PROIZVODNJA UMETNIH GNOJIL Svetovna proizvodnja umotnih gnojil nenavadno naglo narašča in se je v mi-nulem desetletju povečala za več kakor dvakrat. M&dtem ko je 1. 1939 znašala 8,9 milijotia ton, 1.1946 pa 6,6 milijona ton, je bilo 1. 1956 proizvedenih 20.2 milijona ton umetnih gnojil. Vzporedn« z narašča-;iiem proizvodnje se zelo naglo povečuje tudi uporabk umetnih gnojil v kmetij-stvu. Značilao je, da se povečuje uporaba umetnih gnojil posebno naglo v tistih dr-žavah, v katerih je njih uporaba že široko razšiTJena. Umetna gnojila v 1.1956 (v tisoč tonah): ProiBTodnja Evropa 1-1.228 Severna in Srednja Amerika 6.424 Južna Amerika 403 Azija 1^50 Afrika 231 Oceaoija 695 PetTošnja 9.297 6.708 338 1.834 490 76i. Pri evropskih državah je značilno znat-no povcčanje proizvodnje umetnih gnojil, ker vsi večji evropski proizvajalci zala-gajo svetovni trg s presežki svoje proiz-( vodnje, pri ftemer se kot največji kupci pojavljaj« Severna Amerika in azijske države. Razpredelnica, ki jo objavljamo. kaže razmerje med posameznimi. država- iiii v proizvoduji in potrošnjj umetnih gnojil (v tisoč t-onab.): Proizvodnja Franoija 2.074 2.525 Zah. NemSija 2.902 3.135 .\Lzozemska 1.048 1.090 Belgija 525 580 Ceškoslovaška* 91 Poirošnja 1954/55 1956/57« 1.454 1.670 1.820 1.897 463 Danska Norveš'ka Poljska8 Anglija Svica Jugosiavija3 82 219 175 610 20 121 91 85 246 280 688 20 268 441 521 157 3)1 121 210 841 71 400 331 140 345 122 260 971 74 540 1 Ooeaa 1 Nepopolni pod«tki 3 Po podatkih Zveznega zavoda za stati-stiko. Vir podatkov: FAO — letoo poročilo o proizrodnji in potrošnji ttmetnit gnojil r Ietn 1956. * Po perspekttTnem plann raz7voja kme-tijstva se bo v Jiiffoslanii jx>r?čala po-trošnja umetnih ffnojil v 1. 1957 ua 0,8 mi-lijona ton, do 1. 1961 pa na 2,2 milijona ton. Povprečna potrošnja nmetnih gnojil na hektar obdeioTalne oovršine se bo tf>-roj povečala od 80 kg v 1. 1957 aa 220 kg v 1. 1961.