155
Zois in »sirene«
Zois and the »Sirens«
Mojca JERNEJC KODRIČ1
Izvleček
V članku je opisan prispevek Žige Zoisa k širjenju znanja o človeški ribici z lastnimi opažanji 
in s pošiljanjem primerkov tujim strokovnjakom. Predstavljena je Zoisova razprava 'Nachrichten 
von der im Dorfe Vir bey Sittich vorkommenden Fischart' (Poročila o vrsti ribe iz vasi Vir pri 
Stični), ki je bila leta 1807 objavljena v tedniku 'Laibacher Wochenblatt'. 
Ključne besede: Žiga Zois, človeška ribica, Carl von Schreibers, Laibacher Wochenblatt, 
zgodovina narovoslovja. 
Abstract
The article describes Sigismondo Zois' contribution to the dissemination of knowledge about 
the Olm (Proteus anguinus) by his own observations of this species and by sending specimens 
to foreign experts. The Zois' discussion 'Nachrichten von der im Dorfe Vir bey Sittich vorkom-
menden Fischart' (Reports on a Fish species from village Vir by Stična), which was published 
in 1807 in the weekly 'Laibacher Wochenblatt', is also presented.
Key words: Sigismondo Zois, Proteus anguinus, Carl von Schreibers, Laibacher Wochenblatt, 
History of natural history. 
1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History,  
Prešernova 20, 1000 Ljubljana, Slovenija, mjernejc@pms-lj.si
156
SCOPOLIA No 97 – 2019
Uvod
Zanimanje barona Žige Zoisa so med drugim vzbudile tudi človeške ribice (Proteus anguinus) 
ali »sirene«, kot jih je sam poimenoval. Pošiljal jih je naravoslovcem po Evropi, predvsem na 
Dunaj, med drugim pa tudi Društvu prijateljev naravoslovja v Berlinu (Gesellschaft naturfor-
schender Freunde zu Berlin), katerega član  je postal 28. oktobra 1782 (Steska 1919). Hoppe 
(1984)  kot  datum  sprejema  v  društvo  navaja  22.10.1782.  Človeške  ribice  je  pošiljal  tudi  v 
Pariz (Zois 1807, prevod Aljančič 1997; Južnič 2009d) in Ženevo (Južnič 2009d). Kot prvi 
je opazoval  in preučeval njihovo vedenje  in na osnovi večletnega opazovanja potrdil mnenje 
Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), da gre za odraslo žival samostojne vrste in ne zgolj 
njen larvalni stadij (Zois 1807; Aljančič 1997; Aljančič 2019). 
Pošiljanje primerkov na Dunaj in Zoisova lastna dognanja o 
človeški ribici 
Kot  pred  njim  že  Scopoli  je  tudi  Zois  pošiljal  primerke  človeških  ribic  naravoslovcem  v 
tujino  (Aljančič  in  sod. 1993).  Z  njimi  je  oskrboval Carla  Franza Antona  von  Schreibersa 
(1775–1852),  ki  jih  je predstavil  strokovni  javnosti  po vsem svetu  (Grošelj 1933; Aljančič 
1997). Zoisu so človeške ribice prinašali domačini, ki so na te živali naleteli v okolici Stične, 
predvsem v  kraškem  izviru  v  vasi Vir  (Zois  1807,  prevod Aljančič  1997; Aljančič  1984; 
Aljančič 2019), imenovanem Virski studenec. Tu jih je ob velikih povodnjih občasno naplavilo 
iz podzemlja na površje. 
Schreibers je bil zdravnik in kasneje profesor zoologije na Medicinski fakulteti Univerze 
na  Dunaju,  od  leta  1806  tudi  direktor  dvornega  »Naravoslovnega  kabineta«  na  Dunaju 
(današnji Naravoslovni muzej na Dunaju) (Aljančič 1997). Ko se je leta 1795 lotil obsežne 
prenove  muzejske  zbirke,  je  odkril  kozarec  s  primerkom  človeške  ribice  (Freyer  1846; 
Grošelj 1933; Aljančič 1991; Aljančič in sod. 1993), ki ga je Scopoli poslal prof. Johannu 
J. Wellu na dunajsko Medicinsko fakulteto (Freyer 1846; Aljančič 2019). Primerki, ki jih 
je Scopoli pred časom razposlal različnim naravoslovcem, so namreč ostali pozabljeni, saj je 
žival večina strokovnjakov imela zgolj za ličinko kakega pupka (Aljančič 1991, 2007; Soban 
2004; Aljančič 2019). Leta 1795  je Schreibers prek Petra  Jordana  (1751–1827), profesorja 
naravoslovja na Medicinski fakulteti dunajske univerze, navezal stik s Zoisom (Freyer 1846; 
Grošelj 1933; Aljančič 1984, 1991; Aljančič in sod. 1993). Prosil ga je za nove primerke, 
da bi jih lahko podrobneje raziskal (Grošelj 1933; Aljančič 1997). Schreibers je tako kot 
prvi  seciral človeške  ribice  in  jih natančno anatomsko preučil  (Aljančič 2019). Leta 1801 
je  objavil  razpravo v  'Philosophical Transactions'  londonske Kraljeve družbe  (Schreibers 
1801). V knjižnici Narodnega muzeja Slovenije  je pod signaturo  II. 5135 shranjen posebni 
odtis te razprave (slika 1) s Schreibersovim posvetilom Zoisu (slika 2). Objava je tako človeški 
ribici kot tudi samemu avtorju prinesla mednarodno slavo (Grošelj 1933; Aljančič 1998). 
S predavanji, najprej  leta 1800 v  londonski Kraljevi družbi  in nato v Parizu, na katerih  je 
predstavil izsledke svojih raziskav, je Schreibers navdušil naravoslovce in za človeške ribice 
so se začeli zanimati po vsem svetu (Freyer 1846; Grošelj 1933; Aljančič 1991; Aljančič 
in sod. 1993). Naročila za primerke so prihajala od vsepovsod, in kot navajajo Hochenwart 
(1838), za njim Aljančič (1991)  in Aljančič in sod. (1993), naj bi  jih samo Schreibers po 
svetu razposlal okoli 300. Schreibersa je zanimalo, kakšne so žive živali in kako se vedejo, 
vendar  je  zaradi  sprva  neuspešnega  prevoza  živih  osebkov  na Dunaj  lahko  v  svoji  objavi 
157
zgolj  posredoval  Zoisova  opazovanja  in  ugotovitve  (Schreibers  1801).  Kasneje  so  rešili 
težave s prevozom, tako da je človeške ribice Schreibers lahko začel tudi sam gojiti in pre-
učevati  (Aljančič  1991).  Preparirani  primerki  izgubijo  določene  telesne  značilnosti,  zato 
je dal Schreibers z namenom čim boljše predstavitve živali leta 1806 izdelati voščen model 
človeške ribice po živi živali (Aljančič 1991; Aljančič in sod. 1993). Izredno lep osebek, po 
katerem je bil izdelan voščen model, ni izhajal z Vira pri Stični, temveč iz bližnjega bruhal-
nika Rupnice (Grošelj 1933). 
Večletna korespondenca med Schreibersom in Zoisom se je ohranila le deloma. Faninger 
(1984) omenja, da Zoisovo korespondenco hranijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv 
SR Slovenije (danes Arhiv Republike Slovenije) in Narodni muzej Slovenije (NMS). Slovenski 
biografski leksikon (1991) dodatno omenja še Zoisovo korespondenco iz zapuščine F. Kidriča, 
shranjeno na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki pa je danes shranjena na Inštitutu 
za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (Vidmar 2010). Del Zoisove korespon-
dence  je  v NMS prispel  po  2.  svetovni  vojni  (s  skupno  oznako RAR obsega  1095  enot  v 
trinajstih  svežnjih),  popisal  ga  je  Faganel  (1999).  V  gradivu  je  29  Schreibersovih  pisem 
Zoisu (zajemajo obdobje od 28. oktobra 1799 do 16. februarja 1815, dve pismi nista datirani) 
in 20 Zoisovih osnutkov pisem Schreibersu (napisanih v obdobju od 26. decembra 1803 do 8. 
marca 1816, en osnutek ni datiran). Montanist Hubert Clemenz je v letih 1989–1992 prepisal 
iz težko čitljive gotice v latinico nad 200 rokopisnih enot iz Zoisove korespondence iz NMS 
(Faganel 1999), med njimi tudi 11 osnutkov Zoisovih pisem Schreibersu. Celotno gradivo 
je  arhivirano  na  Inštitutu  za  slovensko  literaturo  in  literarne  vede  ZRC  SAZU  (Faganel 
1999), med drugim tudi sledeči transliterirani osnutki Zoisovih pisem Schreibersu: -osnutek 
št.2  z  dne 6.  aprila  1804,  začasna  signatura RAR M13P11,  v Faganel  (1999) pod št .  810; 
-osnutek št.6 z dne 17. oktobra 1806, RAR M13P38, v Faganel (1999) pod št . 836; -osnutek 
št.7 z dne 15. novembra 1806, RAR M13P39, v Faganel (1999) pod št. 837; -osnutek št.8 z 
dne 22. januarja 1815, RAR M13P126, v Faganel (1999) pod št. 923; -osnutek št. 11 z dne 
24.junija 1805, RAR M13P25, v Faganel (1999) pod št. 823;  -osnutek št.12 z dne 6.  julija 
1805, RAR M13P26, v Faganel (1999) pod št. 824; -osnutek št. 13 z dne 2. avgusta 1805, 
RAR M13P27,  v  Faganel  (1999)  pod  št.  825;  -osnutek  št.14  z  dne  4.  oktobra  1805, RAR 
M13P30, v Faganel (1999) pod št. 828; osnutek št.18 z dne 31. julija 1806, RAR M13P36, v 
Faganel (1999) pod št. 834; -osnutek št.22 z dne 8. februarja 1808, RAR M13P52, v Faganel 
(1999) pod št. 850 in -osnutek št.24 z dne 12. aprila 1808, RAR M13P55, v Faganel (1999) 
pod  št.  853. Vsebina  šestih  od  naštetih Zoisovih  osnutkov  se  delno  ali  v  celoti  nanaša  na 
človeške ribice. Tako je med drugim Zois Schreibersu redno poročal o vremenskih razmerah 
na Viru pri Stični (npr. da že dalj časa ni bilo dovolj močnega deževja, da bi narasle podzemne 
vode človeške ribice naplavile na površje) in o stanju osebkov, ki so bili že dolgo v ujetni-
štvu  (npr.  kot  edino  spremembo  pri  dveh  živalih,  ki  sta  preživeli  v  ujetništvu  že  tri  leta, 
navaja, da sta shujšani, poroča pa tudi, da sta se navadili na menjavo vode le enkrat mesečno). 
Schreibersu se večkrat zahvaljuje za novice o koloniji človeških ribic, naseljenih v umetnem 
podzemnem  rovu  v  dvorcu  Schönbrunn.  Sam  je  iz  izkušenj  ugotovil,  da  živalim  najmanj 
ustrezajo steklene posode, primernejše so kamnite ali lesene z veliko vode in apnenčastimi 
skalami. V osnutku z dne 6. aprila 1804 Zois piše o prvem poskusu skeletiranja poginjenega 
osebka (uspelo mu je izdvojiti le hrbtenico). V osnutku z dne 31. julija 1806 pa Schreibersu 
piše,  da mu pošilja  previdno posušen  celoten  skelet  osebka,  ki  je  poginil,  ko  se  je  ponoči 
splazil  iz  gojilne  posode.  Slednjemu  osnutku  prilaga  tudi  barvno  risbo  človeške  ribice  za 
primerjavo z risbami, ki jih ima Schreibers, in dodaja, da se bo Schreibersov barvni voščeni 
model človeške ribice brez dvoma najbolj približal naravni podobi. Podrobnosti o sami risbi 
ne navaja, pove pa, da je francoski častnik Siuave, sicer ljubitelj naravoslovja in arheologi-
Mojca JERNEJC KODRIČ: Zois in »sirene«
158
SCOPOLIA No 97 – 2019
je, vzel primerek (edini, ki so ga leta 1806 našli do konca julija), po katerem je bila ta risba 
izdelana. Gre  torej za Dorfmeistrovo risbo (obravnavana je kasneje v članku). Za človeške 
ribice so se navdušili še drugi francoski častniki, zato je moral Zois v francoščino prevesti 
del Schreibersove razprave iz 1801. V osnutkih pisem Zois glede Schreibersovih pomislekov, 
ali je pri Stični moč najti žival, katere ličinka bi lahko bila »človeška ribica«, med drugim 
navaja, da nihče v tamkajšnji okolici še ni nikoli videl take živali, kljub temu da je območje 
precej obljudeno. Transkripcija celotne ohranjene korespondence s Schreibersom bi razkrila 
še marsikatero  zanimivost  in dodatno osvetlila vlogo Zoisa v preučevanju človeških  ribic. 
Zoisova pisma Schreibersu pa so bila, tako kot tudi večina Schreibersove dokumentacije in 
del zoološke zbirke, uničena v požaru 31. oktobra 1848, ki je zajel dunajski muzej (Aljančič 
1997, 2007; Aljančič 2019). Po naključju se je ohranil že omenjeni voščeni model proteusa in 
primerek iz izvira Rupnice, po katerem je bil le ta narejen (Aljančič 1991; Aljančič in sod. 
1993). V Naravoslovnem muzeju na Dunaju se je model ohranil do danes, Aljančič (1991) pa 
ne navaja podrobnosti o samem primerku. 
Rednih srečanj naravoslovcev na Schreibersovem domu se je kot Zoisov poslanik udeleževal 
jezikoslovec  Jernej Kopitar  (1780–1844)  in  je o dogajanju v dunajskih naravoslovnih krogih 
redno v pismih poročal Zoisu (Kidrič 1939; Aljančič 1997). Kopitarju je Zois financiral študij 
prava na Dunaju. 
Slika 1: Naslovna stran separata 
Schreibersovega dela 'A Historical 
and Anatomical Description of 
a doubtful amphibious Animal 
of Germany, called, by Laurenti, 
Proteus Anguinus', objavljenega 
leta 1801 v 'Philosophical 
Transactions' londonske Kraljeve 
družbe. Vir: Knjižnica Narodnega 
muzeja Slovenije
Figure 1: Cover page of a reprint 
of Schreibers' work 'A Historical 
and Anatomical Description of 
a doubtful amphibious Animal 
of Germany, called, by Laurenti, 
Proteus Anguinus', published 
in 1801 in the 'Philosophical 
Transactions' of the Royal Society 
of London. Source: Library of the 
National Museum of Slovenia 
159
Slika 2: Ovitek separata Schreibersove 
razprave 'A Historical and Anatomical 
Description of a doubtful amphibious 
Animal of Germany, called, by Laurenti, 
Proteus Anguinus' z avtorjevim posvetilom 
baronu Zoisu z dne 25. maja 1801, v 
Londonu. Vir: Knjižnica Narodnega 
muzeja Slovenije (signatura II. 5135)
Figure 2: The cover of the reprint of 
Schreiber's work 'A Historical and 
Anatomical Description of a doubtful 
amphibious Animal of Germany, called, 
by Laurenti, Proteus Anguinus' with the 
author's dedication to Baron Zois on 25 
May 1801 in London. Source: Library 
of the National Museum of Slovenia 
(Signature II. 5135)
Človeških ribic Zois ni le pošiljal Schreibersu na Dunaj, marveč jih je tudi sam začel gojiti in 
raziskovati. Bil je prvi, ki je preučeval vedenje osebkov te vrste (Aljančič 1997). Med drugim 
je opazoval njihovo gibanje, odzive na dnevno svetlobo, vztrajno zavračanje hranjenja in srčni 
utrip. Pod mikroskopom je opazoval tudi pretok krvi v škrgah (Zois 1807, prevod Aljančič 
1997).  Zoisove  opise  živih  živali  in  ugotovitve  o  njihovem  vedenju  je  Schreibers  natančno 
citiral v svoji razpravi iz  leta 1801. Kot že omenjeno,  je navedel, da so bili vsi poskusi  tran-
sporta živih osebkov na Dunaj neuspešni, zato lahko posreduje opise slednjih le iz pisem, ki 
mu jih je skupaj s primerki poslal baron Zois. Schreibers v razpravi omenja pisma iz septembra 
1795,  novembra  1799  in  januarja  1800.  V  slednjem  je  Zois  med  drugim  zapisal  (glede  na 
poizvedbo Schreibersa),  da  so  bili  vsi  njemu  znani  primerki  najdeni  avgusta  ali  septembra, 
so pa  jih nekaj  ribiči videli že  julija. Avtor  je  tudi omenil, da Zois soglaša s Scopolijem, da 
gre za samostojno vrsto živali  (Schreibers 1801). Scopoli  je namreč 3. maja 1762 o svojem 
odkritju nove vrste pisal Carlu Linnéju (1707–1778) (pismo z dne 3. 5. 1762, Zbirka Linnaeus 
Society,  London,  L3077.14.8.,  prevod  Soban  2004).  Linné  jo  kot  take  sicer  ni  priznal  in  ni 
uvrstil v svojo 12. izdajo 'Systema Naturae' (Linnaeus 1766), saj je domneval, da gre zgolj za 
larvalni stadij (Soban 2004; Aljančič 2019). Kot je navedel Scopoli (1772: 74): » Slavni Linné, 
ki  sem mu poslal  sliko, meni, da gre za  ličinko kuščarice. Po mojem je  to samostojen  rod.« 
Človeško ribico pa omenja 13. izdaja 'Systema Naturae' (Gmelin 1789), v opombi, da položaj 
Mojca JERNEJC KODRIČ: Zois in »sirene«
160
SCOPOLIA No 97 – 2019
Slika 3: Naslovnica 29. številke ljubljanskega tednika 'Laibacher Wochenblatt' iz leta 1807, v kateri je bila 
objavljena Zoisova razprava 'Nachrichten von der im Dorfe Vir bey Sittich vorkommenden Fischart' (Poročila o 
vrsti ribe iz vasi Vir pri Stični). Vir: Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije
Figure 3: Front cover of the 29th issue of the 'Laibacher Wochenblatt' (Ljubljana weekly) from 1807, which 
published the Zois' disquisition 'Nachrichten von der im Dorfe Vir bey Sittich vorkommenden Fischart'. From 
the Library of the National Museum of Slovenia
161
samostojne vrste ne bo verodostojen, » dokler ne bo s soglasnimi in nadvse skrbnimi opazovanji 
več raziskovalcev dognano, da ne doživi več nobene, morda poznejše, metamorfoze« (Gmelin 
1789, prevod Aljančič 1997; Zois 1807; Soban 2004; Aljančič 2019). Medtem je vrsto znan-
stveno opisal Josephus Nicolaus Laurenti (1768) in jo latinsko poimenoval Proteus anguinus . 
(Izvod Laurentijevega dela pod signaturo 10407 hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije.) 
Podrobnejši in pravilnejši opis vrste je podal Scopoli (1772). Zois je dve človeški ribici gojil na 
svojem domu slaba štiri leta in živali se v vsem tem obdobju nista preobrazili (Zois 1807, prevod 
Aljančič 1997). Tako je dokazal, da med dolgotrajno gojitvijo ne pride do metamorfoze ter da 
gre dejansko za samostojno živalsko vrsto (Aljančič 1997; Aljančič 2019). 
Tednik 'Laibacher Wochenblatt' (priloga časnika Laibacher Zeitung) je leta 1807 objavil več 
kot tri strani dolgo Zoisovo razpravo z naslovom 'Nachrichten von der im Dorfe Vir bey Sittich 
vorkommenden Fischart' (Poročila o vrsti ribe iz vasi Vir pri Stični) (slika 3). Praktično celotna 
številka 29,  izdana dne 18.  julija 1807,  je bila posvečena Zoisovi sicer nepodpisani razpravi. 
Zoisovo  avtorstvo  dokazuje  predvsem  korespondenca  z  Jernejem  Kopitarjem.  V  pismih  z 
dne 1.  in 3. februarja 1809 ga je slednji namreč prosil za izvod članka in predlagal objavo v 
tujini,  v kar pa Zois ni privolil  (Kidrič 1939; Aljančič 1997). V Ljubljani  je bilo v  tistem 
času  zanimanje  za  človeško  ribico  veliko  (Aljančič  1997)  in  članek  je  bil  objavljen  le  dan 
po tem, ko ga je Zois dokončal. To je razvidno iz datuma, ki ga Zois navaja za dva primerka, 
ki  ju  je  takrat gojil na svojem domu. V razpravi (prevedel Aljančič 1997)  je Zois kot  tedaj 
edino znano nahajališče te vrste navedel Vir pri Stični in opisal geološke in geografske zna-
čilnosti območja. Kot prvi je zapisal slovensko ime živali: »Die Landleute von Vir, die es aus 
Tradition und aus Erfahrung kennen, nennen es bela riba, weißer Fisch, oder zhloveshka riba, 
menschlicher Fisch, wegen der fingerähnlichen Artikulation der Füßchen, und wegen seiner 
Fleischfarbe.« (»Domačini na Viru, ki  jo poznajo po izročilu in izkušnjah,  jo imenujejo bela 
riba ali  človeška  riba zaradi prstaste členjenosti nožic  in zaradi njene mesnate barve«  (Zois 
1807, prevod Aljančič 1997: 157). Glede Linnéjeve skrbi, da ne gre nove vrste opisati zgolj po 
njeni ličinki, Zois navaja: »Za razrešitev problema je bilo gospodu dr. Schreibersu, takrat profe-
sorju naravoslovja na Dunaju, poslanih več v vinskem cvetu shranjenih primerkov naših stiških 
ribic, da bi jih mogel anatomsko preiskati. Rezultat njegovih raziskav najdemo v Philosophical 
Transactions 1801, kamor ga je dr. Schreibers za svojega bivanja v Londonu dal pod naslovom 
A Historical and anatomical description of a doubtful amphibious animal of Germany, called, 
by Laurenti Proteus anguinus, with  2  plates.«  In  nadalje:  » V kabinetu  barona Zoisa  živita 
zdaj (17. julija 1807) dve živalci od oktobra 1803; obe sta shujšali in postali za polovico tanjši, 
sicer  sta  zdravi.  Lahko  bi  si mislili,  da  je  nedoločena Linnéjeva  doba,  tardiorem  forse me-
tamorphosin  (morda počasnejše metamorfoze),  v  skoraj 4  letih  že več kot  izpolnjena«  (Zois 
1807, prevod Aljančič 1997: 157–159). V razpravi je Zois natančno predstavil izsledke lastnih 
opazovanj človeških ribic in opisal njihovo vedenje ter ustrezne razmere za gojitev. Tako navaja, 
da podnevi mirujejo na skritih mestih, ponoči pa so aktivne. Kadar so nemirne, njihove škrge 
nabreknejo in se temno rdeče obarvajo. Kljub zavračanju hrane lahko dolgo živijo v primernih 
razmerah; voda mora biti primerne temperature in sveža vsakih 4 do 5 dni, gojilna posoda pa 
ne sme biti izpostavljena direktni svetlobi. Omenil pa je tudi nekatere izsledke Schreibersovih 
raziskav; med drugim je slednji odkril, da ima človeška ribica pokrnele oči, raziskoval je tudi 
zgradbo spolnih organov, zgradbo dihal človeške ribice pa je primerjal z dihali drugih dvoživk. 
V zaključku svoje razprave Zois navaja, da so mu 26. decembra 1804 po močni odjugi prinesli 
14 živali hkrati. Sicer so v izviru pri Viru pri Stični od leta 1798 dalje ujeli le 3 do 5 primerkov 
na leto. Vseh 14 primerkov je Zois poslal na Dunaj, kjer so jih pod pokroviteljstvom nadvojvode 
Janeza Habsburško-Lotarinskega (Erzherzog Johann) gojili deloma pod nadzorom Schreibersa, 
deloma pa v umetnem podzemeljskem rovu v dvorcu Schönbrunn (Zois 1807, prevod Aljančič 
Mojca JERNEJC KODRIČ: Zois in »sirene«
162
SCOPOLIA No 97 – 2019
Slika 4: Risba človeške ribice, ki jo je verjetno okrog začetka leta 1806 po naročilu barona Zoisa izdelal slikar 
Vincenc Dorfmeister. Skupaj z nekolorirano različico in z risbo glave gre za doslej najstarejše znane upodobitve 
človeške ribice, narisane po živi živali. Vir: Biblioteka SAZU; mapa z inv. št. XXV/2386:1, R98/1:1, iz zapuščine 
rodbine Zois
Figure 4: Drawing of an Olm by the painter Vincenc Dorfmeister, probably around the beginning of the year 
1806, made to order of Baron Zois. Including uncoloured version and drawing of the head these are the oldest 
known depictions of a human fish, drawn upon live animal so far. Source: Library of the Slovenian Academy of 
Sciences and Arts; folder with Inv. No. XXV / 2386: 1, R98 / 1: 1, from the legacy of the Zois family
1997). Zoisovo objavo omenja že Faninger (1984), kasneje še Aljančič (1997, 2007), Južnič 
(2009a,b,c,d) in Aljančič (2019). Prvemu prevodu Zoisove razprave (Aljančič 1997; ponovno 
objavljen 2007) sta sledila še dva: Južnič (2009a) in Južnič (2009b, prevod T. Žigon in avtorja; 
delno  ponovno  objavljen  v  Južnič  2009d).  Slednja  dva Aljančičevega  prevoda  ne  dosegata, 
predvsem zaradi neustrezne biološke terminologije (Wraber 2009).
Leta 1998 je bibliotekar Drago Samec v eni izmed map z zapuščino rodbine Zois, katere del 
hrani Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti, skupaj s tremi bakrorezi z upodo-
bitvami rib odkril tri risbe človeške ribice (Aljančič 1998, 2007; Aljančič 2019). Dve, kolo-
rirana (slika 4) in nekolorirana različica, prikazujeta celo žival, tretja, prav tako kolorirana, pa 
detajle glave človeške ribice (dorzalni in lateralni pogled) (slika 5). Marko Aljančič (1933–2007), 
raziskovalec in gojitelj te vrste, je v njih prepoznal že dolgo iskane risbe, ki jih je slikar Vincenc 
Dorfmeister  izdelal  po  Zoisovem  naročilu.  Risbe  sicer  niso  podpisane  in  datirane.  Zois  je 
zapisal: »Risbe po živih primerkih je izdelal gospod Dorfmeister, profesor tukajšnje risarske 
šole, in so bile poslane več ljubiteljem naravoslovja« (Zois 1807, prevod Aljančič 1997: 159). 
Cevc (2000: 361) navaja, da je Zois francoskemu častniku E. M. Siauvu tik pred odhodom iz 
Ljubljane 14.2.1806 podaril  »eno  sireno v  žganju«. Ob  tem zapisu v  svojem dnevniku pa  je 
Zois dodal, da  je kolorirano podobo  te  živali  izdelal Dorfmeister  (Cevc 2000). Risba naj bi 
torej nastala med letom 1804, ko je Dorfmeister prišel z Dunaja v Ljubljano, in začetkom leta 
1806 (Cevc 2000). Da je bila najverjetneje izdelana leta 1805, je predvidel Aljančič (1998:151), 
163
Slika 5: Risba glave človeške ribice (levo dorzalni in desno lateralni pogled), ki jo je po naročilu barona Zoisa 
izdelal slikar Vincenc Dorfmeister. Vir: Biblioteka SAZU; mapa z inv. št. XXV/2386:1, R98/1:3, iz zapuščine 
rodbine Zois
Figure 5: Drawing of the head of an Olm (left dorsal and right lateral view), painted by Vincenc Dorfmeister to 
order of Baron Zois. Source: Library of Slovenian Academy of Sciences and Arts; folder with inv. XXV / 2386: 
1, R98 / 1: 3, from the legacy of the Zois family
ki je obenem povzel: »Tako lahko rečemo – dokler ne bomo našli risbe (morda tudi po živem 
primerku), ki jo je Linnéju poslal J. A. Scopoli – da gre za doslej najstarejšo znano upodobitev 
človeške ribice, posneto v približno naravni velikosti po živi živali.« S sklicevanjem na v članku 
že  obravnavani  osnutek Zoisovega  pisma Schreibersu  z  dne  31.  julija  1806,  v  katerem Zois 
navaja, da je edini primerek, ki so ga ujeli v letu 1806 (do datuma osnutka), odnesel francoski 
častnik Siauve in da je po tem primerku tudi izdelana risba, lahko čas nastanka risbe še točneje 
določimo,  in sicer v  januarju ali začetku februarja 1806. Ni pa  ta podatek povsem zanesljiv, 
saj Zois v osnutku pisma Schreibersu z dne 17. oktobra 1806 navaja , da v tem letu niso ujeli 
niti enega samega primerka. Dorfmeistrove risbe so bile prvič objavljene v Aljančič (1998) in 
Aljančič (2019).
Mojca JERNEJC KODRIČ: Zois in »sirene«
164
SCOPOLIA No 97 – 2019
Zaključek
Zois  je  imel pomembno vlogo pri preučevanju človeških  ribic. S pošiljanjem primerkov z 
Vira pri Stični  je Carlu von Schreibersu omogočil natančne anatomske raziskave osebkov te 
vrste in predstavitev vrste znanstveni srenji. Zois je proteuse začel gojiti na svojem domu in 
jih preučevati. Ker so bil sprva vsi poizkusi transporta živih osebkov na Dunaj neuspešni, je 
Schreibers vse opise živih živali in njihovega vedenja povzel po Zoisovih pismih iz let 1795, 
1799 in 1800 in jih citiral v svoji znameniti razpravi iz leta 1801. Zois je bil  torej prvi, ki  je 
preučeval žive osebke. Svoje izsledke je predstavil v razpravi, objavljeni leta 1807. Poleg stro-
kovnosti ima omenjena razprava poseben pomen tudi kot njegovo domnevno edino objavljeno 
delo. 
V članku so prvič predstavljeni nekateri podatki o Zoisovem proučevanju človeške ribice, ki 
jih vsebuje šest osnutkov Zoisovih pisem Schreibersu, shranjenih v knjižnici Narodnega muzeja 
Slovenije. Prepisi izvirnikov osnutkov pisem so arhivirani na Inštitutu za slovensko literaturo 
in literarne vede ZRC SAZU. 
Summary
Zois sent rare specimens of Olms to naturalists abroad. He mostly supplied with them Carl 
von  Schreibers,  Director  of  the  Vienna's  Natural  History  Cabinet  (today's  Natural  History 
Museum Vienna).  Schreibers was  the  first  to  dissect Olms  and  examine  them  anatomically 
as well  as  to  present  them  to  the  expert  public worldwide. Zois  started  breeding,  and  rese-
arched  the  animal  himself. He was  the first who  studied  the  behaviour  of  this  species. The 
Zois' descriptions of  living animals and  their behaviour were accurately cited by Schreibers 
in his famous 1801 debate. Zois bred two Olms for nearly four years at his home, proving that 
longterm breeding did not result in metamorphosis into adults, thus confirming the opinion by 
J. A. Scopoli that it is actually an independent animal species and not merely it's larval stage. 
The weekly ‘Laibacher Wochenblatt’ published Zois' unsigned work ‘Nachrichten von der 
im Dorfe Vir bey Sittich vorkommenden Fischart’ (Reports on a species of fish from the village 
of Vir near Stična) in 1807. In the disquisition Zois was the first to write down the Slovenian 
name of the animal, to present the findings of his own observations as well as to describe the 
behaviour of Olms and the appropriate husbandry conditions.
The article presents  for  the first  time some information on Zois'  study of  the human fish, 
contained in six drafts of Zois' letters to Schreibers, kept in the library of the National Museum 
of Slovenia. The transcripts of the originals are archived at the Institute of Slovenian Literature 
and Literary Studies ZRC SAZU.
Zahvala 
K besedilu sta bistvene komentarje prispevala dr. Dragan Božič (znanstveni svetnik Inštituta 
za arheologijo ZRC SAZU) in Gregor Aljančič (Jamski laboratorij Tular, Društvo za jamsko 
biologijo). Za dragocene napotke in predloge dodatnih virov literature se jima iskreno zahva-
ljujem. Dr. Božič me je med drugim opozoril, da knjižnica Narodnega muzeja Slovenije hrani 
del korespondence med Žigo Zoisom in Carlom von Schreibersom, in na nekaj del Stanislava 
Južniča, v katerih je obravnavana tudi Zoisova razprava o človeški ribici. 
165
Literatura / References:
Aljančič, M. 1984: Človeška ribica v dolenjskem krasu in njegovem obrobju. Naše jame, 26: 
39–45.
Aljančič, M., 1989: "Človekova" ribica in druga imena naše jamske dvoživke. Proteus, 51 (9- 
10): 365–366.
 Aljančič, M., 1991: Človeške ribice iz voska. Proteus, 54 (1): 41–42.
Aljančič, M., B. Bulog, A. Kranjc, D. Josipovič, B. Sket & P. Skoberne, 1993: Proteus: 
skrivnostni vladar kraške teme. Vitrum, Ljubljana, 75 str.
Aljančič, M., 1997: Žiga Zois in človeška ribica. Ob 250. obletnici rojstva velikega razsvetljenca. 
Proteus, 60 (4): 152–159.
Aljančič, M., 1998: Najdene stare risbe človeške ribice. Proteus, 61 (4): 151.
Aljančič, M., 2007: Žiga Zois in človeška ribica. Glasnik Slovenske matice, 29–31, 2005/2007, 
1–3: 136–144.
Aljančič, M., P. Svetina & S. Granda, 2001: ZOIS, Žiga. Pp. 216 v Voglar D. in sod. (ur.): 
Enciklopedija Slovenije. 15. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana, 416 str.
Aljančič,  G.,  2019:  History  of  research  on  Proteus anguinus  Laurenti  1768  in  Slovenia 
(Zgodovina raziskovanja človeške ribice (Proteus anguinus Laurenti 1768) v Sloveniji). Folia 
biologica et geologica, 60 (1): 39–69.
Cevc, E., 2000: Človeška ribica, baron Žiga Zois in slikar Dorfmeister. Proteus, 62 (8): 359–361.
Faganel, J., 1999: Zoisovi rokopisi. Popis I. ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 183 str.
Faninger,  E.,  1984:  Sigmund  Freiherr  Zois  von  Edelstein  (Žiga  baron  Zois  pl.  Edelstein).
Geologija, 27: 5–25.
Freyer, H., 1846: Fortsetzung des Verzeichnisses der bis Ende des Jahres 1845 dem Museum 
in Laibach erehrten Geschenke. Illyrisches Blatt 36: 13–15.
Gmelin, J. F., 1789 Caroli a Linné, Systema Naturae 1(3), Leipzig, 1033–1516 str.
Grošelj, P., 1933: Kako so odkrili človeško ribico? Proteus, 1 (1): 1–7.
Hochenwart, F., 1838: Protheus anguinus . Beiträge zur Naturgeschichte, Landwirtschaftund 
Topographie des Herzogthums Krain, 2 Heft. Joseph Blasnik, Laibach: 37–54. 
Hoppe,  G.,  1984:  Die  Beziehungen  von  Baron  Sigmund  Zois  (1747–1819)  zu  Berliner 
Naturforschern. Geologija, 27: 27–38. 
Južnič, S., 2009a: Med prvimi je raziskoval človeško ribico. Delo, Znanost, 30.4.2009, 51 (99): 
19 .
Južnič, S., 2009b: Žiga Zois s človeškimi ribicami iz Stične . Rast, 20 (3–4): 345–353.
Južnič, S., 2009c: Jezuitska dediščina barona Žige Zoisa (ob 200-letnici Ilirskih provinc in 190-
letnici Zoisove smrti). Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 57 (3): 471–490. 
Južnič, S., 2009d: Zoisove geografske knjige. Geografski vestnik, 81 (1): 65–76.
Kidrič, F., 1939: Zoisova korespondenca 1808–1809. Korespondence pomembnih Slovencev 1. 
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, 225 pp.
Laurenti,  J.  N.,  1768:  Specimen medicum exhibens synopsin reptilium emendatam 
cumexperimentis circa venena et antidota reptilium austriacorum. J. T. Trattnern,Viennae, 
214 str .
Linnaeus, C., 1766: Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, 
species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Holmiæ. 
Mojca JERNEJC KODRIČ: Zois in »sirene«
166
SCOPOLIA No 97 – 2019
Schreibers,  C.,  1801:  A  Historical  and  Anatomical  Description  of  a  doubtful  amphibious 
Animal of Germany, called, by Laurenti, Proteus Anguinus . Philosophical Transactions of 
the Royal Society of London, 91: 241–264.
Scopoli, I. A., 1772: Annus V. historico-naturalis. Ch. G. Hilscher, Leipzig, 128 str.
Soban, D., 2004: Joannes A. Scopoli – Carl Linnaeus. Dopisovanje 1760–1775 (Correspondence 
1760–1775). Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 349 str.
Steska, V.,  1919: Baron Žiga Zois.  (1747–1819.). Ob  stoletnici  njegove  smrti  sestavil Viktor 
Steska . Dom in svet, 32 (9/12): 277–286.
Valenčič, D., E. Faninger & N. Gspan-Prašelj, 1991: Zois Žiga (Sigismundus) pl. Edelstein. 
Pp. 832–846 v Munda J. et al. (ur.): Slovenski biografski leksikon. Petnajsti zvezek. SAZU, 
Ljubljana, str. 781–1049.
Vidmar, L., 2010: Zoisova literarna republika: vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in 
Slovanov. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 341 str.
Wraber, T., 2009: Dr. Južnič in (znanstvena) resnica. Delo, Znanost, 51 (109): 19.
Zoisova korespondenca. Sveženj XI,  (gradivo s skupno oznako RAR). Knjižnica Narodnega 
muzeja Slovenije (transliterirani osnutki pisem Zoisa Schreibersu arhivirani na Inštitutu za 
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU).
Zois, Ž. (Anon.), 1807: Nachrichten von der im Dorfe Vir bey Sittich vorkommenden Fischart. 
Laibacher Wochenblatt, 18.7.1807, 29: neoštevilčeno.