonijo iz pravili razlogov.
Film za velike
Sicer pa je Vitomir Kaučič tudi režiser in scenarist filma Korpus Krispi, ki je bil premi-
erno prikazan na Grossmanno-vem festivalu filma in vina, kmalu po tem pa tudi na O.F.A.K. festivalu v Ormožu. Prizorišče je bilo ob vseh predvajanjih razprodano. Avtor pravi, da gre za mystery thriller, zgodbo o dveh pravili moških, ki se po lovski nesreči znajdeta v godlji. »Gre za fiktivni svet, v katerem ni nihče dober in ne počne nič dobrega,« pravi avtor, ki svoje filme sam financira in si zato lahko privošči, da se pri njih ne drži ključa politične korektnosti in socialne odgovornosti.
To je že njegov tretji projekt in prvi celovečerec, ki traja 90 minut. Igralci so naturščki, ki imajo precej izkušenj pred kamero, morda toliko kot profesionalci njihove starosti. V glavnih vlogah nastopajo Marko Mehcun, Mario Belovič, Darjan Kaučič (tudi koproducent filma) in Nataša Bavec. Ljubezen do filma je zrasla iz puščobnega okolja, v katerem avtor živi, in želje po preganjanju dolgčasa. Zelo
rad in veliko gleda filme kakor tudi njegovi prijatelji. Digitalna tehnologija pa je danes tako dostopna, da je bil od želje do realizacije le še korak. Z Markom Mehcunom pišeta že naslednji scenarij, saj sta za naslednje leto napovedan nov film.
Slikarsko trenutno ne ustvarja, saj je mnenja, da si slike ogleda zelo malo ljudi in je zelo malo povratnih informacij, pri filmu je to povsem drugače. Zdi se
mu, da je film kot popumetnost ljudem bližje, zato je slikanje trenutno na čakanju. »Ključna razlika je tudi v tem, da je film celostna umetnina, slikarstvo pa je bližje filozofiji in je zelo nekomunikativno. Na ta način slikarstvo izgublja, in če slikaš samo sam sebi, to ni smiselno. S tem pa ne trdim, da danes ni dobrih slikarjev,« razmišlja Vito-mir Kaučič. Viki Klemenčič Ivanuša
Vičanci • Avstrijci raziskujejo vesolje
Ptuj • Študijski obisk Švedov
Vesoljski projekt na hojki Izmenjali izkušnje
Ob pogledu v nebo se veliko ljudi sprašuje, kaj se skriva v prostranih višinah. A včasih se kateri izmed predmetov, ki krožijo na nekaj kilometrih višine, znajde skoraj na našem dvorišču.
Minulo nedeljo je namreč vaščane Vičancev in Senika presenetil nenavaden dogodek. V gozdu med omenjenima vasema je na drevesu pristalo majhno padalo, ki je nosilo škatlico z aparaturami. Vaščani iz bližnjih hiš morda nenavadnega letečega predmeta sploh ne bi opazili,
Foto: N.Skrlec
Kdor visoko leta, nazadnje pristane na vičanski hojki ...
če se ne bi sredi popoldneva pri njih oglasili člani Avstrijskega vesoljskega foruma. Brez lestve in še nekaj manjših pripomočkov namreč svoje škatle niso mogli varno spraviti na tla.
Kot so pojasnili, so dopoldne tistega dne v Gradcu v zrak spustili balon z aparaturami, ki opravljajo meritve v atmosferi, obenem pa oddajajo radarske in radijske signale. GPS-signal so prenesli v program Google Earth in na tak način balonu tudi sledili - od Gradca, preko Gornje Radgone in Murske Sobote do Prlekije. Kot je pojasnil dr. Rudolf Albrecht, je namen tovrstnih projektov z relativno majhnimi sredstvi priti do podobnih dognanj kot denimo
Pred nekaj dnevi so se v Sloveniji, med drugim tudi v našem mestu, mudili predstavniki vzgoje in izobraževanja iz Švedske. Gre za 27 zaposlenih v organizacijah, podobnih našim ljudskim univerzam. Pri nas so iskali primere dobre prakse ter sočasno prinesli tudi nekaj koristnih nasvetov našim zavodom.
Na Ptuju je goste sprejela Ljudska univerza Ptuj, ki je gostom razkazala naše mesto in prostore svojega zavoda.
Večina Švedov, ki se je udeležila študijskega obiska po Sloveniji, prihaja iz zavoda Stu-diefrämjandet v mestu Uppsali, z njimi pa je bil tudi direktor Lars Häger. Ekskurzije po naši državi pa so se udeležili tudi
predsednik in člani upravnega odbora krovne Zveze ljudskih univerz na Švedskem iz Stock-holma.
Gostje so bili nad našo državo navdušeni, Ptuj pa jih je večina opisala kot lepo in čisto mesto, ki že na prvi pogled nudi veliko turističnih možnosti. Navdušeni so bili tudi nad našo hrano, saj so jim v gostilni Ribič pripravili izjemno pojedino, za
katero so enoglasno zatrdili, da je najboljša hrana, kar so jo v petih dneh obiska zaužili. Sicer pa so v sklopu ekskurzije obiskali Ljubljano, Maribor, Ptuj in Koper. Teme, ki so se jih dotaknili, so bile zelo raznolike, od naravoslovja in kvalitetnega izobraževanja do integracij in evropskih projektov.
Dženana Bečirovič
Foto: N. Skrlec
Dr. Rudolf Albrecht (desno) s pomočnikom ob leteči skrinjici...
vesoljska agencija Nasa.
Balon je plul na višini 31 kilometrov, kjer je atmosfera že zatemnjena, prav tako pa slike že pokažejo ukrivljenost Zemljine površine. Kot je pojasnil naš sogovornik, višina 31 kilometrov sicer še ni vesolje v pravem pomenu besede, vendar pa je največ, kar lahko z malo sredstvi dosežejo.
Avstrijski vesoljski forum skuša na tak način prispevati svoj delež k pripravi misije na Mars. Zato skušajo izvedeti čim več o Marsovi atmosferi, ki je stokrat tanjša od Zemljine. Kot pravijo, pa se to še ne bo zgodilo tako kmalu - vsaj še naslednjih petnajst, dvajset let ne.
Natalija Škrlec
Ljudska univerza Ptuj je gostila 27 Švedov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Foto: DB
Kidričevo • Danilo Toplek predsednik nadzornega sveta Nove KBM J Slovenija • Jesenski rok mature
»Bančni sistem mora obvladovati država sama, ne tujci!
Nadzorni svet Nove Kreditne banke Maribor je 20. avgusta za svojega predsednika izvolil mag. Danila Topleka, sicer predsednika uprave kidričevskega Taluma, ki pa v različnih organih banke sodeluje že od leta 1990.
«
Mesec in pol po imenovanju na julijski skupščini se je nadzorni svet Nove KBM v četrtek, 20. avgusta, sestal na konstitutivni seji. Po tem, ko so sprejeli sklep o odstopu dosedanjega predsednika nadzornikov Nove KBM Franca Škufca in njegovega namestnika Andreja Svetina, je vseh devet članov nadzornega sveta za novega pred-
sednika soglasno imenovalo mag. Danila Topleka, za njegovega namestnika pa Franca Škufca.
Ko smo mag. Danila Tople-ka povprašali, kakšno strategijo pričakuje od sedanjega ali morda novega vodstva Nove KBM, glede na trenutno negotove razmere tega ni želel komentirati. Tudi na vprašanje, ali je sedanji kon-
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek je sedaj tudi predsednik nadzornega sveta Nove KBM.
cept Uprave nove KBM primeren, ali so v njem pravi ljudje ali potrebuje spremembo, ni želel odgovoriti. Po sprejemu nove odgovorne funkcije v Novi KBM pa je za Štajerski tednik vendarle povedal: »Sprejel sem nalogo vodenja nadzornega sveta po velikosti druge slovenske banke v prepričanju, da je mogoče v bodoče le še okrepiti njen položaj na trgu, ne glede na sedanjo težko gospodarsko situacijo v svetu in pri nas v Sloveniji. Če kdaj, potem se bo v sedanji krizi pokazalo, kako pomembno je, da država sama in ne tujci obvladuje pomemben del bančnega sistema, saj je od njegovega ravnanja odvisna usoda velikega dela domačega gospodarstva. In Nova KBM tudi v sedanji situaciji dokazuje, da je postala pomemben partner in opora gospodarstvu in prebivalcem.«
Sicer pa smo v Novi KBM izvedeli, da se je nadzorni svet seznanil tudi s polletnimi rezultati poslovanja, saj so sporočili, da so v prvih še-
stih mesecih letošnjega leta uspešno poslovali in odobrili 61,2 odstotka vseh posojil v slovenskih gospodarskih družbah ter s tem po njihovih besedah močno presegli slovensko bančno povprečje.
Predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič je o tem pojasnil: »Nova KBM želi tudi v obdobju negotovosti na svetovnih gospodarskih trgih ostati pomemben poslovni partner slovenskih podjetij.« Nekateri poslovni načrti so že preseženi, dobiček banke iz rednega poslovanja je v prvem polletju znašal 11,6 milijona evrov. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjeni trgovanju, so v prvi polovici leta dosegli 1,8 milijona evrov ter presegajo načrtovano vrednost za leto 2009. Bilančna vsota banke je konec meseca junija znašala 4.857,6 milijona evrov, kar pomeni, da se je v prvi polovici leta povečala za 6,4 odstotka in s tem za 13,4 odstotka presegla načrtovan prirast za leto 2009.
M. Ozmec
Spet se potijo
Konec prejšnjega tedna so začeli splošno ali poklicno maturo opravljati kandidati, prijavljeni na jesenski rok. Najprej so pisali prvo polo izpita iz materinščine, nadaljevali pa s pisnim delom matematike.
Dijaki, ki splošno maturo opravljajo v jesenskem roku, so se nanjo morali prijaviti do 14. julija.
Do tega datuma so se morali prijaviti tudi kandidati, ki bodo popravljali ocene. To velja za tiste, ki so imeli največ dve negativni oceni, sicer morajo maturo ponovno opravljati v celoti. Dijak z največ dvema negativnima ocenama ima pravico opravljanja popravnih izpitov na maturi, oceno pa lahko popravlja še dve leti po prvem opravljanju le-te.
Ta teden so kandidati pisali še izbirne predmete in tuji jezik, ustni del zrelostnih izpitov pa poteka do 2. septembra.
Z rezultati jesenskega roka splošne mature bodo kandidati seznanjeni precej hitro, in sicer 16. septembra, od 24. septembra do 9. oktobra pa imajo čas za vpogled v vpisno dokumentacijo. V predpisanem tridnevnem roku po razglasitvi rezultatov spomladanskega roka je zahtevo
za vpogled v izpitno dokumentacijo vložilo 1314 kandidatov, ki so ugovarjali oceni enega ali več predmetov.
Sočasno z jesenskim rokom splošne pa se je začela tudi poklicna matura. Kandidati bodo pisne izpite opravljali ta teden, ustno preverjanje in četrti predmet pa vse do 3. septembra. Z rezultati bodo tudi tokrat seznanjeni nekaj dni pred kolegi, ki opravljajo splošno maturo, in sicer 7. septembra.
Še 32 maturantov opravilo maturo
Komisija za splošno maturo je pri ugovorih kandidatov, ki so splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, ugodila 174 kandidatom in jim pri 201 izpitu izboljšala oceno. Od tega je 32 kandidatov po pozitivno rešenem ugovoru maturo opravilo. Skupaj sta bila v spomladanskem roku vložena 1002 ugovora.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Pred pričetkom šolskega leta
Posebno skrb posvetimo prvošolčkom
Izteka se zadnji teden počitnic, saj se bodo v torek, 1. septembra, ponovno na stežaj odprla šolska vrata. V šolah, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Mestni občini Ptuj pa se že lep čas pripravljajo na to, da bi bila pot v šolo in domov za vse šolarje čimbolj varna. Zanjo smo odgovorni vsi, predvsem pa starši in učitelji.
Kot je pojasnila Božena Papež, ki je v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj odgovorna za osnovne šole, bodo člani sveta skupaj z vodji policijskih okolišev in Združenjem šoferjev in avto-mehanikov Ptuj v teh dneh skupaj pregledali okolice vseh osnovnih šol in preverjali stanje varnih poti ter opozarjali na pomanjkljivosti in napake.
Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je v četrtek, 27. avgusta, sklical vse ravnatelje, člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vodje policijskih
okolišev in se z njimi pogovarjal o stanju prometne varnosti pred pričetkom novega šolskega leta. Glavni namen tega srečanja je bil predvsem preveriti stanje v prometu v okolici vseh osnovnih šol in vrtcev ter opozoriti na morebitne pomanjkljivosti. Med drugim so ugotovili, da vsa talna signalizacija v bližini šol še ni obnovljena, vendar so vzdrževalci cest zagotovili, da bodo to opravili do prvega šolskega dne.
Po besedah Papeževe je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na vse šole poslal posebno obvestilo, v katerem jih obvešča, da so vsi
Ne pozabite: voznik opazi
-	pešca s kresničko že na razdalji 136 m,
-	svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 m,
-	temno oblečenega pešca pa šele na razdalji 26 m.
Voznik celo pri hitrosti samo 50 km/h ustavi vozilo pri idealnih pogojih za vožnjo šele po 26 metrih. Le malo večja hitrost je pogosto preveč, da bi lahko varno ustavil in preprečil nesrečo. Ugotavljajo, da pešci pogosto ne upoštevajo temeljnega pravila, da morajo na cestah, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani ceste. Tako lahko vidijo vozilo, ki jim prihaja nasproti in se pravočasno umaknejo, tudi če jih je voznik spregledal. Zato ravnajte v skladu s sloganom Bodi preVIDEN in uporabljajte odsevne predmete, kot so kresničke, odsevni trakovi, nalepke in podobno.
Foto: M. Ozmec
Posebno pozornost bodo policisti, člani svetov za preventivo in vzgojo v prometu in prostovoljci namenili prehodom za pešce v bližini vseh osnovnih šol.
učenci prvih in drugih razredov v skladu s 93. členom zakona o varnosti cestnega prometa na poti v šolo in domov dolžni nositi rumene rutice in v slabši vidljivosti odsevna telesa ali kresničke. Rumene rutice so za vse prvošolčke zagotovile zavarovalnice, za učence drugih razredov pa
bo vsem osnovnim šolam rumene rutice in kresničke zagotovil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
Vsi učenci prvih razredov so v teh dneh že prejeli knjižico pod naslovom Prvi koraki v prometu, z dopisom župana pa so vse šole pozvali, naj še
pred pričetkom pouka mentorji prometne vzgoje skupaj z vodji policijskih okolišev podrobno pregledajo varne šolske poti in jih po potrebi dopolnijo, da bi tako šolarjem zagotovili še večjo varnost. Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so bile z dopisom župana vse
šole opozorjene na to, da morajo pripraviti za vsako šolo posebej prometno-varnostni načrt.
Sicer pa bodo kot običajno prve dni novega šolskega leta v bližini vseh osnovnih šol dežurali policisti -vodje policijskih okolišev in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na ključnih in najbolj nevarnih mestih pa se jim bodo pridružili še prostovoljci iz Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Vse starše in skrbnike pa pozivajo, naj svoje šolarje še pred pričetkom pouka podrobno opozorijo na pravilno hojo ali vožnjo s kolesom, na prometno signalizacijo in ravnanje po njej, še posebej na vse morebitne nevarnosti, ki prežijo nanje na poti v šolo ali nazaj domov, vsem staršem prvošolčkov pa priporočajo, da že pred prvim šolskim dnevom prehodijo pot v šolo in nazaj domov skupaj s svojim šolarjem ter ga tako sami opozorijo na varno obnašanje v prometu in vse morebitne nevarnosti. Naj bo pot do šole in domov za vse čimbolj varna, za vse malčke ter šolarje v osnovnih in srednjih šolah!
M. Ozmec
Senešci • Gasilsko društvo praznovalo
Nov avto za nove naloge
Prostovoljno gasilsko društvo Senešci je bilo ustanovljeno leta 1950 na ustanovnem občnem zboru treh vasi - Vičanci, Sodinci in Senešci. Društvo je ustanovilo 10 ustanovnih članov, od katerih se je sobotne slovesnosti ob prevzemu novega gasilskega vozila GW1 udeležil le Franc Kosi, st., iz Senešcev.
Slovesnosti, na kateri so namenu predali novo gasilsko vozilo, so se udeležili številni gostje, med njimi tudi župan občine Ormož Alojz Sok, predstavnik Ministrstva za obrambo in civilno zaščito Jože Korban, predstavnik GZ Slovenije Janez Merc, predsednik GZ Ormož Jože Šterman in predstavniki 16 društev. V svojih nagovorih so društvu zaželeli dobro delo ter da bi jim nov avto dobro in varno služil. Podpredsednik GZ Slovenije Janez Merc je zbrane opozoril, da moč gasilcev, čeprav so številčni in močni, brez ustrezne finančne podpore nima prave vsebine. Materialna podpora družbe je potrebna, da lahko gasilci uresničujejo svoje naloge. Poudaril je, da je avto namenjen gasilcem za olajšanje njihovega dela in krajanom v stiski. Nov gasilski avto je vložek v to, da bodo lahko krajani v miru spali, z zavestjo, da imajo gasilci dobro opremo. »Gasilci nič, kar dobijo, ne nesejo s seboj, nič ne potrošijo za sebe, ampak namenijo občanom, ko je to potrebno,« je bil prepričljiv Janez Merc. Gasilce je še opozoril, da se pripravljajo Pravila gasilske službe in zaprosil je za čim več konstruktivnih predlogov s strani članov. Seveda pa Merc ni mogel niti mimo aktualnih dogodkov minulih tednov, ki so zaznamovali naše okolje: »Prava preventiva pred poplavami je, da se hiša ne najde tam, kjer poplavlja. Preventiva pred plazovi, da se hiše ne postavljajo, kjer plazi. Po izkušnjah iz neurij pa so najbolj ogrožene hiše, ki so obrnjene proti jugozahodu, pred katerimi ni drugih objektov. V bodoče je zelo pomembna smer hiše, velikost kapi, oblika strešne konstrukcije, izbira strešne kritine in ozelenitev okolice. Če se vse to upošteva, je ogro-
OBČINA ORMOŽ
Sredstva prispevali številni botri, nekaj jih je na sliki pred tribuno s posebnimi gosti.
ženost bistveno manjša.«
Ob predaji gasilskega vozila GVV1 je spregovorila Darja Bes Škvorc, predsednica društva, ki je v sovjem nagovoru strnila prizadevanja društva za nabavo novega vozila: »V času od ustanovitve do danes so člani zgradili in dograjevali gasilski dom, kupili tri brizgalne, razvili dva prapora, nabavili štiri gasilske avtomobile in vrsto osebne opreme za gasilce. Tudi sedaj se trudimo, da bi sledili razvoju tehnike na področju gasilstva. Leta 2007 je društvo na rednem občnem zboru sprejelo sklep, da pristopijo k nabavi novega vozila. Tedanje
vozilo avtocisterna je bilo zaradi letnika podvozja v takšnem stanju, da nismo mogli več povsem zagotavljati požarne varnosti na svojem območju. Člani društva in upravni odbor so začeli akcijo zbiranja prispevkov. Marca lani je bil razpis in gasilci smo nestrpno pričakovali 24. oktober, ko smo vozilo pripeljali domov. Vozilo je stalo 97.648 evrov, v ceno pa je zajeta nabava podvozja, izdelava nadgradnje in nabava nove
opreme po tipizaciji GZ Slovenije, razen motorne brizgalne. Občina Ormož je dala 48.824 evrov, ministrstvo 4.534 in krajani čez 20.000 evrov.«
Ob pomembni slovesnosti za kraj so mladi gasilci pripravili zelo lep program, nastopil pa je tudi PZ DU Velika Nedelja. Po uradnem delu pa so se Seneščani pridobitve še malo poveselili na zabavi z ansamblom Modrijani.
Viki Klemenčič Ivanuša
-	■» S r- -
PGD Senešci vodi predsednica Darja Bes Škvorc.
Nov avto čaka na nove naloge.
Draženci • 90 let Fajtove Cilike
Skromno, a pestro življenje
V Dražencih pri Ptuju je 7. julija v krogu svojih najdražjih praznovala 90. rojstni dan Cirila Fajt, mati treh otrok, babica treh vnukov ter prababica štirih pravnukov.
Foto: zasebni arhiv
Cirila Fajt je kljub devetim križem in težkemu življenju še vedno srečna in nasmejana.
V prijetni senci brajd so se ob slavljenki, Fajtovi Ciliki, zbrali na pikniku njeni trije otroci Anica, Slavko in Milan s svojimi družinami, trije vnuki in štirje pravnuki. Slavljenki bi težko prisodili tako častitljiva leta, da o spominu, ki se lahko primerja z mladostniki, sploh ne govorimo.
Slavljenka svojo jesen življenja preživlja v Domu upokojencev v Ptuju, kjer s svojim optimizmom in skromnostjo deli streho z mnogimi znanci in prijatelji iz mladih let. Rada pove, da se tam počuti kot doma. Zelo se veseli skoraj vsakodnevnih obiskov svojcev in prijateljev, posebej pa še prav-
nukov.
Rodila se je v Velovleku pri Ptuju v revni viničarski družini. Izučila se je za šiviljo, kar je bilo za čase med svetovnima vojnama kar visoka izobrazba in cenjen poklic.
Ovdovela je pred 26 leti in vse do odhoda v Dom upokojencev Ptuj, to je bilo leta 2005, živela v svojem domu v Dražencih, kjer se je aktivno vključevala v delo Društva upokojencev Hajdina in Društva gospodinj Draženci.
Ob visokem življenjskem jubileju ji želimo še mnoga zdrava leta z upanjem, da se srečamo še ob naslednjem visokem jubileju!
-OM
Foto: vki
Foto: vki
Od tod in tam
Ptuj • Nove klopi ob blagovnici
Foto: Patricija Babosek
V mestu, na parkirišču ob blagovnici, je Ptuj »bogatejši« za nove klopi. Izraz nove morda ni čisto pravi, saj gre le za narobe obrnjena cvetlična korita, pokrita z deščicami. Klopi so precej višje kot navadne, zato je nanje, predvsem starejšim, težje sesti, sicer pa so postavljene na mestu, kjer se le redki odločijo ustaviti in odpočiti. Ni nam uspelo izvedeti, čemu je padla ta odločitev in zakaj ne bi mesta poleg klopi, ki so sicer zaželene, krasilo cvetje. Sprašujemo se, zakaj ne bi mogli imeti kombinacije obojega. Morda je kriva tudi nekultura tistih, ki v cvetličnih koritih ugašajo cigarete in iz objestnostipuli-jo cvetje, da zato korita niso dajala takega vtisa, kot naj bi ga sicer. Zdi se, da so s tem naredili uslugo tistim, ki ob vikendih na tem mestu veselo popivajo. Sedaj bodo to lahko počeli celo sede...
Patricija Babosek
Podlehnik • Gigantski paradižnik
Čeprav letošnje vremenske razmere niso bile ravno naklonjene pridelovanju zelenjave, je družini Plavščak iz okolice Podlehnika uspel zanimiv podvig: na njihovem vrtu je namreč zrasel paradižnik, težek nekaj več kot kilogram in pol. Stanko Plavščak je na svoj paradižnik zelo ponosen, saj mu je letos prvič uspelo pridelati takšnega velikana, ki pa je bil kljub velikosti še izjemno zdrav in lep tudi na pogled. Vsekakor pa bo nekaj posebnega tudi solata, ki jo bodo naredili iz enega samega paradižnika, težkega 1,55 kilograma.
Dženana Bečirovič
Sejanci • Fižol presegel vsa pričakovanja
Nedavno so nas poklicali v Sejance 20 k Marti Premužič, ki ji je letos na vrtu zrasel nenavaden pridelek. Gospa Marta skrbi za velik vrt in rada s prijateljicami in znankami izmenjuje najrazličnejša semena zelenjave in rož. Od prijateljice iz Rač je tako dobila pet semen fižola. Posadila jih je pozno, morda maja. Ker sadi precej fižola, nizkega in visokega, je teh pet fižolov posadila na drugem koncu vrta, da bi jih ločila od drugih. Pa ji ne bi bilo treba. Fižol je bil namreč čisto poseben. Iz semen so pognali trije grmi, ki so imeli povsem drugačen cvet, kot ga je bila Marta vajena pri ostalih vrstah fižola. Iz rožnatih cvetov so se razvili stroki, ki so rasli, rasli in rasli. Debeli res niso, kvečjemu za debelino mezinca, a najdaljši strok je dolg kar 81 centimetrov. Marta Premužičfižola še ni poskusila, a že njegova posebnost in nenavadnost je dovolj, da je sklenila, da ga bo večino pustila za seme. Tri ali štiri stroke pa bo le pokušala, da bo občutila, kakšnega okusa je ta zanimivi fižol. Uporaben bi bil gotovo za omako, solato ali kar zabeljen z zaseko.
Vki
Foto: DB
Foto: vki
Pršetinci • Gasilci skrbijo za podmladek
Mladi ze drugič na taborjenju
Vodstvo PGD Pršetinci se zaveda, kako pomembno je, da ima društvo podmladek, na katerem bo lahko gradilo svojo prihodnost. Zato imajo v društvu odbor za mladino, katerega člani poskušajo mlade svojega poZarnega rajona za gasilstvo navdušiti tudi s kratkim taborjenjem, ki so ga poimenovali kar mini-tabor.
Od prejšnjega ponedeljka do srede je 16 mladih uživalo v idilični dolinici v Zagorju v oskrbi PGD Pršetinci. Tabor je letos potekal že drugič, vodila pa ga je Majda Meško, ki jo še posebej veseli, da se ga je udeležilo tudi nekaj otrok, ki so se ga udeležili že lani. Vabila za tabor, ki je za udeležence brezplačen, saj ga financira PGD Pršetinci, so poslali osnovnošolcem njihovega požarnega rajona, ne glede na članstvo v dru-
Med taborniki smo zasledili tudi nekaj mlajših, ki so na tabor sledili starejšim bratcem in sestricam. Kot je povedala Meškova, v prvi vrsti poskušajo otroke čim več naučiti o gasilstvu, o tem, kakšen je gasilec, njegova oprema, kako ravnati ob požaru, kako ravnati, da do požara ne pride, spoznajo jih z osnovami prve pomoči. Veliko je tudi športnih aktivnosti poveza-
Clani PGD Pršetinci so mladim svojega požarnega rajona pripravili nepozaben mini-tabor.
Za otroke skrbi veliko odraslih, ki jih poučujejo o gasilstvu in se skupaj z njimi zabavajo pri različnih igrah.
nih z gasilskimi tekmovanji, kot je recimo orientacijski tek. Naredili so si tudi pravi
gasilski poligon, na katerem so vadili. Poleg tega pa so se zabavali z družabnimi in
športnimi igrami, pripravili so jim kino na prostem, na tabornem ognju so pekli koru-
zo in klobase. Tudi med odraslimi spremljevalci so naloge natančno razdeljene, da vse poteka, kot je treba. Konec koncev je potrebno tudi nahraniti mlade tabornike. V taboru vedno gori ogenj, ob njem pa so lično postavljeni in pospravljeni šotori z vsem taborniškim luksuzom. V bližini pa je za vsak slučaj še hiša, če bi se bilo potrebno umakniti pred neurjem. Taborniki so izobesili zastavo in društveni prapor, naštudi-rali pa so tudi himno, ki so jo zapeli ob spustu zastave in podelitvi priznanj.
Peter Černjavič, predsednik PGD Pršetinci, je povedal, da je bil lani z ustanovitvijo GZ Sv. Tomaž na novo določen tudi požarni rajon društev. Tako po novem rajon PGD Pršetinci zajema vasi Pr-
šetinci, Hranjigovci, Gornji Ključarovci in Senik. Rajon ima 470 prebivalcev, društvo pa s pionirji in mladinci 107 članov. Predsednik Černjavič je pohvalil predvsem mlade tekmovalce, ki so zelo uspešni na različnih gasilskih tekmovanjih. PGD Pršetinci je društvo II. kategorije in je v postopku nabave novega vozila GVC 16/25. S podporo občine in krajanov nameravajo zamisel uresničiti v naslednjih dveh letih. Peter Černjavič je še zlasti presenečen in zadovoljen z višino zbranih prostovoljnih sredstev med krajani, ki so na ta način pokazali pripadnost domačim gasilcem, ki so lani praznovali 70-letnico delovanja, razvili nov prapor in preuredili gasilski dom. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Dogajanje v CID
Kakovostno preživljanje prostega časa
V teh dneh se v Centru interesnih dejavnosti zaključujejo počitniški programi, v pripravi in tik pred izvedbo pa so prvi, skoraj že jesenski projekti. Z začetkom šolskega leta, ki se nezadržno bliža, se začenjajo številni že znani projekti, nekaj pa je v pripravi tudi novih.
O projektih, ki prihajajo, smo se pogovarjali z Nevenko Gerl, ki nam je povedala, da se aktivnosti začenjajo že 1. septembra, ko bodo pred srednjimi šolami na Ptuju pripravili predstavitvene stojnice, kjer bodo delili letake in dajali informacije, kaj je možno v novem šolskem letu početi na CID. V soboto, 12. septembra, pa že tradicionalno pripravljajo Sejem prostega časa, ki bo kot vsako leto sredi mesta in kjer sodelujejo številna društva in organizacije, ki mladim ponujajo kakovostno preživljanje prostega časa na področju kulture, športa, socialnega dela in
podobno. Kot nam je povedala Gerlova, se sicer mesto iz leta v leto prazni, ljudi je vedno manj, pa vendar vztrajajo ta projekt obdržati v mestnem središču.
V CID v novem šolskem letu nadaljujejo z istimi programi, ki so bili do sedaj dobro sprejeti. Sem spadajo predvsem glasbene delavnice, teh je več vrst, tečaj kitare, bas kitare, bobnov, afriških bobnov, letos pa dodajajo še solo petje. Na jezikovnem področju bodo ponudili 30-urni začetni tečaj španščine in italijanščine z možnostjo nadaljevanja. »Ta dva jezika ponujamo predvsem zato, ker sta
Ptuj • Umetniško risanje na asfaltu
Jama sredi Lackove
Tik pred začetkom uličnega festivala Ptuj - odprto mesto je Robert Križanič v goste na Ptuj povabil gosta, ki nam bo na poseben umetniški način polepšal Lackovo ulico. Podobno kot v Londonu in Berlinu je ulični slikar Edgar Müller na Ptuju narisal skrivnostno jamo, ki bo mesto krasila do prvega dežja.
Foto: Arhiv CID
V CID bodo tudi v novem šolskem letu mladim ponudili številne programe za kakovostno preživljanje prostega časa.
manj prisotna v šolah, med letom pa bo morda na voljo tudi portugalščina, saj z začetkom šolskega leta prihaja k nam prostovoljka iz Portugalske,« je še povedala Nevenka Gerl.
Od stalnic letos ponujajo elektro delavnico, novinarsko skupino, ki oblikuje Cidopis, literarno skupino, tečaj znakovnega jezika gluhih in orientalske plese. Na likovne področju se obetajo krajše delavnice oblikovanja nakita, gline in podobno. »Obetamo si še eno novost, ki jo bomo poskusili začeti izvajati po jesenskih počitnicah. V jesenskih počitnicah namreč načrtujemo delavnico filmske animacije, in če bo ta počitniška delavnica uspela, jo bomo kasneje razvili in nadgradili, kjer bi se lahko posvetili video in filmskemu področju. Glede na to, da smo v tem letu začeli upravljati prostore mestnega kina, bi radi v to dejavnost vložili precej truda.«
Sicer pa na CID že sedaj iščejo interesente za mednarodne izmenjave in možnosti za izvajanje evropske prostovoljne službe v tujini. Mladim nameravajo kot vsa leta tudi letos ponuditi različne oblike prostovoljnega dela v programih, ki že potekajo, pa tudi v novih.
Patricija Babosek
Ulični slikar Edgar Müller bo na Ptuju predstavil svoj Jamski projekt. Jame ustvarja v različnih mestih po Evropi, pri tem pa uporablja tehniko anamorfo-ze, torej tridimenzionalnega risanja in s tem ustvari perfektno iluzijo. Če je tridimenzionalna slika opazovana s prave točke, se zlije z okolico in spremeni
njeno podobo. Svoje dosedanje projekte opisuje s šaljivo anekdoto. »Manjši potres v Londonu je junija letos razkril skrivnostno jamo. Znanstveniki so si enotni, da ta jama tam sploh ne bi smela biti. Razen geografsko nerazložljive lege jama s seboj prinaša še druge uganke. Toda nove raziskave so pokazale, da
Foto: Patricija Babosek
Če boste nastalo umetnino pogledali s pravega zornega kota, boste videli pravo jamo, če pa se boste uspeli dotakniti vode v njej, boste večno mladi ... Edgar Müller (v sredini), svetovno znan ulični slikar, je s tridimenzionalno sliko polepšal naše mesto.
je jezero obstajalo v popolni izolaciji milijone let. Šele s potresom se je odprl predor do Temze. Začetna svetleča zelena barva jezera počasi izginja, kar razlagajo s tem, da voda iz Temze jezero onesnažuje. Sredi avgusta so med gradbenimi deli v Berlinu odkrili še eno jamo, ki je zelo podobna londonski. Tretja jama te vrste se je sedaj pojavila tudi na Ptuju. Jezeri v teh dveh jamah se prav tako svetlikata zeleno, ampak veliko močneje. Tudi tukaj je nejasno, kateri energijski vir povzroča tako močno svetlikanje vode. Znanstveniki s polno paro iščejo odgovore, nekateri domnevajo, da je vzrok za svetlikanje posebna vrsta alg, drugi, da gre za posebno vrsto mineralov. Toda kaj res povzroča svetlikanje? Nepotrjene informacije pravijo, da se je eden izmed znanstvenikov dotaknil vode in se od takrat naprej počuti občutno mlajšega. Uradne izjave, ki bi to potrdila, še ni. Ali bi lahko bile jame vrelec mladosti? To bi bila senzacija,« je zaključil svojo anekdoto dobrovoljni Nemec Edgar Muller.
Slika, ki je nastajala skoraj cel teden, je na ogled vsak dan do prvega dežja, ki bo barve kmalu spral. Če boste nastalo umetnino pogledali s pravega zornega kota, boste videli pravo jamo, če pa se boste uspeli dotakniti vode v njej, boste večno mladi ...
Patricija Babosek
Foto: vki
Žetale • Deseti tabor Zoisovih štipendistov
Mladi novinarji raziskujejo
V teh dneh poteka v Žetalah tabor Zoisovih štipendistov, ki je letos že deseti po vrsti. Vsebina tabora, ki traja deset dni, je tudi letos vezana na novinarstvo v vsej svoji razsežnosti, kar naj bi bilo mladim, v prvi vrsti, v pomoč pri odločitvi za študij.
Letos sta organizacijo tabora prevzeli podjetje Albin Promotion in ZRS Bistra Ptuj, projekt pa je sofinanciran s strani Zavoda za zaposlovanje in lokalne akcijske skupine Alasa.
Tematika, ki jo po novinarski plati obravnavajo mladi, je povezana s kulturno dediščino Haloz. Udeleženci tabora spoznavajo vse vrste novinarskega dela, tako so si pobliže pogledali delo novinarja na radiu, televiziji, pri časopisu in internetu. Pri tem so se seznanili, kako nastane televizijsko poročilo, novica in intervju. Pri radiu so spoznali, kako pripraviti krajšo novico pa vse do daljše reportaže, seznanili pa so se tudi z nastankom poročil. Dotaknili so se tudi spletnega novinarstva, ki je sicer podobno časopisnemu, vendar so poleg pisanja člankov in reportaž morali zadeve še oblikovati in jih dopolniti z radijskimi posnetki.
Mag. Robi Murko, Uroš Gramc, David Breznik, Darja Lukman Žunec, Milena Butolen in Stanko Žunec kot vodja tabora so mentorji, ki so vseskozi bdeli nad udeleženci ter jim tudi v praksi poskušali pokazati
Foto: tabor
Udeleženci tabora so se podali na teren in pripravili reportažo o izumiranju pletarstva v Žetalah.
Foto: tabor
Tabor naj bi mladim olajšal težko in pomembno odločitev o nadaljnjem šolanju.
dobre in manj dobre plati novinarstva, zanke, v katere se lahko ujamejo, ali trike, s katerimi si lahko pomagajo, hkrati so jih podučili, kako karseda objektivno zbirati podatke in jih tudi tako prikazati. Kot rečeno, je
bila osrednja tema novinarstva povezana s Halozami in njihovo bogato naravno in kulturno dediščino. Tako so se letos podali na teren ter zbirali podatke in delali reportaže o problemu izumiranja pletarstva v Žetalah.
Vsi udeleženci so tik pred vstopom v četrti letnik, torej pred obdobjem, ko se bo treba odločiti, kje nadaljevati študijsko pot in prav ta tabor naj bi jim olajšal to pomembno in težko odločitev. Kot so nekateri
tudi sami dejali, se na lastne oči prepričajo, kako izgleda delo novinarja in tako ta poklic dodajo v ožji izbor ali ga izločijo. Kot so še povedali, si želijo več tovrstnih taborov, kjer bi vsebinsko predstavili še druge poklice in se z njimi pobliže srečali ter tako lažje ugotovili, kaj si želijo početi v življenju.
»Smisel tabora je, da se mladi seznanijo z zadevami, ki bi jih lahko študirali in ki bi jim v življenju koristile, gre za neke
vrste poklicno usmeritev, hkrati pa želimo, da mladi Zoisovi štipendisti čim bolj produktivno preživijo prosti čas počitnic in da se med seboj družijo,« je povedal vodja tabora Stanko Žunec. Nastali izdelki so namenjeni za promocijo in izobraževanje v šolah. V lanskem letu je namreč nastal kratek film, kako ravnati z odpadki, ki so ga kasneje izkoristili v širše namene promocije in izobraževanja.
Patricija Babosek
Frankolovo • Humčani v Frankolovem
Obiskali grob rojaka
Članice in člani Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka s Huma so nedavno gostovali na sejmu v Frankolovem. Ob tej priložnosti so opravili tudi moralno dolžnost in se ob spominski plošči umorjenim talcem v Frankolovem poklonili spominu na Janeza Trstenjaka, po katerem društvo nosi ime.
Janez Trstenjak je bil domačin iz Pušencev, ki je bil zaprt v celjskem Starem Piskru. Februarja 1945 je v partizansko zasedo v soteski Tesno padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran umrl. Zato so iz maščevanja nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev in jih devetin-devetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega pa ustrelili med begom. Med obešenimi je bil tudi Janez Trstenjak. Frankolovski zločin je eden izmed najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno, zgodil pa se je 12. februarja 1945.
Člani PD Janeza Trstenjaka v svojem pol stoletja dolgem delovanju društva niso našli priložnosti, da bi organizirano odšli na grob domačina, po katerem društvo nosi ime. Toliko bolj zadovoljni so bili pred dnevi, ko so si ob obisku Frankolovega ogledali tudi muzej in postali
ob spomeniku talcem, je povedala predsednica Ana Ratek.
Pot v Frankolovo so združili še s predstavitvijo društva na 8. poletnem kramarskem sejmu. Tam so najprej okrasili oder prizorišča s humsko tetko Jesenjo iz buč in drugih jesenskih
Rogoznica • Mednarodna likovna kolonija
Vreme je bilo tako lepo, da so se motivi sami ustvarjali
V soboto se je z likovno kolonijo pričelo praznovanje šestega krajevnega praznika četrtne skupnosti Rogoznica. Slikarji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije so poskušali na platna ujeti nepozabne trenutke in čudovito naravo.
Foto: arhiv društva
Člani in članice Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka s Huma so se prvič v času svojega delovanja odpravili na grob domačina Janeza Trstenjaka, po katerem društvo nosi ime.
Foto: arhiv društva
Na sejmu so sodelovali s pesmijo in izdelavo rož iz krep papirja.
materialov. Na sejmu je bil tudi zanimiv prikaz brušenja in klepanja rezil, nato pa so sledila tekmovanja. Obiskovalci so se pomerili v košnji in grabljanju. Humčani so sodelovali v vseh disciplinah in članica društva Ivica Zrna je v grabljanju odnesla prvo nagrado. Seveda so se predstavili tudi s svojo stojnico, na kateri so izdelovali rože, obiskovalcem pa so tudi zapeli.
PD Janez Trstenjak deluje od leta 1951. Vedno je imelo zelo pestro dejavnost, predvsem se je ukvarjalo z organiziranjem kulturnih prireditev v kraju, znani so bili po pevskih in gledaliških večerih, organizirali pa so tudi plesne tečaje. Zavzeto so obujali ljudske običaje in šege, skupina ljudskih pevcev pa v društvu deluje od leta 1976. Zbirajo in ohranjajo stare pesmi in napeve, vedno bolj pa se posvečajo tudi svečarstvu, za kar je več članic pridobilo tudi certifikat domače obrti. Viki Klemenčič Ivanuša
Predsednik četrtne skupnosti Rogoznica Janko Čeh je uvodoma povedal, da so ponosni, da gostijo likovno kolonijo in da gostijo priznane likovnike. V štirinajstih dneh praznovanja bo veliko število prireditev, v naslednjem tednu bo potekal tečaj narodnih plesov z mentorji, sledi tudi nogometni turnir z ekipo svetnikov četrtne skupnosti, sicer pa bo mnogo športnih prireditev, med drugim tudi kolesarjenje, na katerega veliko stavijo, saj pričakujejo množično udeležbo. Praznovanje bodo zaključili s kulturno prireditvijo, ki jo letos pripravlja Kulturno društvo Rogoznica.
Letošnja likovna kolonija je bila že sedma po vrsti. Kot nam
je povedal Maks Menoni, je bilo precejšnje število udeležencev pričakovano, odzvalo se je čez dvajset slikarjev, med drugim tudi iz Hrvaške in Avstrije. »Interes za obisk kolonije je sicer velik, vendar je naša kolonija zasnovana na izbrani kakovosti in ne na količini. Kolonija ni odprtega tipa, pač pa so udeleženci vabljeni. Dela, ki nastajajo na teh kolonijah, imajo namen dokumentirati okolico vsakokratnega dogajanja, ki ga vedno umestimo v prostor praznovanja krajevnega praznika četrtne skupnosti.« Slikarji, ki prihajajo iz različnih likovnih sekcij po Sloveniji in širše, dobijo nalogo, da iščejo motive, ki so jim zanimivi in skozi njihove
oči tudi ljudem, ki bodo skozi desetletja in stoletja gledali. Letošnja kolonija je bila posvečena letos preminulemu slikarju Jurici Vargu, velikemu ljubitelju Slovenije in še posebej Ptuja. Bil je maskota likovnih srečanj, Ptujčani se ga gotovo spomnijo, ker je rad posedel pred kavarno v središču mesta. »Rekli smo, da se ga bomo spominjali vsako leto, dokler se bomo srečevali. Bil je namreč človek, ki je nosil s seboj zelo veliko bolečin, a je imel izjemno veliko pozitivne energije, ki jo je širil med nas. Prepričan sem, da če ne bi bilo njega, bi bilo danes vse bistveno drugače,« je zaključil Menoni.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Slikarji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije so poskušali na platna ujeti nepozabne trenutke in čudovito naravo.
Ptuj • Seja sveta Doma upokojencev Ptuj
Vroča razprava še brez epiloga
Na poletni seji sveta Doma upokojencev Ptuj je bilo zelo vroče, pa ne zaradi poletne vročine, pač pa zaradi vprašanj, ki se vrtijo okoli pritožb posameznih stanovalcev in njihovih sorodnikov. Ti trdijo, da so diskriminirani, strokovna služba pa njihove kritike zavrača.
Foto: Patricija Babosek
Svetu doma upokojencev ni težko sprejeti določenih pravil, vendar pa je pri postavljanju pravil potreben tudi kanček človečnosti. Pomanjkanje tega jim očitajo nekateri stanovalci in njihovi svojci.
Franc Kodela je sin enega izmed stanovalcev, ki želi stanovati sam, pa je doslej za enoposteljno sobo plačeval preveč, sedaj pa mu želijo vsiliti sostanovalca ali ga preseliti v Muretince oziroma Kidričevo. Dom upokojencev nima na razpolago enoposteljnih sob z lastno kopalnico in balkonom, razen štiri sobe v mansardi, kjer je bil prej njegov oče. Te sobe po njegovih besedah niso primerne, zato so si z vsemi močmi prizadevali, da mu poiščejo drugo sobo z balkonom, takih sob pa v resnici na Ptuju sploh naj ne bi bilo, temveč so le pogojno, saj se lahko po pravilniku vsaka soba razglasi za enoposteljno, vendar je za Dom finančno neugodno, saj se zanjo ne sme zaračunati več kot 5 odstotkov dodatnega plačila. »Direktorica je razmišljala ekonomsko in ugotovila, da je to premalo in je leta 2005 naredila potezo, da so takrat sprejeli dodatek k plačilu v višini 25 %. Dodatek, ki pa ni opredeljen in ga ni v pravilniku in ga tudi ne bi smelo biti, je za mojega očeta pomeni 140 evrov več na mesec. Če bi zaračunavali tako, kot jim je sedaj naročilo ministrstvo, bi lahko zaračunali 20 % dodatka za enoposteljno sobo
Gre za priporočeno modro kuverto, podobno »davčni«, z naslovom Davčni zakoni v Republiki Sloveniji, zato jo naslovniki pri poštarju proti plačilu okrog 10 evrov prevzemajo. Koliko prejemnikov so spretneži te dni že prepe-
z lastno kopalnico in 5 % dodatka za večjo sobo. Tako bi mi plačali 25 % več kot za običajno enoposteljno sobo, vendar je direktorica za mojega očeta pripravila dodatek, ki ga je bilo potrebno obvezno podpisati, sicer sobe ne bi dobil; to sobo je razglasila za garsonjero, kar pa ni, saj v njej ni niti štedilnika, niti hladilnika in ostale tehnične opreme, kar bi garsonjera morala imeti. Tako je začela očetu zaračunavati 30 % dodatek za garsonjero, kar je v pravilniku res dopustno, če je soba res garsonjera. To
ljali žejne čez vodo, ni znano. Modra kuverta je dosegla tudi obrtnike s Ptujskega.
»V kuverti sta račun in koda, s katero se obrtnik lahko prijavi na spletno stran firme Kariz-ma Plus iz Trbovelj. Ob prijavi se odpre spletna stran, na ka-
pomeni, da smo plačevali 5 % preveč, hkrati pa smo plačevali 25 % dodatek, kar pomeni, da smo plačevali 30 % preveč. Ta dodatek smo bili prisiljeni podpisati, če smo hoteli, da oče dobi to sobo, nekdo, ki pa je kasneje dobil takšno sobo pod istimi pogoji, pa se je pritožil na ministrstvo in ministrstvo je odgovorilo, da se sme zaračunavati le 20 + 5 %. To je sicer odpravljeno in od aprila res plačujemo le ta dodatek, hkrati pa je bil vrnjen ves denar z obrestmi vred, vendar se sedaj pojavlja še drugi problem. Izdan
teri so vpisani naslovi davčnih zakonov, s klikom na zakon pa stran odpre uradno spletno stran Ministrstva za finance, kjer so objavljeni vsi zakoni, kar pomeni, da je s spletne strani Karizma plus narejen le link na Ministrstvo za finan-
je bil namreč sklep, da se bo v te sobe nameščalo po dva stanovalca, ostali, ki pa se ne strinjajo s sostanovalcem, se morajo izseliti ali preseliti v Muretince ali Kidričevo. Mi se s tem ne strinjamo, kar menimo, da podpisanega sklepa oziroma pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas
ce in to naj bi stalo nekaj več kot 10 evrov,« je zapisala ena izmed prejemnic te pošte, ki tudi ugotavlja, da gre zopet za »inovativno« pobiranje denarja članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za nepotrebno storitev, do katere lahko pride vsak brezplačno.
»Ali gre v tem primeru za poskus zavajanja ali za spretno oglaševanje oziroma ponujanje storitev, težko govorimo, a člani pravijo, da so bili tudi pri tej pošti zmedeni, saj so mislili, da gre za pošto od Dur-sa. Ker je zelo težko razsoditi, kdaj gre za prevaro in kdaj za razno spretno oglaševanje ali še legalno poslovanje, je najboljše, da se člane OOZ Slovenije jasno opozori, da naj ne podpisujejo vsake pošte, ki jo dobijo. Pred podpisovanjem naj dobro preberejo vsebino in tudi preverijo pošiljatelja. Z nespametnim podpisovanjem raznih dopisov si lahko naredijo precejšnjo poslovno škodo,« opozarja Danijel Lamperger iz Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. »Nihče ni dolžan prevzemati nobene komercialne pošte, če je ni naročil, kaj šele da bi zanjo plačeval.«
MG
ne morejo kar enostavno enostransko preklicati. To, da so odpravili nepravilno zaračunavanje, še ne pomeni, da lahko pogodba za nedoločen čas pa ne velja več. Zato smo se na to pritožili, saj se nam zdi, da se vse dela zelo 'po domače', brez izdajanja sklepov. Ko nam bodo dokazali, da ima takšno ravnanje pravno podlago, se bomo s tem sprijaznili in iskali druge rešitve.«
Kaj odgovarjata svet in direktorica? Baje mirno spijo ...
Kljub pozitivnemu mnenju inšpekcije, ki je pred kratkim opravila nadzor, se člani sveta niso mogli izogniti negativnemu priokusu pritožb, ki so zaznamovale tudi zapisnik inšpektorice, ki se je seznanila z aktualnimi težavami. Kot so dejali nekateri člani sveta, se težav dobro zavedajo, saj dnevno prejemajo klice o nepravilnostih in pomanjkljivostih, zaradi katerih se obračajo nanje in si želijo, da bi bile čim prej odpravljene. Nekateri od njih še sedaj ne razumejo, kako je sploh prišlo do zapletov v zvezi z enoposteljnimi sobami.
Direktorica mag. Kristina Dokl razlaga, da strokovna služba Doma upokojencev nikakor ni nikogar zavajala, ko so sprejeli sklep, da se morata v sobe nameščati po dva stanovalca, če pa nekdo izrecno želi ostati sam, plača višji znesek. Po njenih besedah so v vseh ozirih delali v korist stanovalcev. Tu se je nato pojavila težava, saj so se za iste sobe plačevali različni zneski, zato so se nekateri počutili diskriminirane, vendar direktorica odgovarja, da v Evropski socialni listini, ki jo
je sprejel Evropski svet, piše, da se različno obravnavanje, ki temelji na objektivni in razumni utemeljitvi, ne šteje za diskriminacij-sko. Tako je Doklova nadaljevala, da to pomeni, da lahko imaš različne cene. »Še vedno mislim, da smo delali v skladu z vsemi pravili, res pa je, da pravilnik ne določa cene za posameznika v dvoposteljni sobi, pač pa je cena določena za dvoposteljno in ne enoposteljno sobo. Za vsak predlog, ki smo ga predlagali, obstaja pravna podlaga, zato ne vidim, da bi bilo karkoli v nasprotju z zakoni in pravilniki,« je dodala Doklova.
Po mnenju mag. Kerina stanje ni tako črno, kot smo pisali v eni izmed prejšnjih številk, ko je bilo med drugim zapisano, da posamezniki razmišljajo tudi o samomoru. Sam je namreč prisostvoval sestanku stanovalcev, ker je želel slišati še mnenje tistih, ki so neposredno vpleteni. Kot je dejal, svetu ni težko sprejeti določenih pravil, vendar pa je potreben tudi kanček človečnosti. Pomanjkanje tega pa jim sedaj očitajo nekateri stanovalci in njihovi svojci. Na pisanje o tem, ali dejansko mirno spijo, je sedaj odgovoril, da sam osebno mirno spi, ker je prepričan, da so takrat naredili vse za zadovoljstvo uporabnikov.
Dolga razprava, v kateri je bilo izrečenih tisoče in tisoče besed, ni doživela pravega zaključka. Franc Kodela zahteva pisno pravno razlago in odgovore na vprašanja, ki jih je zastavil, in na podano pritožbo, člani sveta pa so dejali, da bodo v bližnji prihodnosti sprejeli sklepe, s katerimi bodo poskušali rešiti omenjene težave.
Patricija Babosek
- — — — =-== - -^^ '/iifc '■j,m'ja - «— - - — - — --mm m m _ v w	^ WWW.daVCIlizal
MED ODLIČNIMI PARTNERJI elektronska po?
DAVČNI ZAKONI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Dalum dob. bla
Idenl. St za DDV: SI
Spoštovani!
Ste se naveličali do onemoglosti brskati po mternetu, vam dane intérneme strani povzročajo preglavico, se vam dpg^da jutfgrt. kadar najbolj ¡»trcbujeie določcno inleniefno^tran na
Z bwgda EUR: devgl 6?nOO
DAVČNI ZAKONI V REPUBLIKI SLOVENCI
lÉ'Éll
í
\ «122 y
Poštnina p)ačana pri pošti 1122 pjana
mmmz
i." -/iv^
ODK: 9,67
DOSTOPNA KODA 63790243
Foto: Črtomir Goznik
Takšna je pisemska ovojnica, ki te dni prihaja na naslove slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Ker je podobna Dursovi, so ji nekateri obrtniki že nasedli.
Ptuj • Pismo, ki vznemirja obrtnike in podjetnike
»
Inovativno« pobiranje denarja
Se preden se je dodobra polegel prah z zvezi s prevarami o EU-sredstvih, ki jih je nekdo pobiral pri obrtnikih, te dni prihaja na naslove slovenskih obrtnikov in podjetnikov nova pošta, ki jim dviguje pritisk in obenem seje strah.
Ptuj • Dnevi poezije in vina
Poetični zaključek poletja
Za teden dni bo Medana, majhna vasica v Goriških brdih, spet gostila pesnike z vsega sveta. Svojo pot po Sloveniji so začeli v torek z branji, ki so jih poimenovali Medana pred Medano, ustavili pa so se tudi na Ptuju.
Foto: Patricija Babosek
Pesniki so s prebiranjem svojih pesmi navdušili ljubitelje poezije.
Na www.nezazeljeno.com
tako že dve leti objavljajo zanimivosti iz Prlekije, pa tudi lepe
fotografije in domače kuharske recepte. V ustvarjanje strani se vključujejo tudi bralci, ki pa žal
Letos jih je bilo možno poslušati v Ljubljani, Ptuju, Padni, Vrbi na Gorenjskem Volčah pri Tolminu in v Krškem. V naslednjih dneh se bodo v Brdih ob večjezičnih pesniških branjih zvrstili koncerti, filmi in predstave, na ogled bodo razstave in umetniške instalacije. Ob zajetnem zborniku prevodov poezije vseh udeležencev bodo izdali tudi dve pesniški zbirki častnima pesniškima gostoma festivala - Dursu Grunbeinu iz Nemčije in Rumenu Leonidovu iz Bolgarije. Na teh branjih se bo predstavilo 24 pesnikov, ki so bili povabljeni, skupaj z nekaterimi gosti, tako jih bo skupaj okrog 30.
Mednarodni pesniški festival
Ormož • Spletna stran z novicami iz Prlekije
Vztrajajo že dve leti
Ko so pred dvema letoma začeli, si seveda niso predstavljali, da urejanje spletne strani vzame toliko časa in energije. Če bi vedeli, je ne bi bilo, je prostodušno priznala njena pobudnica Nevenka Čurin, ki ustvarja novinarske prispevke in prispeva precejšen del fotografij.
Nezaželenovci so nazdravili drugemu rojstnemu dnevu.
pogosto to možnost tudi zlorabljajo, zato nezaželenovci nemalokrat komentarje člankov, ki so žaljivi ali neprimerni, izbrišejo. To se jim ne zdi sporno, saj želijo bralce spodbuditi, da bo se navadili komunicirati na kulturnem nivoju.
Niko Fajfar, tehnični urednik spletne strani, je s številkami zelo zadovoljen. Glede obi-skanosti so namreč presegli vsa pričakovanja. Od lanskega leta imajo 80 % več obiskovalcev in 260 % več klikov na sami spletni strani, kar pomeni 5,6 milijona klikov v celem letu. Mesečna obiskanost se je s 180.000 kliki povzpela na skoraj pol milijona. Pomembni so tudi unikatni kliki (vsakodnevni obiskovalci), ki jih je bilo lani 185, letos pa 330 na dan. Kar 60 % vseh obiskovalcev obiskuje spletno stran
Foto: Patricija Babosek
Za glasbeni del sta poskrbela Marko Korošec in Karmen Zi-nrajh.
se je deloma odvijal tudi na Ptuju, saj so v torek v hišo kulture MuziKafe povabili pet pesnikov iz Cipra, Nemčije, Rusije, Francije in Slovenije. Ob dobri kapljici so prebirali svoje pesmi in navdušil množico zbranih ljubiteljev poezije. Pesniki so svoje pesmi prebirali v originalu, večinoma v svojem maternem jeziku, v slovenskem prevodu pa jih je prebirala Nevenka Do-bljekar.
Za glasbeni pridih med prireditvijo sta poskrbela Marko Korošec na kitari in Karmen Zinrajh kot vokalistka.
Patricija Babosek
redno, 35 % pa vsak dan. Najbolj obiskani so članki o politiki in gospodarstvu, lep obisk pa imata tudi Foto galerija in Črna kuhinja.
Avtorica Črne kuhinje Nada Rožman je povedala, da so to vsebino ustvarili po željah obiskovalcev, saj so si jo v anketi zaželeli. V Črni kuhinji so na ogled domači recepti starih jedi iz Prlekije z izleti v sodobnost. Podobno je nastala tudi Fotoga-lerija, v kateri svoje fotografije objavlja tudi Iztok Bončina. V njej so tematski sklopi z različnih področij življenja, nekateri pa so vezani tudi na posamezne aktualne dogodke.
Alenka Curin Janžekovič je spletno stran ves čas spremljala kot lektorica. V prihodnje pa namerava staršem in učencem svetovati pri težavah iz šolskega vsakdana, iz razreda, tako kot jih je doživljala kot učiteljica razrednega pouka in ravnateljica.
Nevenka Curin je zadolžena za novinarske prispevke. Ob drugem rojstnem dnevu je povedala, da je zastonjkarstva počasi dovolj in da nezaželenovci razmišljajo tudi o oglaševanju in potegovanju za denar od razpisov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Obnova ptujske sramote
Kdo bo preprečil vandalizem
Na Vinarskem trgu so se prejšnji teden začela gradbena dela, kjer bodo obnovili sramotni del stavbe, zabit z lesenimi deskami, in kjer bodo kmalu novi prostori ZPIZ.
Foto: Patricija Babosek
Nova lokacija ZPIZ prinaša rešitev uslužbencem in uporabnikom, vendar se še ne ve, kdo bo preprečil vandalizem.
Kot nam je povedala Anita Nestorov, se novih poslovnih prostorov že zelo veselijo, saj jih že dolga leta pesti prostorska stiska, z novimi prostori pa teh težav več ne bo. Zraven tega je ZPIZ take vrste zavod, ki ga večinoma obiskujejo starejši ljudje, ki jim je vstop v prvo nadstropje velikokrat pretežak. Nova lokacija ponuja rešitev zanje, saj v novih prostorih ne bo stopnic. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je od Mestne občine Ptuj kupil omenjene nove prostore, ki jih bodo pred vselitvijo popolnoma prenovili. Nova lokacija bo po predvidevanjih odprta že do konca letošnjega leta, pri tem pa se postavlja
vprašanje: »Kdo bo preprečil nadaljnji vandalizem?« Naj
spomnimo, da so bila okna zabita z lesenimi deskami prav zato, ker so bila nenehno izpostavljena vandalizmu mladcev, ki ob petkih in sobotah veselo rajajo po Ptuju in očitno želijo s tovrstnim obnašanjem vzbuditi pozornost. Usklajevanja v zvezi s tem vprašanjem naj bi potekala na ravni vodstva v Ljubljani in ptujskega župana dr. Štefana Čelana, ki pa nam je v izjavi za javnost na kratko odgovoril, da ve samo, da ZPIZ te prostore ureja in da bodo vseljivi do konca leta, zatorej še vedno ni jasno, kdo bo, če sploh bo, preprečil vandalizem.
Patricija Babosek
Tednikova knjigarnica
Razstava na mladinskem oddelku
V	Mladinskem oddelku ptujske knjižnice je postavljena razstava, ki pozdravlja začetek novega šolskega leta in vabi male in velike med knjige. Tokrat je med razstavljenim gradivom, ki spodbuja prvošolčke k radoživemu in radovednemu šolskemu življenju, tudi spomin na prve šolske knjige iz davnih dni. Le-te, prve čitanke in prva berila, hranita Domoznanski in Študijski oddelek ptujske knjižnice. Pogled med prvošolske knjige pradedov in babic spominja na povsem drugačno otroštvo, drugačne učitelje in tudi učence. Koliko truda so morali vložiti samo v lepopisje! Med drugim pravi Prva čitanka za osnovne šole (Sestavil Gabriel Majcen. Risala Dragotin Humek in Jože Poljanec. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru leta 1928.):
Kaj hočem?
V	šoli hočem priden biti in marljivo se učiti; kdor se v šoli ne uči, revež bo vse žive dni.
Janezek v šoli.
Janezek je bil vsak dan v šoli. Vendar ni pisal, čital in računal tako dobro kakor drugi učenci. Zakaj neki ne?
Ker v šoli ni pazil. Kadar so gospod učitelj učili, se je pogosto oziral, časi pa je tudi igral pod klopjo. Zato mnogokrat ni vedel, kaj so pravili.
Rek.
Če staršev preljubih ne sluša otrok, že tukaj na svetu kaznuje ga Bog.
V	tistih časih je prvošolska knjiga vsebovala otroško molitev ob začetku pouka, ob koncu pouka, vezni list knjige pa je bil opremljen s celostranskim portretom kralja Aleksandra I. Saj, nemški pregovor pravi: Kdor je gospodar šole, je gospodar dežele (iz Vox popu-li,1996)! V isti zbirki pregovorov iz vsega sveta je zapisano o učenju in šoli še:
Pametni se rad uči, bedak rad poučuje (ruski pregovor).
Kar se človek nauči, tega niti voda ne odnese, niti ogenj ne sežge. (češki pregovor)
Pri svojih učiteljih sem se veliko naučil, pri svojih tovariših še več, pri svojih učencih največ. (judovski pregovor)
Kdor se hoče učiti, povsod šolo najde. (nemški pregovor).
Učenjak je povsod učen, kralj je kralj samo v svojem kraljestvu. (indijski pregovor)
Samo če spoštuješ učitelja, utegneš tudi sam postati učitelj. (vietnamski pregovor)
Ni sramota ne vedeti, marveč ne hoteti se učiti. (nemški pregovor)
Znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika. (kitajski pregovor)
Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. (mongolski pregovor)
Pamet brez knjige je kot ptica brez kril. (ruski pregovor)
Knjige so za dušo, kar je hrana za telo. (italijanski pregovor)
Srečno v novem šolskem letu! Pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk!
Liljana Klemenčič
Foto: Vki
Ptuj • Z Alenko Krabonja o zakonu o zdravstveni dejavnosti
Kako do nadstandarda, če se javno in zasebno ne bosta mešala?
Sindikat zobozdravnikov Slovenije je kmalu po ustanovitvi postal reprezentativni sindikat, saj ima že 230 članov. Na ustanovnem srečanju na Ptuju so za predsednico izvolili zobozdravnico koncesionarko Alenko Krabonja. »Izvedli smo že nekaj akcij, javnost so med drugim opozorili tudi na pretirane stroške on-line sistema in na nepravično delitev oziroma plačevanje le-teh, koncesionarjem se račun za to izstavlja, javne zavode pa sofinancira. V tem času pa se največ ukvarjamo z vsebino novega zakona o zdravstveni dejavnosti in pripravo pripomb nanj,« je pred kratkim dni povedala Krabonjeva.
»Ena poglavitnih pripomb, ki jo imamo na zakon, je ta, da njegovi pripravljavci niso upoštevali sedanje prakse zobozdrav-niškega dela, ker se v našem poklicu zasebni in javni denar zelo prepletata,« pravi Alenka Krabonja.
Velikokrat prihaja do kombinacij plačila iz javnih sredstev in doplačilom samega pacienta. Če bo v bodoče to potrebno 100-odstotno ločiti, bo pacient ali plačal celo zalivko ali pa bo dobil samo sivo zalivko, ker ne bo več doplačila za belo zalivko. Pa to ni osamljen primer, v zobozdravstvu je tega veliko. Tudi standarde bi že morali spremeniti, katera dejavnost v Sloveniji še dela po standardih iz leta 1982, tako kot je to v zobozdravstvu. Osnova vsake terapije pri pacientu je čiščenje zobnega kamna, ki pa je 100-odstotno samoplačniška storitev. Če bodo javni zavodi in koncesionarji delali samo z javnim denarjem, potem tega ne bodo mogli opraviti, pacienta bodo morali napotiti v 100-odstotno samoplačni-ško ordinacijo, potem pa naj bi se s čistimi zobmi vrnil k svojemu zobozdravniku, ki te storitve ni smel opraviti, če se javno in zasebno po novem ne bosta smela več mešati. »Alfa in omega dela v zobozdravstvu je, da začneš delati v čistih ustih,« poudarja Alenka Krabonja. V umazanih ustih ni mogoče delati. Pogoj za zdrave dlesni pa je očiščen zobni kamen. Samoplačniške storitve bodo smeli delati javni zavodi in koncesionarji v primeru, ko bodo imeli vire, sredstva, zmogljivosti, osebje za to in ko bodo imeli opravljene vse obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za kršitve so predvidene visoke kazni, do 150 tisoč evrov. Pacienta, ki si ga diagnosticiral v času javne službe, po novem več ne bo mogoče preusmeriti v zasebno sfero. Ker se ne bosta smela mešati javni in zasebni denar, se postavlja vprašanje,
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Krabonja, zobozdravnica koncesionarka, tudi predsednica Sindikata zasebnih zobozdravnikov Slovenije: »Vse se ponovno hoče spraviti v okvir zdravstvenega doma.«
kako v bodoče tudi do nad-standardnih protez, ali bodo pacienti zaradi tega, ker to ne bo mogoče na enem mestu, imeli v ustih le plastične proteze, ker je to standard zavarovalnice, stomatološka doktrina pa jo ima za začasno protezo. »Na fakulteti te naučijo, da je to začasna proteza, v službi pa se soočiš z dejstvom, da je to standard zavarovalnice,« opozarja Kra-bonjeva, ki tudi pove, da je bila bela knjiga za zobozdravstvene storitve narejena, a ni nikoli vstopila v veljavo, ker bi to tudi zahtevalo več denarja za zobozdravstvo. Koncesije naj bi po novem veljale do 10 let, v tem času ni mogoče povrniti investicije, vseh stroškov, ki jih je nekdo imel, ko se je odločil za delo na svojem, opozarja Krabonjeva. Po prenehanju koncesije se bo njena dejavnost prenesla na javni zavod in le v primeru, če je ta ne more prevzeti, se bo ponovno razpisala. To tudi pomeni, da dosedanji konce-sionar lahko ostane brez koncesije, v tem primeru bo moral prositi zdravstveni dom, da ga vzame z opremo vred. Vse se hoče ponovno spraviti
pod zdravstveni dom, je prepričana. Podlaga za dodelitev koncesije je koncesijski akt, ki ga za dodelitev koncesij na primarni in sekundarni ravni sprejme minister. Nerazumljivo pa je na drugi strani, zakaj se bodo v lekarniški dejavnosti koncesije lahko dedovale, drugje pa ne.
Nesmisel pa je tudi način določanja cene samoplačni-ških storitev. To pristojnost si jemljejo Ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov, Zavod za zdravstveno zavarovanje in zbornica. Z novim zakonom je predvideno tudi, da bodo občine v bodoče subvencionirale opremo javnim zavodom povsod tam, kjer tega le-ti ne bodo zmogli.
Zobozdravniki koncesio-narji so imeli veliko pomislekov in pripomb na uvedbo glavarinskega sistema tudi v zobozdravstvu. Zdaj se nekaj časa o tem javno nič več ne govori. Alenka Krabonja pravi, da je bil na pogajanjih dosežen nek kompromis, da bo 70 odstotkov denarja fiksnega, 30 odstotkov pa variabilnega glede na število pacientov. Javni zavodi, kjer
imajo veliko mladih zobozdravnikov in zobozdravnikov začetnikov s koncesijo, ki še nimajo dovolj opredeljenih pacientov, bodo težko pokrivali stroške svojega dela, ker bodo dobivali samo 70 odstotkov potrebnega denarja, v minusu bodo tudi javni zavodi. To pomeni tudi manj storitev ali le 70 odstotkov dosedanjih storitev, kar tudi pomeni, da bodo pacienti na določenem območju dobili manj zobozdravniških storitev. Na ta problem smo pravočasno opozorili, pravi Krabonjeva, a pravega posluha za to ni bilo. To poenostavljeno tudi pomeni, da bi se račun lahko izšel le v primeru, da bi zobozdravnik, ki mu še primanjkuje pacientov, za dan in pol na teden zaprl ambulanto. Nov način plačevanja zobozdravniških storitev naj bi se začel 1. oktobra letos. Simulacije za novi način plačevanja so jim obljubili že do 1. julija, a ga do takrat še ni bilo.
Vse kaže, da bo letošnja jesen vroča tudi zaradi novega zakona o zdravstveni dejavnosti.
MG
Sami sebi zadostni
Človek je svoboden, če je samostojen. Židje, ki so jih preganjali številni režimi v zgodovini, so velikokrat po svetu predstavljeni kot tipičen primer izredno skrbnega ravnanja z denarjem in finančnega znanja. V resnici je bil za židovske predstavnike, bolj kot za katerekoli druge narode (če spremenimo hipotezo, da je verna skupina narod), denar vedno edino jamstvo za osebno svobodo. Biti bogati pomeni biti lastnik svojega življenja, pomeni imeti možnosti izbire pri odločanju med različnimi ponudbami in biti časovno manj obremenjen v kriznih trenutkih.
Slovenija je mala država. Mala država je omejen sistem. Omejen sistem lahko zagotovi samo omejen del bogastva. Od osamosvojitve do danes smo zaradi potrebnega izenačenja našega gospodarstva z ostalimi evropskimi napredovali brez težav. Imeli smo občutek neskončnih možnosti. Živeli smo v prepričanju, da smo sami sebi dovolj in da ne potrebujemo nobene pomoči iz tujine. Naše gospodarstvo je konstantno, logično in neizbežno rastlo. Glede na zaostanek je bilo neizbežno.
Osemnajst let so nas slovenske vodilne elite prepričevale, da smo najboljši, da so naši rezultati vredni pohval in da predstavljamo svetilnik za vse ostale države na poti iz komunističnega do kapitalističnega sistema.
Dejansko smo imeli boljše rezultate od vseh drugih tranzicijskih držav. Vendar je veliko temu pripomogla splošna, dobra svetovna konjunktura.
Samo dobro razpoloženje na svetovnih trgih in slovenska majhnost so omogočili našim vodilnim elitam lopovsko ravnanje z družinskimi zlatninami. Nesposobni podjetniki so postali lastniki velikih koncernov. Naše, slovenske banke, ki smo jih branili na vse možne načine pred tujim kapitalom, so veselo financirale gospodarsko neupravičene prevzeme in si medsebojno zavarovale posojila. Celoten sistem je bil hermetično zaprt. Politiki, profesorji, gospodarstveniki, ekonomisti, sociologi, vsi so nas prepričevali, da tujih investitorjev ne potrebujemo in da smo sami sebi zadostni. Slovencem so dopovedovali, da smo premajhni, da nas želijo mednarodne kor-poracije podkupiti in uničiti. Vsi smo morali verjeti v zgodbico, da mora zaradi državnega interesa ostati vse v rokah Slovencev.
V resnici so nas prepričevali v zgoraj navedene laži samo zato, da bi utemeljili in opravičevali lastno pohlepnost in obstoj ter obdržali igračke v svojih rokah.
Svetovno spoštovano nepisano pravilo zahteva eno banko na dva milijona prebivalcev. To naj bi predstavljalo optimalno točko ravnovesja med operativnimi stroški, poslovanjem in investiranim kapitalom. V Sloveniji imamo eno banko na vsakih sto tisoč državljanov. Že samo ta enostavni statistični podatek nam pove, daje verjetno z našim gospodarstvom nekaj hudo narobe.
Sistemsko ne moremo preživeti. Najosnovnejši fizični zakon entropije pove, da je zaprt, neučinkovit sistem, ki je celo negospodarsko voden, usojen propadu. Mura, Istrabenz, Laško in številni drugi so naši sodobni problemi, ki jim že dolgo časa ne znamo najti prave rešitve, ker smo jih od čistega začetka zasidrali v svojo provin-cialnost.
Kot smo napisali v prejšnji kolumni, je v zadnjem letu pred očmi vseh strokovnjakov, da tuji kapital sedaj, ko ga dejansko prosimo, naj nam pomaga, ne želi v Slovenijo. Nismo ga želeli v preteklosti, ko bi bilo pametno odpreti naše poti v svet in se soočati z globalizacijo, zdaj pa nas »on« ne želi.
Osebno sem pred štirimi leti svetoval oziroma zaradi moje takratne uradne vloge nudil neki naši banki »internacionalizacijo«. Odgovor je bil negativen. Imeli so dovolj dela v domačem prostoru. Danes se tista ista banka zaveda napake in išče pomoč.
Uživali smo pozitivno svetovno konjunkturo in smo se zaprli vase. Ne moremo pričakovati, da nas bo sedaj, ko je celoten svet v krizi, nekdo opazil ali nam zaupal.
Mogoče bomo sedaj razumeli, da so dobri kadri omejeni in da potrebujemo tuje investicije, tako kot potrebujemo tuje trge za naše investicije čez mejo. Zagovarjanje odprtosti ne pomeni razprodaje, pomeni pametno ravnanje, upravljanje kapitala. Kapital potrebuje trge in se premika. Kapital sam ne uničuje, temveč oplemeniti vrednost obstoječega kapitala. Kapital je sredstvo za bogastvo. Bogata država je svobodna. Mi, ki smo mislili, da se borimo za lastno neodvisnost in za slovenski državni interes, smo danes skoraj popolnoma odvisni. Smo revni.
Kot pravi prof. Bučar v svoji zadnji knjigi Slovenci in prihodnost: »Praviloma človeštvo ravna po pameti samo, kadar nima drugega izhoda, nemalokrat, ko je že prepozno.«
Laris Gaiser
Cirkulane • Občina z lesenimi in glasnimi rekordi
Ima kdo (še) večjega?
Da se v teh dneh občine in posamezni kraji kar kosajo v tekmovanju, kdo bo postavil in kje bo postavljen največji med največjimi, postaja kar neke vrste tradicija zadnjih let. Ampak kot je razbrati iz javno objavljenih podatkov, so letos nesporni zmagovalci Cirkulančani, konkretno člani sekcije Stari običaji pod okriljem tamkajšnjega Turističnega društva in vaški odbor (VO) Mali Okič-Slatina, ki so si postavili največjega med vsemi. Klopo-tec namreč.
Lesenega glasnega velikana so postavili sredi avgusta v naselju Slatina. In če so za njegovo postavitev zaslužni člani sekcije in VO, je za izdelavo poskrbel mojster Marjan Fuks, ki je tudi lastnik vinograda, kjer poslej ta velikan odzvanja daleč naokoli, tako da v sosednjih goricah sploh ne bi bil potreben še ka-
kšen klopotajoči simbol vinogradništva.
»Postavljanje klopotcev je izjemno star običaj, ki ga pri nas negujemo že veliko let, res pa smo prvič postavljali takšnega velikana. Ideja o klopotcu velikanu je sicer padla že pred dvema letoma, mojster Fuks pa je za njegovo izdelavo porabil pri-
bližno 200 ur,« je povedal Rajko Lesjak iz sekcije starih običajev.
Ormožani se lahko skrijejo ...
Poznavalcem gotovo veliko pove že podatek, da samo ena deska tehta dobrih 95 kilogramov, sicer pa o rekordnosti sla-
Uspešno postavitev velikana so pospremili ljudski pevci in cirkulanski tamburaši, seveda pa ni šlo brez dišečega kotla in zdravice ...
Muretinci • Ob 75-letnici z dvema pridobitvama
tinskega klopotca pričajo tudi ostali podatki: gredelj tehta 99 kilogramov, stol ima mero dobra 2,3 metra, brez repa, zadnja deska meri sedem metrov, peruti pa imajo v premeru po 6,66 metra! Koliko vse skupaj tehta, ne ve povedati nihče, za postavitev zgolj osnovnega oz. nosilnega stebra (t. i. rante) pa so cirkulanski postavljači vseeno potrebovali dvigalo: »Vse ostale dele klopotca smo potem ročno dvigovali in sestavili, vendar brez zidarskih odrov zaradi višine in teže posameznih delov ni šlo.«
Kako je izdelan haloški klopo-tec, smo zapisali že večkrat, od slovenskogoriškega pa se razlikuje predvsem v dveh stvareh; prva je ta, da ima šest in ne le štiri peresa, druga pa v tem (kar verjetno marsikdo ni vedel), da se haloški klopotci vrtijo v smeri urinega kazalca, slovenskogo-riški pa nazaj oz. obratno.
Tako velikega klopotca po besedah postavljačev in zbranih očividcev in navijačev Cirkulane še nikoli niso imele, zelo verjetno pa tudi ne celotne Haloze in Slovenske gorice. Tudi Ormožani, ki so z velikim pompom razglasili prvo postavitev klopotca velikana pred gradom se pred cirkulanskim velikanom lahko le poklonijo, če že ne skrijejo, saj njihova klopotčevska prestižnost, temelječa na merah in reprezentativnosti, daleč zaostaja za cirkulansko...
Na poti klopotcev Slatina-Okič 15 klopotcev
Cirkulanski leseni ponos naj bi sicer po prvotnih načrtih stal na znani romarski točki pri cerkvi sv. Ane, a se ideja pač ni uresničila. »Zdaj stoji v Slatini in verjetno bo tako ostalo tudi v prihodnjih letih. Naša cesta klopotcev Slatina-Okič se že tako ponaša z največ klopotci!
Največji med največjimi stoji v naselju Slatina v občini Cirkulane; postavljači so iz vrst VO Mali Okič-Slatina in iz sekcije TD Stari običaji.
Samo v soboto, 15. avgusta, se jih je postavilo 10, v nedeljo smo potem ob velikanu postavili še drug velik klopotec v hunski gorici pri lastniku Antonu Milošiču, čez teden pa se jih je nato postavilo še nekaj, tako da jih je zdaj najmanj 15,« je še povedal glavni promotor sekcije Rajko Lesjak, čeprav se je na naše vprašanje, česa imajo v Cir-kulanah zdaj več - klopotcev ali goric - bolj kislo nasmehnil in priznal, da bo verjetno kmalu res tako, da bo več klopotcev kot vinogradov: »No, mogoče bodo obstali kakšni miniaturni, postavljeni ob kakšnem trsu ali dveh, ki bosta še rasla ... Ker je postavljati klopotce tam, kjer ni goric, popolnoma neprimerno, še huje, prav neumno je videti klopotec sredi kakšnega križišča, ob koruznih njivah ipd.« Ali
pa pred občinskim stavbami, razen če morda na takšni lokaciji nimajo kakšne drugačne funkcije ...
Da je po cirkulanskih (oz. slatinsko-okiških) gričih in dolinah sredi avgusta na veliko odmevalo, ne samo zaradi klopot-ca velikana, ampak tudi zaradi petja ljudskih pevcev in tamburanja znanih cirkulanskih tam-burašev, je jasno. Prav tako pa ni dvoma, da je tudi mamljivo dišalo in se kadilo iz velikega kotla. In gotovo ni potrebno posebej poudarjati, da so se zadnji veseljaki od klopotca velikana (in morda še od vsakega naslednjega posebej) poslavljali šele globoko v noč, ko je ura na zvoniku cerkve sv. Barbare odklen-knila že 12-krat ...
SM
Novo vozilo in novo orodjisce
Muretinski gasilci, člani tamkajšnjega PGD, so minulo nedeljo popoldne slavili dvakratno, oziroma celo trikratno: obeležili so namreč 75 let obstoja prostovoljnega gasilskega društva, hkrati pa prevzeli novo vozilo GVV-1 in odprli povsem na novo zgrajeno garažo z orodjiščem.
Slovesnost se je seveda začela z mimohodom ešalona praporov, častnega voda, nadaljevala z ešalonom članic in članov ter na koncu še s kolono vozil vseh osmih gorišniških gasilskih društev, ki tako kot PGD Muretinci spadajo pod okrilje GZ Gorišni-
ca.
Zbrane je nato nagovoril predsednik PGD Muretinci Srečko Peklar, ki je povedal, da so bili novega vozila še kako potrebni: »Naše staro vozilo je bilo pri 23 letih starosti že precej dotrajano in tudi nesodobno opre-
mljeno. Tako smo pred dvema letoma sprožili akcijo za nakup novega avtomobila in se takoj odločili za tip GVV-1 s tisoč litri vode in visokotlačno črpalko. Nakup je deloma sofinancirala Občina z dobrimi 30.000 evri, razliko do 70.000 evrov, kolikor to vozilo stane, pa smo zbrali s pomočjo krajanov, donatorjev, sponzorjev in 26 botrov, deloma pa tudi iz prihrankov društva. Za pomoč se prav vsem
iskreno zahvaljujemo!«
Da je bilo PGD Muretinci res potrebno novega orodjišča z garažo, pove podatek, da je bilo prejšnje staro že 74 let, saj so ga zgradili leto dni po ustanovitvi društva: »To je bilo prvo orod-jišče sredi vasi pod lipo, stran od gasilskega doma, z izjemno majhnim funkcionalnim zemljiščem, na katerem ni bilo prostora niti za pregled opreme. Z nakupom novega vozila je bila
potrebna nova garaža, saj v prejšnjo tega avta sploh ne bi mogli parkirati. Tako smo uspeli prepričati občinsko vodstvo, da je nova garaža z orodjiščem nujna, pripravili so vso potrebno dokumentacijo za dogradnjo, vse delo za novogradnjo pa smo opravili gasilci in domačini prostovoljno. Skupno je bilo vloženih preko 700 delovnih ur,« je še povedal Peklar.
Kot slavnostni govornik je nato nastopil župan Jožef Ko-kot, ki je med drugim povedal, da je bilo letošnje osrednje praznovanje 14. občinskega praznika povsem v duhu gasilstva, saj je paleto prireditev začelo odprtje temeljito obnovljenega zamušanskega vaško-gasilskega doma, praznovali so tudi 12. dan gasilcev, koledar prireditev pa zaključili s praznovanjem mure-tinskih gasilcev: »Vse našteto pa še nikakor ne pomeni zaključka naložb v gasilsko dejavnost, saj imamo v načrtu še nove inve-
sticije na področju izgradnje domov, ki služijo tako gasilski dejavnosti kot tudi za družabna srečanja občanov. Občina bo in že namensko zagotavlja denar za te namene. Vseh osem PGD v občini je že opremljenih s sodobnimi vozili, v načrtu je tako glede voznega parka samo še nakup večjega vozila za osrednje gasilsko društvo.«
Župan Kokot je seveda še pohvalil delo in izjemno poslanstvo gasilcev, prav tako kot predstavnica Gasilske Zveze Slovenije Martina Jelovčan, sicer članica upravnega odbora GZ.
V kulturnem programu uradnega dela slovesnosti so nastopile pevke gorišniške-ga gasilskega pevskega zbora, mladi domačin Žiga Bezjak s frajtonarico, nove pridobitve je blagoslovil še domači župnik Ivan Holobar, potem pa je sledila velika vaška veselica.
SM
Predsednik PGD Muretinci Srečko Peklar: »Po 23 letih smo kupili novo vozilo in po celih 74 letih zgradili novo garažo z orodjiščem!«
Za novo muretinsko gasilsko vozilo je bilo potrebno odšteti 70.000 evrov, približno 30.000 evrov je prispevala Občina, razliko pa krajani, društvo samo in številni donatorji ter botri.
Kar 74 let pa so muretinski gasilci čakali na ražo, ki so ga s prostovoljnim delom prigradili domu.
novo orodjišče z ga-k vaško-gasilskemu
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Nogomet
Nastja Čeh le podpisal za Reko
Stran 16
Atletika
Sijajna atletika na SP v Berlinu
Stran 16
Tenis
Blaž Rola že blizu 1000. mesta
Stran 17
Rokomet
Zadnje prijateljske tekme pred prvenstvom Stran 17
Nogomet
Želite Gullita, Zoffa, Hagija, Klinsmanna?
Stran 19
Kolesarstvo
Kresnik »priplezal« do medalje
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Presenečenje iz Drave: pripeljali Ricarda Sousa!
Navijači Laboda Drave že pred pričetkom prvenstva niso imeli pravih razlogov za optimizem, saj so se pri ptujskem prvoligašu odločili za bistveno zmanjšanje proračuna, s čimer je bilo jasno, da bo precej igralcev odšlo v druge klube. Po obetavnem startu v Domžalah in osvojeni točki pa je sledil še naslednji šok, saj se klub za nadaljnje sodelovanje ni uspel dogovoriti s kapetanom Alešem Čehom, Markom Drevenškom in Markom Grižoničem. S takšno ekipo so npr. v soboto, pred tekmo z Gorico, v osrednjem slovenskem časniku odkrito napovedovali »razpad« sistema in izpad ligo nižje. To so oslabljeni Ptujčani demantirali že z disciplinirano igro in zmago v Gorici, še večje presenečenje pa je sledilo nekaj dni kasneje, ko so vodilni možje kluba javnosti naznanili prihod odmevne okrepitve, ene največjih v zgodovini slovenskega nogometa.
Porto, Boavista, Hannover, Omonia, Offenbach ...
Gre za znanega Portugalca, njegovo polno ime pa je Ricardo Andre de Pinho Sousa. Ricardo Sousa je 30-letni igralec (rojen 11. januarja 1979) sredine igrišča, ki je zelo nevaren tudi za nasprotnikov gol. Svojo nogometno pot je začel v mlajših selekcijah Porta, leta 1998 pa se je priključil članski vrsti, v kateri so takrat igrali številni zvezdniki svetovnega formata (Deco, Jorge Costa, Ricardo Carvalho, Joao Manuel Pinto,
ftpnffer.
A
Ricardo Sousa je zagotovo med najbolj zvenečimi imeni, ki delnic Laboda Drave čez noč močno poskočila.
Foto: Črtomir Goznik
so doslej kdajkoli zaigrali v kakšnem slovenskem klubu. Z njim je vrednost
Ljubinko Drulovič, Rui Barros, Mario Jardel, Victor Baia ...), med njimi je bil tudi najboljši strelec slovenske reprezentance Zlatko Zahovič. »To je bila odlična ekipa, s katero smo uspešno igrali tudi v Ligi prvakov. Sam sem igral na istem igralnem mestu kot Zahovič, ki je imel takrat seveda prednost pred mano. Kljub temu sva nekaj tekem igrala skupaj, običajno pa samo eden od naju. To so bile zelo pozitivne izkušnje,
Oče ali sin?
Ricardo Sousa ima zelo slavnega očeta, enega najboljših Portugalskih »desetk« vseh časov: Antonia Sousa. V najboljših igralnih letih je nastopal za Porto in Sporting, obenem pa je bil stalni član portugalske reprezentance. Z njo je nastopil tudi na evropskem prvenstvu leta 1984 (Portugalska je v polfinalu šele po podaljških klonila proti kasnejšim prvakom Francozom, pri katerih je blestel Platini) in na svetovnem prvenstvu leta 1986. »Oče me ni nikoli učil nogometa, le nekajkrat sva igrala doma, za šalo. Tudi domači pogovori o nogometu so bili sila redki, tega pravila sva se vztrajno držala. Sva pa zato proti koncu njegove in na začetku moje kariere oba igrala za ekipo Beira-Mar (Antonio je bil tudi trener te ekipe, op. a.). Ker sva igrala na istem igralnem mestu, je igral eden ali drugi, skupaj nikoli.«
10-letni sin je že član Porta
Ricardo ima iz prvega zakona sina, ki je dopolnil 10 let in mu je bil nogomet prav tako položen v zibelko. »Je član mlajših ekip Porta in ima z njimi že sklenjeno pogodbo. Štirikrat na teden pridejo s klubskim avtomobilom po njega, ga odpeljejo na trening in pripeljejo domov, ob koncu tedna pa še na tekmo. Ob tem od kluba prejema 500 evrov. To je v Portu običajna praksa, gre vendarle za velikana evropskega nogometa, ki je odlično organizirana sredina,« je mirno pojasnil Ricardo.
saj so bili v ekipi res veliki igralci. Zelo dobro se spominjam tudi Ljubinka Druloviča, ki je bil vedno pripravljen pomagati mladim,« je po prihodu na Ptuj povedal Portugalec. Kljub temu da je bil stalni mladinski reprezentant svoje države in je z njo nastopil tudi na svetovnem prvenstvu leta 1999 v Nigeriji, je kmalu odšel na posojo v prvoligaško ekipo Beira-Mar, kjer je bil njegov soigralec Er-min Rakovič. Naslednjo sezono je s Portom spet igral v Ligi prvakov, kjer se je njegov klub uvrstil celo v četrtfinale (izločil ga je nemški Bayern). Sousa je večino sezone spet igral v drugem klubu, tokrat v ekipi Santa Clara. Sezono 2000/01 je znova celotno igral v ekipi Beira-Mar. Ta je v 1. portugalski ligi med 18 ekipami zasedla odlično 8. mesto.
Najboljši domači strelec portugalske lige v sezoni 2003/04
Še bolje je bilo v sezoni 2001/02, ko je z ekipo Belenen-sesa pristal tik pod vrhom, na petem mestu. Naslednji sezoni je odigral z ekipam Beira-Mar in Boavista. »V teh dveh sezonah sem dosegel 13 in 14 za-
Številka 28
Ricardo Sousa je doslej skoraj v vseh ekipah, za katere je igral, nosil številko 28. Izjema je bil Hannover, kjer so mu nadeli številko 10. Po pričakovanjih si je na Ptuju Sousa izbral, brez presenečenja, številko 28.
detkov, kar je bil za zveznega igralca zares dober dosežek. Še posebej veliko priznanje sem doživel pri Boavisti, kjer sem bil s tem dosežkom najboljši Portugalec v celotni ligi,« je povedal 30-letni nogometaš, ki si je s tem prislužil povabilo nemškega prvoligaša Hannov-ra 96. »Nemška liga je izjemno močna, na stadionih je vedno veliko gledalcev, kar daje nogometašu dodatno motivacijo. Zame je to bila izredno dobra izkušnja, še posebej se je spominjam po izredno napornih treningih. Neverjetno, koliko smo tam pretekli,« se v smehu spominja Ricardo, ki se je v naslednjih letih poskušal še na Ni-
Za Labod Dravo že proti Rudarju
Če ne bo kakšnih nepredvidenih težav pri registraciji, bo Ricardo Sousa že v nedeljo na razpolago trenerju Adnanu Zildžoviču. »Sam sem fizično dovolj pripravljen, da lahko normalno odigram tekmo, vendar bo odločitev o tem, ali bom zaigral, seveda sprejel trener. Morda bo ocenil, da je zame bolje, da vstopim v igro nekoliko kasneje, morda pa bo prevladala ocena, da lahko ekipi pomagam že od začetka,« je korektno napovedal svojo pre-miero Sousa.
Prvi vtis: Sousa je izredno prijeten sogovornik, ki nikakor ne poveličuje sebe in svoje dosedanje kariere, ampak resnično želi v Labodu Dravi pustiti svoj pečat. Brez velikih besed se je podal na trening, po njem pa se je odpravil na iskanje primerne hiše, kjer bi se lahko nastanila njegova družina. Verjetno pravi dokaz, da je ptujsko epizodo začel zelo resno. Ne dvomimo, da bo tako deloval tudi na igrišču!
Jože Mohorič
zozemskem (De Graafschap), dvakrat v Nemčiji (še enkrat pri Hannovru in pri Offenbach Kickersu), na Cipru (Omonia) in dvakrat na Portugalskem (pri Boavisti in zadnjo sezono pri Beira-Maru in Leirii).
»Izkušnja iz Cipra je bila nadvse zanimiva, saj je okolje izredno prijetno. Imajo čudovite plaže, pa tudi življenje samo je precej umirjeno. Zato pa so nogometaši v veliki meri brez discipline, taktika jim ni med pomembnejšimi stvarmi. Nizozemska je drugačna dežela, precej bolj hladna, liga pa z nekaj izjemami precej slaba,« je o teh izkušnjah povedal Sousa, ki je v nadaljevanju pojasnil, kako se je znašel v Sloveniji: »Na Portugalskem je sicer prijetno, liga je dobra, a je ta kriza razen redkih izjem precej osiromašila klube. Ko mi je manager ponudil igranje v Sloveniji, sem se tudi zaradi tega, ker imam rad spremembe, odločil sprejeti ponudbo. Prvi vtisi o Ptuju so izredno pozitivni. Opravil sem že nekaj treningov z mojo novo ekipo in lahko rečem, da so igralci tehnično dobro podkovani, precej bolje kot v nekaterih ekipah npr. nizozemske lige. Seveda pa bom potreboval nekaj časa, da se z njimi ujamem na igrišču. A na to sem že navajen, zato ne pričakujem težav.«
Labod Drava - Rudar Velenje, nedelja, 30. 8., ob 17.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
1. SNL
Pari 7. kroga: petek, 28. 8., ob 20.00: Domžale - Nafta; sobota, 29.
8., ob 17.00: Luka Koper - Olimpija, Interblock - HIT Gorica; ob 20.00: MIK CM Celje - Maribor; nedelja, 30. 8., ob 17.00: Labod Drava - Rudar.
1.	RUDAR VELENJE 6
2.	LUKA KOPER 6
3.	CM CELJE
4.	MARIBOR
5.	INTERBLOCK
6.	OLIMPIJA -2
7.	HIT GORICA
8. LABOD DRAVA 6
9.	NAFTA
10.	DOMŽALE
5 1	0
5 1	0
3 1	2
3 0	3
2 2	2
3 0	3
2 0	4
1 2	3
1 1	4
0 2	4
12:3 12:6 7:6 8:6 7:6 8:7 8:9 7:11 6:11 6:16
Najboljši strelci: 4 zadetki: Mitja Brulc (Luka Koper), Dragan Jelič (Maribor); 3 zadetki: Gorazd Zajc (Labod Drava), Darijo Biščan, Slaviša Dvorančič (oba CM Celje), Ermin Ra-kovič (Interblock), Renato De Moraes (Rudar), Milan Osterc (HIT Gorica), Sebastjan Cimerotič (Olimpija); 2 zadetka: Etien Velikonja, Goran Gale-šic (oba HIT Gorica), Denis Grbic, Tim Lo Duca (oba Rudar), Miran Pavlin, Dalibor Radujko (oba Luka Koper), Janez Perme, Dalibor Teinovic (oba Domžale), Jozsef Sebok (Nafta), Davor Škerjanc (Olimpija).
Nogomet • 1. SNL
Bo Rudarjeve serije konec že na Ptuju?
Pred reprezentančnim odmorom bodo nogometaši v 1. SNL odigrali le še dvoboje 7. kroga, nato bodo imeli dvotedenski premor. Prav zaradi vzdušja med pavzo bo to za vse ekipe pomemben krog, v katerem si želijo pozitiven rezultat.
Ptujčani bodo v nedeljo gostili vodilno ekipo prvenstva, velenjski Rudar. Le-ta je na dosedanjih šestih tekmah zmagal petkrat, eno tekmo pa so varovanci Marijana Pušnika odigrali neodločeno (s Koprom v gosteh). A vsaka serija se mora enkrat končati. "Mi si po zmagi nad Gorico želimo nadaljevati v tem tempu, kljub temu pa pričakujemo težko tekmo. Rudar je izredno kompaktna ekipa, ki že drugo sezono igra v identični sestavi, dodali so ji le nekaj okrepitev. Vendar se moramo zanesti na svoje moči in verjeti v zmago, le to je pot do uspeha," je povedal Rok Kronaveter, ki je med najbolj konstantnimi igralci Laboda Drave v tej sezoni. Rok bo imel v nedeljo na sredini igrišča pomoč najnovejše okrepitve Laboda Drave, Ricarda Sousa, s katerim sta se na treningih takoj ujela.
Ekipa Rudarja je sicer precej zaželen tekmec na ptujskem Mestnem stadionu, saj je tradicija močno na strani Ptujčanov. "Z njimi res lahko igramo, to se je jasno opazilo na vseh dosedanjih medsebojnih tekmah.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) - močan adut trenerja Adnana Zildžoviča.
Tega ne znam podrobno razložiti, a tako pač je: ležijo nam', bi lahko rekli v nogometnem žargonu. Je pa že tudi čas, da se konča njihova serija nepo-raženosti," je še optimistično dodal Kronaveter. Trener Rudarja Marijan Pušnik v nedeljo ne bo mogel računati na ka-petana Sulejmanoviča, ki je v prejšnjem krogu prejel rdeči karton na tekmi s Celjani, medtem ko lahko ptujski strateg Adnan Zildžovič računa na vse
Pomagajte Dravi in varčujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Lrfno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseK domačih prvenstvenih^, ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubud -Bravgjv redj? prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
snem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu e'tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljaji^sJairto in osebnim dokumentom).
igralce.
Derbi kroga bo odigran v Kopru, kjer bodo gostovali igralci Olimpije, zanimiva pa bo tudi tekma v Celju, kjer bodo
Mariborčani lovili priključek z vrhom. Derbi začelja bo odigran v Domžalah, kjer bo gostovala Nafta.
JM
Aluminij z Belo krajino
V 2. SNL se bodo Kidričani v nedeljo v derbiju kroga v gosteh merili z ekipo Bele krajine. Obe ekipi sta v uvodnih treh krogih zbrali 6 točk, kar ju uvršča na 3. in 4. mesto. Zanimivo je, da ima Bela krajina na seznamu le 18 registriranih igralcev, med njimi pa je zagotovo najbolj znano ime Muamer Vugdalič.
Nogomet
Nastja Čeh le podpisal za Reko
Nastja Čeh je po nekajdnevnih pogovorih v sredo le podpisal pogodbo z NK Reka. Ptujčan je s klubom iz Kantri-de podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
Novica, da naj bi Čeh podpisal pogodbo s klubom iz Kan-tride, je v javnost prišla že v torek, a ni bilo tako. Nastja Čeh se je v torek res mudil na Kan-tridi, toda pogodbe takrat še ni podpisal, saj še niso uskladili vseh podrobnosti. Do podpisa je prišlo šele v sredo, finančne podrobnosti pogodbe pa bodo ostale skrite očem javnosti. In-
formacija, da naj bi Čeh na leto dobil sto tisoč evrov plače, pa po zagotovilih iz zanesljivega vira vsekakor ni pravilna. Nast-ja želi v dresu Reke (nosil bo številko 9) dokazati, da še ni za v staro šaro, ampak lahko nogomet igra na visokem nivoju.
32-letni ptujski nogometaš je za slovensko izbrano vrsto zbral 45 nastopov, v Sloveniji je nastopil za Dravo, Maribor in Olimpijo, v zadnjih letih pa je igral za belgijski Club Brugge, dunajsko Austrio, ruski Him-ki in grški Panserraikos.
FNM
Foto: Črtomir Goznik
Sedanji in nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste: Robert Koren in Nastja Čeh.
Atletika • Komentar SP
Sijajna atletika
Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je bilo nedavno dvanajsto svetovno prvenstvo v atletiki v Berlinu najboljše svoje vrste doslej. Več kot zadostuje, da omenimo ime jamajškega superzvednika Usaina Bolta. Atletiki, kraljici športa, je ponovno povrnil avro kraljice športa. Njegova dva svetovna rekorda na najkrajših sprinter-skih preizkušnjah sta enostavno fenomenalna. Vsem ljubiteljem atletike je sedaj jasno, da je 9,58 sekunde na 100 metrov le vmesna postaja do teka, ki bo trajal manj kot 9,5 sekunde, mogoče celo manj kot 9,4 sekunde. Pri triindvajsetih letih starosti, 193 centimetrih višine in 88 kilogramih teže ima Bolt še ogromno rezerve, menijo biomehaniki. Predvsem v telesni moči, nekaj v tehniki teka, bistvo njegovega fenomena pa se skriva, tako pravijo strokovnjaki, v izjemno prožnih kolenih in gležnjih, ki za razliko od konkurentov vso kinetično energijo usmerijo v hitrost teka. Formula je preprosta, visoka
»cesarja« Kenenisa Bekeleja, ki dominira na srednjih in dolgih progah. S čustvi najbolj nabita je bila zgodba avstralskega skakalca ob palici Stevena Hookerja, ki je kljub poškodbi hazardiral in v drugem poizkusu zmogel skok na 590 centimetrih, ki mu je prinesel zlato. Predstava, vredna legendarnega Sergeja Bubke. Česar pa ne moremo reči za »million dollar baby« Jeleno Isinbajevo, žensko inkarnacijo Bubke, ki ji ni uspelo obraniti naslova svetovne prvakinje. Zato pa je toliko bolj navdušila naša južna soseda Blanka Vlašič. V Berlinu je pokazala odlično psihološko in taktično pripravljenost, kljub temu da je bila telesno slabše pripravljena kot lani, ko je bila poražena na olimpijskih igrah v Pekingu.
Na listo superjunakov lahko brez zadrege uvrstimo tudi našega šampiona Primoža Koz-musa. Lanskemu naslovu olimpijskega prvaka je pridružil naslov svetovnega. S tem je dokazal, da gre za izvenserijskega
Nina Kolarič je zaradi poškodbe zaostala za najboljšimi dosežki sezone, vendar je bogatejša za izjemno pomembno izkušnjo nastopanja na največjih svetovnih tekmovanjih.
frekvenca tekaških korakov, ki so daljši kot pri konkurentih, mu omogoča »vesoljske« rezultate. Kdaj bo padel nov rekord? Ko se bodo srečali trije pogoji: Boltova motivacija, dovolj visoka startnina in veter v hrbet v okviru dovoljenih mej.
Berlinsko svetovno prvenstvo je atletiki ponovno vrnilo status prvovrstnega športnega dogodka. Zgodovinski boji so se dogajali že leta 1936, ko je olimpijski stadion gostil legendarnega Jesseja Owensa in proslulega Adolfa Hitlerja, katerega rasistična ideologija je bila prvič sesuta z nepozabnimi sprinti in skoki omenjenega temnopoltega ameriškega atleta. Roko na srce, rasistični duh je še vedno prisoten v čudoviti atletski areni. Avtentičnost svoje zmage in spolne identitete bo morala dokazovati temnopolta južnoafriška tekačica, svetovna prvakinja na 800 metrov Caster Semenaya. Na vprašanje, ali je ženska ali moški, bodo v naslednjih tednih podali odgovor (belopolti) ginekologi, endokrinologi in fiziologi, v njeni domovini pa jo slavijo kot junakinjo, vsi pa so prepričani, da gre še za zadnjo dejanje apartheida, rasnega šovinizma.
Kot junaka je nedvomno potrebno omeniti še etiopijskega
atleta, ki ga ne zlomijo prav nobeni psihološki pritiski. Pa še na mnoga leta in naslove! Pričakovanja dvomilijonske Slovenije sta več kot upravičila še finalna nastopa Mira Vodovni-ka v suvanju krogle in Marine Ratej v metu kopja. Nivo rezultatov v tekih in skokih pri slovenskih reprezentantih pa je bil tokrat nižji od pričakovanj.
Realno gledano, Nina Ko-larič, vrhunska ptujska športnica, tokrat ni imela veliko možnosti za vrhunski rezultat, nemara finale v skoku v daljino. Trdovratna poškodba gležnja, ki je ključen pri skokih, ji je onemogočila, da pokaže svoj talent. Če bi bila na nivoju lanske forme, bi se uvrstila v finale skoka v daljino, za kar je zadostovalo preskočiti 652 centimetrov. Naj spomnimo, lani je Kolaričeva skakala preko omenjene znamke na prav vsakem tekmovanju, ki se ga je udeležila. A ker je vrhunski šport hoja po robu možnega, se ji tokrat ni izšlo - močno in v bolečinah je zaostala za želenim rezultatom. Kljub vsemu njena sezona ni bila slaba, četrta je bila na dvoranskem evropskem prvenstvu, sledil je naslov svetovne vojaške prvakinje in tretje mesto na sredozemskih igrah.
Uroš Esih
Rokomet • Prijateljska tekma
Zmaga s slabšo igro
Osijek - Jeruzalem 32:35 (18:20)
Jeruzalem: G. Čudic (+5), Belec (+6), Klemenčič, Korpar 2, Krabonja, Melnjak 6 (3), Rajšp, Bogadi, Raduj-kovic 5, B. Čudič 10 (4), Bezjak 3, Ivanuša 1, Sok 1, Žuran 3, Jovanovič 4, Kovačič. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Osijek 4/4; Jeruzalem 8/7.
Izključitve: Osijek 2; Jeruzalem 4 minute.
Gostovanje Osijeka na pripravah v Čakovcu so Ormožani izkoristili za šesto pripravljalno tekmo. Vinarji so zmagali tudi tokrat, a kljub zmagi nad Osijekom trener Saša Prapot-nik ne more biti zadovoljen s prikaznim proti hrvaškemu 1. A-ligašu. Napad, večinoma igra na postavljeno obrambo, je deloval solidno, ampak igra v obrambi je bila zagotovo najslabša od vseh v pripravah na novo sezono. Po začetnem vodstvu jeruzalemčkov s 5:1 je bilo pričakovati lahko zmago,
a se mlada in borbena ekipa iz Osijeka ni predala ter je v 47. minuti celo izenačila na 27:27. Pred tem Jeruzalem ni izkoristil tudi prednosti treh do štirih zadetkov, v golu Osijeka pa je vzbujal občudovanje Juz-bašic, ki je v pičlih petnajstih minutah zbral kar 11 obramb. V zaključku so bili boljši, mirnejši in predvsem izkušenejši Ormožani, ki so izkoristili tehnične napake hrvaške ekipe in povedli s štirimi točkmi, 34:30.
Pri zmagovalcih je blestel Bojan Čudič z 10 zadetki, Melnjak jih je prispeval 6, Ra-dujkovic 5. V četrtek bodo Ormožani gostovali v Zagrebu pri Medveščaku, v soboto pa na Hardeku sledi generalka pred prvenstvom s Čakovcem. Malo za šalo malo za res: glede na zmage Jeruzalema proti Ča-kovcu, Varteksu in Osijeku bi slovenski predstavnik verjetno krojil vrh hrvaške elitne lige.
Uroš Krstič
V soboto generalka pred prvenstvom
V soboto, 29. avgusta, bodo ormoški rokometaši opravili generalko pred pričetkom prvenstva 2009/2010 v 1. A-ligi. Gostje Hardeka bodo ob 19. uri rokometaši hrvaškega 1. A-ligaša iz Čakovca. V 1. krogu Jeruzalem 12. septembra gostuje v Kopru pri Cimosu, ki je ponovno eden od glavnih kandidatov za naslov državnega prvaka.
Rokomet • Prijateljski tekmi
Zmaga in poraz Gorišnice
Rokometaši Moškanjci-Gorišnica se zavzeto pripravljajo na novo sezono in tako so v sredo odigrali dve tekmi. V prvem srečanju so visoko zmagali, v drugem pa doživeli poraz.
Moškanjci Gorišnica -Drava 41:26
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Matja-šič 2, Bedrač 3, M. Petek 5, Lozinšek
1,	Golob 1, M. Valenko 1, Vincek 2, Pravd ič 4, Peček 3, D. Petek 1, K. Cvetko 6, Mesarec 3, Kljajič 1, Korez
2,	Hebar 3, T. Valenko, B. Cvetko, Bratuša. Trener: Vlado Hebar.
DRAVA: Bedenik, Ovčar, Sabo 5, Jovič, Verdenik 4, Bedrač, Ferk 5, Pučko 2, Požar 5, Toš, Fridrih 2,
Jurkovič 2, Tement 1. Trener: Mitja Žuran.
Moškanjci Gorišnica -Velika Nedelja 24:35
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Mat-jašič, Zorli 3, Kljajič 9, M. Valenko, Lozinšek, Golob, Vincek 1, Peček 3, D. Petek, Robnik, Cvetko, Korez 4, Hebar 2, M. Petek 2. Trener: Vlado Hebar.
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Ivančič 6, Kvar 1, Kaučič 1, Bezjak, Venta 2, Cimerman 3, Veselko 2, Škripač 4, Majcen 1, Tušak 4, Klemenčič, Špindler 7, Sok, Zorec, Pre-jac. Trener: Samo Trofenik
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Drave (beli dres) so le stežka prebijali trdno obrambo Gorišnice.
Motokros • Smola Petra Tadiča v Nemčiji
V nemškem Gaildorfu je minuli vikend potekala motokrosistična dirka v tekmovanju »ADAC MX MASTERS«, kjer je nastopil tudi Peter Tadič (MTD Racing team) iz Majšperka. Petru je v prvi vožnji za trening šlo zelo dobro, saj je dosegel tretji čas. Ko je vse skupaj kazalo, da je ujel dobro hitrost, pa je na polovici proge druge kvalifikacijske vožnje naredil napako, ob čemer je prišlo do poškodbe ključnice. Peter upa na čim hitrejše okrevanje, ki naj bi trajalo okrog mesec dni.
DK
Teniške novičke
Blaž Rola že blizu 1000. mesta
Ptujčan Blaž Rola se po uspešno končani maturi povsem posveča igranju turnirjev v seriji futures (turnirji z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev). Pretekli teden je na turnirju v Vinkovcih na Hrvaškem skupno nastopilo šest mladih slovenskih igralcev, še najdlje pa se je prebil prav Rola (enako kot 3. nosilec Janez Semrajc). Blaž je začel z zmago 6:2, 7:6(3) proti Čehu Sodeku, nato pa je v drugem krogu premagal še 8. nosilca, Avstralca Joshua Cro-wa; rezultat je bil 4:6, 6:1, 6:2. Ker je Avstralec na lestvici ATP kar 300 mest više kot Rola, je to zanj lep uspeh. Tudi v četr-tfinalu je bil naš igralec proti drugopostavljenemu Hrvatu Nikoli Mektiču blizu uspeha, saj je v prvem nizu klonil šele v podaljšani igri, ki jo je izgubil 7:5. V drugem je bil tekmec bolj razpoložen in je slavil 6:1. Mektič je postal na koncu tudi zmagovalec turnirja.
V	tem tednu Blaž več kot uspešno nastopa še na drugem podobnem turnirju, tokrat v Čakovcu. O rezultatih bomo poročali v torkovi številki.
S temi rezultati je Blaž na svetovni računalniški lestvici že zelo blizu 1000. mesta (trenutno zaseda 1053. mesto), ki je prva prelomnica za vsakega mladega igralca. Naslednji cilji bodo vsekakor težje dosegljivi, vendar jih je Blaž s trdno voljo in kvalitetnimi treningi sposoben uresničiti.
Sven Lah do polfinala
V	Mariboru je ta teden potekal Bergantov memorial za igralce do 12. leta starosti. Na njem je nastopil tudi član TK Terme Ptuj Sven Lah. Mladi Ptujčan se je med 32 igralci glavnega turnirja odlično znašel in se s tremi zaporednimi zmagami prebil vse do polfina-la. Ustavil ga je šele 1. nosilec Filip Jakob Zupančič (Z sport tenis klub), ki je zmagal 6:4, 6:2.
- «s
cr
- >

Foto: Črtomir Goznlk
Blaž Rola si je z zadnjima nastopoma na Hrvaškem precej izboljšal svoj položaj na lestvici ATP.
TC Luka - poletni turnir: Plajnšek in Križe zmagovalca
Tenis center Luka je v soboto, 22. 8., organiziral poletni turnir sezone 2009 za rekreativce. V lepem vremenu in odličnem vzdušju se je merilo 16 moških parov iz Ptuja in okolice. Turnir je bil razdeljen na rang A in rang B (v vsakem je nastopilo osem
parov). V predtekmovanju so igrali po skupinah vsak z vsakim, v finalni del turnirja pa se je uvrstilo osem najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po turnirskem sistemu. Lovoriko najboljših na turnirju A je zasluženo osvojila dvojica M. Plajnšek/N. Križe, ki je v finalu tesno premagala dvojico Dušan Majce-novič/Aleš Čeh.
Na turnirju B sta slavila I. Vamberger/J. Čeh, ki sta prese-
netljivo premagala izkušenejšo dvojico B. Zavec/Z. Crnjakovič.
Rezultati:
Polfinale A: Plajnšek/Križe - Ško-fič/Kolarič 6:4, Majcenovič/A. Čeh - Kotnik/Pisar 6:1.
Finale: Plajnšek/Križe - Majcenovič/A. Čeh 7:5.
Polfinale B: Zavec/Crnjakovič -Paternost/P. Čeh 6:0, Vamberger/J. Čeh - Topolovec/Zelenik 7:5.
Finale: Vamberger/J. Čeh - Zavec/Crnjakovič 6:4.
JM
Finalisti turnirjev A in B v TC Luka
Atletika • SP veteranov
Prstec deseti v Lahtiju
Znano finsko zimskošportno središče, v katerem potekajo vsako zimo tekmovanja v smučarskih skokih, je od 28. julija do 8. avgusta gostilo dvanajsto svetovno prvenstvo v atletiki za veterane. Tekmovanja se je udeležilo 5630 veteranov in veterank iz šestinosemdesetih držav z vseh celin, med njimi 13 Slovencev. Barve naše države in Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je zastopal Miki Prstec, ki se je pomeril v treh disciplinah. Prstec je bil navdušen nad lepotami države »tisočerih jezer«, zelo pa je pohvalil tudi organizacijo tekmovanja, ki je bila po njegovem brezhibna. Več kot pet tisoč veteranov, starejših od 35 let - najstarejši je bil 101 leto star Avstrijec, ki je leta 1936 nastopil na olimpijskih igrah v Berlinu - je opravilo skupaj okoli 10 tisoč startov v posameznih disciplinah.
Najboljša uvrstitev je Prstcu, ki tekmuje v starostni kategoriji
M50 (od 50 do 55 let starosti), uspela v suvanju krogle. Šestki-logramsko kroglo je sunil 11,40 metra, kar je na koncu pomenilo deseto mesto. V skoku v višino, kjer je bil za las prenizek na višini 160 centimetrov, je s preskočenimi 154 centimetri osvojil dvanajsto mesto. V tej disciplini je zmagal Američan Bruce Mcbarnette, ki je kot aktivni tekmovalec skočil kar 230 centimetrov. Prav tako na dvanajsto mesto pa se je uvrstil še v troskoku, kjer je preskočil 10,02 metra, s čimer je bil zadovoljen glede na zimske poškodbe odrivne noge.
V naslednjih tednih bo Pr-stec nastopil še na tekmovanjih v Avstriji in na Hrvaškem, konec septembra pa ga čakajo še balkanske igre v turškem Iz-mirju. V prvi polovici oktobra pa sledi vrhunec sezone, svetovne veteranske igre v Sydneyu, ki se bo jih udeležil skupaj s petimi ptujskimi veterani.
UE
Prstec se je odlično počutil v znanem finskem smučarskem središču Lahti.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Slovenja vas zasluženo izločila Bukovce
V sredo so bile odigrane še preostale tekme 1/16 finala za pokal MNZ Ptuj. Kot je za pokalno tekmovanje že običaj, je tudi tokrat prišlo do nekaterih presenečenj. Še največje so pripravili nogometaši iz Slovenje vasi (2. liga MNZ Ptuj), ki so po streljanju enajstmetrovk izločili Bukovčane (Štajerska liga). Junak srečanja je bil domači vratar Aleš Glinšek, ki je že v rednem delu ubranil nekaj nevarnih strelov gostov, za nameček pa je ubranil še tri strele iz bele točke. Glede na rang nastopanja bi lahko med presenečenja šteli tudi zmago Zavrča (1. liga MNZ Ptuj) v Poljčanah (Štajerska liga), vendar imajo Zavrčani ekipo, ki se je sposobna kosati tudi z vsakim tekmecem iz 3. SNL.
Rezultati: LKW Jack Gerečja vas
-	Apače 2:1, Slovenja vas - Bukovci 1:1 (5:4, po streljanju enajstmetrovk), Holermuos Ormož - Tržec 3:0, Lovrenc - Podvinci 0:1, Oplotnica
-	AHA EMMI Bistrica 2:0, Spodnja Polskava - Stojnci 0:3 b.b., Boč Polj-čane - Zavrč 0:3.
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Slovenje vasi (rdeče-modri dres, na sliki kapetan Jani Lenart in v ozadju Denis Šmintič) so že na prijateljskih tekmah dosegli nekaj dobrih rezultatov, v prvi uradni tekmi sezone pa so iz pokalnega tekmovanja izločili še ekipo Bukovci.
Nogomet • 1. slovenska ženska liga
Optimistično v novo sezono
ZNK Dornava
V ženskem nogometnem klubu Dornava so v minuli tekmovalni sezoni prvič nastopili v ligaškem tekmovanju. Kljub številnim porazom so vztrajali s svojimi dekleti. V letošnjo sezono startajo bolj optimistično, saj želijo da se priključijo sredini prvenstvene razpredelnice v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Prvo leto je bilo namenjeno privajanju, sedaj želijo osvajati še točke. V
prvem krogu bodo mlade no-gometašice iz Dornave gostile ekipo iz Maribora. Trener Mitja Serdinšek, ki želi z dekleti stopiti na pot prepoznavnosti in bega iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice, nam je pred nedeljsko tekmo dejal: "Priprave smo pričeli zelo zgodaj, že 1. julija. Zaradi pomanjkanju ženskih ekip smo igrali kar nekaj prijateljskih tekem s fanti mlajših selekcij. Pred prvenstvom smo se tudi okrepili, saj smo v svoje vrste
dobili Katjo Nežmah in Anjo Križan iz Maribora ter Sašo Ljubec in Nino Kolarič iz Po-murja, ki nam bodo pomagale v naši drugi sezoni tekmovanja v 1. SŽNL. Že točka proti dobri ekipi iz Maribora bi bila velika psihološka stimulacija za naša mlada dekleta. Vesel sem, da vsa dekleta iz lanske sezone ostajajo, kar bi vse skupaj lahko prineslo pozitivni rezultat."
Danilo Klajnšek
Brez Ptujčank v prvi ligi!
Po dolgih letih igranja in dela v ženskem nogometu, so se v ptujskem ženskem nogometnem klubu odločili, da v sezoni 2009/2010 ne bodo nastopili v tekmovanju v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Zaenkrat je edini uradni razlog precejšnje število poškodovanih igralk, verjetno pa obstaja še veliko drugih individualnih razlogov.
Nogomet • 1. slovenska mladinska in kadetska liga, liga U-14
1. SML
REZULTATI 4. KROGA: Bilje Renče - NŠ Poli Drava 0:1, Luka Koper - Olimpija 0:1, Interblock - Triglav 2:3, Mura 05 - Slovan 0:1, Simer šampion - Nissan Ferk Jarenina 1:1, Domžale - Maribor Branik 2:0, Rudar Velenje - HIT Gorica 0:2. Srečanje Aluminij - CM Celje bo 2. septembra.
1. NŠ POLI DRAVA 4
2.	HIT GORICA
3.	OLIMPIJA
4.	CM CELJE
5.	DOMŽALE
6.	TRIGLAV
7.	MARIBOR BR.
8.	INTERBLOCK
10.	RUDAR (V)
11.	F. JARENINA
12.	MURA 05
13.	SLOVAN
14.	SIMER ŠAMP. 3
15.	LUKA KOPER 3
16.	BILJE RENČE 4
4 0	0
3 1	0
3 0	0
2 1	0
2 1	1
2 0	2
1 2	1
1 1	2
1 1	1
1 0	2
0	3	1
1	0	3 1 0	3 0 2 0 2
6:2 12 11:3 10
1 1
0 0 4
5:0 10:4 5:6 7:7 7:4 9:6 5:3 3:4 6:8 6:9 1:12 5:6 1:2 0:12
on - Dravograd 2:0, Dravinja -					Po-
brežje Gradis 7:0					
1. DRAVINJA 2	2	0	0	13:1	6
2. MARIBOR BR. 2	2	0	0	10:2	6
3. TEHNO. VERŽEJ 2	2	0	0	11:4	6
4. RUDAR VELENJE 2	2	0	0	4:0	6
5. MURA 05 2	2	0	0	3:0	6
6. BREŽICE 2	1	1	0	4:1	4
7. CM CELJE 2	1	0	1	11:4	3
8. NŠ POLI DRAVA 2	1	0	1	4:3	3
9. SIMER ŠAMP. 2	1	0	1	3:3	3
10. NAFTA 2	1	0	1	2:1	3
11. F. JARENINA 2	0	1	1	1:6	1
12. ALUMINIJ 2	0	0	2	2:7	0
13. DRAVOGRAD 2	0	0	2	1:6	0
14. A. E. BISTRICA 2	0	0	2	0:8	0
15. POBREŽJE G. 2	0	0	2	0:9	0
16.ŽELEZNIČAR 2	0	0	2	3:18	0
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti NŠ Poli Drava so v 4. krogu zabeležili prvo zmago v novem prvenstvu.
2:1, Domžale -Rudar Velenje -čanje Aluminij -
BILJE RENČE - NS POLI DRAVA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Matjašič (45) NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Marko Roškar, Hauptman, Ljubec, Ne-dižavec (Kocuvan), Krajnc (Kajtazi), Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac.
Maribor Branik 0:3, HIT Gorica 3:2. Sre-CM Celje bo 2. 9.
9 9
1. SKL
REZULTATI 4. KROGA: Bilje Renče - NŠ Poli Drava 1:3, Luka Koper - Olimpija 1:1, Interblock - Triglav 1:1, Mura 05 - Slovan 2:0, Simer šampion - Nissan Ferk Jarenina
1. MARIBOR BR.	4	3	0	1	11:2
2. MURA 05	4	3	0	1	9:4
3. DOMŽALE	4	3	0	1	9:4
4. TRIGLAV	4	2	2	0	4:2
5. OLIMPIJA	3	2	1	0	5:2
6. SIMER ŠAMP	3	2	1	0	4:2
7. INTERBLOCK	4	1	3	0	7:4
8. HIT GORICA	4	2	0	2	8:6
9. NŠ POLI DRAVA 4		1	2	1	7:8
10. F. JARENINA	4	1	1	2	6:8
11. RUDAR (V)	3	1	1	1	3:5
12. CM CELJE	3	1	0	2	6:4
13. ALUMINIJ	3	1	0	2	2:4
14. LUKA KOPER	3	0	1	2	2:6
15.SLOVAN	4	0	0	4	2:9
16. BILJE - RENČE 4		0	0	4	3:18
BILJE RENČE - NS POLI DRAVA 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Goričan (15), 0:2 Kajzer (21), 1:2 Doplihar (34. z 11 m), 1:3 Sitar (77)
NŠ POLI DRAVA: Musič, Pukšič, Petrovič (Bezjak), Rakovec, Goričan, Kirič (Legčevič), Kajzer, Krajnc (Le-skovar), Sitar, Perger, Trep (Golob). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U-14
REZULTATI 2. KROGA: NŠ Poli Drava - CM Celje 4:2, Aluminij -Maribor Branik 2:4, Rudar Velenje - Nafta 1:0, Brežice - Nissan Fderk Jarenina 0:0, Železničar - Tehnostroj Veržej 3:9, AHA EMMI Bistrica- Mura 05 0:2, Simer šampi-
ALUMINIJ - MARIBOR BRANIK
2:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Kelc (2), 1:1 Zorec (15. avtogol), 1:2 Lazar (52. z 11 m), 1:3 Šauperl (54), 1:4 Šauperl (62), 2:4 Cafuta (66)
ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, No-vačan, Zorec, Kelc, Cafuta, Brodnjak (Debeljak), Podbrežnik (Simonič), Planinšek Koren, Špehonja. Trener: Silvo Berko.
NŠ POLI DRAVA - CM CELJE 4:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Zupanič (8),1:1 Vuj-čič (23), 2:1 Rogina (24), 3:1 Zupa-nič (35), 4:1 Rogina (37), 4:2 Kidrič (50)
NŠ POLI DRAVA:Tetičkovič, Šošta-rič, Pihler (Pajnkiher), Jaušovec, Ž. Krajnc, S. Krajnc, Vrbanec (Majcen), Fleten (Korpič), Hameršak (Pintarič), Zupanič, Rogina (A. Krajnc). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - PETEK ob 20.00: Domžale - Nafta; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Olimpija, Interblock - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: CM Celje - Maribor; NEDELJA ob 17.00: Labod Drava - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 20.00: Krško - Garmin Šenčur; NEDELJA ob 17.30: Bela krajina - Aluminij, MU Šentjur - Primorje, Mura 05
-	Livar, Triglav Gorenjska - Dravinja Kostroj.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Mons Claudius - Kovinar Štore, Tehnotim Pesnica - Čarda; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G- Kalamar
-	Tehnostroj Veržej, Stojnci - Paloma, Odranci - Koroška Dravograd, Šmartno - Malečnik, Simer šampion - Zreče.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Šoštanj - KIV Vransko, Trgovine Jager - Peca, Pohorje - Boč Poljčane, Partizan Fram - Bukovci, LKW JACK Gerečja vas - GIC Gradnje Rogaška, Koroške Gradnje - AHA EMMI Bistrica; NEDELJA ob 17.00: Podvinci - Holermuos Ormož.
1.	LIGA MEDEOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Dornava, Apače
-	Zavrč, Markovci - Središče, Pragersko - Hajdina; NEDELJA ob 10.30: Videm -Rogoznica, Skorba - Gorišnica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Lovrenc, Zgornja Polskava - Tržec, Slovenja vas -Leskovec, Podlehnik - Hajdoše; NEDELJA ob 17.00: Spodnja Polskava - Grajena. V tem krogu je prosta ekipa Makol.
VETERANI - POKALNE TEKME
V	1/16 finala pokalnega tekmovanja veteranov bodo v petek, 28. 8., ob 17.30 na sporedu naslednje tekme: Pragersko - Lovrenc, Leskovec
-	Boč, Apače - Polskava, Tržec - Zgornja Polskava, Podlehnik - Skorba; TOREK, 1. septembra, 17.30: Prepolje - Drava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG - NEDELJA ob 17.00 Dornava - Maribor (nedelja)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 17.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 15.30)
LIGA U-14 VZHOD
4. KROG: NŠ Poli Drava - Dravograd (sobota ob 10.00), Aluminij
-	CM Celje (sobota ob 11.00)
Rokomet
TURNIR V GORIŠNICI
Rokometni klub Moškanjci - Gorišnica bo v soboto organizator rokometnega turnirja, ki se bo pričel ob 10.00 s srečanjem Moškanjci Gorišnica - Ivanec, nato pa bosta še dve tekmi, in sicer Velika Nedelja
-	Ivanec in Moškanjci Gorišnica - Velika Nedelja
Slovo Alana Potočnjaka od aktivne rokometne poti
V	soboto, 29. avgusta, ljubitelje rokometa na ormoškem koncu v Športni dvorani na Hardeku čaka zanimiv popoldan. Ob slovesu Alana Potočnjaka od aktivnega igranja se bodo zvrstile tekme bivših ormoških, slovenskih ter hrvaških rokometnih zvezd iz obdobja 80. in 90. let.
Potočnjak je svojo rokometno pot pričel v Ormožu, nato pa nadaljeval v zagrebškem Medveščaku, ptujski Dravi, Veliki Nedelji in jo, kot se za konec športne poti spodobi, končal v matičnem klubu iz Ormoža. Trenutno Potočnjak opravlja nalogo pomočnika trenerja v 1. A-ligi pri RK Jeruzalem Ormož. Razpored tekem:
ob 15. uri: Ormož veterani - Slovenija 1990
ob 16. uri: Medveščak Zagreb 1990 - Ormož veterani
ob 17. uri: Slovenija 1990 - Medveščak Zagreb 1990
Veslanje
V soboto in nedeljo na Ptuju DP
Brodarsko društvo Ranca in kajakaška zveza Slovenije organizirata državno prvenstvo v veslanju - kajaku in kanuju na mirnih vodah, ki bo potekalo, v soboto, 29. in nedeljo 30. avgusta na Ptujskem jezeru s ciljem v Zabovcih. Program:
sobota, 29. avgust, od 8.00 do 9.00: prihod tekmovalcev, od 9.00 do 10.00: priprava startne liste, ob 10.15: začetek DP v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Tekmovanje bo potekalo za vse kategorije na 1000 m. Ogled tekmovanja je priporočljiv z nabrežja Ptujskega jezera v Zabovcih. Nedelja, 30. avgust, od 8.00 do 9.00: prihod tekmovalcev, od 10.00 do 13.00: 2. dan DP na 500 in 200 m, ob 14.00: razglasitev rezultatov in podelitev medalj najboljšim na platoju pristanišča Ranca v Budini.
Dodatne informacije: 041 791 005 (Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj)
DK, JM, UK
9
8
7
7
6
6
5
4
4
3
3
1
0
0
Športni napovednik
Zabavna šola nogometa v Vidmu
Ob koncu počitnic bo OŠ Videm pri Ptuju skupaj z OŠ Bednja iz sosednje Hrvaške organizirala Zabavno šolo nogometa, ki poteka letos drugo leto. Na šolskem igrišču na Vidmu pri Ptuju in igrišču v Bednji se bo od 24. do 28. avgusta zbralo od 150 do 180 otrok iz videmskega šolskega okoliša in sosednje občine Bednja na Hrvaškem. Otroci, ki bodo sodelovali v tem projektu, bodo stari od 7 do 12 let.
Projekt bo vodilo osem pedagogov iz Vidma in štirje pedagogi iz Bed-nje. Vodja projekta na Vidmu je športni pedagog Jože Šoštar. V petek, 28. 8. 2009, bo zaključek šole in organizatorji vljudno vabijo na Videm ob 13. uri, ko se prične zaključna slovesnost.
Vodja šole nogometa: Jože Šoštar (031 590 766)
DP za triletne kasače
Na ljutomerskem hipodromu bo v nedeljo kasaška prireditev z osrednjo točko sporeda - državnim prvenstvom za triletnike. Na 2100 metrov dolgi stezi se bo pomerilo 12 konjev. Skupaj bo v sedmih dirkah sodelovalo 65 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Prva dirka bo na sporedu ob 14.15.
JM, NŠ
Kolesarstvo m KK PP
Kresnik do medalje
Ptujski kolesarji so v soboto nastopili na gorskem državnem prvenstvu. Na 16,6 kilometra dolgem vzponu na Roglo je najboljšo klubsko uvrstitev dosegel Jan Kresnik, ki je v kategoriji mladincev osvojil bronasto medaljo. Še trojici se je uspelo uvrstiti med deseterico. Mlajši mladinec, Blaž Zelenko, je osvojil 4. mesto, za stopničkami pa je zaostal zgolj osem sekund. Na 8. mesto se je uvrstil Andrej Omulec, med mlajšimi člani (U23) pa je Tomaž Bauman zasedel 9. mesto.
Vzpon na Roglo sicer ne velja za najtežjega v Sloveniji, kljub temu pa ima zmaga na dirki državnega prvenstva svojo veljavo. Kolesarji so startali v Zrečah na nadmorski višini 400 metrov, do vrha pa jih je čakalo 1100 višinskih metrov ter 13,6 kilometra ceste. Povprečni naklon znaša 7,8 %, najbolj strmi so uvodni kilometri, kjer se naredi že tudi prva selekcija. Proti vrhu se cesta sicer ne vije več tako močno, a so zadnji kilometri zaradi utrujenosti še težji in daljši.
Letos sta obe članski ter mladinski kategoriji startali skupaj. Prvi je bil na vrhu kolesar Adrie Mobil Robert Vrečer, ki je osvojil tudi državni članski naslov. Drugo mesto je osvojil Boštjan Rezman (Radenska KD FT), tretje pa Vladimir Kerkez (Sava) Med mlajšimi člani se je z zlatom okitil njegov klubski kolega Nik Burjek, na vrh Rogle je kot tretji privozil pred Kerkezom. V članski kategoriji je od Ptujčanov imel povsem proste roke Andrej Omulec, ki je v cilj pripeljal z zaostankom 5.07 za zmagovalcem. Matej Marin je pomagal mlajšim kolesarjem, ki so se borili s progo in tekmeci. »Z rezultati smo zadovoljni. Čeprav v članski kategoriji nismo dosegli vrhunskih
rezultatov, so fantje izboljšali najboljše osebne rezultate. Po opravljeni maturi so se povsem posvetili treningom in verjamem, da se bo krivulja na naslednjih tekmovanjih še vzpenjala. Zdaj se lahko povsem posvetijo treningom in tekmovanjem in mislim, da se je napredek že pokazal,« je povedal Marin, ki zraven vloge tekmovalca opravlja tudi trenersko funkcijo.
V nedeljo so perutninar-ji nastopili na dirki v Ivanič Gradu na Hrvaškem. Na 139 kilometrov dolgi progi je nastopilo 58 kolesarjev iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Od slovenskih klubov je manjkala zgolj kranjska Sava. Dirka za 39. memorial Stjepana Grgca je minila povsem v znamenju bivših in zdajšnjih kolesarjev Perutnine Ptuj. Zmagal je Ra-doslav Rogina, pred klubskim kolegom, Hrvoje Miholjvičem (oba Loborika), tretje mesto je osvojil Matej Marin, četrto pa še en bivši perutninar Kristijan Durasek (Loborika). Zmagovalci so bili del velike ubežne skupine, ki se je od glavnine odlepila že 20 kilometrov po startu, v drugi polovici dirke se je zreducirala zgolj na peterico, Rogina in Miholjevič pa sta ciljno črto prečkala sama, pol minute pred prvimi tremi zasledovalci. Ob koncu je bila tudi prednost teh ubežnikov zelo nizka, saj so pred glavnino ohranili zgolj minuto prednosti. A vseeno dovolj, da so na koncu sami odločali, kdo bo izpopolnil zadnje prosto mesto na zmagovalnem odru. V sprin-tu je bil najmočnejši Marin. Med mlajšimi kolesarji sta od Ptujčanov največ iztržila Nejc Lužar in Klemen Furman, ki sta med mlajšimi mladinci osvojila četrto ter enajsto mesto.
Uroš Gramc
Jan Kresnik, KK Perutnina Ptuj
Foto: Marjan Kelner
Nogomet • „Sprehod" med nazaposlenimi trenerji
Želite Gullita, Zoffa, Hagija, Klinsmanna? Ni problema!
Foto: Črtomir Goznik
Ljubinko Drulovič in Milko Durovski: oba nekdanja odlična igralca, ki sta na začetkih trenerske poti dobila priložnost pri ptujski Dravi, sta trenutno brez kluba.
Rek, ki ga največkrat povezujemo z nogometnimi trenerji, je ta, da imajo le-ti kovčke vedno pripravljene. To v precejšnjem številu primerov ni samo obrabljena fraza, ampak dejansko stanje. Trenerji namreč niso odvisni samo od sebe, ampak predvsem od igralcev, ki jih trenirajo in od klubskih vodstev, ki jim postavljajo bolj ali manj (ne)realne cilje. Če ne pride do vsaj delne simbioze na teh relacijah, potem je prvi na udaru trener, saj je njega precej lažje zamenjati kot npr. pet igralcev.
Slovenski klubi pri tem niso prav nobena izjema: na prste ene roke lahko preštejemo sredine, ki trenerjem pustijo delati na daljši rok, to je vsaj dve leti. Prav zanimiva ugotovitev, če upoštevamo dejstvo, da se prav to največkrat obrestuje in se je v dosedanjih prvenstvih pokazalo za učinkovito. Tako je Bojan Prašnikar v Mariboru sestavil odlično ekipo, s katero se je uvrstil celo v Ligo prvakov (od tega je natančno 10 let), Pavel Pinni je z Gorico osvajal državne naslove po večletnem delu podobno kot Slaviša Stoja-novič v Domžalah.
V tako obsežnem seznamu je zagotovo tudi nekaj napak: morda je kdo zaposlen pri kakšnem mladinskem pogonu, morda je kdo svetovalec, komentator, morda kdo sploh ne želi več opravljati trenerskega poklica ... Za morebitne napake se vam že vnaprej opravičujemo!
V zadnjih dveh sezonah je pravo agonijo trenerskih menjav doživela tudi Drava, ki se je hitro ogrela (in nato ohladila) za Beska, Durovskega, Gli-ho, Pevnika in Druloviča, ekipo sta na kakšni tekmi vodila tudi Šterbal in Fridl. Letos je stanje bistveno bolj umirjeno, zato pa so za prvo menjavo poskrbeli v Ljubljani, kjer so se Branetu Oblaku zahvalili za sodelovanje po vsega štirih tekmah! In so spet v iskalni akciji, čeprav poudarjajo, da se nikamor ne mudi in da si bodo vzeli dovolj časa za premislek. Izbira je res silno velikaaaaa ...
Nekoliko smo se sprehodili po nemški spletni strani trans-fermarkt.de, ki izredno ažurno spremlja dogajanje v vseh klubih sveta (pri Oblaku je npr. natančno zapisano, da je Olim-pijo vodil od 1. 7. do 8. 8. 2009) in ji „uide" redkokateri prestop igralca ali trenerja kamorkoli na zemeljski obli. Na strani „nezaposleni trenerji" smo našteli krepko čez 1000 imen, ki si bolj ali manj resno iščejo delo. Izbira je za bogate klube praktično neomejena, čeprav si veliki največkrat želijo tiste, ki so uspešni v tem trenutku, ne kdaj v preteklosti.
Prvega trenerja, ki ga je Olimpija omenjala kot možnega kandidata, Anteja Miše-ta, smo seveda našli na tem seznamu, ob njem pa še vrsto strokovnjakov iz območja nekdanje Jugoslavije. Omenimo lahko več Dalmatincev: Vuče-viča, Kaliniča, Vuliča, Gračana, Jarnija, Bonačiča, pa predstav-
Seznam nekaterih trenerjev, ki so trenutno brez dela:
Branko Ivankovič, Hrvaška Marijan Vlak, Hrvaška Nenad Gračan, Hrvaška Milivoj Bračun, Hrvaška Zoran Vulič, Hrvaška Ivica Kalinič, Hrvaška Goran Vučevič, Hrvaška Robert Jarni, Hrvaška Ante Miše, Hrvaška Luka Bonačič, Hrvaška Ivan Sušak, Hrvaška Milko Durovski, Makedonija D. Kanatlarovski, Makedonija Ljubinko Drulovič, Srbija Safet Sušič, BiH Blaž Sliškovič, BiH Faruk Hadžibegič, BiH
Jurgen Klinsmann, Nemčija Hans-Peter Briegel, Nemčija Lothar Matthaus, Nemčija Bernd Schuster, Nemčija Guido Buchwald, Nemčija Dino Zoff, Italija Alesandro Costacurta, Italija Roberto Manchini, Italija Antonio Conte, Italija Alberto Zaccheroni, Italija Jean Tigana, Francija Jean-Pierre Papin, Francija Gheorghe Hagi, Romunija Alan Shearer, Anglija Ruud Gullit, Nizozemska
M. van Basten, Nizozemska Oleg Blohin, Ukrajina Enco Scifo, Belgija Gordon Strachan, Škotska Glenn Hoddle, Anglija Chris Waddle, Anglija Kevin Keegan, Anglija Herbert Prohaska, Avstrija Michael Laudrup, Danska Mario Lacatus, Romunija Plamen Markov, Bolgarija Jose Maria Bakero, Španija Alvaro Magalhaes, Portugalska Osvaldo C. Ardiles, Argentina Daniel Passarella, Argentina
Zdenek Zeman, Češka Avraham Grant, Izrael Jacques Santini, Francija Klaus Toppmuller, Nemčija Francisco Maturana, Kolumbija Terry Venables, Anglija Claudio Ranieri, Italija Karel Bruckner, Češka C. Alberto Parreira, Brazilija Nevio Scala, Italija Javier Clemente, Španija Luis Aragones, Španija Arrigo Sacchi, Italija Henri Michel, Francija
Pavel Pinni Bojan Prašnikar Robert Pevnik dr. Zdenko Verdenik Branko Oblak
nike BiH Sliškoviča, Sušiča in Hadžibegiča, Makedonca Milka Durovskega ter Srba Druloviča. Seveda jih je na seznamu še veliko več, vendar gre za manj
Foto: Črtomir Goznik
Med tistimi, ki trenutno ne sedijo na vroči trenerski klopi, je tudi nekdanji nizozemski selektor Marco van Basten.
znana nogometna imena.
Če se nočete zadovoljiti z našimi nekdanjimi „brati", potem se seznam seveda takoj bliskovito razširi. Vse seveda za določeno ceno. Ta pa pri nekdanjih najboljših igralcih, sedaj že dokaj izkušenih trenerjih, kot so Mancini, Gullit, Klinsmann, van Basten, Schuster, Laudrup ... zagotovo ni mala. Morda si bolj želite nekdanjih selektorjev, ki so vodili velike reprezentance, kot so Francija, Italija, Češka, Nizozemska, Španija, Brazilija? Ni problema. Na voljo so Sachi, Clemente, Parreira, Scala, Zeman, Venables, Aragones ...
Brez posebnega vzroka smo slovenske strokovnjake pustili za konec. Tudi tukaj ne boste ostali le pri imenu ali dveh, ampak boste imeli večjo izbiro. Na prvem mestu je seveda Bojan Prašnikar, tukaj pa so še Pavel Pinni, Robert Pevnik, dr. Zdenko Verdenik, Branko Oblak ... A na slednjega pri Olim-pijo v tem trenutku zanesljivo ne računajo .
Jože Mohorič
Ptuj • Gostili smo Boška Petroviča
Džez, moja ljubezen na »prvo uho
«
Foto: Aleksandar Jelušič
Boško Petrovič, svetovno znan hrvaški vibrafonist, skladatelj, pro-ducent, diskograf in džezist
Boško Petrovič: »Ne, ne,
ne! Pri tem stavku se bova ustavila. Jaz sem lahko velikan samo po stasu, nikakor pa mi ne morate pripenjati tako laskavih naslovov. Lahko rečeva, da sem v glasbenem svetu veliko ustvaril, da sem pustil svoj pečat. Imate prav, talent ni dovolj, glasbenik potrebuje pamet, da se ne pusti zlorabiti v napačne namene. Zelo pomembna sestavina uspeha je tudi garaštvo, duša in talent. Ob tem se rad spomnim besed prijatelja, kitarista Damira Dičiča: »Petrovič, mama je dala ali mama ni dala. Če je mama dala, lahko greš dalje, če mama ni dala, pa stop.« (smeh)«
Kakšno vlogo je v vašem življenju odigral John Lewis?
Boško Petrovič: »Johna sem spoznal leta 1959 na koncertu Modern Džez kvarteta. Kasneje je prišel na moje povabilo v Zagreb in usoda je hotela, da je v Zagrebu srečal ljubezen svojega življenja, sestro žene mojega tedanjega pianista Davorja Kajfeša. Jaz sem bil njegova poročna priča in za vedno sva ostala prijatelja. Res zanimiva usoda. Pred mesecem in pol sem v spomin nanj v New Yorku igral njegovo skladbo, suito v treh stavkih za godalni kvartet in Modern Džez Quartet, A Day in Dubrovnik. Krasna skladba.«
Ste lastnik zagrebškega B. P. kluba, kjer gostite glasbenike svetovnega kova, ste avtor mnogih radijskih TV-oddaj, organizator številnih glasbenih festivalov, ustanovitelj zasedbe Džez Quartet. Od kot črpate energijo za vse te vaše podvige?
Boško Petrovič: »Energijo črpam iz dobrega vina (smeh). Pomembni so ljudje, ki na mojih koncertih naredijo dobro atmosfero in potem res z užitkom igram. Sem srečen človek, ker lahko delam v
okolju, ki me spodbuja in me podpira pri ustvarjanju.«
George Gershwin je v 20. stoletju obogatil klasično glasbo z elementi džeza. Ustvaril je veliko džezovskih klasik. Vam je uspelo v džez vdahniti etno elemente Balkana. V čem je drugačnost džeza, ki ga igrate?
Boško Petrovič: »»ETNO«, ta beseda se uporablja v modernih časih, nekoč nismo govorili, da igramo etno džez. Nismo uporabljali te besede. Preprosto smo igrali džez in čutil sem, da moram vanj vplesti elemente svoje dežele.«
Trio Livingstone Džez Band sestavljajo pianist Veljko Glodič, kontrabasist Matevž Smerkol in bobnar Majk Lapuh. Ker je džez improvizacija, je verjetno zelo pomembno, da se z glasbeniki, s katerimi igrate, ujamete, da imate podobno energijo?
Boško Petrovič: »Z Maj-kom, Veljkom in Matevžem smo veliki prijatelji in družimo se tudi privatno. Zelo prijetno je igrati brez pretenzij, da moramo ustvarjati veliko glasbo. Ljudi želimo samo zabavati in glasba mora biti spontana. Na oder ne stopim zato, da bi me občudovali ali poveličevali, temveč da skupaj uživamo v glasbi in se zabavamo.«
Pričarali ste nam imeniten večer Gershwina. Vaši koncerti so zgodbe in občinstvo pomaga ustvarjati to zgodbo, ki jo potem igrate. Kakšna je bila zgodba, ki ste jo pripovedovali publiki grand hotela Primus?
Boško Petrovič: »Večer je minil v sijajni atmosferi, zraven glasbe in občinstva smo uživali tudi v krasnem vinu. Lahko rečem, da je bila današnja zgodba ujeta v dobro kapljico.«
Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandar Jelušič
Zaljubiti se v džez ... Lahko ga slišiš, sprejmeš in ga spoštuješ ... Lahko ga slišiš, začutiš, zapreš oči in za vedno ostane delček tebe ... Džez je bolečina, je radost, je misel, je smehljaj, je zgodba ... Džez je življenje samo .
V soboto, 25. julija, smo se v Klubu Gemina XIII, v Grand Hotelu Primus, pustili razvajati prijetnemu vzdušju, ki sta ga za nas pričarala Livingstone Džez Band & Boško Petrovič. Boško Petrovič je znani hrvaški vibrafonist in svetovno znani velikan džezovske glasbe. Upravičeno se ga je oprijel vzdevek »zagrebška enciklopedija džez glasbe«. Kljub velikim uspehom v svetovnem merilu ostaja Boško Petrovič skromen in na oder vedno stopi z namenom, da skozi glasbo pove svojo zgodbo, ki je odvisna od publike in razpoloženja tistega dne. Glasbi se preda, kajti le tako lahko zaigra to, kar porajajo njihove misli, občutki, razpoloženje in njegova usoda. Vsak dan nam lahko pove isto zgodbo, pa bo vedno povedana na drugačen način, na svoj način, kajti džez je improvizacija in džez je življenje samo.
Če ste zamudili njegovo zgodbo, ki jo je tisto julijsko soboto izvabljal iz svojega vi-brafona, vam tokrat ponujamo njegovo zgodbo v obliki intervjuja.
Džez je improvizacija, kar pomeni, da je v veliki meri pogojen z glasbenikovim razpoloženjem. Vsak dan lahko igrate isto melodijo, pa bo vsakič zvenela drugače. V tem je lepota džeza. Ali tudi v življenju radi improvizirate?
Boško Petrovič: »To je dobro vprašanje in v tem vprašanju se skriva zanka življenja. Človek, ki v življenju improvizira, zelo veliko tvega. Preveliko tveganje ne prinaša nič dobrega. V življenju je pomembna svoboda, da lahko živiš na svoj način in počneš to, kar imaš rad, vendar svoje življenje moraš na nek način organizirati. Vedeti moraš, kaj želiš, zakaj si to želiš in v katero smer želiš. Podobno je pri džezu. Ne moreš kar igrati in pri tem ne vedeti, kaj igraš in kaj želiš s svojo glasbo izraziti. Džez ima torej nek svoj okvir, znotraj katerega impro-
Pri petih letih ste pričeli igrati violino, pri trinajstih ste na radiu prvič slišali džez. Kaj vas je kot otroka tako očaralo?
Boško Petrovič: »Džez je bil ljubezen »na prvo uho«, če se lahko tako izrazim. Spominjam se, da sem poslušal radijsko postajo ameriške vojske iz Munchna in vsak dan ob določenih urah so vrteli džez glasbo. Pri trinajstih letih zame ni bilo pomembno, kdo vse to igra. Nisem vedel, ali igrajo belci ali črnci, pomembna je bila glasba. Džez me je popolnoma prevzel in v tistem trenutku, ko sem ga prvič slišal, sem vedel, da mi je usojen za vse življenje.«
Kot otrok ste želeli igrati saksofon, a vam družina tega ni mogla omogočiti. Zakaj ste kasneje izbrali vibrafon?
Boško Petrovič: »Res je, vedno sem si želel igrati saksofon. Vibrafon se je zgodil povsem slučajno. Našli so ga založenega in pozabljenega na radijski postaji v Zagrebu in tako sem ga pričel igrati. Morate vedeti, da v tistem času ni bilo pravega učitelja in da sem na vibrafonu popoln samouk.«
Prištevajo vas med velikane svetovne džez scene. Kaj mora imeti glasbenik zraven talenta, da mu lahko uspe nekaj tako velikega? Ste garali za svoj uspeh ali pa je vse samo spontano?
Za otroke, šolarje, dijake in študente! Ter njihove starše!
PREDNOSTI nezgodnega šolskega zavarovanja pri Adriaticu Slovenici
Nikar ne pozabite! Septembra kliknite na www.adriatic-slovenica.si in
sklenite zavarovanje z 10% popustom!
In še več! Vsi, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje in plačali premijo do 31. 10. 2009, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za super nagrade!
Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine velja vse šolsko leto, tudi med počitnicami, 24 ur na dan, kjerkoli, doma in v tujini.
Dodatno zavarovanje nastanitve spremljevalca v primeru hospitalizacije otroka zaradi nezgode lahko sklenete za šolarje do vključno 5. razreda osnovne šole.
Za športnike! Zavarovalnica izplača celotno zavarovalnino tudi zavarovancem, ki so registrirani športniki in se poškodujejo pri večini športov.
Zloženke s prijavnico bodo na voljo v vrtcih in šolah vse od 1. septembra dalje, na fakultetah pa s pričetkom novega študijskega leta. Zloženke vsebujejo položnico, v katero se vpiše le izbrana premija zavarovanja, plača pa se na banki, pošti, v najbližji poslovalnici Adriatica Slovenice ali preko spletne banke. Potrdilo o plačilu je potrebno hraniti, ker se potrebuje ob prijavi nezgode.
Prijavnico lahko naročite po brezplačnem modrem telefonu 08011 10.
Več informacij:
Adriatic Slovenica, PE Maribor Ul. Eve Lovše 15, tel: 02 3208 110
as
AdriaticSlovenica
Ptuj • Turizem ob iztekajoči se poletneisezoni
Pomanjkljivosti zaznamo samo domačini?!
Ob izteku poletja in s tem vrhunca turistične sezone smo v Turistično-informacijskem centru na Ptuju povprašali, kakšne statistične podatke beležijo o obisku turistov v zadnjih mesecih, po čem turisti povprašujejo in kaj pogrešajo.
Foto: Patricija Babosek
Kot pravijo turistični delavci, recesija ni bistveno vplivala na turizem, so se pa spremenili Nekateri tokovi in struktura turistov.
Kot kažejo statistični podatki, ki jih zbirajo v Turistično-informacijskem centru, je junija letos naše mesto obiskalo nekaj čez 1500 turistov, medtem ko bila je lani ta številka približno za 300 turistov višja. Podoben padec beležijo tudi v juliju, lanske številke so se ustavile nekje nad 2700 obiskovalcev, julija letos je ta številka skoraj za 400 turistov nižja. Kot smo izvedeli, gre za tisti odstotek razlike, ki ga beležijo skoraj v vseh turističnih mestih, odkar je postala moderna beseda recesija, zanimiv pa je podatek, da je število nočitev ostalo skoraj enako kot lani. To naj bi pomenilo, da se povečuje število gostov, ki v mestu ostajajo dlje časa, hkrati pa se zmanjšuje število tranzitnih gostov, kar je po besedah turističnih delavcev dobro, saj si vsi želijo tovrstnega turizma, ko turisti v mestu ostanejo več dni.
Na TIC-u so nam še povedali, da je vedno manj takšnih turistov, ki so pri nas le mimogrede, pač pa vse kaže na to, da jih večina pride k nam že dobro
informiranih o samem mestu in o znamenitostih, ki jih zakladnica tisočletij ponuja. Zanimiv je tudi podatek, da je veliko turistov, ki pridejo z namenom, da bodo prenočili le eno noč, nato pa šli dalje, kasneje pa se odločijo ostati več dni. Iz tega je sklepati, da se spreminja struktura turistov na bolje.
Turisti so julija na TIC-u iskali predvsem turistične publikacije, tako ptujske kot tudi širše slovenske. Veliko je namreč takih turistov, ki potujejo po vsej Sloveniji in jim sam Ptuj ne pomeni dovolj, pač pa si želijo videti še več. Zanimajo se tudi za spominke, pa tudi prireditve, oglede okolice in aktivnosti, ki jih lahko doživijo pri nas.
Kot kaže, večina turistov prihaja že dobro seznanjenih o znamenitostih ter o naravni in kulturni dediščini, prav zato jih zanima tudi okolica Ptuja, Haloze, Slovenske gorice, veliko pa se jih odpravi celo do Jeruzalema, ki je med turisti dobro poznan in tudi kar številčno obiskan. V zadnjem letu se je povečalo tudi število slovenskih
turistov, predvsem tistih iz Obale in notranjosti države, ki odkrivajo bisere naše domovine.
V TIC-u beležijo tudi morebitne pripombe in pritožbe v zvezi s turistično ponudbo, vendar teh v zadnjih mesecih bojda sploh ni bilo. Po mnenju poznavalcev gre za to, da domačini veliko prej prepoznavamo pomanjkljivosti in napake, medtem ko turisti, ki jim je vse novo, vidijo le pozitivne strani, hvalijo gostoljubnost domačinov in prijazno postrežbo. Edino kar tu in tam omenijo, je le premajhna gostinska ponudba, predvsem za vegetarijance, težave pa je povzročil tudi razcep v Dražencih, s pomanjkljivo signalizacijo v mestu, ki bi turiste vodila proti avtocesti, zmeda pa je nastala tudi ob vprašanju, ali je za pot s Puhovega mostu proti Gruškov-ju potrebno kupiti vinjeto, vendar je po zagotovilih uslužbencev Darsa ni potrebno imeti.
Kot pravijo poznavalci turistične dejavnosti na Ptuju, recesija ni bistve-
no vplivala na turizem, so se pa spremenili določeni tokovi in struktura turistov. Statistika sicer kaže na rahlo upadanje, vendar se hujšega ni bati.
Ptujski turistični delavci zagotavljajo, da je ponudba pestra in raznolika, turisti pa zadovoljni.
Patricija Babosek
i
Podiehnik • Turistično društvo ocenjevalo domove
Vse večja skrb za okolje
Letos je Turistično društvo Podiehnik že desetič ocenjevalo domove v občini Podiehnik, kajti prvo ocenjevanje je izvedlo že drugo leto po ustanovitvi društva.
Foto: Zdenka Golub
Domačija Rozalije Pernek
Domačija Mrčinko
Komisija v sestavi Mira Mau-čič, Pavla Krajnc, Zofka Toplak, Silva Šeruga in Zdenka Golub si tudi je letos natančno ogledala podlehniško občino. Članice so ugotovile, da je vsako leto težje izbrati med res lepo urejenimi hišami. Vidi se, da ljudje cenijo svoje okolje, prav tako pa si nekaj zaslug za to lahko privzame TD Podiehnik, ki že deset let vzpodbuja urejenost okolja. Društvo uspešno vodi Milan Vi-dovič in je vanj vključenih čez 200 članov, to je 10 odstotkov vseh prebivalcev v občini. To nikakor ni zanemarljivo, saj pomeni, da se ljudje želijo družiti, izmenjati izkušnje in želijo dati tudi svoj prispevek za domači kraj. Društvo pa lahko ob tako prizadevnih članih dodaja vedno nove akcije in prireditve.
Letos so prejeli praznovanja za najlepše urejene domove: Danica in Milan Vidovič iz Zakla 13b, Lizika in Bruno Lukežič iz Podlehnika 1b, Anica in Franc Arnuš iz Podlehnika 80a, za najlepše urejeno domačijo pa je prejela priznanje domačija Mr-činko (Žrvenjak) iz Sedlašaka 100, ki ima ohranjenih veliko število etnografskih eksponatov.
Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine so prejeli: družina Šprah (Grahovi po domače) za hišo, ki je bila postavljena leta 1879, iz Podlehnika 89 in Rozalija Pernek iz Sedlašaka 11 za ohranjanje dediščine in vsakoletno postavitev klo-potca ter Nada Milošič in Slavko Va-upotič iz Stanošine 8 za vsakoletno postavitev klopotca.
Zdenka Golub
Foto: Zdenka Golub
Domačija Sprah
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Primus Entertainment -Brass electronic &
PRVIČ V SLOVENIJI! El Sam & Dave Droid Bojan Ristič Brass Band - najboljši orkester GUCA 2008 29.8. ob 20.30
Vstopnina: 8 EUR-odrasli, 6 EUR-FB prijatelji Term Ptuj in študentje
Prireditev bo v Klubu Gemina XIII.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
K-L-U-B
Kuharski nasveti
Enolončnice
Tradicionalna kulinarična sistematika deli enolončnice glede na to, katera sestavina v njih količinsko prevladuje, ali glede na to, katera najbolj prispeva k okusu. Ostre črte med enolončnicami v bistvu ni, saj se kakšna sestavina iz enega recepta zelo poda k drugi - in tretja enolončnica je tu. Znan je le postopek, ki sledi splošnemu načelu ustvarjalnosti: v posodo damo vse, kar je trenutno pri roki, naj bo v shrambi ali hladilniku, na vrtu ali v košari, ki smo jo ravnokar prinesli s trga. Količine so poljubne in prepuščene trenutnemu navdihu.
Za najboljšo enolončnico, ki je obenem neponovljiva, vsekakor velja, da je ne načrtujemo vnaprej in njenih sestavin ne merimo in tehtamo. Zaradi lažje orientacije so v receptih sestavine navedene, pri tradicionalnih enolončnicah celo malo podrobneje, vendar niso zavezujoče. Kajti kdor ne je mesa, ga iz recepta enostavno izpusti in enolončnica je še vedno ali prav zato odlična.
Če kuhamo katero koli juho, na osebo računamo po 3 dcl vode, pri enolončnicah pa po pol litra. Važno je, da izberemo živila, ki se enako dolgo kuhajo. Enolončnice so ponavadi zelo hranljive, raznovrstne, nasitne in lahko tudi malo počakajo, če vseh družinskih članov ni domov ob istem času. Svoj dobri okus dobe v glavnem zato, ker se v enem loncu kuha po več živil hkrati.
Kadar dodajamo meso, ga najprej prepražimo na maščobi skupaj s čebulo, nato šele dodamo zelenjavo in krompir.
Zalijemo z vrelo vodo, mešati ne smemo. Enolončnica naj hitro zavre, nato jo kuhamo pri zelo znižani temperaturi. Med kuho posodo čim manj odpiramo.
Enolončnicam dodamo nazadnje obilo zelenih dišavnih zelišč: peteršilja, zelene, drob-njaka in drugih.
Bograč
Pravilen način hranjenja ima pri malih živalih zraven uravnotežene prehrane zelo velik pomen za ohranjanje pravilne rasti živali, vitalnosti, normalne telesne teže, odpornosti na bolezni in doseganje pozne starosti. Načinov in metod hranjenja je več, vendar so v veljavi trije osnovni načini hranjenja.
Hranjenje ad libitum ali hranjenje po volji živali. To pomeni, da ima žival hrano na voljo kadarkoli in kolikor želi. Za tak način hranjenja je posebej primerna briketirana hrana, ki se ne pokvari. Doma pripravljena hrana ali hrana iz konzerv se
Enolončnica z lečo in klobasami
800 g čebule, 100 g slanine, 1 žlica sončničnega olja, 400 g govejega bočnika, 400 g svinjskega stegna, 50 g mlete rdeče paprike, 50 g paradižnikove mezge, lovorov list, sol, poper, 500 g krompirja, 3 stroki česna, 0,5 žlice kumine.
Čebulo olupimo in sesekljamo. Slanino na drobno sesekljamo. V loncu segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo in slanino. Svinjsko in goveje meso narežemo na koščke in ga dodamo v lonec k čebuli. Vse dobro prepražimo, nato pa dodamo mleto rdečo papriko, paradižnikovo mezgo in lovorov list. Prili-jemo vodo, solimo in popramo. Proti koncu kuhanja dodamo še olupljen in na kocke narezan krompir, kumino in strt česen. Bograč kuhamo še približno 40 minut.
Grški lonec
1 kg stročjega fižola, 5 spomladanskih čebul, 4 krompirji, 3 stroki česna, olivno olje, 4 sveži paradižniki, sol, 1 l vode, poper, meta, peteršilj, 200 g feta sira.
Stročji fižol operemo, mu od-režemo konce in ga prerežemo na polovico. Čebulo olupimo in narežemo. Krompir olupimo, operemo in narežemo. Česen olupimo in sesekljamo. V lon-
cu segrejemo olivno olje in na njem prepražimo čebulo in česen. Dodamo na kocke narezan paradižnik in dušimo 5 minut. V lonec damo še krompir, stro-čji fižol, sol in vodo. Zavremo in kuhamo 30 minut, oziroma toliko, da se zelenjava zmehča. Juho še solimo, popramo, potresemo s sesekljano meto in peteršiljem ter dodamo nadrobljeno feto. Pokapljamo z olivnim oljem.
Chili con carne
250 g suhega rdečega fižola, 700 g govedine - pleče, sol, poper, 4 žlice sončničnega olja, 1 čebula, 2 stroka česna, 3 žlice mlete rdeče paprike, 1 čili, 3 dl mesne juhe, 250 g svežega paradižnika.
Rdeč suh fižol namočimo čez noč, nato ga skuhamo. Goveje meso narežemo na kocke, solimo in popramo. V loncu segre-jemo olje in na njem popečemo meso z vseh strani. Vzamemo ga iz lonca in shranimo na toplem. Čebulo sesekljamo in prepražimo v istem loncu. Dodamo še strt česen in meso. Potresemo z mleto rdečo papriko ter dodamo na drobno sesekljan strok čilija. Prilijemo mesno juho in počasi kuhamo približno 2 uri. Po potrebi prilivamo še vodo. Dodamo kuhan fižol in narezan, olupljen paradižnik. Pokuhamo
in ponudimo.
Enolončnica s kislim zeljem
500 g krompirja, 1 rdeča paprika, 2 čebuli, 100 g slanine, 30 g masla, 2 žlici sladkorja, 2 žlici mlete rdeče paprike, 400 g kislega zelja, 2 žlici kumine, 300 ml zelenjavne juhe, 300 g prekaje-ne klobas, 150 g kisle smetane, sol, poper, 2 žlici drobnjaka.
Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. Prav tako operemo rdečo papriko, jo očistimo semena in na drobno nasekljamo. Čebulo olupimo in jo na drobno narežemo. Slanino narežemo na majhne koščke. Na maslu prepražimo čebulo in slanino. Dodamo sladkor in mleto papriko in na kratko podušimo. Dodamo kislo zelje, krompir in kumino. Zalijemo z zelenjavno juho in na zmernem ognju kuhamo 10 minut. Nato dodamo na koščke zrezano rdečo papriko in kuhamo še 5 minut. Klobase prebodemo z vilicami in jih damo kuhat v vrelo vodo. Po 10 minutah jih vzamemo iz vode in narežemo na kolobarje. Kislo smetano zmešamo s soljo, poprom in drobnjakom. Enolončnico solimo, popramo, dodamo klobase ter malo pokuhamo. Ponudimo s kislo smetano. Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Kolikokrat dnevno hraniti kosmatinčka
Med vprašanji bralcev in tudi v svoji veterinarski praksi se večkrat srečujem z vprašanji lastnikov kužkov in muc, kolikokrat dnevno naj hranijo svojega ljubljenčka.
hitro izsuši in pokvari in ni primerna za daljše stanje v posodici za hrano. Tak način hranjenja je za skrbnika najpreprostejši in je po mojih izkušnjah tudi najbolj v uporabi. Edino delo lastnika živali je, da sproti polni skodelico za hrano. Slabost tega načina hranjenja je v tem, da se žival lahko zelo hitro prekomerno zredi. Nujno potrebno je, da redno spremljamo telesno težo svoje živali. Po drugi strani pa je v praksi tako, da večina psov kljub polni posodi za hrano uživa hrano takrat, ko se lastnik vrne domov. Vsi lastniki malih živali poznamo zanimivo vede-
nje naših živali, da gredo jest, ko pridemo domov. Kljub temu svetujem zgoraj omenjeno metodo hranjenja predvsem za odrasle živali, ki niso pretirano ješče in niso nagnjene k debelosti, z občasno kontrolo telesne teže.
Podobno je količinsko omejeno hranjenje. Pri tej obliki hranjenja psa ali muce natančno odmerimo dnevni odmerek hrane, ki ga lahko razdelimo na več obrokov. Pri tem načinu moramo vedeti, koliko hrane potrebuje naš ljubljenček skozi dan. Pomagamo si lahko s priporočenimi količinami hrane, ki jih priporoča proizvajalec oziroma se posvetujmo s svojim veterinarjem. Prednosti so, da lahko natančno določimo kaloričen dnevni vnos hrane in tako kontroliramo tudi ješčnost živali in tudi uspešno preprečujemo debelost. Še posebej je ta način priporočljiv pri predebelih živalih in odraščajočih živalih.
Tretji način je časovno omejeno hranjenje. To je način, ko muci ali psičku ponudimo obrok, ki je na voljo le določen, po navadi zelo kratek čas. Živali hrano ponudimo za npr. 10 minut in po tem posodo umaknemo, čeprav je hrana še v njej. Pri tem načinu lahko hrano ponudimo večkrat dnevno. Ta
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
način so v preteklosti zelo svetovali, danes pa ga veterinarji odsvetujemo. Pogosto se dogaja, da v tem kratkem času živali zaužijejo na hitro večje količine hrane, saj vedo, da imajo omejen čas. Tako si prekomerno obremenijo prebavni trakt in si ga pogosto napolnijo tudi z zrakom. Za lastnika je tak način zelo preprost, saj je obremenjen s hranjenjem živali samo kratek čas v dnevu, potem pa hrano pospravi in se ne vznemirja več. Za žival pa je to najneprimernejši način hranjenja, ki prinaša same nevšečnosti, prebavne težave, napihovanja, pri velikih pasmah pa tudi nevarnost zasuka želodca.
Osebno sem pristaš predvsem prvega opisanega načina prehranjevanja. V primeru debelosti ali bolezenskih stanj pa prvi način nadgradimo z drugim, kjer začnemo hrano količinski odmerjati. Zadovoljne in zdrave živali nam bodo hvaležne za pravilen način prehranjevanja in nas bodo razveseljevale vitalne in razigrane do pozne starosti. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava ozrta v jesen
Ko se koncem meseca avgusta ter v začetku septembra poletna vročina prične umikati poznim poletnim osvežitvam, dnevi pa občutno krčiti, vrtno rastje pojenjuje z rastjo. Zelenjadnice prično dozorevati, trajnice in drevnine pa se pripravljajo na prezimitev. Zeleni vrt prične spreminjati svojo podobo v barvito ter z jesenskimi plodovi pestro in bogato jesen. V prihajajočem prvem jesenskem mesecu septembru se bo vrt še bohotil s polno okusne zelenjave, sočnega sadja ter poznega poletnega cvetja, z vrtnimi opravili pa se ob spravilu letošnjih pridelkov že prično priprave na novo vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU še tudi v poznem poletju opravljamo zeleno rez jablan, hrušk, breskev in sliv. Izrezujemo odvečne poganjke v zgornjem delu drevesne krošnje, ki so v avgustu zrastli pri nekaterih bujnejših sortah. Gosti vrhovi zasenču-jejo spodnje veje ter notranjost drevesne krošnje, kar ovira dozorevanje ter barvitost plodov, bohotivke pa porabijo za svojo rast večji del asimilatov, ki so v tem času potrebni za dozorevanje plodov, razvoj rodnih brstov ter pripravo drevesa na prezimitev. Za sadne sorte z bujnejšo rastjo je izrezovanje mladik bohotivk v tem času, ko se poletje izteka, pomembno
iz razloga, ker drevesu zavremo nadaljnjo rast, asimilati, ki pa jih bodo listi še ustvarjali do odpadanja, pa bodo usmerjeni v hrambo za naslednjo vegetacijo. Poganjke pri jablanah in hruškah izrezujemo pri njihovi osnovi tik ob ogrodni veji, pri breskvah pa na čepe z enim ali dvoje lesnih brstov.
Zadnje dni avgusta in do srede meseca septembra še sadimo vrtne jagode. Sadimo jih v dobro pripravljeno z organskimi gnojili pognojeno zemljo, uporabljamo pa le zdrave sadike, pridelane v vsebniku s koreninsko grudo ter močno razvitimi koreninami. Stari jagodnjak pa oplevemo, odstranimo pritlike ter prizemne suhe in odmrle liste, da se bodo jagodni grmi neovirano obraščali ter krepili z nabiranjem moči za prezimitev ter ponovno vegetacijo v prihodnji spomladi.
Redno pobiramo in odstranjujemo samoodpadlo sadje, ki ga uporabno predelamo v razne oblike konzerviranega, bolno in nagnito pa neškodljivo uničimo, da ne bi škodovalo zdravemu.
V	OKRASNEM VRTU konec avgusta in v začetku septembra še zadnjič v tem vegetacijskem letu strižemo živo mejo. S striženjem živice iz listavcev v tem času zaustavimo nadaljnjo rast, asimilate pa preusmerimo v boljše dozorevanje lesa ter utrditev za prezimitev, pri iglavcih pa lahko v tem času, ko so zaključili vegetacijo in pričeli obdobje zimskega mirovanja, opravimo preoblikovanje ter izrezovanje večjih vej, ker so v tem obdobju najmanj občutljivi na večje rane. V tem zgodnjem, še predjesenskem obdobju, pa že pričnemo saditi sadike okrasnih iglavcev. Sadimo sadike pridelane v vsebniku s koreninsko grudo v dobro pripravljeno zemljo. Za gnojenje uporabimo organska gnojila kisle reakcije, za dognojevanje pa le posebna rudninska gnojila, gnojila za prehranjevanje iglavcev.
Vrtne trate v tem poznem poletju že pešajo v rasti, travno rušo pa izrinjajo širokolistni pleveli. Z redno košnjo trate, dognojevanjem z ustreznimi rudninskimi gnojili z večjo vsebnostjo dušika ter po potrebi zalivanjem oziroma pletvi-jo najbolj nadležnih širokolistnih plevelov ohranimo njeno normalno rast v tem poznem poletnem času.
V	ZELENJAVNEM VRTU sejemo motovilec, zimsko solato, špinačo in druge prezimne zelanjadnice. Motovilec in zimsko solato je priporočljivo sejati v presledkih deset dni do konca septembra, s čimer manj tvegamo, kateri posevek bo bolje prezimil glede na dolžino zime.
Za pozno jesensko uporabo je sedaj najprimernejši čas za presajanje endivije. Sadimo jo dovolj na redko, 30 cm med rastlinami, da bo manj bolezni črne listne pegavosti.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 28, avgusta - 3, septembra
28-petek	29-sobota #	30-nedelja ÍM*	31-ponedeljek
1-torek y	2-sreda	3-četrtek	
Foto: ASV
Astrolog Tadej svetuje
Zlato kot varovalka (II. del)
Zlato tudi kot varovalka pred nihanjem USD
Ko govorimo o zlatu, se je potrebno zavedati, da njegova vrednost ni zgolj v varovanju premoženja, ampak da se poleg tega uporablja tudi kot naravno varovanje pred nihanjem ameriškega dolarja. Ravno zaradi močnega nihanja ameriške valute smo bili v preteklem letu priča tudi relativno velikim nihanjem v ceni zlata. Zgodovina nas uči, da v primerih apreciacije ameriškega dolarja navadno pride do padca dolarske vrednosti zlata in obratno. Preteklo leto je bilo leto velike negotovosti, finančni krč in upadanje ekonomske aktivnosti pa se je odrazilo tudi v gibanju ameriške valute. Nenehni plaz slabih novic in črnogledih napovedi analitikov je poskrbel, da je dolar v primerjavi z evrom večji del leta izgubljal vrednost. V zadnjem četrtletju preteklega leta, predvsem pa v prvih mesecih letošnjega, pa se je zaradi pričakovanja o pozitivnih učinkih predlaganih ameriških sti-mulacijskih ukrepov okrepil.
Cena zlata raste, ko delniški trgi izgubljajo
Trg zlata in delniški trgi se navadno gibljejo v nasprotnem razmerju, se pravi, da ko delniški trgi padajo (upadanje ekonomske aktivnosti, negotovost, strah ...), zlato beleži pozitivno rast vrednosti in obratno. Drugo zanimivo opažanje pa je, da ekstremna nesorazmerja med ceno zlata in delniškimi trgi srednjeročno niso vzdržna in da ob prvih znakih gospodarskega okrevanja pride do obrata trenda, kjer cena zlata pada, na delniške trge pa se postopno vrača optimizem. Vidimo, da je današnja situacija zelo podobna tisti iz začetka osemdesetih let, ko smo bili nazadnje priča veliki globalni finančni krizi. V prvi fazi ob prvih znakih ohlajanja ekonomije je izstrelilo ceno zlata, delniški trgi pa so beležili padce tečajev. V drugi fazi, fazi gospodarskih ukrepov in stabilizaciji ekonomije, je cena zlata dosegla svoj vrhunec, medtem pa se je na delniških trgih postopoma izoblikovalo dno. Zadnji fazi, fazi okrevanja ekonomije, je sledil skoraj dvajsetletni padajoči trend na trgu zlata, medtem ko se je na delniške trge pričel postopno vračati optimizem, ki se je prelevil v dolgotrajni trend rasti delniških tečajev. Iz grafa je tudi lepo razvidno, da se je na prelomu tisočletja pričel drugi bikovski trend na zlatu, ki traja že vse do današnjega dne. Danes bi lahko rekli, da se nahajamo v tisti drugi fazi, fazi postopnega oblikovanja dna na delniških trgih in sprejemanju gospodarskih ukrepov, ki naj bi lahko ponovno zagnali globalno ekonomsko kolesje. V tem primeru bo zagotovo veliko odvisno od dejanskega učinka stimulacijskih ukrepov, saj bosta od njihovega uspeha odvisni globina in dolžina recesije ter posledično gibanje cene zlata.
Nauk, ki ga lahko povzamemo iz zgodovine, je, da naj zlato služi kot neke vrste varovalka v protfe-ljih investitorjev, ki lahko ublaži nestanovitnost delniškega dela premoženja. Tako kot z vsako obliko zavarovanja pa se je potrebno tudi pri zlatu odločiti za nakup v dobrih časih, saj je tako, kot pravi stari rek, po toči zvoniti prepozno.
Mitja Petrič
Šifra: Sosed
Vprašanje: Zanima me, ali bo skrita veza s sosedom trajala tudi takrat, ko se bom preselila v njegov kraj, ker trenutno imam tam samo še parcelo in majhno brunarico. Ko pa dobim gradbeno dovoljenje, si bom gradila. Hvala za odgovor!
Odgovor: Pogled v astrološko karto je pokazal, da ste mi že pisali in to zelo podobno vprašanje. Kljub temu niste tega omenili v pismu. Seveda je človeška radovednost brezmejna, ampak zavedajte se, da imamo v življenju določene meje in pravila. Prihajate v čas, ko boste morali naliti v čašo življenja resnico in si zadeve priznati. Verjamem, da niste v lahki koži in da si želite sprememb in novosti. Po naravi ste nekoliko bolj zadržani in omenjeni moški, ki bo vaš bodoči sosed, je oseba, ki zna zaigrati na prave strune. Bolj pomembno kot to, ali bosta imela skrito romanco ali ne, je dejstvo, da ugotovite, da ste ljubljeno bitje in da najdete svojo srečo. Pretirano se ponižujete in tako se bremenite s tistim, česar ne morete imeti. Človek ima v sebi tudi modrost in pravilno je, da se ravnate po notranjem občutku. Spremembe, ki si jih želite, prihajajo v roku števila tri (mesec). Na drugi strani naj vam omenim še dejstvo, da nobeden ne more biti vaša lastnina in da se držite tistega, kar imate radi. Če boste po razpotjih življenja odšli bolj lahkotno in dali stran fiksne ideje, verjemite, da vam bo lažje in da boste lažje našli notranji mir. V lastnem bistvu ste močna in intenzivna ženska. Dopustite možnost, da vam življenje samo po sebi pokaže pravi obraz ljubezni
Krvodajalci
8. junij - Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Stanko Zebec, Šalovci 15; Simon Meško, Vičanci 5; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Darja Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah;. Sandi Obran, Zamušani 41; Anton Gavez, Korenjak 11; Matija Pauko, Jiršovci 50/a; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Ivo Baklan, Orešje 198; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Maja Potočnik, Zg. Leskovec 19. 11. junij - Marjeta Govedič, Žigrova 6/a; Andrej Ajd, Morje 62; Dragan Ra-dolič, Soviče 7/a; Milan Plohl, Rucmanci 48; Janko Pihler, Moškanjci 27; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Bojan Petrovič, Pristava 46; Andrej Ga-brovec, Skorba 27/c; Vldimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Rado Žalar, Hardek 35; Olga Plohl, Rucmanci 48; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Igor Levstik, Zla-toličje 35; Franc Simonič, Gabrnik 3; Drago Galinec, Pobrežje 136/a; Edvard Lubec, Biš 43; Igor Turnšek, Geračja vas 41/I; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Saša Ropič, Gerečja vas 41/I; Romana Horvat, Mestni Vrh 54/b; Zvonka Zadravec, Zlatoličje 113; Milan Borko, Lačaves 18; Marjanca Čuš, Dolič 2/b; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Irena Laura, Formin 47/a; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Milan Šegula, Podvinci 91/a. 15. junij - Marija Škrjanec, Kicar 43/b; Borut Prapotnik, Ptujska 2/a, Ormož; Severino Ogrizek, Nova ulica 24, Poljča-ne; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj; Jelica Tement,
in da tako najdete srečo in notranji mir.
Šifra: Sin
Vprašanje: Kako naj pomagam sinu, ki se nenehno upira in ne uboga. Je v najstniških letih in se bojim, da bo zašel na kriva pota. Kako mu kaže šola?
Odgovor: Najstniška leta so najbolj naporna v življenju. Tedaj se človek izoblikuje, ima kup težav in pomislekov. Na srečo je danes že v šoli veliko svetovalnih služb, ki lahko pomagajo. Seveda ni vse odvisno od tega. Svojemu sinu boste morali v prvi vrsti postaviti meje in pravila. In se jih v celoti držati. Uporništvo je nekaj normalnega, nikoli pa ni dobro, da ste vi tista oseba, ki se mora prilagajati ali da dvigujete glas. Ključno vlogo odigra njegov oče, tudi če sta (tako kot v vašem primeru) ločena. Vaša naloga je, da se sinu približate in da ga razumete med vrsticami. Včasih ne zna jasno opredeliti, kaj ga moti, kaj mu gre narobe in kaj ga skrbi. V trenutkih tesnobe je samo ljubezen tista, ki je naravno zdravilo. Verjamem, da ste včasih tudi sami tisti, ko ste na robu z živci in tedaj se umirite. Pred pomembnimi pogovori s sinom najdite notranji mir in se odpravite v naravo. Če ste sami nemirni, to energijo prenašate in potem spodbudite omenjeno še v njem, kajti pri njem je to na-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Moškanjci 98; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Stanko Solina, Jiršovci 59; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Janko Zadravec, Vičanci 7/a; Sašo Brence, Kostanjevec 39, Zgornja Ložnica; Igor Podplatnik, Obrež 1; Bojan Borko, Dravska 15, Središče ob Dravi; Tanja Muhič, Runeč 69/a; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Robert Ciglar, Osluševci 14; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Ivan Teskač, Ar-bajterjeva 4, Ptuj; Marjan Čeh, Dornava 31; Brigita Novak, Obrež 121/b; Kristijan Dogša, Pavlovci 6/b; Vasja Fric, Dežno 1/f, Podlehnik; Štefan Petrovič, Strajna 45, Podlehnik; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Mitja Trop, Rimska ploščad 6, Ptuj; Mateja Bauman, Bercetova 13, Središče ob Dravi; Marko Reš, CMD 10, Ptuj. 18. junij - Martin Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Marija Haložan, Obrež 46; Andrej Križan, Brstje 24/a; Srečko Horvat, Podgorci 62/a; Silvo Zajc, Zg. Pristava 22/a; Franjo Rozman, Potrčeva 42, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Milan Čuš, Kicar 55/a; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Ibrahim Ekič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Bernardka Tement, Hajdoše 1/h; Romana Habjanič, Pivkova 13, Ptuj; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Lina Habjanič, Kajuhova 3, Ptuj; Miran Trantura, Savinsko 22; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Boštjan Zajšek, Skorba 71; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Lo-žnica; Branko Kontarček, Hum 21/a; Anton Hasemali, Nova ul. 11, Rače; Slavko Mar, Strelci 13/a; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Milena Kelenc, Gorišnica 47; Bri-
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
ravno. Zavedati se morate, da vas sedaj najbolj potrebuje, čeprav vas zavrača in ste mu nepomembni. Trenutno daje na prvo mesto odnos v družbi in pripadnost prijateljev. Tudi sami ste bili enkrat mladi -seveda je bilo tedaj mnogo drugače. Mladost je lepa zadeva, samo težko jo razumemo. Predvsem je pomembno, da sinu zaupate in da si ne ustvarjate strahov. Šola mu kaže dobro, res pa je, da se bo moral vzeti v roke in začeti aktivno delati, tako bo našel uspeh. Vaš sin je oseba, ki ima močno voljo in hrepeni po pohvali in priznanju. Naj vas opomnim, da je zelo dobro, da mu bolj striktno postavite meje in pravila. Ko se česa ne drži, se z njim pogovorite in mu določite neko kazen. Čeprav je to določen stereotip, je še vedno tisto, kar pomaga in je vzgojno. Notranje morate postati bolj pogumni in odločni. Sin bo nekoč odrasel in bo sam postal oče, tedaj vas bo razumel. Krog usode se večno vrti in na tem vrtiljaku si mora vsak sam najti svojo srečo in zaupanje! Če vam bo kdaj zelo težko, si zapisujte svoje občutke in leta prinesejo modrost in ljubezen je univerzalno zdravilo.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Na obisku pri sodelavcu me je ugriznil pes, ki ni bil privezan in je prosto tekal po vrtu. Ko sem stopil iz hiše, da bi odšel domov, je njegov pes nenadoma pritekel proti meni in me ugriznil v levo nogo. Ali sem upravičen do kakšne odškodnine, če sodelavca ne želim tožiti? Urban, Ptuj
Odgovor
Če ima vaš sodelavec sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, to zavarovanje krije njegovo odgovornost za škodo, ki jo povzroči kot imetnik domačih živali, in ste upravičeni do odškodnine iz tega naslova. Če pa nima sklenjenega stanovanjskega zavarovanja, pa razen po sodni poti niste upravičeni do odškodnine. Lastnik psa vam mora dati kopijo stanovanjske police, napisati pa vam mora tudi izjavo, s katero bo potrdil, da se je dogodek dejansko zgodil.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
gita Bolcar, Spuhlja 53; Franc Prelog, Markovci 52; Martina Bohinc, Dragovič 39; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Vanja Šori, Juršinci 78; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj.
22.	junij - Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Samo Ftičar, Ulica Juša Kramarja 8, Črenšovci; Viktor Zamuda, Spolenakova
23,	Ptuj; Franc Horvat, Kungota 25; Antonija Korent, Črmlja 12; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Milorad Lazic, Ormoška 50/a, Ptuj; Janez Gerečnik, Apače 33; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Matej Vidovič, Dornava 12; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Branko Mohorko, Apače 284; Zdravko Bračič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Edi Gajšek, Orešje 149; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b, Ptuj; Jožef Kmetec, Osojniko-va c. 21, Ptuj; Kristina Kuhar, Strelci 14; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Petra Furek, Dornava 12; Miran Gajser, Sto-govci 43; Tomaž Klaneček, Strelci 14/a, Markovci; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Sašo Zelenik, Podvinci 2/c; Janko Mora-vec, Vičanci 87/a; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Dejan Kavkler, Mostečno 19, Makole; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Aleksander Aubel, Ptujska Gora 110/c; Jelka Kolarič, Gomilci 12; Vlasta Golob, Markovci 32; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Zvonko Auer, Mihovce 12; Boris Marin, Podgorci 74; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Maja Kegl, Ivanjkovci 4; Ivan Poljanec, Bukovci 120; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Roman
Duševno zdravje
Drugič vdovec
Peter je že drugič ovdovel. Po smrti druge žene se nikakor ne more pobrati. Ne more razumeti, da se mu to dogaja. Z obema ženama se je odlično razumel. Rad bi poskusil znova, a ne ve kako, ker se boji, da bo tudi v tretjem zakonu ostal sam. V življenju bi še rad užival.
Življenje se s Petrom hudo poigrava in dejansko težje vidi pot k svoji sreči kot marsikdo drugi. Verjetno ga je strah - glede na pregovor, da v tretje gre rado - da bo še tretjič ovdovel, in to bi ga lahko dejansko popolnoma uničilo, saj ne bi mogel več verjeti, da bi kdaj lahko do smrti živel srečno in brezskrbno s partnerko oziroma ženo.
Menim, da kljub tem negativnim izkušnjam, ki so zanj tragične, ne sme biti tako črnogled, začne naj pozitivno razmišljati, naj gleda na svet tako, da videl tudi upanje zase, za svojo srečo z nekom, saj bo našel osebo, ki bo tudi srečna z njim.
Res je, da je nemogoče predvideti bodočnost, a je verjetnost kakršnegakoli negativnega dogajanja v življenju toliko manjša, kolikor bolj pozitivno človek gleda na vse. Naj zaupa vase in odločno, pozitivno naravnano stopi po poti nove sreče.
Mag. Bojan Šinko
Korent, Črmlja 12; Vlado Gregorec, Podgorci 41.
29. junij - Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Rajko Lesjak, Mali Okič 20/a; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Janez Šker-janec, Tibolci 19/b; Ivan Murko, Zgornja Pristava 41/a; Leon Turk, Gerečja vas 32; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Dragan Kokot, Svetinje 7; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Branko Rojko, Grajenščak 28; Boža Papež, Osojnikova c. 9, Ptuj; Magda Gojkošek, Draženci 85/b; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Simona Lo-zinšek, Mihovci 22; Barbara Ambrož, Sp. Hajdina 14/a; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Danica Mahorič, Brstje 1; Branko
Lah, Pobrežje 100, Videm; Mateja Prša, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Gordana Prešern, Podvinci 108/b; Janez Vertič, Ločič 1/b; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Jožica Predikaka, Kicar 77; Alojz Lah, Draženska 14/b, Ptuj; Mateja Kelner, Prečna pot 7/b, Ptuj; Milan Stater, Kicar 56; Vasilij Lovrec, Pobrežje 97; Boris Ilec, Gorca 81/a; Srečko Erjavec, Krčevina pri Vurbergu; Irena Kolarič, Podvinci 121/b; Branko Čeh, Podvinci 73; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Vlasta Vučinic, Arbajterjeva 5, Ptuj; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Darija Erbus, Placar 42/a; Sonja Pučko, Topla-kova ul. 8, Ptuj; Borut Kovačič, Gerečja vas 104.
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Sveža, drugačna, drzna in revolucionarna raperka in pevka Tijana bASS je v Sloveniji opozorila nase s singlom Da, Da, Da... DA! Pesem, v kateri sodeluje tudi ameriški soul pevec Kyle Jason, je prvi singel z njenega albuma Playground. Tijanin prvenec je izšel konec junija pri ameriški založbi SLAMjamz. Tijana se je v okviru svoje evropske radijske promocijske turneje ustavila tudi v Franciji. 17. avgusta je imela dveurni intervju na francoski hip hop radijski postaji Radio Booster FM, ki združuje staro in novo šolo hip hopa. ■k-k-k
Vsestranski Erik Ferfolja predstavlja novo skladbo Fe-niks. Nekoliko hitrejša pop rock stvaritev govori o ptici iz grške mitologije, ki ponovno zaživi v vsem svojem sijaju in zmagovito vzleti iz pepela. Primorec, ki se po novem v vlogi glasbenega izvajalca imenuje ER!K, je z razlogom izbral omenjeno tematiko. V zadnjem času pripravlja projekt, ki se bo nekoliko razlikoval od izdanih del, tržišču pa bo na voljo v začetku jesenskih dni. Do takrat bo letel kot neuničljiva ptica, ki bo dobila poleg zvočne tudi video podobo. Slednjo, ki bo režijsko delo Apolonije Šterk, lahko pričakujete v kratkem.
■k-k-k
Po skladbah, kot sta Veter v laseh in Eksplozija, Jernej Der-mota predstavlja novo skladbo. Pesem je nastala v timu, ki že kar nekaj časa odlično sodeluje: Dean De Lucca in Tea Vindiš Marčič. Novost je v tem, da je bil master narejen v Abbeyroad Studios London. Da pa Jernejevo ustvarjanje ne bo ostalo samo v Sloveniji, dokazuje tudi dejstvo, da so ga povabili k sodelovanju tudi v Makedonijo in Latvijo, kjer bo nastopil novembra. Za pesem Kaos, ki je v Bolgariji prejela nagrado za najboljšo pesem po mnenju radijskih postaj v okviru festivala Discovery, pa se že dogovarja za snemanje v srbskem jeziku.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ČUKI: KUKAMO POD SENČNIK NJEN ^KAJM SOL NA KOŽI 8. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 7. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE
6. MANCA ŠPIK: MOJ EDINI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 3. MARKO VOZELJ: MAVRICA 2. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN 1. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Elvis Jackson navdušili Faith No More
Elvis Jackson nadaljujejo z uspešnimi koncerti po Evropi. Ponovno so navdušili v Bolgariji in Romuniji, kjer so v okviru koncertne turneje že nastopali v marcu in aprilu 2009.
Na dolgo pot so se tokrat odpravili v negotovosti, saj so zaradi okrevanja basista Slavca po operaciji v svoje vrste povabili Andraža Kožarja - Stocksona iz skupine Corkscrew. Andraž se je izkazal za velikega profesionalca, saj je manj kot v tednu dni, in v dveh dneh na tour busu v času potovanja, osvojil železni repertoar Elvisov. Z energičnim in zabavnim nastopom so Elvis Jackson upravičili svoj sloves. V Bolgariji, na peščeni plaži v Burgasu, na njihovem največjem poletnem festivalu Spirit of Burgas, so zbrano množico pripravili v gibanje in glasno spodbujanje. Koncert je uspel v popolnosti, Andraž je preizkušnjo prestal odlično in fantje so ga v znak zahvale takoj preimenovali v Andraža Jacksona. Vrhunec je bil seveda nastop skupine Faith No More, ki si ga je ogledalo več kot 20.000 ljudi. Ponovnega srečanja z basistom te svetovno znane sku-
pine Billyjem Gouldom so bili Elvis Jackson zelo veseli, saj je bil Billy tudi producent albuma Against The Gravity.
Naslednji dan, v Bukarešti, so imeli Faith No More enega izmed redkih samostojnih nastopov, saj preko poletja nastopajo v glavnem na festivalih. Elvis Jackson so v popolnosti upra-
vičili vlogo predskupine in tudi v Romuniji popolnoma razgreli občinstvo. Ne samo, da so na noge dvignili zbrano občinstvo, ampak so navdušili tudi člane skupine Faith No More, ki so si ogledali celoten nastop naših dobro razpoloženih punk ro-kerjev. Sokija, bobnarja Elvisov, je bobnar Mike Bordin, legen-
Elvis Jackson
da, ki poleg Faith No More nastopa tudi za Ozzyja Osbourna in številne druge svetovno znane skupine, celo nagradil s svojimi bobnarskimi palicami in ga za čas nastopa povabil celo na oder. V pogovoru po nastopu je dejal, da že dolgo ni videl tako dobrega bobnarja in da ga je Soki povsem prepričal.
Dobre vtise in pozitivno vzdušje pa so še dodatno podkrepili lokalni zastopniki licence za Warner Music, ki želijo album skupine Elvis Jackson Against The Gravity lansirati tudi na romunski trg. Vse kaže, da se bodo Elvisi kmalu vrnili v Romunijo in Bolgarijo, ni pa tudi izključeno še kakšno sodelovanje s Faith No More.
Po nastopih v tujini se Elvis Jackson ponovno vračajo na slovenske odre. 28. avgusta jih lahko vidite v Sevnici, dan kasneje pa v Ormožu.
MZ
Filmski kotiček
I
Neslavne barabe
Vsebina: Polkovnik Aldo Raine je med drugo svetovno zbral osem židovskih prostovoljcev sumljive psihološke stabilnosti in se skupaj z njimi odpravil v okupirano Francijo, kjer z vso brutalnostjo pobijajo naciste in jim jemljejo skalpe. Istočasno mlada Židinja Shosanna Dreyfus edina preživi pokol svoje družine s strani intelektualnega lovca na Žide, polkovnika Hansa Lande. Tri leta kasneje vodi svoj kino, a težave se napletejo, ko se vanjo zaljubi nemški vojak Fredrick Zoller, za katerega se izkaže, da je slaven nemški heroj. Ko po njegovi junaški zgodbi posnamejo propagan-dističen film, Fredrick doseže, da bo premiera ravno v Shosan-ninem kinu. Slednja v tem vidi idealno priložnost, da na premieri v enem zamahu pobije vrh
Inglorious Basterds
Igrajo: Brad Pitt, Melanie Laurent, Christopher Waltz, Eli Roth, Diane Kruger Režija: Quentin Tarantino Scenarij: Quentin Tarantino Žanr: črna komedija Dolžina: 160 minut Leto: 2009 Država: ZDA
nacistične Nemčije, vključno s Hitlerjem. Na podobno zamisel pridejo tudi Neslavne barabe, zato bo v kinu prišlo do velike gneče ...
Quentin Tarantino je eden izmed tistih filmarjev, na katerega se lahko zanesemo, da bo, če drugega ne, vedno postregel z nečim drugačnim. Njegovi filmi so vam bodisi zelo všeč ali pa jih niti najmanj ne marate. Učinek njegovih filmov je vedno enak: gledalca s svojo nekonvencio-nalnostjo in izogibanjem vsem klišejem razbijejo na koščke, da po odhodu iz kina niti ne ve, kaj ga je zadelo. Šele ko gledalec koščke znova sestavi (najbolje s ponovnim ogledom filma), lahko zavzame stališče. Zanimivo pri Tarantinu je to, da ta recept uspešno uporabi v različnih žanrih, zaradi česar svoje oboževalce pri vsakem filmu pridobiva in izgublja hkrati.
Nedvomno je tudi v Neslavnih barabah čutiti Tarantinovo poznavanje žanra (tokrat vojnega filma), iz katerega se na prvi pogled norčuje v svojem prepoznavnem slogu, a pod površino se vidi globoko spoštovanje do izvornega materiala, kar je v primeru še ne tako davne druge svetovne vojne etično in moralno precej obču-
tljivo početje. Jasno, Tarantino-vi filmi (vključno z Neslavnimi barabami) niso originalni filmi - takšni so le videti. Gre za mešanico vplivov danes politično nekorektnih filmov izpred desetletji, ki so danes pozabljeni, zato novi generaciji delujejo izvirno. Neslavne barabe so zato sila resen film in hkrati karikatura, črna komedija, gledališki absurd, drama o Holokavstu, satira in risanka, za nameček pa si Tarantino na koncu celo drzne popolnoma prepisati zgodovino druge svetovne vojne - vse to, ne da bi se film razpadel v brezglavo zmešnjavo preobilja konceptov, kar priča, da bo tudi ta Tarantinov scenarij zašel pod
drobnogled šol scenaristike. Tarantino je s tem filmom gotovo ogromno tvegal, a mu je na koncu uspelo, gotovo tudi zato, ker je še enkrat dokazal, da zna netalentirane igralke posneti tako, da je videti, kot da znajo igrati. Kljub njegovi očitni ljubezni do ekstremnega nasilja pa v filmu najbolj vžgejo gledališki prizori sedenja za mizo in pogovarjanja, kjer je suspenz od prvega prizora naprej tako močan (predvsem zahvaljujoč posnetkom velike povečave vsakdanjih predmetov), da se kar cedi po platnu. Film morda ni za vsakogar, bo pa za nekatere nedvomno prava poslastica.
Matej Frece
Foto: MZ
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
UČITELJ, PEDAGOG
KRATKO VOJAŠKO POROČILO
MESTO NA DANSKEM
NASELJE PRI TOLMINU
RIMSKI NADZORNIK
VELIKA MORSKA RIBA
IZOTOP OZONA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ALUMINIJ
FILMSKI IGRALEC LADD
NAŠA OPERNA PEVKA
MESTO V KOLUMBIJI
NAŠ ROKOMETAŠ (BOJAN)
PUSTNO RAJANJE
JE SESTAVIL TO KRIŽANKO
NEMŠKI SANKAČ
DRŽAVNA BLAGAJNA
ŠVEDSKI STRELEC (RAGNAR)
IGRALEC (DUŠAN)
OTOK NA JADRANU
PREVAJALEC (JANEZ)
MODEL DAEWOO LANOSA
KOŠARKAR MELNIKS
BELJAKOVINA V TKIVIH
HLOD
NEBESNI OBOK, NEBO
NAŠA PESNICA
UMETNICA S POUDARJENIM STILOM
MOČVIRSKA PTICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
MAJHEN LESEN PLUG
ŽIVALSKI POROD
SVETNIŠKI SIJ
GOSTIŠČE V GORAH
MILAN IZGORŠEK
PRŠEC, PRŠAVICA
AM.PEVEC REED
NASPROTJE OKUSA
DEBELNA ROGOVILA
Ugankarski slovarček: ARAN = izstop ozona; CALI = mesto v Kolumbiji; GARA = debelna rogovila; IGORS = latvijski košarkar Melniks; ODENSE = mesto na Danskem; RINN = vzhodnonemški sankač, zlato na OI 1980 (Hans, 1953-); SKANAAKER = švedski strelec, zlato na IO 1972 (Rangar, 1934-); ŠUB = ruska filmska montažerka in režiserka (Esfir, 1894-1959).
'e>fls!i!}s '>jeJ3 'uejv 'J9sn|/\| eu.13
'!|bq 'euni 'eoo>| 'jeeg 'eusj| 'ups UiAod '|ps>js 'spe|OA 'eis^oo 'uu|y 'iv '>l!s 'qw|u '|u '¡p3 'ssuspo 'no"| 'isasujs^ 'ijodej 'sjd 'sjog| 'je}9Asojd 'unogejQ '}S| 'u| 'e}je|/\| 'e|eo>| 'ssjis :ouAejopoA le^uezu^ a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 29. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 30. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 31. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 01. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan
se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. . 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje; 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Po-gorevc Tarkuš); 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Koroški radio). SREDA, 02. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 03. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z Ormoškega konca (Natalija Škr-lec); 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 04. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Dobro vam bo šla od rok diplomacija. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi in k akciji boste znali motivirate druge ljudi. Priložnosti na delovnem mestu boste znali pravilno izkoristiti. Največ energije in motivacije boste potrebovali doma. Spremembe so sestavni del življenja.
Sn BIK
Globoko v sebi boste izdelali načrt in določili pomembnost nalog. Prvi dnevi v septembru bodo za vas zelo pisani in harmonični. V ljubezni se boste z ljubljeno osebo zbližali. Pomembne spremembe vas čakajo v pogledu komunikacije in intelektualnih dejavnosti.
DVOJČKA
Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča in tako boste kos obveznostim. Največ moči boste našli v pogovoru in naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Ustvarjalna in zvedava energija vas čaka v pogledu službe. Aktivno se boste soočili z izzivi. Srečen dan: sreda.
RAK
Čeprav bodo mnogi trdno popri-jeli za delo, boste vi imeli možnost oddiha. Sreča se lesketa na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Soočili se boste s tistim, kar morate še spremeniti. V ljubezni vas čaka prijetnost in odprtost. Poslovni uspehi in finančni prilivi gredo z roko v roki.
LEV
■Tj Globoko v sebi boste spoznali pojem ljubezen in se veselili vsakega dne. Romantična doživetja in prijetnosti bodo šli skupaj. Na delovnem mestu vas čaka zatišje in diplomacija vam bo prinesla napredek. Pravzaprav bo pomembno, da ne spre-gledate smerokazov.
DEVICA
Narava bo za vas sprostitev in oblika meditacije. Imeli boste veliko obveznosti, ki jih boste delali z ljubeznijo. Pomembno bo, da ločujete zrno od plev. Tišina v ljubezni vam bo podarila moč, da boste lažje spregledali partnerjeve namige. Kreativno izražanje bo igra za dušo.
TEHTNICA
Pričakovati je priložnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Pogumno boste stopali po zastavljeni poti in odločno hrepeneli po svojih izzivih. Na delovnem mestu vam bo jezik tekel kot namazan, imeli boste celo paleto idej in zamisli. V ljubljeni osebni najdite tudi prijatelja.
ŠKORPIJON
Srečo boste iskali povsod in jo našli v osrčju svojega doma. Pred vami je ambiciozen teden. Uporabite kanček zdrave previdnosti, tako bo to čas briljantnih rezultatov. Službeno se boste še dokazovali in plezali po statusni lestvici. Srčni izvoljenec vam bo igral prijetno melodijo.
STRELEC
Zelo se boste umirili in premislili, preden naredite korak naprej. Raziskovalno delo vam bo koristilo. Na svoj način si boste raziskovali skrivnosti in odkrivali misterije. Poglobili se boste v tisto, kar vam bo neznanka. Življenje vam bo ponudilo prijetno ljubezensko srečanje.
KOZOROG
V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in prinesel določene novosti. Sprejmite spremembe z odprtimi rokami in naredite kaj zase. Odpravite se lahko na dolg sprehod in partnerju izpoveste ljubezen. Čas bo primeren za nove naloge in obveznosti.
VODNAR
Na gosli življenja boste zaigrali prijetno in živahno melodijo. Našli boste smisel za naprej in ustvarjali boste prijetnosti. Postali boste zelo delavni, pridni in marljivi. Telesu v naravni obliki dovajajte dovolj vitaminov in mineralov. V ljubezni se naučite poslušati.
RIBI
Poletju boste pomahali v slovo in se soočili s kopico obveznosti. Naredili boste nekaj zase in pogumno stopali naprej po svoji poti. Ne pozabite na tiste trenutke sreče in povezanosti v ljubezni. V komunikaciji vas bo označevala tišina in našli boste mnoge odgovore.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Aktualne vesti iz sveta športa, od ponedeljka do petka ob 13.10.
TRENJE
KAČJI GLAS
PIKADO
NAŠA PEVKA
ORANJE
Repišče • Mejaši na romanju
Hajdina • Srečanje sošolcev
Romanje k Mariji Snežni na Veliko planino
V nedeljo, 9. avgusta, ob pol sedmih zjutraj so se ljudski pevci Mejaši iz Repišč skupaj s svojimi partnerji in prijatelji odpravili na pastirski praznik na Veliko planino. Skupaj s svojo ženo pa se jim je pridružil tudi župan občine Videm Friderik Bračič. Vseh skupaj jih je bilo 20, zato so se na pot odpravili kar z mini avtobusom.
Del poti so prehodili tudi peš, saj so se odločili, da se do cerkvice Marije Snežne ne podajo z vzpenjačo, ampak peš, kakor se za prave romarje spodobi. Po predhodnem dogovoru s tamkajšnjim župnikom so se pevci udeležili svete maše in jo popestrili z lepim ljudskim petjem Marijinih pesmi tako, da je z njimi pela cela planina, saj je bilo tisti dan na romanju
čez 3000 ljudi od blizu in daleč. Po končani sveti maši so si najprej okrepčali svoje želodčke in pogledali, kakšne dobrote so si prinesli zraven v svojih nahrbtnikih, potem pa so se udeležili tudi zabave, na kateri jih je razveseljeval ansambel Nagelj.
V popoldanskih urah so se počasi podali v dolino in se odpravili proti domu. Preden so se razšli, so se ustavili še v gostišču
Ptuj • Pet let ljudskih pevk KD Jezero
Pisan šopek nastopajočih
Ljudske pevke KD Jezero so v nedeljo, 23. avgusta, v kulturni dvorani Budina-Brstje obeležile peto obletnico svojega delovanja.
Predsednica KD, sicer pa tudi članica Ana Šori, je tudi tokrat skupaj s svojimi pevskimi prijateljicami poskrbela za pisan šopek nastopajočih. Ljudske pevke že od samega začetka vodi Genovefa Vučak, ki pa je zaradi bolezni že nekaj časa odsotna, vendar pevke delajo naprej z željo, da se Genovefa čimprej vrne mednje. Sicer pa
imajo svojo mentorico, to je Silva Kajtezovič.
Tokrat so ljudske pevke KD Jezero povabile medse pevsko društvo Zrelo klasje iz Ormoža, Urbančanke s frajtonarjem z Destrnika, Prešmentane falote iz Stoperc, zaigrali so ljudski godci s Kicarja, mladi harmonikar Denis Šori, za nasmeh na obrazu pa sta poskrbeli Mateja
Po petdesetih letih znova skupaj
Te dni so se na Hajdini srečali nekdanji učenci hajdinske šole. Ti so končali takratno nižjo gimnazijo in osemletko v šolskem letu 1958/1959. Ob zlatem jubileju jih je sprejel župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Ob tej priložnosti jim je predstavil občino, njena razvojna prizadevanja in dosežke v zadnjih letih.
Foto: zasebni arhiv
Nekdanji učenci hajdinske šole s svojo učiteljico Manco Terbuc pred zgradbo Občine Hajdina
Foto: Damjana Stopajnik
Majolka, kjer jih je prijazna in gostoljubna lastnica gospa Julijana Bračič pogostila in okrepčala s hrano in pijačo, za kar so ji še posebej hvaležni.
Dan, poln veselja, smeha in dobre volje med prijatelji, je prehitro minil in na koncu so vsi skupaj sklenili, da je to res bil prvi izlet, toda zagotovo ne zadnji.
Damjana Stopajnik
Foto: zasebni arhiv
in Natalija iz KD Leskovec. Vse prisotne sta nagovorila župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik četrtne skupnosti Črtomir Rosič. Iva Ferlinc, vodja JSKD OI Ptuj, jim je ob peti obletnici izročila bronaste Gallusove značke in zaželela vse dobro pri ohranjanju ljudskih pesmi tudi v bodoče.
Marjan Nahberger
Zlata dekleta in fante ter njihovo učiteljico je po sprejemu na občini povabil v farno vinsko klet, kjer zbirajo najboljša vina, ki so jih pokusili tudi sla-vljenci.
Jubilanti so za tem obiskali osnovno šolo Hajdina, kjer so lahko ugotovili, da se je marsi-
Prejeli smo
O sodobni človekovi ekološki zavesti
Zadnje čase sem začela zavestno ločevati med besedama smeti in odpadki. Slovar slovenskega knjižnega jezika sicer oboje označi za neuporabno snov (smet je »neuporabna, nekoristna, odpadna snov«, odpadek pa to, »kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno«), vendar ima v današnjem svetu odpadek nesporno večjo uporabno vrednost - predvsem takrat, ko ga ločimo od ostalih (nesortiranih) smeti in mu s pomočjo reciklažnega postopka - ponovno uporabo že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu z namenom zmanjševanja izrabe naravnih virov ter smotrnega ravnanja s (pre)veliko količino množično proizvajanih odpadkov - omogočimo novo življenje. Za reci-klažo kot (tehnološki) proces pa je prvotnega pomena predvsem ozaveščanje ter vpeljevanje ljudi v ustrezen sistem zbiranja in sortiranja odpadkov, ki je osnova za njihovo nadaljnjo predelavo v nove produkte.
Ko sem po selitvi začela spoznavati ekološki otok oz. zbiralnico ločenih frakcij, kamor po novem nosim odpadke, sem bila neprijetno presenečena. Z deskami obit prostor je bil vsak dan bolj naložen z vrečami najrazličnejših smeti, zabojniki pa so v ozadju, kamor se je preko grmad težko prebiti, samevali na pol (ali še bolj) prazni (Slika 1). Oprostite, ampak kakšen namen imata opozorili Odlaganje odpadkov izven posod ni dovoljeno! ter Zbiralnica ločenih odpadkov je pod videonadzo-rom!, če sta očitno le sami sebi v namen (nevestnim odlagate-ljem pa v posmeh)?
In sem začela »moj« ekološki otok (ta izraz mi je bolj pri srcu) redno obiskovati. Pogosteje brez odpadkov. Pa sem
kaj spremenilo na bolje. Šolska zgradba, v kateri so si sami nabirali osnovnošolska znanja, je v celoti prenovljena in dograjena tako, da pouk poteka v resnično dobrih prostorskih pogojih.
Po obisku svoje nekdanje šole so se jubilanti zbrali na družabnem srečanju. Na njem
so obujali najlepše spomine, ki so po svoje zaznamovali njihova življenja pred petdesetimi leti in več. Vsi zbrani pa so bili posebej srečni, ker sta se srečanja udeležili tudi njihovi spoštovani učiteljici Manca Terbuc in Sonja Berden s Ptuja.
Franci Golob
ugotovila, da delavci Čistega mesta zbiralnico pridno praznijo, konstantno neupoštevanje pravil pa se ponavlja. In nikogar ni, ki bi pokazal, da z opozorili misli resno. Nedavna opazka kolegice, da sta ekologija in ekološka osveščenost v Sloveniji, žal, še vedno španska vas, se zdi na mestu. Pa ne samo to. Kljub vsem nedvoumnim opozorilom, ki nam jih vsled človekove egoistične kulture daje narava, smo zanje še vedno slepi in gluhi. Podnebne spremembe, ki smo jim priča, tudi v Sloveniji botrujejo realizaciji prioritetnih nalog, ki, zastavljene s strani Agencije RS za okolje, predvidevajo »trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri, podnebnim spremembam prilagojeno trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter informiranje in osvešča-nje javnosti o posledicah sprememb podnebja« (www.arso. gov.si). Kako bomo gospodarno ravnali z gozdnimi ekosistemi, če, recimo, ne vemo, da 1000 kilogramov papirja nastane iz dveh velikih ali sedemnajstih majhnih dreves, da pa po drugi strani skoraj enako količino papirja (900 kg) lahko »pridelamo« iz ene tone odpadnega, torej recikliranega papirja? Pa ne gre samo za papir. V namenskih zabojnikih recikliramo tudi steklo, plastiko, kovine ter biološke odpadke oziroma tiste odpadke, ki jih lahko označimo
za »koristne«. Ustroj današnje družbe namreč skrbi, da smo ljudje vpeti v potrošniški krog (kupi-hitro uporabi-zavrzi-kupi novo), kar pa Zemljo zalaga z rastočo količino odpadne kilaže. Kam bomo le-to odlagali, če se število zbiralnic manjša, je seveda drugo vprašanje.
Do leta 2013 bomo v Sloveniji število odlagališč za ravnanje s komunalnimi odpadki morali skrčiti na borih petnajst. Vse z namenom, da ugodimo evropskim direktivam, v skladu s katerimi pa trenutno deluje en sam center (RCERO Bukovžlak pri Celju). Pri tem seveda ne smemo zanemariti dejstva, da na domačih odlagališčih nesortira-nih smeti (včasih smo jim rekli »smetišča«) še vedno konča več kot 65 odstotkov komunalnih odpadkov. Kapitalistično na-strojeni očitno še nismo dojeli, da planet Zemlja ni supermarket z veliko razprodajo naravnih dobrin. Kjer za nameček na veliko oglašujejo, da nemarna raba potrošenega blaga fizične osebe olajša za 400, pravne osebe pa za 1400 evrov, potem pa se izkaže, da je vse skupaj en velik (marketinški??) nateg! Nisem tiste vrste sanjač, ki veruje, da bi resni ekološki politični program lahko spremenil svet, a vendar. Včasih se mi zdi, da kakšen inšpektor, zaposlen s strani Urada za varstvo (ozaveščenih) potrošnikov matere narave, ne bi bil odveč.
Vojka Havlas
Foto: Vojka Havlas
Zbiralnica ločenih frakcij 7 Čistega mesta (5. 7. 2009)
Literarno kolo (71) • Erika Vouk - 2
Knjiga meseca
Nevihta sladkih rož
(Antologija slovenske poezije 20. stoletja)
Antologija, ki je izšla leta 2006 pri založbi Beletrina, ponuja izbor pesmi avtorjev 20. stoletja. O tem, ali so zajeti vsi pomembnejši avtorji in ali so zajete vse tiste njihove najbolj značilne pesmi, ne bo govora, saj si lahko vsak ustvari svojo sodbo. A če gre verjeti spremni besedi Petra Kolška, ki je knjigo uredil in ki je izbral objavljena besedila, potem je Nevihta sladkih rož premišljeno delo.
Knjiga je namenjena trem vrstam bralcev. Prva so ljudje, ki se ukvarjajo z zgodovino, še zlasti pa literarnimi in jezikovnimi študijami. Malo je tako zajetnih knjig, kjer se v isti knjigi spogledujeta Ivan Cankar in Maja Vidmar ali pa Brane Senegačnik in Oton Župančič. Gre torej za širok jezikovni in literarni prostor (in čas), v katerem so se odslikavale te in one poetične dimenzije. Čeprav so si časovno daleč, pa je med njimi možno iskati tudi številne podobnosti. Torej je poglavitna slast nevihte iz pesniških rož v odkrivanju, kako je napredoval slovenski jezik ali kako je na drugi ravni nazadoval, kako so se spreminjale jezikovne zakonitosti in kako so vstopale in izstopale posamezne poetike različnih slovenskih pesnikov.
Če so bili tisti z začetka 20. stoletja bolj naklonjeni zrcaljenju notranjih podob, če so orali po zemlji domišljije, če so do prafaktorja razstavljali in preučevali človeška čustva, se je literarno gibanje za tem spremenilo v bolj stvarne opise. In avtorji proti koncu stoletja so spet zelo zanimivi. Čeprav so ali še ustvarjajo v podobnih okoliščinah (vsaj, kar se tiče splošnih socioloških danosti časa in prostora), so med nekaterimi velike razlike. Prav to daje sladkost branju te zajetne knjige z več kot 600 stranmi, ki jo je težko »pogoltniti« v enem kosu.
Nič drugače pa ni, če se je lotiš kot druga vrsta bralca, tista, ki potrebuje določen podatek o kakšnem od sodobnih pesnikov. Zlasti učenci in dijaki lahko v njej najdejo uporabne podatke, saj je knjiga opremljena tudi s temeljnimi biografskimi podatki o posameznem avtorju, navedene so večje ločnice v življenju posameznega ustvarjalca, dodani pa so tudi podatki o pomembnejših strokovnih člankih in intervjuji z avtorji.
Tudi spremna beseda Petra Kolška V objemu dveh struktur ni zanemarljiva, saj podaja znano na nov način. Ponuja torej svež pogled na razvoj slovenske poezije, ki je bila vseskozi slovenska, a je danes nedvomno tudi evropska in celo svetovna, saj mnogi avtorji domače pragove prestopajo več kilometrov daleč v vse možne smeri.
In kaj ima od zajetne antologije tretja vrsta bralcev, tista, ki ne išče podatkov, ki je ne zanimata ne zgodovina jezika in ne literarna zgodovina?
Nekaj je gotovo - to ni knjiga za na plažo, razen če želite ob bralni kondiciji nabirati še kondicijo v rokah in krepiti mišično maso. Knjiga je zajetna, zato je še najboljše branje doma, na mizi. In če vas odbije debelina knjige, naj vas pritegne pestrost, ki jo imate na enem mestu. V eni knjigi toliko različnih poetik pesnikov in pesnic, da se lahko pri branju igrate z nevihtno naravo knjige - lahko jo berete od strani do strani, lahko pa se igrate in berete paroma avtorje, ki so najbolj nezdružljivi. Tako na primer začnete na strani 29, kjer vas čakajo pesmi Josipa Murna Aleksandrova, njegove pesmi pa združite s pesmimi Toža-ma Šalamuna (stran 353), čigar poetika je povsem nekaj drugega. Potem pa začnete s kakšnim sodobnim proti koncu knjige in se ponovno vrnete na njen začetek, kjer so avtorji starejšega datuma. Naj vam bo Nevihta sladkih rož bralni kompas. Igrajte se s smermi branja, razburkajte magnetno iglo, združujte nezdružljivo ali pa iščite sorodno v nesorodnem.
Če pa vam kompas v divji in srditi Nevihti odpove, pa ni potrebnih nobenih skrbi in strahov.
Navsezadnje - to je temeljno sporočilo te antologije -kot je zapisal v eni od pesmi Srečko Kosovel: »Si sredi poti? Začni od kraja!«
David Bedrač
Ne ena, temveč milijon smrti!
Pesniška zbirka Valovanje je šesta po vrsti izpod peresa Erike Vouk. Če je v prejšnjih zbirkah avtorica oblikovala svoj prepoznaven slog, ki temelji na postavljanju preprostih besed v imenitne soseščine in besedne zveze, ter ritmu, ki valovi pred očmi in v duši bralca, potem je z omenjeno zbirko vse te elemente pripeljala do samega vrha ...
»Slanpomol kot jezik v morje, /prek zaliva nočni klici, / veter je večerni ptici / zlepljeno perot razpel... « je zapisala pesnica v eni od pesmi Valovanj. Omenjeni verzi nam takoj potrdijo že tolikokrat opevano ritmično valovanje in operira-nje s preprostim besedjem, ki ga avtorica zna osvežiti z učinkovitimi pesniškimi prijemi.
Pokažejo pa nam ti verzi tudi, kako je nekatere motive pesnica dvignila na raven simbola. Simbol ptice, ki je v zalivu z zlepljenim perjem, je odličen motiv bolečine. Vanjo pa zapiha odrešitev v obliki vetra, ki ptici vsaj za trenutek osuši in razpre zlepljeno perje. Analogija med ptico in lirskim subjektom, iz katerega v dani zbirki še najbolj vejeta boleče spoznanje in osamljenost, je neizbežna. Tudi pri njem (njej) je podobno - le drobni trenutki so uteha, ki mu (ji) pomagajo preživeti.
V	zbirki Valovanje pa je še nekaj do simbolnih ravni privzdignjenih verzov, ki so obenem tako polni, plemeniti in pesniško močni, da nagovarjajo v vsej svoji širini: »Daleč je še rob oseke, / morska trava je polegla, / spolzek mah na dnu mandrača, / dan, še topel od pripeke - / ko ugasnejo škržati, / ko galebom v redki jati / je še zadnji klic zamrl, / je, da bi oči zaprl. (pesem 13); Svetilnik mežika, v vetru refren, / zateglo se ladja oglaša ... /Na dnu oceana ničesar več ni, / nikogar na strmo pečino, / in žarek s svetilnika vse bolj v megli / kaže pot v globino (pesem 22).«.
V	valovanje se je prikradel tudi močen motiv smrti. A smrt v Erikini poeziji ni smrt, kakršno si predstavljamo običajno. Je daleč od predstav pod zemljo, predstav, povezanih z bolečino, propadanjem, hiranjem. Njena smrt je smrt v množini, torej smrti. Milijon smrti. In še več, ki jih človek doživi vsak dan. Z zadnjo besedo, s poslavljanjem od koga, z nočjo, ki prekrije svetel dan ... Subjekt v njeni pesmi namreč smrti ne pojmuje kot konec, kot veliki zaključek, pač pa kot
(Byron-Puškin)
Ruski pesnik, pisatelj in dramatik Aleksander Sergejevič Puškin se je rodil leta 1799 v Petersburghu. Starši se zanj niso pretirani zanimali, je pa se z njim več ukvarjala njegova varuška, ki mu je veliko brala in mu privzgajala ljubezen do literature, jezika in estetike. Tudi kasneje je branje Puškina nenehno spremljalo. Knjige in znanje iz njih je kar požiral, zato ni čudno, da je svoje najzgodnejše pesnitve objavil zelo mlad in da se je že takoj uveljavil v literarnih krogih.
Tudi njegove književne
preklop življenjskega stikala med tu in tam. Že če zapremo oči kje v popolni tišini, smo nekako mrtvi. Pogreznjeni v temo, samoto in tišino. Vse te poetične komponente pa so pri Voukovi pozitivne. Pred in za seboj ne nosijo ničesar zlobnega ali celo hinavskega. Tako dobijo verzi minevanja posebno lepoto. Niso nam več v napoto, niti nam ne predstavljajo občutka bivanjske groze, ki jo takšni smrtni verzi pogosto nosijo s seboj.
V Valovanju torej vse valuje, se premika - tema in svetloba sobivata, oči so kot električno stikalo, na katerega pritisnemo - in smo in nas ni več. V tem gibanju si zvok in tišina podajata roke. Se ljubkujeta. In prite-četa k pesničinim in bralčevim ušesom z morskim valovanjem njenih pesmi, o katerih je v spremni besedi k zbirki Boris A. Novak zapisal: » ... Gre za verz, ki je izbrušen, a obenem odprt, ki ima lep lok, hkrati pa veliko nosilno moč, ki je jedrnat, v isti sapi pa zvočno in pomensko bogat.«
Pa smo spet pri prispodobi iz prejšnjega Literarnega kolesa o lahkotni ptici s težkim perjem. Pri prispodobi Erikine poezije, ki neskončne, težke in bivanjsko strašljive teme podaja peresno lahko. Vsaj tako se zdi. na prvi pogled.
In to je tudi glavni čar njene poezije sploh. Bralca namreč sprva zavede lahkotnost jezi-
osebe so bile - kot on - svobodomiselni posamezniki, ki so z moderno vizijo presegali norme tedanjega časa. Kot Puškin. Nepoboljšljivi romantik, ki je bil ljubitelj žensk, ki jih je častil po viteško in ki mu je za osrednjo načelo življenja veljala čast. Celo umrl je tako (leta 1837), da je branil ženino čast, čeprav je zgodovina dokazala, da mu je bil dvoboj namenoma nastavljen, da bi se ga - takrat že zelo slavnega pesnika in pisatelja - znebili. Bil je namreč nerazumljen in s svojimi, za tisti čas skoraj
ka. Začara ga tudi morskim valovom podoben ritem, ki omamlja in uspava. A to samo zato, da šele iz ozadja izstopijo najtežje in najobširnejše teme tega sveta. Ljubezen, smrt, nebo, zemlja, morje. Neskončni parametri bivanja, ki jih Erika upesni kot vsakdanje. In naše. In neizbežno povezane in medsebojno prepletene.
Za zbirko Valovanje je pesnica prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, žirija pa je v pojasnilu o svoji odločitvi zapisala, da Vo-ukovo odlikuje zgoščenost pesniškega izraza, ki ne dovoljuje vdora poljubnih in nefunkcionalnih elementov v besedilo. Sicer pa je bila to že njena tretja nominacija za to nagrado.
V eni od svojih pesmi je pesnica zapisala: »Žerjavica sem, / ne visoki plamen, / ki votlo šine / v izvotljeni zrak, / podrast sem, / ne drevo, / sem kamen, / v temelj sveta /zasidran in težak.«
Pesem Rumeni ruj lahko razumemo kot precej avtobiografsko, če jo povežemo vsaj s pesničinim položajem v obsežnem slovenskem literarnem korpusu, kjer je bila še do omenjenih nagrad deležna bolj medle medijske in literarne pozornosti. Pa tudi po številnih nominacijah in omenjenih nagradah se stanje ni bistveno spremenilo. Je to posledica njene tihe pesniške narave? Skromnosti? Ali želja - delati, pisati, objavljati in pustiti, da pesmi živijo in tečejo svojo pot?
Če bi izhajali iz prve kitice Rumenega ruja, potem bi rekli, da je največja slast zgolj bivati in pisati, za zunanje literarne dražljaje pa se ne meniti kaj pretirano. To seveda ni mišljeno v smislu bralcev, ampak nje, kot ustvarjalke. Zanjo je očitno pomembnejša podoba pesmi kot ona sama.
In v svojem razglabljanju gre še naprej: »Ne reka, / talna voda sem,/nepitna/napajam žejna grla/korenin. /Rumeni ruj, / visoka zel neužitna / za glad in rane/ tvojih bolečin.«
Pesem je torej tudi žrtvovanje. Utiranje poti v samega
nepredstavljivimi idejami je »spravljal v zadrego« najbližje, grdo pa so ga gledali tudi njegovi pisateljski kolegi, ki so idejno ostajali daleč za njim. Puškin jih je presegal v tematiki, slogu in še mnogih drugih elementih literature, ki je prinesla nepozabne literarne mojstrovine, kot je roman v verzih Jevgenij Onjegin, pa Pravljico o carju Saltanu, novelo Pikova dama in mnoge izjemne pesnitve, med katerimi velja omeniti deli Kavkaški ujetnik in Cigani.
Prva od zapisanih dveh je nastala pod vtisom ujetništva na Kavkazu, v Kirmu in Be-sarabiji, kjer se je znašel leta 1820, kamor so ga poslali in zaprli zaradi politično spornih pesmi. To so bila - kot je kasneje zapisal - najbolj muč-
vase. In neprestano brskanje in korakanje po zemlji lastne duše. Toda to je potrebno, če hočeš priti do bistva pesmi. Potrebno je hoditi tudi po blatnih poljih lastne duše, stopati je potrebno po skorjasti in ra-skavi zemlji, ki bi se ji marsikdo raje izognil, iti je potrebno po najlepših in rodovitnih koncih samega sebe: »S seboj se ljubim /zatopljena vate/ in v trepeta-nje /junijskih kresnic, / v rdečo prst, / zajedeno v podplate / in bele liste / knjige brez platnic.«
In kam sodobna literarna zgodovina uvršča pesničino pisavo? Nekateri jo gledajo skozi postmodernistične oči, drugi ji obešajo predznak izrazite avto-poetike, ki bi jo stežka umestili v obstoječi literarni korpus, tretji jo vidijo nekje v poeziji intimnega in minimalističnega.
Kakor koli že: poezija Vou-kove ostaja fino pesniško valovanje, nagovor s polnimi pljuči pesniškega zraka in z verzi, ki vnemajo tudi najhladnejše bralce.
Ob koncu je potrebno povedati še, da je Erika Vouk pogosto zastopana tudi z objavami v slovenskih literarnih revijah in tudi v tujih, kjer je kar nekaj prevodov posameznih pesmi.
Dodati pa je potrebno tudi, da avtorica piše še za otroke in mlade, čeprav se je na področju za odrasle vendarle bolj proslavila. Tako je pri Mariborski literarni družbi z ilustracijami Nadje Dodlek izšla zbirka otroških pesmi z naslovom Ne-spančki.
Med številnimi otroškimi je tudi pesem Posvetilo, s katero se zdi, lahko najbolje sklenemo Literarno kolo o Eriki Vouk: »Te pesmi naj bojo zdravilo / za vse, ki ne znate zaspati, / ne v temi ne z lučko prižgano, / ne z rahlo priprtimi vrati. // Vsem budnežem, ki jim gorijo / od igre razžarjena lička, / bo slejkoprej, da zaspijo, / dovolj ena zvrhana žlička. // In ko se pred snom vas prijazno / še ljubljena roka dotakne, / pustite, da se neopazno / utrujen dan sanjam umakne.«
David Bedrač
na leta njegovega življenja. So pa bila to tudi leta najbolj čustvenih in najbolj romantičnih verzov, ki kar puhtijo od samote in poglabljanja vase.
Kajti Puškin je svoje like pogosto živel. Sploh med njim in Onjeginom je veliko podobnosti. Oba sta osamljena, melanholična romantika, ki hrepenita po nečem, česar ni ali pa je povsem nedosegljivo.
In zaradi romantičnih silnic sta nazadnje oba pesnika padla v smrt - Puškin in Byron. Prvi v boju za ženino čast, drugi v grških vojnah, kamor se je nazadnje zatekel, hrepeneč po nekem novem, neizmernem dražljaju.
Ja, takšni so pač bili nepoboljšljivi romantiki ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 28
Nepoboljšljivi romantiki
Ptuj • Marjan Lizzi - 30 let magije in iluzionizma
Konec tedna dve brezplačni predstavi za otroke
Čeprav je Ptujčan, je magik, iluzionist in rokohitrec Marjan Lizzi - Marlizz skoraj bolj znan drugod kot v rojstnem kraju, saj ga v Sloveniji in po svetu cenijo kot enega najboljših magikov in iluzionistov. Ob 30-letnici estradnega delovanja pripravlja ta konec tedna štiri predstave tudi v Ptuju, v soboto in nedeljo ob 18. uri pa podarja otrokom dve predstavi brezplačno.
Marjan Lizzi - Marlizz je rojen v Ptuju, 28. julija 1956, je oče dveh otrok, a se z magijo, iluzijo in rokohitrstvom intenzivno ukvarja že od rane mladosti, resneje pa od leta 1979, ko je imel svojo prvo večerno predstavo. Po kitajskem horoskopu je rojen v znamenju opice in sam zase pravi, da je prav takšen, kot je za to znamenje zapisano v kitajskem horoskopu.
Marjan Lizzi: "Jaz sem živahen popotnik labirinta, genij vedrosti, čarovnik nemogočega, moje srce je polno mogočne magije, ki lahko zasenči sto urokov. Jaz sem za to, da vas zabavam, jaz sem Marlizz."
Danes je Marlizz mednarodni mojster magije, iluzionizma in rokohitrstva, na mednarodnem tekmovanju čarodejev in iluzionistov, ki je bilo v Zagrebu oktobra leta 1989, je ob pomoči svoje dolgoletne asistentke Maje osvojil odlično prvo mesto v kategoriji velike iluzije. Med več kot 50 čarodeji in iluzionisti iz Avstrije, Češke, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije so mu organizatorji, Iluzioni-stično scenski klub iz Zagreba, prvič podelili tudi najviš-
jo nagrado - grand prix - in ga razglasili za kralja magije. Po tem velikem uspehu je
Marlizz pripravil povsem nov in še bolj dodelan program magije in iluzionizma, ki ga je
Ptuj • Sejmišče pod gradom
Projekt FrajPlac združuje različna človeška prizadevanja na enem mestu, od ponudbe živil do ročno izdelanih produktov, od glasbenega ustvarjanja do ugotovitev posameznikov o naravi in družbi, vse pospremljeno z igranjem.
»Prostor sestavljajo tri enote, ki si krožno izmenjujejo vloge iz aktivne v pasivno in skrbijo za ravnovesje kaosa, iz katerega bo nastajal red, bodisi blagovna znamka, igra, ročno delo, zvok ali le komunikacija. Program je fleksibilen, sam prostor je namenjen za preoblikovanja prikrojitve,
zato vabljeni k sodelovanju vsi,« je povedal idejni vodja projekta Iztok Majcen.
Prizorišče je sestavljeno iz odra, tribune in sejemskega prostora. Ker je poletje čas sejmov, so se tudi na Ptuju odločili ponuditi sejemsko obliko trgovanja. Kupcem so na voljo unikatno izdelan nakit, vzglavniki iz recikliranega blaga, polnjeni z ajdovimi luščinami, pridružil se jim je lončar iz Prekmurja, ki je razstavil svoje izdelke, pripravili pa so tudi zeliščni park in ročno tkane izdelke.
Kot so napovedali organizatorji, bodo vsem prisotnim
popestril še z izurjeno opico kapucinko, imenovano Vili, z njim pa že dobrih 15 let nastopa tudi asistentka Maja, ki je profesionalna asistentka iluzionistka. Sicer pa Marlizz proslavlja 30-letnico delovanja na področju magije, iluzionizma in rokohitrstva predvsem delovno. Čez poletje je imel številne dobro obiskane predstave v krajih na območju Spodnjega Podravja, ta konec tedna pa se po dobrih 15 letih vrača v svoj rojstni Ptuj.
Predstave bodo v soboto, 29., in v nedeljo, 30. avgusta, v prostorih Stare steklarske delavnice. Tako v soboto kot v nedeljo ob 18. uri sta predstavi namenjeni otrokom in sta brezplačni. Za dobrih 40
minut otroške magije in humorja je Marlizz Vrtcu Ptuj podelil brezplačne vstopnice, ki so jih ali pa jih še bodo razdelili med svoje malčke. Zato bodo v prostore Stare steklarske lahko vstopili le tisti otroci, ki bodo imeli vstopnice, kajti za druge enostavno ne bo prostora.
Za gala večer Marlizz sho-wa magije in iluzionizma, ki bosta na sporedu v soboto in nedeljo ob 20. uri, pa bo potrebno kupiti vstopnice, ki bodo na voljo uro pred predstavo pred vhodom v dvorano. Marlizz obljublja prijeten večer, posebej pa opozarja na balans na sablji, ki ga obvladajo le redki svetovni ma-giki, v Evropi pa jih je le pet in med njimi je tudi Marlizz.
Sicer pa bo prikazal še eno vrhunsko točko - levitacijo ali lebdenje ženske v zraku, ki jo izvaja edini v Sloveniji, zanjo pa je prejel dve srebrni medalji v Cankarjevem domu v Ljubljani in zlato medaljo v mestu Karlowy Wary na Češkem.
Marjan Lizzi - Marlizz je član akademije za magično umetnost v Bielefeldu, v Sloveniji je znan kot magik z najbogatejšim programom. Je dobitnik 25 mednarodnih odlikovanj, od tega 14 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih. Zadnjo zlato medaljo je prejel leta 1998 za mentalno magijo, leta 1996 pa je prejel veliko nagrado grand prix - kralj magije za velike iluzije.
-OM
Slovenja vas • Diamantna maša Ivana Pucka
Foto: arhiv
Marjan Lizzi - Marlizz s svojo profesionalno asistentko Majo, ki z njim sodeluje že več kot 15 let.
FrajPlac vabi
Po asfaltni poti na grad, tik nad zgornjim grajskim parkiriščem, vas na majhni terasi med 25. in 28. avgustom pričakuje FrajPlac s svojimi razstavljavci, dejavnostmi in glasbenimi večeri v objemu senc grajskih dreves. Projekt poteka v okviru festivala Ptuj - odprto mesto.
Foto: Patricija Babosek
Sejemsko prizorišče pod gradom je sestavljeno iz odra, tribune in sejemskega prostora.
Foto: Patricija Babosek
Iztok Majcen, idejni vodja projekta: »Ker je poletje čas sejmov, smo se odločili ponuditi sejemsko obliko trgovanja.«
razdelili barvo in čopiče, s katerimi bodo na drevesa izrisali oči, iz katerih bo nastal skupen Park očes. Namen sejma je združiti proizvajalce, da predstavijo določene dejavnosti in jih ponudijo obiskovalcem brez posrednikov. V okviru sejma je potekalo tudi predavanje o biokme-tijstvu in uvajanju nekaterih poljščin, pripravili pa so tudi »pozabljene jedi« - gre za neke vrste kulinarični sprehod po času nazaj. Prizorišče bodo z glasbo popestrili ulični glasbeniki.
Patricija Babosek
Slovesnost, ki jo doživijo le redki
V podružni cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Slovenji vasi (župnija Hajdina) je bila na praznični 15. avgust slovesnost diamantne maše Ivana Pucka. Po jubilejih, ki jih proslavljajo v cerkvenih krogih, to pomeni kar 65 let neprekinjene duhovniške službe.
Diamantno mašo je vodil slavljenec, diamantni mašnik in častni kanonik Ivan Pucko. Slavnostni pridigar pa je bil kanonik Jože Galičnik iz Maribora, ki je ob tej priložnosti blagoslovil obnovljeno podružnično cerkev in notranjost župnijskih prostorov, novi lestenec, blagoslovil pa je tudi mašni plašč, ki ga je slavljencu podarila župnija Hajdina.
V imenu župnijskega pastoralnega sveta in v imenu celotne hajdinske župnije se je Ivanu Pucku, ki je še do lani z zdaj že pokojnim bratom duhovnikom, tudi zlatomašni-kom, Pavlom Puckom skrbel za podružnično cerkev, zahvalila Dragica Vegelj. Naddekan Marijan Fesel, hajdinski župnik, je na slovesnosti diamantne maše, ki jo doživijo le redki, med drugim prebral tudi čestitko, pod katero se je podpisal mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Opisal pa je tudi izjemno življenjsko pot slavljenca, izredno zanimivega in izobraženega člo-
15. avgusta je bila v podružni cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Slovenji vasi slovesnost ob diamantni maši Ivana Pucka.
veka, ki jo je začel v Bogojini, v duhovnika pa je bil posvečen v Sombotelu na Madžarskem, kjer je tudi doštudiral teologijo. Duhovniško službo je začel v Kobilju, od tam pa ga je pot vodila v Lendavo, Markovce, Gornje Petrovce, Turnišče, Goričko, Svečino, vodil je tudi župnijo v Zavr-ču, bil je prodekan in dekan završke dekanije. V Slovenji vasi, v župniji Hajdina, pa je stopil v pokoj in postal še
častni kanonik. Naddekan Marijan Fesel mu je zaželel še železno, leseno in še kakšno mašo.
Diamantni mašnik Ivan Pucko se je 1. septembra lani iz Slovenje vasi preselil v dom starostnikov v Lenart, dom Karitas, ki se uradno imenuje Dom sv. Lenarta.
Skupaj s slavljencem je prejšnjo soboto praznovala cela župnija Hajdina.
MG
Toyota Verso. Sanjska priložnost.
Brezplačni paket Dream v vrednosti do 3.600 €.
RAV4. Ze od 20.900€.
Yaris. Ze od 8.990 €
Urban Cruiser. Ze od 15.200 €
IlF"
S™™ Posebne ugodnosti v času Radgonskega sejma.
Ptuj
www.toyota.si (02) 78 85 477 Poraba goriva: 4,5 - 7,0 i/100 km; emisije CO2: 115 - 185 g/km.
Today
Tomorrow
Toyota
Mali oglasi
STORITVE
OSKRBA IN HIŠNI SERVIS, hišniška dela: popravila pohištva, vrat, odtokov, pip, stikal, luči, urejanje zelenic, druga dela. Gospodinjska pomoč, trgovina, spremstvo. Skrb za male živali na vašem domu (hrana, sprehod). Jože Škerget, s. p., Ptuj, tel. 040 993 778.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
$0 •/
muume
«m,■■•>',
d
I.T.'.li'JJ
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www. Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Telefon 041 893 305.
PRODAMO odojke. Tel. 753 09 31.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 4 x 4, zelo lepo ohranjen, generalno obnovljen in z novimi gumami. Telefon 040 462 756.
PRODAM seme mnogocvetne dvoletne ljuljke. Telefon 041 938 544.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 757 47 41, Biš 10.
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm. Telefon 041 723 957.
PRODAM dvovrstni izkopalnik krompirja. Tel. 041 358 960.
PRODAM koruzo z njive. Telefon 041 336 037.
PRODAMO traktor IMT 539, letnik 1988, 1700 delovnih ur, kompresor, kabina. Vzamemo v račun IMT 533. Telefon 041 386 270.
PRODAM breskve za vlaganje. Telefon 041 562 100.
PRODAMO ječmen ali menjamo za prašiča. Telefon 031 257 514.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 667 170.
UGODNO PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
DOM-STANOVANJE
PRODAMO ali damo v najem garsonjero v izmeri 36,5 m2, Ulica 25. maja 10 na Ptuju. Telefon 041 368 422.
NEPREMIČNINE
VINOGRAD, 2 ha, v bližini Ptuja, prodamo, zelo ugodno. Odvetnik Samo Kolnik, Prešernova ul. 2, 2000 Maribor. Telefon 02 250 51 80.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 7 arov v okolici Ptuja. Tel. 051 241 563 ali 051 382 595.
PRODAM ali dam v najem trisobno stanovanje v Trnovski vasi. Informacije na telefon 031 591 029 ali 031 596 932.
PRODAMO komunalno opremljeno gradbeno parcelo, 1.300 m od vojašnice na Ptuju, pri glavni cesti na Vičavi. Informacije na telefon 041 328 461.
VZAMEM otroke v varstvo. Maja Štampar, Skolibrova 8, Ormož, telefon 040 847 202.
VZAMEM v varstvo predšolske otroke. Jože Toplek, Placar 43 a, Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
PRODAMO novo prenosljivo trgovinsko opremo. Informacije na telefon 031 294 539.
PRODAM vgradni štedilnik 3 x plin in 1 x elektrika. Telefon 051 305 427.
PRODAMO traktor Lamborghini 30 KW, 20 ploščni filter za vino, dvoredni samohodni silos kombajn Newholand, stružnico Revolver, pecljalnik za grozdje s pumpo ter sintesajzer Casio CTK 731 z disketo. Informacije na telefon 031 678 924.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM grozdje šipon, šardone in rumeni muškat. Telefon 758 5197.
Glasbena šola "DECIMA" Rudolf Mohorko s.p., Zadružni trg 12, Ptuj. Glasbena šola "DECIMA" vpisuje učence za šolsko leto 2009/10 k učenju instrumentov. Vpis bo od torka, 1. septembra do petka 4. septembra, med 15.00 in 18.00 uro na Zadružnem trgu 12. Informacije na telefon 02 783 82 31, 02 751 34 91 in 040 458 300.
Prireditvenik
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p. Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: firanc.petrovic@t-2.net
Gsm: 031449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
PRIPRAVITE SE NAJESENSKA OPRAVILA
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 »I04T3
CMIEW W©[ UPOKOJIM!
mm
NUDIMO TUDI 0BR0CN0 ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Translation office ® Language school
Bi se radi naučili tujega jezika in nimate časa? Ali iščete besede, ko bi radi kaj povedali v tujem jeziku? Si želite postati v pogovoru s tujci bolj sigurni in samozavestni?
Do 15. septembra vpisujemo v:
•	jezikovne tečaje za otroke od 4. leta dalje
•	2-3 mesečne tečaje splošnega ali strokovnega tujega jezika za mladino in odrasle
•	individualne tečaje (1 učitelj -1 slušatelj) - termini in programi po vaših željah
•	jezikovne tečaje za podjetja
•	tečaje slovenščine za tujce
Pri nas tudi:
•	uradno prevajamo spričevala, diplome, potrdila, certifikate, tehnična navodila...
•	lektoriramo in tipkamo besedila
•	nudimo učno pomoč (inštrukcije) za OŠ, SŠ in fakultete (matematika, fizika, kemija, tuji jeziki...)
ontario@siol.net www.ontario.si
ONTARIO
Novi trg 6, Ptuj 02/ 779-10-80
Petek, 28. avgust
10.00 Ormož, malo grajsko dvorišče, portretna fotografska delavnica z Vidom Voršičem
10.00 Ptuj, Mestni trg, otroci Vrtca Ptuj bodo predstavili Slovenske običaje,
šege in navade 11.00 Ptuj, Mestni trg, Ledboy, ulični šov
16.00 Rogoznica, igrišče, turnir v malem nogometu med vasmi ČS Rogoznica 16.00 Videm pri Ptuju, odprtje novega oddelka vrtca Sonček 16.30 Ptuj, Mestni trg, lutkovna predstava OŠ Podlehnik, Petelin Čombo 17.00 Ptuj, Mestni trg, lutkovna predstava Kravljica, v izvedbi Piki teatra 17.00 Videm pri Ptuju, odprtje igrišča z umetno travo z zabavnimi in športnimi igrami
17.45 Ptuj, Mestni trg, ulični šov, Ptujski žonglerji 18.00 Ptuj, pri ribniku v Ljudskem vrtu, joga v parku 18.00 Šikole, turnir v odbojki na travi
19.00 Ljutomer, Dom kulture, srečanje ljudskih godcev, pevcev in tambura-ških skupin
20.00 Ptuj, turnirsko dvorišče na gradu, veliki pop funk spektakel Big banda
Ptuj, koncert je ob 5-letnici delovanja 20.00 Šikole, turnir trojk v košarki
21.00 Ptuj, pred Mestnim gledališčem, stand up komedija Plešati gobec, ogled je brezplačen
21.00 Ormož, malo grajsko dvorišče, predstavitev gledališke delavnice - sledi gledališka predstava Barbare Krajnc, domačinke in njene igralske kolegice Jelene Rusjan - Večna Medikacija
Sobota, 29. avgust
9.00 do 12.00 Ptuj, Mestni trg, ustvarjalne delavnice Štibl 9.00 Rogoznica, Dom krajanov (zbiranje), kolesarjenje po vaseh ČS Rogozni-ca
10.00 Ptuj, Mestni trg, nastopi učencev glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla
10.00 Ptuj, BD Ranca, državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah za člane/članice, mladinke/mladince, kadetinje/kadete
10.00 Slovenska Bistrica, na gradu, 13. podobe bistriških domačij
12.00 Runeč, vaške igre in dan odprtih kleti Runeč
12.00 Ormož, v Mestni Grabi, Skate Kontest
18.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, zaključni nastop udeležencev festivala
19.00 Šikole, turnir v malem nogometu
20.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, jazz večer s skupino Music Liberators
20.30 Ptuj, galerija DomKULTure - Muzikafe, nastop Uršule Ramoveš in fantov iz Jazbecove grape
21.00 Ormož, Mestna Graba, koncert Elvisa Jacksona
Nedelja, 30. avgust
10.00 Slovenska Bistrica, na gradu, 13. podobe bistriških domačij 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, koncert klasične glasbe
Tartini festival - Fernanda Krug in Antonio Ribeiro -	Slovenska Bistrica, 5. kolesarski vzpon na Tri Kralje - rekreativna
kolesarska prireditev
Ponedeljek, 31. avgust
9.00 Šikole, rekreativno kolesarjenje 12.00 Šikole, polžje dirke (na kolesih) 19.00 Rogoznica, dvorana Doma krajanov, turnir v šahu
Kino Ptuj
28., 29. in 30. avgust, ob 19.00 V žrelu pekla - grozljivka. Ob 21.00 Art program: J.C.V.D. - kriminalna drama.
Program TV Ptuj
( TINČEK tVANUŠA )
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 40. festival Narodno-zabavne glasbe Ptuj 2009, tekmovalni del festivala je posnela TV Slovenija, nastopajoči ansambli: Modri val, Zdomarji, Fantje z vasi, Gorski cvet, Ansambel bratov Gašperič, Ansambel Roka Žlindre, Vrt, Malibu, Iskrice, Donačka, Pajdaši. Vabljeni pred male ekrane.
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 HITRI KREDIT DO 24 MESECEV!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PE1EK 28.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 29.8.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.20 V objemu šole 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica -odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 30.8.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Oddaja iz občine Hajdina 11.00 Praznovanje: Soviče - Dravci 13.0013. Dan gasilcev GZO Domava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Obletnica ansambla Dinamika
PONEDELJEK 31.8.
8.00 Oddaja občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Praznovanje: Soviče - Dravci 20.00 Oddaja Občine Markovci
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 TDISPDHTBEK	2008	17.950,00	AVT.KUMA	ČRNA
BMW 1161	2007	18.550,00	KLIMA	BELA
BMW 320 D LIMUZINA	2007	20.880,00	AVT.KUMA	BELA
FORD FOCUS 1.8TDCI	2006	7.950,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS &NIAX 1.6 TDCI	2007	9.190,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 TDI KARAVAN	2002	3.980,00	KLIMA	BELA
OPEL ASTRA 1.9 CDT1 LIMUZINA	2006	10.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL VECT9A 1.9 DT KARAVAN	2006	10.350,00	NAVIGACIJA	SREBRNA
PEUGEOT 4071.6 HDISW	2006	10.490,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UM.	2006	9.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCIEXP.	2001	4.750,00	KLIMA	SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	9.480,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 TDI UMUZINA	2003	6.650,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2000	4.550,00	AVT.KUMA	KOV. B. RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2007	13.580,00	AVT.KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
OPEL LIMUZINA VECTRA 1.616V	1997	2.490,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01.2	2004	4.200,00	SERV0	RDEČA
BMW 530DAVT. KARAVAN	2000	6.990,00	AVT. D.KLIMA	KOV. M. SIVA
NISSAN UM. PRIMERA 2.0 AVT.	2002	7.150,00	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1.416V RT	2001	2.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT KARAVAN LAGUNA 1.9 DCI	2001	4.950,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.0 MPI	2000	2.990,00	PRVA REG. 2001	BELA
FIAT SPEED STIL01.416C ACTUAL	2005	5.990,00	KLIMA	K0V.ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI EXPRES.	2004	4.290,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT K. LAGUNA 1.9 DCI	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2.016V	2000	4.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
HYUNDAI MATRIX 1.5 CRDI	2002	5.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2001	4.900,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A31.616V AMBITION	2004	10.690,00	PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
RENAULT GRANDTOUR L. 1.9. DCI	2003	6.150,00	AVT. D.KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1.212V REF.	2006	6.150,00	PRVI LAST.	RUMENA
VOLKSWAGEN POÜ01.4 COMFORT.	2002	4.900,00	PRVA REG. 2003	MODRA
RENAULTSCENIC1.5DCIAUTH.COM	2003	6.650,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
OPEL KARAVAN ASTRA 1.7 CDTl EL.	2005	7.990,00	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
VOLKSWAGEN POL01.2 COMF.	2005	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRAI.416VN-J0Y	2007	9.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
DAEWOO LANOS 1.51 SB	1998	1.450,00	KLIMA	KOV VIJOLIČNA
CHEVROLET SPARK 800	2006	4.900,00	PRVI LAST.	RDEČA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (PTI, PT), elektrotehnik PTI, gastronomski tehnik PTI;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za trgovce, knjigovodstvo
na računalniku, Word, Excel, Power Point;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK);
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (C)
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	6.390,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-
ŠKODA FABIA COMBI 1.4TDI.5V	SREBRNA	2007(T)	8.490,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI,3V	BELA	2005	6.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL	2009	10.490,-1
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,- ¡
CITROEN C5HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-J
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-1
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,- ? 1—
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBI JA
Avtocenter Prstec d.o.o, Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
ZAHVALA Marjana Selinška
CIRIL-METODOV DREVORED 19, PTUJ
dr. Valeriji Šaško za ves trud in požrtvovalnost in celotni dežurni ekipi Zdravstvenega doma za nujno medicinsko pomoč. Prav tako se zahvaljujemo Urgentnemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, dr. Letonja in dr. Šarman, ki so mu ob danem trenutku pomagali.
Žena Monja ter starša Rozina in Jože
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih rok ostaja.
SPOMIN
Mineva leto dni žalosti in bolečine, odkar nas je prerano zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
Julika Dernikovič
28. 08. 2008 - 28. 08. 2009
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostaja vedno z nami.
Hvala ti za vse lepe trenutke.
Tvoji najdražji
m		1.	*	'M
[C 02/22801		IA SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor		
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariborski costi), tol.: 02 780 67 10
Z0BN0PR0TFTIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKE VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
BCLCONT
<
Tel.: 02 741 13 80, fofn: 041314505
Kakovost po nižji ceni.
Me odlašajte in izberite iz našega programa oken in vrat po posebej ugodni poletni ceni.
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija velja od 28.8. do 6.9.2009
Svinjska rebra s kožo
2,89€/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
IN SE VELIKO DRUGEGA
Odšel si brez besed, brez objema, brez poljuba...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi ter mnogo prerani izgubi ljubečega moža in nadvse dragega sina edinca
Marjana Selinška
CIRIL-METODOV DREVORED 19, PTUJ
se iskreno in prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za izražena pisna in ustna sožalja.
Posebej izrekamo zahvalo Skupini Perutnina Ptuj in vsem sodelavcem, Komornemu moškemu zboru Ptuj, Društvu gospodinj Draženci, župniku patru Klemnu od svetega Ožbalta za obred in lepe besede ob njunem zadnjem srečanju, govorniku za čustven govor, podjetju Mir in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti žena Monja ter starša Rozina in Jože
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Žarko Predovnik
IZ CMD 12, PTUJ
Na zadnji poti ga bomo pospremili v soboto, 29. 8. 2009, ob 11. uri na novem rogozniškem pokopališču.
Žara bo položena v mrliško vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: mama Frančiška, brat Mitja, sin Boštjan z Darjo in hčerka Nina ter vsi,
ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi drage mame, babice in sosede tete
Lije, Avrelije (Zlate) Horvat
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili iskreno sožalje.
Hvala Komunalnemu podjetju za pogrebne storitve. Hvala pevcem za pesmi sočutja.
Hvala patroma g. Pihlerju in g. Slavku za opravljen pogrebni obred in besede sočutja ter sožalja in opravljeno sveto mašo.
Vsi njeni žalujoči
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v večni mir potovati.
SPOMIN
Vlada in Franca Selinška
IZ SAGADINOVE NA PTUJU
7 in 2 leti v grobu spita, a v naših srcih
še živita. Na vajinih grobovih svečke gorijo, a v naših srcih bolečina je skeleča.
Hvala dobrim sosedom za pomoč, posebna hvala nečakinji Milici, sestri Zefki-Danici za veliko pomoč.
Vsi vajini, ki vaju zelo pogrešajo
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, zeta in svaka
Blaža Orozoviča
IZ VOLKMERJEVE 22, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter podjetju Klemaks Klemkomerc Maks Selinšek, s. p., ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli iskreno sožalje. Hvala g. govorniku in ge. govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Globoko žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Žalost, brez tebe 6 let je že, brez tebe bo še tisoč let, cvetel naš cvet bo, naš ponos. Kdo srce tvoje je poznal, obiskal te bo, kjer boš večno spal.
V SPOMIN Vinko Kolarič
MLINSKA C. 11, PTUJ
28. 8. 2003 t 28. 8. 2009
Tam, kjer tišina šepeta in sonč tabo.
ii žarek več te ne zbudi, smo s
Vsi najdražji tvoji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jasminka Selimovič Šale, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
Kako je hiša pusta, prazna, ko vas v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta
Julija Stritzla
IZ SOBETINCEV 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje. Hvala govornikoma za poslovilne besede, g. župniku, pevcem, godbeniku, ge. Ivanki za molitev, zastavonošem, podjetju Boxmark in podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Spomin na mamo, babico in taščo
Ivano Stritzel
IZ SOBETINCEV 18 2003 - 2009
Spomin na botro
Marijo Lah
IZ SOBETINCEV 18 1996 - 2009
Hvala vsem, ki se ju spominjate

ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
Vse, kar lepo je - hitro mine, vse, kar srčno rad imaš - prehitro odide že leto dni naša srca žalujejo, ko nehote smo morali narazen, vendar, kogar nosiš v srcu, ta ne umre, le nekje daleč je in čaka te!
SPOMIN Boštjanu
31. avgusta mineva žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dragi prijatelj. Pogrešamo te.
Tvoji prijatelji
Vse življenje mine, vse se spremeni, le spomin ostane in za vedno živi.
V SLOVO
Marjanu Selinšku
botru, stricu, svaku in zetu
Družina Pernat
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi brata in strica
Janeza Maroha
IZ ZABOVCEV 31
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in podjetju VGP Drava Ptuj za številno spremstvo na njegovi poslednji poti, darovano cvetje, sveče, svete maše ter za nam izrečeno sožalje.
Posebna zahvala njegovim sodelavcem in sodelavkam, govornikom, cerkvenim pevcem, gospe Ivanki za molitev. Iskrena zahvala pa tudi vsem sosedom in sovaščanom.
Sestri Silva in Tilčka z družinama
Ptuj • Spomini na 40. praznik polk in valčkov
Veselo in živahno tudi v zakulisju
Čeprav smo o vsebini in nagrajencih jubilejnega, 40. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2009 podrobneje poročali že v prejšnji številki Štajerskega tednika, vam tokrat ponujamo na ogled še nekaj zanimivih fotografij iz zaodrja s prizori, ki so običajno občinstvu nedosegljivi.
Vsekakor si bomo 40. ptujski praznik polk in valčkov zapomnili po izredno uspelem in dobro obiskanem petkovem večeru, na katerem se je v lepem in toplem vremenu za najvišje festivalske nagrade potegovalo 11 izbranih ansamblov iz vse Slovenije. Ta nepozabni prvi večer nam bo ostal v spominu tudi po številnih navijaških skupinah s transparenti posa-
meznih ansamblov v rokah in seveda po odličnih skladbah, od katerih bodo mnoge postale uspešnice, saj že sedaj lepo sedijo v ušesih.
Žal pa nam je v soboto drugi festivalski večer, Večer spominov, prepodil dež, tako da smo bili skupaj s številnim občinstvom prikrajšani za užitke ob poslušanju najuspešnejših in nagrajenih melodij minulih
Foto: M. Ozmec
Na festivalu je imel največ navijačev in transparentov ansambel Donačka; iz Rogatca se je pripeljalo več ko 50 navijačev.
Foto: M. Ozmec
Živahno in razigrano je bilo tudi ob pripravah v slačilnicah za odrom, kjer so ansambli še zadnjič preizkušali najtežje dele svojih skladb.
Foto: M. Ozmec
Čeprav so bili v soboto mnogi gledalci opremljeni z dežniki, so se pred dežjem morali umakniti na varno.
Redki so opazili mojstrovino basista ansambla Modri val, saj je z desnico pridno igral bariton, za nameček pa z levico še bas kitaro.
štiridesetih festivalov. Na srečo pa je televizijska ekipa v celoti posnela popoldansko generalko, da si bomo lahko nastop nekdaj popularnih ansamblov, od katerih so se mnogi zbrali skupaj in vadili samo za ta nastop, ogledali na prvem programu TV Slovenija nekje sredi jeseni. Sicer pa so fotografije tokrat zgovornejše od besed.
-OM.
Foto: M. Ozmec
Drugi večer je spomine o Ptuju obujal tudi Franci Zeme (desno), večkratni zmagovalec Ptuja.
| garažna in dvoriščna vrata <	pogoni za vrata
^	zapornice
; ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
Foto: M. Ozmec
Za odrom se je svojega nastopa po toliko letih zaman veselil legendarni Viki Ašič (desno), nekdanji ljubljenec ptujskega občinstva, s svojimi Celjani.
Foto: M. Ozmec
Za poročanje o festivalu je s prireditvenega prostora oba dneva v živo skrbela ek|pa ptujskih radijcev, na posnetku Marjan Nahber-ger in Natalija Skrlec.
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo večinoma sončno, popoldne bodo predvsem v zahodni in severni Sloveniji nastale posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
V soboto se bo pooblačilo, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Na Primorskem bo popoldne začela pihati zmerna burja. V nedeljo bodo padavine ponehale, najkasneje v jugovzhodni Sloveniji. Postopno se bo zjasnilo. Hladneje bo, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja.
Foto: M. Ozmec
Tudi Francu Korbarju-Cacu (desno) in Stiškemu kvintetu ni preostalo drugega, kot da so se na Večer spominov vsaj fotografirali.
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Na Gruškovju cigarete in pištola
Foto: Carinska uprava RS
Na vstop mejnega prehoda Gruškovje se je 24. avgusta nekaj po polnoči pripeljal državljan Bosne in Hercegovine. Carinika sta se odločila, da bosta njegov avtomobil pregledala, in v delno predelanem podvozju avtomobila sta našla 12.000 cigaret. Popoldne istega dne sta carinika vzela pod drobnogled še avtomobil srbskega voznika. Tudi on je skrival cigarete. 8.000 sta jih odkrila v rezervnem kolesu, pod tapeto zadnjih vrat in v naslonjalih zadnjih sedežev. Oba voznika sta morala plačati varščino, carina pa je neprijavljeno blago zasegla.
Foto: Carinska uprava RS
22. avgusta pa je carinik v kovčku z oblačili turškega državljana našel plinsko pištolo s 50 naboji. Orožje in strelivo je zasegel in predal policiji.
Z mopedom čelno v avtomobil
25. avgusta ob 8.30 je 86-letni moški vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Frankovcev proti Pušencem. Ko je v Frankov-cih pripeljal v desni nepregledni ovinek, je ob izteku ovinka zapeljal levo na smerno vozišče, ki je namenjeno vožnji vozil iz nasprotne smeri. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljala 37-letna voznica osebnega avtomobila ter z vozilom močno zavirala in se umikala v svojo desno, da bi preprečila trčenje. Kljub temu je voznik s prednjim delom kolesa z motorjem trčil v prednjo levo čelno stran osebnega vozila. Voznik se je v prometni nesreči hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Policisti bodo zoper voznika kolesa z motorjem podali obdolžilni predlog.
Zalotili vlomilca
21. avgusta okoli 18.45 je 40-letni moški iz okolice Maribora skušal odpreti vhodna vrata stanovanjske hiše v Ošlju. Pri tem so ga zalotili policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica, zato je pobegnil. Policisti so ga izsledili kakšen kilometer stran, v gozdu, ob njegovem avtomobilu, v katerem je imel pripomočke za vlamljanje. Pri storilcu so našli tudi zavitek alu folije, v kateri so se nahajali posušeni delci rastlinskega izvora; poslali jih bodo na pregled, da se ugotovi, ali gre za prepovedano drogo. Policisti so moškega pridržali in ga zaradi suma storitve velika tatvina ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu.
0^
VPISUJE
PLESNIVRTEC-od3.leta
PLESNAŠOLA
HIP HOP ŠOLA
JAZZ DANCE | ŠPORTNI PLES PLESNAREKREACIJA AEROBIKA! LATINO I
tečajizaodrasle!
Vsak delovnik med 16. in 20. uro Volkmerjevac. 26, Ptuj, T. 0 2 748 1 4 46 www.mambo-ptuj.com