.Gorica*
izhaja vsaki torek in soboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
Urednistvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni',
ulica Vetturini St. 9, kamor ju
naslavljati pisma.
Nefraukirana pisma
sc m> sprejemajo, enako se ne
uvažujejo pisma brez podpisa.
Rokopisi
dopisov se ne vračajo.
GORICA
TBLBFON It. 201.
.bonea" *
sfane na leto 10 K, za pol let»
b K, za četrt leta 250.
Upravnlitvo
se nahaja v „Narodni Tiskam:"
ulica Vetturini   St. 9.
La <>gla*e
se plačuje od čveterostolpne petit
vrste po 14 vin., za večkratni
natis primeren popust.
PtiHMineziK* fltt»vilke
sianejo 8 vin. in se prodajajo «
raznih goriških trafikah.
St. 82.
V Gorici, v soboto dne 12. oktobra 1912.
Leto XIII.
Kocka |e paella.
Dolgo, dolgo so sedeli gospodje d'-
plomati pri zclenih mizali in ustvariaü
raznc naertc in pogodbe. Predpisali so
Turku, tako in tako moraš delati, tako
ukaziijcnio mi diplomatic rnski, franco-
ski, angleški, a Turki so si mislili, le de-
laj načrte, mi sc zanjc tako in tako re
brigamo. Poslali so diplomatic Svojc y...\-
stopnikc tudi v Cctinjc, v Belgrad in
Sofijo, a prisli so prcpozno. Diplo-
niacija, ki jc dolge tedne scdcla pri '-az-
nih pogovorih, ni ustvarila popolnoma
nič. Vsi poincniki so bili res le diplo-
maticni, kajti vspeha niso imcli niti za
lek. Dr. Šustcršič je v delegaciji dohro
povedal, da so se dogodki na Balkanu
razviiali ze davno v tcj smcri in sicer
čisto naravno. Diplomatic so ta razvoi,
bi rekli, zaspali in zavcdcli so sc sele.
ko so zagledali prctl scboj zevajočega
zniaja, preteeo vojsko. Kakor niravljin-
ci so planili sedai na dan. od vseh stra-
ti i so frčale vesti in telegrami, na vseh
koncih in kraiih so bili scstanki, kaj ii'
kako naj se stori. Državc na Balkanu
pa so sic svojo pot, razvoj balkanskega
vprašanja je preživel žc svoj vrlumec,
knzo, in prišla jc odločilna doba, ka-
tastrota. Ako hi bili diplomatic zasledo-
vali naravni razvoj bankanskili krščan-
skih držav, bi bili morali vedeti, da cn-
krat pridc med Turkom in kristjani do
obračima. Sicer so niorda to že neka-
ten vcdcli, a zaveddi so sc rcsnosti po-
ložaja sele ob dvanajsti nri, gasit so pri-
sli, ko je že gorelo cclo poslopjc. Na
vsak način je doživela cela evropska
diplomacija precej neprijeten »fijasko«.
ker jc smatrala svoje diploinatičnc pre-
brisanosti za dovolj moene, da bi nsta-
viia tok balkanskih dogodkov, ko sc jc
ta tok že izprožil. Prej kcdaj morda bi
se bilo dalo to vprašanjc rešiti na ta
način, a še takrat bi bilo treba skrajne-
ga napora. Danes jc prepozno in razni
svctovalci in pogodniki pac nimajo dru-
gega opravka, kot gledati, kaj se bo šc
razvilo. Naravni tok in naravni razvo.i
gresta svojo pot in sc nc brigata dosti
za zclcnc mize in za gospode v črnili
frakih in cilindrih.
Narodi so govorili na ßalkanu, nc
diplomatic. Omenili smo že enkrat, da
niso kralji in carji na Haikanu razgla-
sili vojne, ampak Ijudstvo. Ljudstvo je
tako hotelo in kralji so Ic pritrdili. Oo-
voril je car Ferdinand v sobranju v So-
üji, govoril je kralj Peter na skupščini
v Helgradu; oba sta potrdila, kar je že
ljudstvo sklenilo. Mir, mir, so vsklikaii
evropski diplomatic in delegatje, v o i-
11 o jc kričalo ljudstvo. In tudi tu jc ob-
veljal latinski rek: vox populi, vox Dei.
Kdo luij se stavi v bran teiiui toku, kdo
naj ga zabrani.
Ako odprciuo knjigo zgodovine,
ako poglcdaino dogodkc nasili jugo-
slovanskih bratov iz časa turških voj-
ska, tedaj bomo razumeli, da psiholo-
gično sploh ni bilo drugače mogoče,
Dayna stolctja so že uiiiuila. odkar jc
prisel Turck v one krajc, dolgo vrsto
Rnvic in bridkosti je prizadel sosednim
narodom. Kulturno Turki niso bili nik-
cla'" zniožni ničesar; kar so imeli, so
vstvarilUArabci in še to sc ni vzdržalo.
Noč in clan je stal svoj čas Srb na stra-
™* da inu ni turška tolpa zapalila koče,
oolgarska kri je neStetokrat pojila bal-
«anske obronke. Potoki krvi in solzä
so niočili te nesrečne zenilje iu narodi
tja in stoletja so prcšla, nikjer se ni pri-
kazala zvezda svobode. Pozno še Ic U
prisijala, a mrkla in teinna je bila zem-
lja, na katero so padali njeni bledi zar-
i\i. Kje je ona slava, kje ona niogočnost.
cast in dika Srbije in Bolgarije? Kie so
slavni carji, kje knezi in pleuiiči? No-
benega nikjer, vsi mrtvi. In od slavnili
cesarstev ni ostalo kot le peščica ne-
obdelane, izropane zemlie. Kakšno jc
zopet vstalo grško kraljestvo po dolgi
turški sužiiosti? Kje so oni easi, ko so
živeii grški junaki, ko so ^rški innetniki
proslavljali Homcrja in Alrila? Yse kon-
čano, vse uničeno.
Tak je bii pogled pred sto leti na
tc male balkanske državice. ki so zače-
Ic sc ic takrat, nckatere se le iioznciv."
v resnici n o \r o življcnje. Nie iim ni
ostaio od nekdanje slave kot s p o m i n
in še ta spoinin se je zdelo, da spi, da
ic zc nckako nirtev. lJrvi kulturni kora-
ki novega življcnja in potcin eiicrgicno
stopanjc dalje je tc narode nekoliko od-
vrnilo od misli na prctcklost. Niso vteg-
nili niti misliti na to, kar jc bilo. kajti v>
danjost je zahtevala ogrotnno dela od
njih. \' nekaj desetletjili so niorali do-
speti na kulturni lestvi do drugih naro-
dov, ki niso občutili turškega jarma, ki
so o Turku in njegovi nasilnosti slišaii
komaj praviti. A ta kulturna nirzličnost,
lo \rrvenje in hitenje za izobrazbo, v.i\
iz|K)poInjeiijeni vendar ni miieilo spo-
minov na nekdanje case odvisnosti,
gr^iikosti in tr;;kosti. Rod za rodorn si
je pripovedoval o stari slavi, guslarji in
pcvci so pcvali o cariu Dušanu in kra-
ljevičn Markn in nebroj vasi in selišč ic
spominialo na turske ease. Ali ni vse to
zbudilo v narodu zopet starili sil. srarili
nioči, a tudi starega sovrastva. Nc Ic
rodno, plcmsko sovrastvo igra tu \cli-
ko nlogo. ampak tndi kulturno in ver-
sko. Dvc kulturni naziranji. krsčanstvo
in inohanicdanstvc). vse to se ui dotika
in nasprotia so skoro iicpreuiostlji\:;.
Naj sc trudijo diploinati pri svojih spi-
sih in poročilih kakor hoeeio, clcnicr,-
tarnih, naravnih sil nc bodo inogli nik-
dar ugonobiti. Večkrat že je treila azi-
jatska in evropska kultiira jedna ob
drugo, žc Homer je vi spcvi nam pojö o
tcin bridko, krvavo pcscni. In tu sc da-
nes ponavlja ista igra, ki se je že vcč-
krat igrala ob cvropskili vratili, Ic osc-
be so druge.
Nekam cudne sc zdc te boinc no-
vicc marsikomu, skoro nevenetne. Pu •
ske pokajo že prav pošteno. armada 7x
sili na armado, a pri vseiu smo nckako
čudovito mirni. Nie se prevec nc ra/-
burjaino, niinio pijcmo svojo črno kavo
po kosilu in nikdo skoro ne pomisli, d;
ie za avstrijsko mejo vojska, prava
praveata vojska. Mesčan gre mirno
svojo pot, poslancc debatira pri dclcga-
cijah. Veliko upanj se jc stavilo \- po-
ročila zadnjib dni, a \-sc jc splavalo po
vodi. Mir na Balkanu je razbit in nior-
da ne Ic na Balkanu, ampak sc dalje.
Ako nisino ravno posebno idealni. nc
bomo vcrjcli zabtcvaui Srhov in Hol-
garov, Čcs. oni hočejo v Makcdoniji l.:
reformc, oni hoeejo le kršeanskega gn-
vernerja. oni liocejo, da se Turcija rc-
formira. To so le besede; razsirje-
nje posesti, razširjcnje domačili
mej, to je eilj cele operaeije. Koristi lio-
ccjo zase in svoj narod, ne le idealnili
reform za svoje sobrate. In tu je zopet
nov moment, ki se ne bo dal kar tako
rcšiti. Ako zvezni    nasprotniki    potro
njegove posesti. In velevlasti težko da
bi gledalc to tako z mirnim očesom ii:
zna se zgoditi, da tisti diplomatic, ki ni-
so utegnili zapreeiti vojske na Haikanu,
pridejo še v težji položaj kakor so bili.
Sed.tj liocejo vojsko omejiti na Balkan,
ii iiiDidc; bedo šli tudi pri tej »omejitvi"
dogodki ravno tako inimo njih kot so
šli sedaj.
Koeka ic padla! Balkan je v pla-
menu in vsa stvar j'e za nas toliko veeje
va/.nosti, ker s m o s o s e d j e. Ni nam
vse eno, kaj sedaj nastane, kajti od se-
daj naprej smo kolikor toliko prizadeti
tudi mi Avstrijci. \ edno se je povdarja-
lo, da ima naša zunanja politika svoje
torišee na Balkanu. zato je sedaj zj
nas to vpraš«".nje dvakrat bolj važno. In
čc je kcdaj bila, je sedai potrebna jasna.
odkrita in očitna l-:cseda nasproti jav-
nosti, kajti za diplomaticne fraze so ča-
si v resnici preresni.
0 pruem gospodin]-
skem tečaju.
Srcdi mescca maja se ie otvoril
prvi gospodinjski tecaj na slow oddel-
ku dezeine kmctijske sole s pomoejo
državne in dezeine podpore.
I »e/.elni odbor. uxerjen o važnosti
tečaja za napredek na kmetih v gospo-
darskem in socialnem oziru in svest si
velike odgovornosti za vspeh ali ne-
vspeh tega pri nas novega podjetja. je
vsnrstavil \-se svo'c moči. dabi zadoscal
vscin opravieenim zahtevam za rediii
in vspcsni razvoj tega tecaia.
Teeaj sc je vrsil pod \odstvom g.
ra-iiatclia Štrckelj-a. a gojenke so bile
i/.ročene neposredno v nadzorstvo čč.
šolskili sestcr, ki so tudi podučevalc
vse predmete. ki spadajo strogo v žen-
sko podroeje. Hruge predmete so po-
dučevali gg. ravnatelj ^trekelj. katehet
dr. Šorli. pristav Podgornik. dr. Bačar
in naducitelj Lavrenčič.
I'mljivo ic. da so gospodjc, ki so
nosili v prvi vrsti odgovornost za to
novo podjetje, ncstrpno pričakovali
sklcp teeaja. ki ic za deželo velike važ-
nosti. Toda vže površen vpogled v za-
vod incd tecajevo dobo ic kazal, da
vspeh mora biti dober.
In res, skusnje. ki so se pričele ob
l!>. uri due 5. t. m. v prostorili dež. kmc-
tijske sole, so opravičile nade, ki so sc
stavile \- ta tečaj. Kdor je bil pri izpitu
navzoe. se jc preprieal o potrebi in važ-
nosii i .kill tcčajcv za našo deželo. iu
vsi navzoci, vabljeni gospodjc in stari-
si, so obdidovali preeizne odgovore go-
ienk na vprasanja v vseh predmetih in
no občndovali tudi njih prijazeu in po-
ginuen nastop. Vse se je divilo lepemu
in ubranemu petju pri sv. maši in pri in
po izpitu. In razstava roeuih del v po-
sebni dvorani je bila živa priča lepega
napredka na tem polju in je jasno govo-
nla. kaj se labko doscže z marljivostjo,
vstrajuostjo in požrtovalnostjo v tcku
petih meseeev.
In te liubke, prijazne gojeuke. ki so
preživele pod nadzorstvom solskih se-
stcr pet meseeev na zavodu z ueenjem
in nepretrganim delom od ranega jutra
do pozno v večer, so-li z veseljem za-
pustilc to mesto vstrajnega dela in se
radostno vrnile na dorn? Videlo se jim
je, da tcžko zapušeajo ta zavod, in ros-
nih oei so se poslavljaje od čč. šolskih
onih, ki so se zanimali  in so podpirali
gospodinjski tečaj.
Ce dodamo še, da jc vladal ves čas
tega tečaia na zavodu vzoren red, da
se je polagala velika važnost na vse-
stransko snago po sobali. spalnicah,
dvorišču in na vsem posestvu; če o-
poninimo dalje, da je delovalo vse uči-
teljstvo v harmonični slogi za napre-
dek gojenk in vstrajno in z navduše-
niem reševalo piemenito in važno, a
težko nalogo, ki mu ie bila s tem teea-
iem naložena: trdimo lahko brez ugo-
vora, da so zadobile gojenke v tem
kratkem času \se predpogoje. ki jih
vsposobljajo, da postaneio pridue in
vzorne gospodinje. Kdor ie vse to videl,
mora priznati, da ie \'speh teeaja po-
poln.
Ta utis je napravil tudi gotovo so-
botni izpit na e. kr. namestništvenega
svetnika, voditelja okr. glavarstva g.
Rebeka, ki se je izrazil v lepcm nago-
\ oru po izpitu v tem sniislu, se zahva-
li! dež. odboru, čč. š. sestram in vsemu
ličiteljskemu osobju na tem nepričako-
venem vspehu ter obliubil v svojem in
iinenu navzoeega g. ccs. svetnika Frii-
l:auf-a, da bosta po možnosti skrbela za
to, da bo vlada podpirala tudi za naprej
to važno podjetje.
Prof. Berbuč se je na to zahvalil
\ sem onim, ki so podpirali na katerikoli
način ustanovitev in vzdržcvanje teea-
ja, priporočal ie gojenkam. naj skušajo
tukoj cloiiia premisijcnoMn previdno u-
veljaviti vse, česar so se tu uaueile in
naj porabijo prosti čas doma v to, da
spopolniio svoje znanje po navodilili. ki
so jih dobile na zavodu. Naglašal ie.
naj ne iscejo razvedrila, ki je sicer po-
trebno, v lirupnih in bliščečih veselicah,
rnarveč geslo naj jim bode: >.\\o.i dorn,
moj svet!« Tenni naj posvetijo vse svo-
je moči in skrbi. Ta naj jim bod^ sve-
tisče. katero naj urejuje in čuva njih lju-
bezen. Konecno jih jc pozval kakor tudi
vse navzoče. da se tudi pri tej priliki
spominjajo našega največjega dobrot-
nika, uašega cesarja Fr. Josipa I. ter
mu zaorijo trikratni »živio!«
Krepko so zadoneli živio-klici po
solski sobi in gojeuke so zapele navdu-
seno cesarsko pesem.
Za tem se je tudi g. ravnatelj Štre-
kelj zahvalil vsem dobrotnikom na
podporah za ta važni tečaj, prosit jih
podpore tudi za — naprej ter jim vs-
kliknil: Bog jih živi!
(.lojenka cc sc ne motinio —- 2\-
gon s Krasa se ie v priprostih, a v sree
segajočih besedah zahvalila' posebno
dež. odborniku Berbucu in celemu od-
boru kakor tudi gospodu okrajucuui
gla\ arju za podpore tecaju ter obljubila
v imenu gojenk, da hoeejo se izkazati
vredne teh podpor s tem, da izpolnijo
nade, ki so se stavile vanje. Z lepim.
ubranim petjem pod vodstvoin g. nad-
ucitclja l.avreneiča se je zaključil izpit.
O. nainestništveni svetnik Rebek
ic |)otem razdelil gojenkam sprieevala,
in odbornik Berbuč je povabil stariše in
navzoeo gospodo na izpitno kosilo, ka-
tero so morale skuhati pod nadzor-
stvom š. sester one štiri gojenke, ki so
bile za ta dau na vrsti, da pomagajo v
kuhinji. Gojenke so prestale ta izpit po
soglasnem priznanju vseh navzočih »z-
o d 1 i k oa. Namen temu kosilu je bil tu-
di, da dokažejo gojenke, ali bi znale
same, kako je streči in postopati pri pri-
kosilu oziroina ali bi znalc dati toza-
devna navodila drugim. Tudi to na-
logo so izvršile izborno in povsem hva-
levredno.
Umljivo, da ni manjkalo pri obcdu,
pri katcrem je vkidalo nekaljeno vese-
Ije, tudi napitnic. (i. nam. svetnik Re-
bek se je spominjal v svoji lepi napitni-
ci onih oseb, ki so pripomogie h temii
lepemu vspehu, posebno dež. odbora in
navzocega odbornika Berbuč-a, čč. s.
sester, ravnatelja Streklja in vseli uenih
moei na zavodu. ter jiin napil. Ravna-
te!j Štrekelj je napil g. okrajnenui gla
varju, in> prof. Berbuč g. ^s. svetniku
Friiliaiit-u, ki se zelo zauima za gospo-
darski napredek na Goriškeiu.
Oponniinio se, da sta se zrcalili za-
dovoljnost z vspehom tečaja in hvalež-
nost do onih, ki so ga uprizorili, v ros-
niii oeeh onih mater, ki so bile nnvzočo
pri sklepu tecaja, in v veselih obrazih
oeetov in sorodnikov gojenk.
Tako je koneal pm gospodinjski
tečaj na slov. oddelku kuietijske sole.
Želimo, da bi se razvilo to lepo
brstjc, ki je zraslo na vrtu tega tecaja,
v domačem ozračju v krasne evctke. ki
bodo družitii v korist, starišem v ponos
in obeinam v cast!
Uojna na Balkanu že izbruhnila.
Napoved vojske.
V torek'je črnogorski kralj prese-
kal diplomatics vozelj ter kratkomalo
napovedal Turčiji vojsko. Medtem ko
je kralj govoril v Cetinju svojemu na-
rodu. je zapušeal zastopnik Črnegore v
Carigradu. Planienac, turškega mini-
stra za ztmanje zadeve, potein ko mu ie
izročil vojno napoved.
Posredovanje velesil ponesrečeno.
lsti dan. in sicer samo par ur po-
zneie, so se oglasili avstrijski in ruski
državni zastopniki v inienn evropejskili
velesil pri zunanjih ministrih v Belgra-
(hi. Soiiii in Atenali, da bi jih še v zad-
njem trenotku pregovorili, naj se ne
prenaglijo — a bilo je prepozno. Izve-
deli so, da je prepozno in pa tudi. da bi
bilo posredovanje brezuspešno, ker so
balkanski narodi dovolj easa čakali. da
prisilijo evropske velesile Turčijo k iz»
vedbi toliko in tolikokrat obečanih re-
form. Osvoboditev kristjanov na papi-
rju ni inogoča, zato naj puška govori.
Prvi strel oddala baterija kraljeviča
Petra.
Južnozapadno od Skaderskega je-
zera so Crnogorei pričeli prvi napac!
proti turškim postojankatn. Prvi strel je
oddala baterija kraljeviča Petra, ki \;
topniearski stotnik. V 21. minutah so
Crnogorei zapodili Turke iz njihovili
»kul«. (»Kule« so približno kakor straž-
niee pri solkanskem ali avškem ali sv.
lucijskem mostu zgrajene vojašniee.
Nahajajo se na saniern ter so tvorile v
časih, ko balkanske države, posebno pa
Crnagora. niso iniele še topov za o-
brambo proti strelom iz pušk še prav
c'obre trdnjavice. Avstrija ima v Krivo-
šiju ter v Hercegovini mnogo takiii
^kuln. Artiljeriskega ognja ne moreje
vzdrzavati.)
Prehod čez Bojano.
Crnogorei so na vee krajih preko-
raeili reko Bojano, ki je odtok Skader-
skega jezera v morje. N^padli so Turke
ter jih zapodili v beg. Od tu korakajo
proti Skadru.
Boji blizu Podgorice.
Komaj 5 km od turške meje se na-
haja severno od Skaderskega jezera
črnogorsko mesto s trdnjavo Podgo-
rica. Tu se nahaja vrhovno poveljstvo
ernogorske armade. Crnogorei so na
več krajih prestopili mejo ter zapodili
Turke iz raznih »ku\<(. Tako na planini
Rogaj in Šipčanik. Razstrelili so trdnja-
vo Dečič ter se nahajajo pred mestorn
Tuzi, kjer so se zbrale večje turške
čete. Posadka I" ' -a ;;e je udala in
prepeljali so \0)<l m> poveljnika kot
jetnike v Podgorico.
Crnogorei oblegajo sedaj Tuzi. Ko
pade Tuzi, imajo prosto pot v Skadar.
Skadar je glavno tržišče zapadane Tur-
čije. Razdeli se v turški in krščanski
del, kar se takoj spozna po različno
zgrajenih hišah. V Skadru je vse polno
jako bogatih trgovcev.
Iz Belgrada se poroča, da so Črno-
gorci   prieeli  bombardirati    turški  del
most:»  Sk'jidnr
Boji v sandžaku Novipazar.
Crnogorei so prestopili tudi mejo
sandžaka Novipazar. l:'ri mestu Berane
so ualeteli na tin ško vojastvo, ki so ie
zapodili. Mesto Berane pa so zasedli.
18 turških bataljonov obkoljeiiih.
Na levem bregu reke Lnn se nalia-
ja IS bataljonov turškega vojastva, ki
sc obkolieni. Na eni strani jini stoje na-
sproti Crnogorei, na drugi pa hwilison.
Mesto Tuzi zavzeto.
Najnovejša poročila pravijo, da so
Crnogorei vceraj zavzeli mesto Tuzi.
Poveljnika turske posadke so vjeli ter
odvedli v kraljevo vilo Kruševac pri
Podgorici ob reki Moraea.
Boji ob dveh frontah.
Kakor je razvidno, pričeli so Cruo-
gorci na dveh frontah svoje bojne ope-
racije, in sicer proti jugu in proti vsho-
du oziroma severo-vshodu. To je stra-
tegie.no popolnoma pravilno in zahteva
od Tureije, da razcepi svoje bojne sue
Srbija in Bolgarija.
Pričakuje se vsaki eas, da napove-
ste tudi Srbija in Bolgarija vojsko Tur-
üji. Ponovni poskusi velesil, da bi te
dve državi odnehali, so se ponesrečiii.
Srbija se je že trdno odloeila za vojsko
Enak odgovor bo dala tudi Bolgarija.
Razpoloženje v Bolgariji je tako, da
ima bolgarski car izbero med vojsko in
revolueijo.
Grška.
Na vojno pozorišče bi prišla Grška
kot zadnja. Turki so ustavili v Bosporu
več grških parnikov, ki so prevažali ži-
to in druge stvari iz Odese, Qalaca in
drugih trgov Črnega morja. Pošiljatve
so bile namenjene za Grško, Francijo,
Angleško in Nemčijo. Vse te države so
protestirale proti postopanju Turkov,
ker se s tern krčijo njihovi interesi. Se-
daj se pa poroča, da bo Tureija izpusti-
la zaplenjene ladije, ker je intervenirala
tudi Rusija. Ladije zapuste Dardanele z
rusko zastavo.
Rusija mobilizira proti Avstriji.
Oficielna trditev, da vlada med Av-
strijo in Rusijo glede balkanskega vpra-
sanja popolno sporazumljenje, je Ie di-
plomatična fraza brez nobene garau-
cije. To dokazuje že dejstvo, da je Ru-
sija kratko predno je nastal sedanji kri-
tični položaj na Balkanu, izvršila »po-
skusno(?)u mobilizacijo na rusko-Polj-
skem. Sedaj se pa zatrjuje, da Rusija
spopolnjuje to mobilizacijo. 150 polkov
namerava Rusija še poslati na rusko-
Poljsko. V ozemlju ob reki Don pa ima
Rusija pripravljenili 1800 vagonov, ki
naj bi služili za prevoz tega vojaštva.
Boji ob srbski in bolgarski meji
so bale že pričeli. Poroča se, da so se
vršile tako ob srbski kakor ob bolgar-
ski in grški meji spopadi med Turki in
Srbi, Bolgari in Qrki.
Rdeči križ.
Društvo Rdečega križa na Ruskem
je odposlalo v Bolgarijo in Srbijo nekaj
materjala in zdravniškega osobja. Tucl;
:*..i:.:,.„^i,:    r»^„x:    i—:^    __________    ^j__
Osebni promet na turških žeteznicah
in sicer na progah Soluu-Monastir, So-
lun-Skoplie-^ibevčc in Skoplje-Mitro-
vica je popolnoma ustavljen.
Zakaj je Cniagora prva napovedala
vojsko?
To se je zgodilo iz zgolj strategic-
nih ozirov. Cruagora je prva končala r
mobilizacijo svojega vojastva. Razuii
tega pa so hotele zdruzeue balkanske
države obrniti pozornost Tureije na u;
strau. Tureija naj bi od|H)slala proti Čr-
nigori eiiu vec vojastva in s teiu oslabi-
1a svojo inoč ob srbski iu bolgarski
rneji. Srbska in bolgarska annada V'
poteiu inieli laliko delo preboriti se O.o
Carigrada in Soluna.
Evropski diplofnatje
se še vc'luo trudijo. da bi Srbija in Bol-
garija odnehali. Obljubljajo. da bodo
pregovorili Turčijo, da izvede vse ob-
liubljeue reforme. Toda garaneije za to
ue dajo nobene. Zato je upanje za ohra-
nitev iniru popolnoma splavalo po vo-
di. V zadnjem casu so začeli skrbeti sa-
nio se za to, da se kouflikt lokalizira.
Avstrija pa nikakor ne more in ne sine
dopuseati. da se kali mir v Novempa--
zarju. Prebivalci tega sandžaka pa si
želijo avstrijske case tiazaj.
POGAJANJA ZA MIR MED ITALIJO
IN TURCIJO SE BODO PREKiNU-A?
Položaj se je poostril!
Laški list «La Tribuna« poroča, da
stavi Turčija Italiji nesprejemljive po-
goje za sklepanje miru. Zato je pričako-
vati. da sc danes ali jutri razbijcjo po-
gajanja za mir med tema državama.
lsti list pravi, da bode Italija v tem slu-
čaju euergičuejše postopala proti Tur-
čiji. S tern bi balkanske države dobilc
še eno zaveznico.
Splošni pregled položaja.
Izključeno je torej skoraj, da se re-
ši balkan.sko vprašanje rnirnim potom.
hankanski konilikt (na katerem ni Ita-
lija menda popolnoma nedolžna) je pri-
šel Ituliji ravno prav. Sania ni uiogla
priti Turku do živega. Pri.šla ji je Ru-
sija iu) pomoč, ki je potein protežiranih
balkanskih držav na najodločnejši na-
čin spravila balkansko vprašanje \
osprcdje. Italija ima sobojevnike, zato
r.aj se mirovna pogajanja odložijo do
sklepčne bilance, ki jo bo Evropa se-
stavila s turškim imetjem. Mogoče izgi-
ne do takrat že sestavljena ašenepod-
pisana italijanska zadolžnica iz sveta.
Z Dunaja gledajo z daljnogledom, kako
nastaja na jugu avstro-ogrske monar-
hije novo velikansko cesarstvo. Prija-
zen Turk (zato prijazen, ker je poceni
prodal anektirane dežele) se poslavlj«
iz Evrope. Rus na severu pa pazi, da ne
b; Avstrija še v zadnjem trenotku po-
nudila Turku pomoč, ki bi onemogočila
združitev vsch neavstrijskih Jugoslova-
nov. Nemčija se malo zmeni za nevar-
nosti, ki pretijo Avstriji in druga »za-
veznica«, Italija, gotovo ne bi dopušča-
la, da bi Avstrija čuvala koristi Turčij^
v Novempazarjn, ker je pač Avstrija
zaveznica Italije in Turek dejanski so-
vražnik Italije.
Politični pregled.
Dr. Šusteršičev  govor o balkanskih
razmerah.
V sredo je v avstriiski delegaciji
govoril tudi dr. Šusteršič, ki je tned
drugim izjavil:
»Pogodki na Balkanu dokazujejo,
da umetnost dipiomacije ostane brez
moči nasproti naravnemu razvoju. Ko
smo sporazumno z Angleško nastopali
proti Veliki Bolgariji, smo skrbeli za
koristi Angleške, ne pa za koristi mo-
narhiie. Ko se bo vojska končala, o ka-
teri upamo, da se omeji na Balkan, je
zelo dvomljivo, če se bodo mogli tudi
držati morebitni dogovori, ki izkljueu-
jejo vsako teritorialno izpremembo. ^c
kor soglašajo s koristini monarhije. Ko-
risti nionarhije se morajo v vseli okoli-
scinah euvati. Monarhiji, ki jc pokli-
cana, da tvori glavuo jugoslovansko
iiioč, uiora biti pred vsetn m\ teiu, da
igra ulogo, ko se bo resevalo iugoslo-
\ ansko vprasanjc, in sicer niora imeti
v prvi vrsti nioralno avktoriteto. S
kaksno ir.oralno avktoriteto jia more
monarhija nastopati pri rešitvi jugo-
slovauskega vprašauja, če se oziraino
na to, kako da postopa z Jugoslovani?
Če lioče vlada svoje lastne koristi ču-
vati, ne more vec minio gledati, kako
se na Hrvaškem ustava in postave tep-
tajo, kako da tak svobodo Ijubeče, sj)o-
stovani narod, ki si je za koristi niouar-
hiie in dinastije pridobil toliko zaslug,
kakor Hrvati, proti vsej pravici iu po-
stavi zatirajo in postopajo ž njim, kakor
t'.a bi bili brez pravic.«
Važna izlava  grofa  Berchtolda.
V čctrtkovi seji ogrske delegacije
je minister za zunanje zadeve grof
Berchtold med drugim izjavil: Naša
prizadevauja merijo vsa ua ohranitev
mini. Sicer pa se je mouarhija spora-
zumno z ostalimi velevlastimi izjavjla
za status quo na Balkanu. Avstrija ne
zasleduje na Balkanu nobene osvajalne
politike. To pa ne pomeni, da nistno na
dogodkili ua Balkanu nič iutercsirani.
Mi imarno ondi eksistenčne iuterese in
srro odloeeni jih, naj pride karkoli, \ra-
rovati.
Nato je bil vsprejet proračun za
zunanje zadeve.
Hrvasko-slovenüka stranka prava
se je ustanovila v sredo pri sestankn
zastopnikov S. L. S. in hrvaške stranke
prava. Smoter te stranke je, zednačiti
postopanje  in  zahteve  Jugoslovanov.
Nove vojaške potrebščine.
Iz dobro poučenih krogov se za-
trjuje, da bode skupno ministerstvo za-
htevalo od delegacij vojaški kredit 205
mil. kron, ki naj se razdeli na tri dr-
žavne proračune. 125 mil. bi se pora-
bilo za arniado in 80 mil. za mornarico.
Od poslednjih 80 mil. se bo porabilo 54
mil. za zgradbo dveh novih dread-
noughtov, ki bi se splavila eden tekom
1. 1915 in drugi tekom 1. 1916.
Domače in razne vesti.
Duhovska vest. Dosedanji župni
upravitelj v Čepovanu, preč. g. Valen-
tin P i r e c, je bil te dni instaliran za
župnika istotam.
Notarska vest. Justično minister-
stvo je imenovalo notarskega kandida-
ta Vladimira S e n č a r j a za notarja v
Buzetu.
Žalostne razmere na goriškem so-
dišču. Razmere, ki so se vdomačile pri
tuk. sodiščih, vzbujajo ogorčenje vseh
onih, ki imajo interese na zdravi, redni
justici. Najprej moramo konštatirati
žalostno dejstvo, da je slovenski jezik
zopet potisnjen nazaj na ono stopinjo in
mesto, kakor se je ž njim ravnalo pred
desetletji. Pri podeljevanju sodnijskih
niest se ne glecja, ako je kdo jezikovno
usposobljen ali ne. Glavno, da je pri-
ljubljen pri gospodih v Trstu in mesto
mu je zagotovljeno.
Navadno se ti protežiranci kar zla-
žejo in smelo vpišejo oz. navedejo zna-
nje slovenskega alihrvatskc ga jezika, ko
pa pridejo na mesto, kjer se zahteva od
njih znanje, se pokaže, da poka na vseh
koncih in krajih. Takega sodnika vtak-
nejo v ta ali oni oddelek, toda povsod so
tcžkoče, ker je povsod pretežna večina
slovenskih vlog in te razuineti, to je
težko. Ko pa pridejo slov. od1' liki, je
že lažje. Oprosti se tak sodnik nialo, da
ne teče jezik in gospod odv^tnik vže
dovoli, da se lahko razr-ravlja oziroma
govori v neslovcnskcin jeziku. Tak so-
dnik razpravlja, podpisuje slovcnskc
vloge, prisostvuje kot votant sloven-
skiin razpravam, toda kulanca sloven
..H.....,k.,.*..:i...........l......xx..     ,i..   u:   ,.„
ru/pravi ravno toliko kot lesen lilod,
kcr nc riizimie trohiee slovenskega je-
zika. 'I'ukaj pokažite svoje principe!
Seveda se to tiee v glavncm gospodov
odvetnikov, ker oui so tisti, katerim
pristoja praviea pritožbe.
Ako se prestavi slovenskega sodni-
ka na jezikovno mcšano sodišče, žl'
kriči laški »izrael«, da je groza; vsi ča-
sopisi so polni, akoravno vsi slovenski
sodniki obviadajo vse 3 deželne jezike.
Ako pa predscdstvo tuk. okrožnega so-
dišča prcstavlja kakega sodnika, ki ne
zna niti besediee slovenski po vseli od-
delkili in ga nikjer vzlie skrajni kulanci
slovenskiir odvetnikov lie more vzdr-
žati, ga konečno potisne za votanta \i
scnat, kjer ima nalogo molčati. ' Taku
gorostasno gazeuje nasili pravic in po
nižanje našega jezika naj si mi na svoii
zemlji liiirno dopustiino! Slovenski od-
vctniki, pozivljamo Vas, da odklanjatc
take soünike. Naj justična uprava ob-
euti poslcdice, koje sama zakrivlja i/.
svoiili čudnih razlogov. Poznamo iz-
prasane slovenske sodnike, ki čakajo
slnžbc, ki so zmožni vseii jezikov. Ti st;
poklicani in tein naj se podelijo taka
mesta. Kdor ni jezikovno sposoben, nai
se pae ogne in naredi pot svojini jezi-
kovno sposobnim kole.iioni. Skandal jc-
od uprave pa, da tako greši zoper za-
kone, katerih varstvo in euvanje ji je
izroeeno. Mnogo je gnjilega na goriški
sodniii in tiidi na sodnijah na Primor-
skem sploh. To okrožje je vzor justičik1
uprave, kako ne sme biti. Kdo bode od-
pravil te grde nedostatke, ni zmmo.
\mpak da se jih odpravi, za to moraio
skrbeti v prvi vrsti slovenski odvetniki
in varovati cast in pravice slovenskega
jezika, katere na tak način gazijo oni,
katerim so izročene postave v varstvo.
Presneta mladina in druga inteli-
genea v Trstu nič kaj ne dela prav, ka-
kor piše »Edinost« (10. X. 12.) Zadnjo
nedeljo je bil neki shod polit. drnštva
»Edinost« in nobenega »tch mladih doh-
tarjev« ni bilo zraven. »Edinost« sc
hudo jezi čez tako mladino in take na-
rodnjake, ki se zboje najmanjšega de-
žia, pa ostanejo doma. Celö advokati
slovanski niso bili polnoštevilni in bog-
zna kdo je še lnanjkal. Kakor se vidi
pri ))Edinosti« vlada strali za naraščaj
in politične kapaeitete. Mi smo imeli te
nilade tržaške rodoljube za dosti večje
delavee na narodnem polju, če pa »E-
dinost« pravi, da niso, potem bo pa an-
iti že res.
Dohod vojjakov v Gorico. Predvče-
rajšnjim je prišla v Oorico ena stotnija
•»saperjev«. Danes ob 4 uri popold. pa
druga. Ena stotnija je prišla iz Ptnja,
slruga pa iz Pulja.
»Trgovsko in obrtno društvo za Oo-
riško« v Gorici naznanja, da se prično,
že lani vpeijani trgovski tečaji, letos
.20. oktobra v »Solskein Domu«. Ponče-
vala se bodeta predmeta knjigovodstvo
in italijanšeina. Tečaji bodo trajali 3
i.neseee, poučevalo se bode v večernih
urah. vsak predmet po dvakrat na te-
den. Vpisnina in šolnina znaša za culi
čas tcčaia, za one, ki bi želeli obiskova-
¦ti cn sam predmet K 8.- , za one, ki ri
želeli posečati oba predmeta pa le \2
K. Solnino je treba pri vpisovanju
ali ob otvorifvi tečaja položiti. Opozar-
jaino pri tem interesente, da je mogoč
ta malenkosten znesek šolnine le tcdaj.
če se priglasi zadostno število obisko-
valeev, vsled česar pozivljamo ob tef
priliki vse one, ki imajo zanimanje za
te tečaje, da se gotovo in pravo;asno
vpišejo. Pripominjamo, da je ravno
vsled naših tečajev vršečih se v mino-
ieni letu nameščenih letos več gospodi-
een pri raznih podjetjih in trgovinah.
Reflektantje se pričenši z danasnjiin
dnevom pa do 20. t. m. laliko vpišejo
za obiskovanje teh tečajev v mam.fak-
turni trgovini gs. Ivančič in Kurin jič v
Oosposki ulici, ali pa na dan otvorüve
20.  t.m. ob 9. uri v »Solskeni I^o.nii«-.
Odbor.
Zadiija seja porotnega sodišča. -
Minuli torek se je nadaljevaia ka/.enska
obravnava proti Martinu (iregorae,
Henriku Murovec, Karlu Ostrožnik,
Antonu Ličar in Frančišku Makuc iz
Trebuše- ker so due 25. niarea 1911 s
sovražnim namenom in sporazumno
pretepali Matijo Voneina, provzročivši
njegovo smrt tcr posebno še proti An-
tonu Ličar, Frančiškn, Makue in lien-
riku Murovec, ker so bili s kolom Von-
čino, katera obravnava je bila prejšnji
teden prekinjena v svrho zaslišanjii ne-
katerih prič.
Porotniki so zanikali vprašanje gle-
de uboja ter pritrdili vprašanju glede
težke telcsne poškodbe, provzročene po
Oregoraču, Ostrožniku in Murovcu ter
glede lahke telesne poškodbe provzro-
čene po Ličarju in Makucu. Sodni dvor
je obsoclil Orcgorača na oseni nieseeev
ječe, Ostrožnik je dobil sedem in Mu-
rovec šest nieseeev ječe. Ličar in Ma-
knc sta dobila zaradi lahke tclesne po-
škodbe no en teden ječe, katero kazen
je Ličar že prestal v preiskovalnem za-
poru.
S to obravnavo je končano tret.ie
letošnjc porotniško zasedanje pri tuk.
okrožnem sodišču.
Odprti lekarni. ()d 13. do 20. i.
m. bodete imeli ponočno službo lekar-
ni:  Cristotoletti-Kiirner.
Ravnokar je izšla kratka zgodovi-
na 5. dragonskega polka, ki je sedaj že
več let nastanjen v Gorici. Pisana je v
nemškem jeziku in obdeluje vse važno
dogodke od časov Karla VI., ko so pri-
šli 3 polki starib kirasirjev iz Španije.
Polk 5. ima slavno preteklost, ker sc
je udeležil čez 80 bitk, posebno pa se je
cdlokoval v bitki pri Lipskem. Od leta
1855 nosi poik za vedno irne: »Nikolai
1. car ruski«. L. 1867. so nasvali prav-
zaprav naši dragonei, ker do one dob j
so bili še vedno stari kirasirji. 5. dra-
gonski polk obsega sworo izključno
slovenske fante, Štajerce in tudi naše
goriške domačine. Sedanji poveljnik je
polkovnik 13 crnd t, prijazen in pri vo-
jaštvu priljubljen moz.
Slana. Minolo noč je napravila
močna slana v goriški okolici na polj-
skih pridelkih ninogo škode posebno pa
na ajcli.
Orožniška postaja iz Dornberga je
prestavljena v Prvačino.
latovi v Branici. Baje isti tatovi,
ki so okradli braniško cerkev, so v noči
na sredo ulornili pri Kobolih v hišo .ler-
neja Ukinar. Odprli so škrinjico, v ka-
teri je bilo 1800 K in nekaj slanine ir.
Rnjati, ter vse to odnesli. Poleg tega so
se v hramu napili ter pustili listek z be-
sedami: Lepa hvala, Jernej.
Stalna komisija za uravnavo Soče,
Tera in Vipave s pritoki je imela due
10. t. m. pod predsedstvom g. naniest-
nika Hohenlohe sejo, v kateri se je do-
ločil delavni program za dobo od 1. ok-
tobra do konec marca. Na razpolago je
za tačas okolu 400.000 K. Z uraviiav«^
se začne taköj, kolikor bo vreme do-
puščalo. V prvi vrsti pridejo v poštev
v slov. delu dežele hudourniki v gorah:
Ueeja, Malovaški potok, Jdrijea pri
Kobaridu in Koritnica. Z delom se prič-
iie tudi v Branici in sicer se bo sedaj
reguliral gorenji del Hraniee. Komisija
si ogleda due 12. t. m. tudi nujna dela v
Plaveh v anhovski županiji, v Tolininu
za pokopališčem in v Volčali. Za ta de-
la je stavljen v proračiin znesek 50.00(1
K in se morajo dela do kouec marca
zvršiti, ako ne bo od strank ovir.
Za uravnavo gorenjega delu Jdrije
je proracunjenih 10.000 K. Tudi urav-
nava Sočc pri Sovodniah in Vituljnicc
pri Šempasu se mora v tej dobi izvr-
šiti.
Opomniti jc, da je uravnava ^iia
ka   pri  Kobaridu  skoro  dovršena, do-
čim se vže pridno popravlja struga hu-
dournika Drganšeeka.
V petek, dne 11. t. m. si je ogleda-
b komisija ona dela, ki bi se moral.i
izvršiti v Furlaniji v navedeni dobi, in
sicer uravnavo Soče pri Van, Zdrav-
ščini in Zagraju, v Novati, ^oljanu, Sa-
bijoni in Kasteljanu. V poštev pride tu-
di nravnava Makorine. Tera in spod-
r.jejia dela Jdrije.
Našla se je dne 28. septembra na
cesti od Št. Petra do Uorice ura. Last-
nik jo dobi pri Jožefu Kavčič Lipa pri
Komnu St. 1.
Preč. duhovske urade oiiozaria
»Narodna Tiskarna«. da je zalo/.ila no-
ve tiskovine in sicer zapisnik ustanov-
nih mas.
Za duhovnijske urade. Trgovinsko
ministerstvo je vsled neke pritožbe od-
ločilo, da ne zadošea na pošiljatvah, ki
naj bi bile proste poštnine. opomba:
sluzbeno, poštnine prosto, temveč se
mora označiti tudi vsebina kakor n. pr.
šolska zadeva. verska zadeva, itd.
Kovaška zadruga v Lokovcu. Na-
mestništvo je vzelo na znanje pravila
»Kovaške zadruge. reg. zadruge z ome-
jenim jamstvom v Lokovcu-'.
Lepa zamena. Dne 10. oktobra je
pustil Jakob ŠusterŠič svoje kolo preu
poslopjem nilekarske zadruge na Yrli-
niki. Opoldan, ko se je hotel odpeliati
domu, je našel v svoje začudenje mesto
kolesa, lepo zakrivljeno palico z napi-
som: »Pozdrav iz Berolina«.
Celovška porota bo sodila onega
Alfireviča iz Zadra. ki je obtožen. da
je sokriv napada na komisarja Cuvaia.
Bosanski deželni zbor je sklican z ;
dne 22. t. m.
Češka sola na Dunaju zaprta. Ko
so hoteli niagistratni uradniki zapreti
komenskega solo na Dunaju in vrata
zapečatiti, je prišlo do precejsnjega od-
pora od češke strani. Tolažili so neka-
teri češki poslanci. Vmes je posegla tu-
di policija. Šele okoli 7. ure zvečer se
je posrečilo uradnikom opraviti svoje
delo. Vecinoma vrat je pa med tem C:a-
som množica odnesla, tako da skoro ni
bilo kaj pečatiti.
HL  slov,  protialkoholni    kongres.
Hue 17. novembra se bo vršil v Ljub-
ljani 111. slovenski protialkoholni kon-
gres. Priredita ga skupno Slovenskj
protialkoholna zveza in pa Orustvo
zdravnikov na Kranjskem.
Samomor avstrijskega admirala. \
Pulju se je v eetrtek z revolverjem u-
strelil kontreadmiral Emil Fath.
Družba sv. Mohorja. Družba sv.
Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela
razpošiljati družbene knjige za leto
1912. Cenjeni udje prejmejo letos na-
slednji književni dar:
1.   Zgodbe sv.  pisma, 18.    zvezek
(zadnji).
2.  Koledar za leto 1913.
3.   Balade in romance.
4.   Podobe iz misijonskih dežel. 2.
zvezek.
5.   Slovenske \ ečeruice, 0d.    zve-
zek.
(\ Zgodovina slovenskega naroda.
2. zvezek.
Kdor je doplačal 60 vin. za bros.,
oziroina 1 krouo za vezan izvod. prej-
uie kot 7. knjigo:
R a z u e p o v e s t i.
Kdor je doplačal 80 vin. za vezan
izvod z rdečo obrezo, oziroina 1 K 30
vin. za vezan izvod z zlato obrezo,
prejme kot 8. knjigo:
E v a n g e 1 j s k a  z a k 1 a d n i c a.
Družba se bo potrudila, da prejme-
jo častiti udje knjige kolikor niogoee
liitro.
Red za letoSnjo razpošiljatev je
sledeči:
1.   Amerika, Afrika, Azija.
2.  Krška škofija.
3.  Razni kraji..
4.   Lavantinsku škofija.
5.   Liublianska škoiija.
f). (ioriška nadškofija.
7. Tržiiško-koprska škofija.        %-
\sak družbenik naj prejme svoje
knji^c Y tisti dekaniii ali /.upaniji, v ka-
tcri se je vpisal.
Na pozneiše izpremembe stanova-
Kšča se pri tolikem številu družbenikov
ni rnoglo ozirati.
hru/lüi sv.  .Moborja v Celovcu.
lUOkronske bankovee spruvljajo iz
prometa, ker so zasledili mnogo pona-
rejenih bankoveev po 100 krön. Novi
hankovei po 100 krön se bodo izdali se
¦¦ekoüi tega meseca.
Naš cesar in ruski car se morda v
kratkem sestaneta, kakor poročajo ne-
kateri listi iz Petersburga.
Matica Slovenska svoiim p. n. po-
verjenikom. članom in drugim. Matič-
ne kniige za 1912. leto so že deloma ti-
skane, deloma gre njihov tisk h koncu,
a članov se je priglasilo dosedaj nena-
vadno malo. Zato prosi Matica vse ti-
ste mnogoštevilne gg. poverjenike. ki
še do zdai niso pobrali in poslali udnine
za tekoče ler. naj to nemudoma store.
Enako prosi vse p. n. gg. preišnie člane.
ki ji pošiljaio udnino direktno. naj se
kmalu spomnijo. \"abi pa tudi vse tiste.
ki se niso nieni udje, naj pristopijo v
krog nienih članov. L'dnina znaša letno
za Slovence 4 K. za Hrvate 3 K. Plaču-
ie se naprej. Knjižni dar bo zlasti. kar
se tiče beletristike, za leto 1912 iako
bogat.
üropana voiaška blagajna. Ponoči
so neznani vlomilci \- domobranski vo-
iašnici \' Šopronju voiaško blagajno in
odnesli iz nje 4000 krou. Sum leti na
nekatere domobrance.
Zastopniki dunajskega občinskega
sveta so se podali 9. t. m. z županom
na obisk staresinstva \' Londonu. Tega
obiska se udeleže tudi nekateri svet-
niki mesta Präge in nekateri iz Ischla.
Atentator na laškega kraja D'Al-
ba je bil iniuole dni obsojen na 30-letno
ječo.
Uinrl je \' Ljnbiiani danes po uoei
gosp. Jakob Kocjan, v 88. letu svoje sta-
rosti. po daljši mucni bolezni. Blagi po-
kojnik je bil bivši Radeckyjev veteran
in oče č. g. P. Otona, kapucina-kateheta
v Gorici. Naj počiva v mini. C. o.
Otonu pa izražamo nase iskreno soža-
Ue. -
Ogromne plače »žrejo« tudi hrva-
ški duhovniki. kakor se vidi iz nekega
oklica duhovnika pl. \'ucetiča, objav-
Ijenega v DÜrvatskiu. 2upnik ima celih
83 K 33 h na mesee, kaplan pa 50 K.
In pri tem naj bo poleg svoje službe na-
rodni prosvetitelj, naj brise solze trpe-
cemti Ijudstvn in podpirala reveke in si-
rote. Res malo težko pri taki »plači«.
Novo izdajo zetnljevida Balkan-
skega polotoka je založil kartografski
zavod Fre>Tag in Merndt na Pimaju VII.
Schottenfeldg. 62. Zemljevid je jako
pregledcn ter za zasledovanje dogod-
kov na Baikanu jako pripraven. Lena
mu je 1 K 20 vin.. po posti 1 K 30 vin.
Listnica uredništva. (1. dopisuiku
iz Ave: Zaradi poinanikania prostora,
prihodnjič. ....... Hvala!
Drobfinice.
Eksplozija je nastala v tovarni ko-
sitra v Esekn. Pri tem je enega delav-
ca ubilo tcr tri težko ranilo-
Od lakote bi poglnil v naših dragih
časih oni švicarski vojak, ki je    služil
Vsein   gospodiiijam
f an 1 ^        _. m. t >v ^ ^ .v X ^ ...»   .K
KOUHSKO CIKORIJO
v kor ist
Alkinaiiiim       alikvaiiOAm
pod francoskim maršalom \ illars-oiu
v 17. stoletju. Ta vojščak je baje poie-
del na en sedež 4—5 volovskih hrbtov,
okoli 8 stegen, do 20 kokoši, 40—50 go-
lobov. Koliko bi pa pojedel škrjancev,
ga je vprašal general. Te bi pa jedel
kar tako naprej, odgovoril je ta »malo-
jedec«. Poroea se še o drugih požeru-
hih iz starih časov, ko je bilo meso ne-
koliko ceneje kot je današnje dni in ko
je bilo več sardel za 1 krajcar kot na
goriškem trgu, kjer stane en tak »sorn«
4—5 h.
Gospodarske vesfi.
Umetno mleko je zaeel izdelovati
dr. Rigler na Krdeljskem. To tekoeino
dobiva iz rastlinskih sokov in je baje
skoro popolnouia podobna kravjemu
mleku. Or. Rigler je delal dolgo let raz-
ne poskuse in nazadnje se nui je vendar
posrečilo. To umetno mleko je dosti u--
neje kot kravje, četudi ima skoro ena-
ke lastnosti. Razun tega je popohinna
Čisto in zdravo, kar kravje mleko vee-
krat ni. Ako je na teh vesteh kaj prida
resnice, je temu novemu mleku zago-
tovljen trden obstanek, kajti ravno mle-
ka se rabi zelo dosti v vseh krogih, po-
sebno pa še v nižiih in delavskih.
IZJAVH.
PodpLsain preklieu-
jem vsežalitve, ki sem
jih govoril o Kolinski
tovanii za kavne pri-
mesi v Ljubljani kot
vsluzbeni pojašnjeva-
lee firme Heinrich
Franck Söhne le-
tošnje leto zaeetkom
meseca jvmija v oko-
lici Moravß, in te ža-
litve obžalujem. Ob-
enem izjavljam, da so
bile moje trditve o ka-
kovosti izdelkov Ko-
linske tovarne brez
vsake podlage.
V Uitliaii, fine 10. otiitoa 1912.
Lud. Cerneiic.
V „Centralu" je na prodaj
nekaj obrabljenih miz za
krčmarsko obrt po jako
nizki ceni. Kdorjih hoče
vkupiti, naj se oglasi v
uradu „Centralne poso-
jilnice*' ob uradnih urah.
kovosti   natanjčno   poj
zdr-vniških   predpisih,
dalnoglede in  druge
optične stvari, mere za mleko, vino, žganje.
Vse po zmernih cenah priporoča
JAKOB ŠULI60J,
urar c. kr. državnih železnic
v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici.
Xajboljsi ieski dobavni|vir!
Perje za blazine
po zelo
nizklh cenah.
1 kg razcepljenega
sivega perja 2 K;
boljše vrste 2 K
40 v: polubelo najboljše 2 K 80 v: čisto bolo
4 K; bolo, pub. 5 K 10 v: I kg najfinej.se belo
razceplje.no 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo
K 6. 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K.
Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljcna postel^na oprava
iz gostega. rdečega, plavega. belega ali rumen-
kastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, ši-
roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga
ter 60 cm široka s finim, trpežnim puhom K. 16
s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24:
posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16
K': blazine za pod glavo K 3, K 350, K 4. Per-
nice 200 cm dolge in 140 cm Siroke K 13, K
1470, K 17-80 in K 21. Pernati madraci iz moč-
nega križastega Gradlna 189 cm dolgi in 116 cm
široki K 12-50 in U80.
Razpošilja se   proti   povzetju, in sicer od K
12 poštnine prosto   Neugajajoče   se  zamenja ali
pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki za-
stonj in poštnine   prosto.
5. Benisch, Deschenits  si. QQ2,  Češko.
Velika zaloga dvokoles. šivalnih in kmetij-
skih strojev, gramofonov. orkestrijonov itd. Me-
hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno
šilo, ter emajliranja dvokoles na plin.
Kolesarjem v korist.' Kdor lioče staro
dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki
stane K 6, v različnih barvah K 8 pri
BATJEL-Ü
Gorlca,
STOLNA ULICA 2—4.
Mehanična delavnica.
Prodaja  tudi  na   obroke.
Cenike poštninc prosti.
Hnnut s Brcgant
ant. stavbena tvrdka v Gorici
ulica Adelaide Ristori  ätev.  5.
Se priporoča p. n. občinstvu za vsa
stavbena dela kakor tudi za izdelovanje
vsakovrstnih načrtov, proračunov ter
kolavdacij po najnižjih cenah.
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI
PRILIKI »SOLSKEQA DOM A«!
npLlipQ pridna, vesolega značaja, ki zna
Lrcniiua kuhati in šivati (z lastnim stro-
jem) želi prinierne službe, pri boljši obitelji.
Vstop lahko takoj.  Več povö naSe upravništvo.
IZBIRA
je lahka, kajti ka-
kovost odloča. —
Slast pravega za-
grebškega „Franckau, njegova ja-
kost in krasna barva usposoblja
ta izdelek najboljšim kavinim pri-
datkom, kateri bode tudi Vas
trajno zadovoljil.
Kupujte samo dvokolesa
„ALTENA", francoske
vrste, ki so najitrpežnejši
in najboljši bod si za na-
vadno rabo aii za   dirke.
bivalni strojiOriginal „Victoria"
so naipraktičnejši za vsako hiso.
Isti služijo, za vsakovrstno ši-
vanje in stikanje (vezenje). Stroj
teče brezšumno in je jako trpe-
žen. Puške, samokrese, slamo-
reznice in vse v to strok o spa-
dajode predmete se dobi po to-
varniski ceni pri tvrdki
Kepševani s Cuh,
G O R I C A - Stolnl   trg   St.  9,
Gamaše, Galoše
J. DRUFOVKA
|Mh, fiasposka il, I
nasproli Hont a.
Prostovol|na dražba.
Due 17. oktobra t. 1. (cetrtek) ob 9. uri dopoldne
se prodaja v Rihenberku ua prostovoljui dražbi v za-
puseino *pok. Emila pi.   Pregl iz Rihenberka spadajoce
posestvo:
I.  Hisa št. 50 z dvoriscem  in  vrtom. ZapušciDsko-
uradno   vgotovljena   vrednost,  ob  enem  izklicna   cena
8622 kron.
II.  Pare, at. 1383|1 gozd v obsegu 2 ha 36 a. Iz-
klicna cena 1500 kron.
Hiša leži prav blizu postaje, gozd je zraven vasi..
Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajni sod-
niji v Ajdovšcini, pojasnila daje upravitelj zapuscme
dr. D. TRE0? odvetnik v GORICL__________________
Nagrobne križe in svetilke
he^e=  v veliki izberi kupite le pri naši tvrdki   ====
PINTER & LENÄRP
v Gorici Raštelj 7--9.
jednako tudi stediliüke, peči, vlite kotle itd.
po najnižji ceni.
Podrnznica
„Ljnbljanske kreditne bante"
____86 bavi 2 vsemi v banöno st-oko spadajočimi posli.-------
QlogB na hniižicB obrestuie po »va%. *W v tehocem racnnn po dogovoru.
Centrala v Ljubljani.
Rezervnl zaklad K 800.000. -
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar.
Tiska «Narodna Tiskarna* (odgov. L. L u k e ž i č.)