Kres 
17. Cetenski pastirji so vsako leto naredili veliko grmado za kres na 
Grebljici. Celo pomlad so vlačili hosto skupaj. Ko so neko leto kurili kres, so 
imeli pri ognju neko grdo govorico. Kar naenkrat se pa zasliši peketanje konj. 
Sem po poti, ki drži v Črne, so zagledali črne jezdece brez glav, ki so na ko 
njih drveli naravnost v kres. Ostrašeni pastirji so tekli v vas k Davčenu in 
od strahu padli v hišo drug na drugega. Od groze jim je teklo od glave. Okoli 
hiše pa je bilo še slišati cviljenje in piskanje. 
(Ana Zupane, v. Bajtarca, Cetena Ravan) 
247