Kamniški občan
LETO XXXIV
KAMNIK, 26. JANUARJA 1995
Nadaljevanje 1. seje občinskega sveta
Igor Podbrežnik predsednik občinskega sveta
Občinski svet je svojo 1. |*Jo, ki jo je začel in prekinil 2*. decembra lani, nadaljeval * sredo, 18. januarja. Seja je j>ila takrat prekinjena zato, fja bi stranke pripravile in uskladile predloge za predsednika, dva podpredsednika in Sekretarja občinskega sveta.
Nadaljevanje seje se je začelo z enoinpolurno zamudo, ker komisija za volitve in imenovanja ni utegnila pravočasno pripraviti usklajenih predlogov.
. Po besedah Milana Šuštarja? predsednika komisije za volitve in imenovanja, ji do odloženega začetka seje ni "spelo pripraviti predloga za Podpredsednika. Milan Šuštar je v imenu komisije svetnikom posredoval v odloča-
nje štiri predlagane kandidate: Rudi Capuder, LDS, Marjeta Humar, SKD, Rudi Meršak, Zeleni in Igor Podbrežnik, SDSS. Rudi Meršak je svojo kandidaturo umaknil.
Ker je bilo navzočih 30 od 31 občinskih svetnikov, so se v prvem krogu tajnih volitev glasovi svetnikov porazdelili takole: Rudi Capuder 10, Marjeta Humar 8 in Igor Podbrežnik 12 glasov. Ker nihče od kandidatov ni dobil
več kot polovice glasov vseh svetnikov, to je najmanj 16 glasov, kolikor jih je po začasnem poslovniku potrebnih za izvolitev, so morali ponoviti volitve za kandidata, ki sta dobila največ glasov.
V drugem krogu je dobil Rudi Capuder 9, Igor Podbrežnik pa 19 glasov. Dve glasovnici sta bili neveljavni.
Za predsednika občinskega sveta je bil torej izvoljen Igor Podbrežnik, SDSS.
Naslednja, 3. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 9, februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 1. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 7. februarja.
Ker sta že pred volitvami predsednika sveta Stane Zar-nik v imenu LDS in Miha Novak v imenu SKD povedala, da bosta njihova kandidata za predsednika, če ne bosta izvoljena, kandidirala za podpredsednika, je komisija za volitve in imenovanja po krajšem posvetu predlagala kot kandidata za dve mesti podpredsednikov Rudija Capudra, LDS, Marjeto Humar, SKD, in Toneta Hočevarja, SLS. Svetniki so s tajnimi volitvami prisodili Rudiju Capudru 11, Marjeti Humar 19 in Tonetu Hočevarju 18 glasov.
Za podpredsednika občinskega sveta sta bila izvoljena Marjeta Humar, SKD, in Tone Hočevar, SLS.
Za sekretarja občinskega sveta je bil na predlog predsednika sveta in s soglasjem komisije za volitve in imenovanja imenovan Rafko Zago-ričnik.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nič kaj zimski januarski pogled na malograjski »stražni stolp« in na bivšo Knafličevo oz. Utokovo usnjarno, katerih usoda je že bila in verjetno še bo deležna vročih razprav, (fs)              <
Bo meščanska korporacija končno oživela ?
Že skoraj štiri leta trajajo na-P°n za ponovno oživitev delovanja Meščanske  korporacije
Yaniniku. Da pobuda ni za-"lr'a pri prvih velikih ovirah in a se je delo sploh nadaljevalo, ma nedvomno največ zaslug •vanka Novak, ki ji je zato sk.uPščina Meščanske korpora-')e   podelila   naziv   častnega
člana.
Prvotno se je hotelo oživiti delovanje Meščanske korporacije po zakonu o denacionalizaciji, vendar se je pokazalo, da bi to trajalo zelo dolgo. Potrebno bi bilo namreč ugotavljati stanje za vsakega upravičenca posebej in mogoče bi celo prišlo do delitve premoženja v na-
Avto Car d.o.o.
Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414
RENAULT
POOBLAŠČENI KONCESIONAR
tel: 737-279 fax: 737-431
Ne iščite avtomobilov RENAULT drugje, pridite k nam v Mengeš!
Ob vsakem nakupu avtomobila Renault vas čaka presenečenje!
K nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom
(R + 11%)inleasingom.
Za ves RENAULTOV program Ugotavljamo kompletne servisne usluge.
Obiščete nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro.
ravi, kar bi vodilo v neskončne spore. Taka delitev bi bila tudi v nasprotju z osnovnim postulatom delovanja Meščanske korporacije v preteklosti, po katerem premoženje ni bilo deljivo v naravi med njene člane.
Med tem je bil sprejet zakon o agrarnih skupnostih, po katerem naj bi kot ena od osnov za njegovo oblikovanje služilo tudi delovanje kamniške Meščanske korporacije. Zato se bo premoženja vračalo po tem zakonu, ker naj bi se po njem najprej vrnilo premoženje in šele nato se lahko priključijo upravičenci, ki v prvi fazi še nimajo urejene vse dokumentacije. Seveda pa mora biti najprej zagotovljena osnova, to je ustanovljena in registrirana agrarna skupnost - korporacija.
Po treh letih zbiranja podatkov, dokumentov in vseh drugih potrebnih papirjev, bi vse moralo biti urejeno in Meščanska korporacija tudi že registrirana lansko jesen, vendar je prišlo do zapletov. Kot upravičenci lahko nastopijo namreč samo tisti, ki jim je bil delež v Meščansko korporaciji   od -
vzet 4.11.1946 oziroma njihovi neposredni dediči, ne pa tudi tisti, ki so dobili hiše, ki jim pripada korporacijska pravica na kakšen drug način. Ker pa so vloge za registracijo vložili tudi taki, seveda sodišče še ni moglo končati postopka. Zato je sedaj teh nekaj »spornih« upravičencev začasno odstopilo od svoje vloge in tako omogočilo, da se bo Meščanska korporacija končno lahko tudi registrirala in tako postala subjekt, ki lahko zahteva vrnitev odvzetega. V začetku s samo okoli 40 upravičenci, ki pa se jim bodo lahko pridružili tudi še vsi drugi, ki bodo in ko bodo uredili dokumentacijo.
To pa bo v bistvu pomenilo šele začetek boja za vrnitev odvzetega. Kljub zakonu in dobrim namenom počne država vse mogoče, da bi bilo vrnjeno čim manj odvzetega premoženja. Za edino izjemo, kjer se naj bi vrnilo več, kot je bilo odvzetega, pa vsi vemo,..saj se ne bi vrnilo v slovenske roke - zato se veselo seka v Kamniški Bistrici. Tudi kje drugje še vedno drugi razpolagajo s premoženjem Meščanske korporacije, ker formalno še ni vrnjeno
Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO
Kamnik, Perovo 26, tel7faxj 812-888
•  prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 4.300 SIT dalje, dveletna garancija, pooblaščeni servis
•  VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
•  avtoeiektro oprema Iskra
•  olja CASTROL, VALVOUNE, UQUI MOLY - 4 I VALVOUNE turbo 5 že 1.716 SIT
•  filtri DONIT, CHAMPION
•  svečke CHAMPION za vse vrste vozil
•  kompletni program svetil SATUP.NUS
•  za vozila yugo, zastava, R5 in druga vam za boljšo vidljivost v teh kratkih zimskih dneh nudimo H4 žarnice po ugodni ceni
•  hladilna tekočina in tekočina za odmrzovanje avtomobilskih stekel
•  snežne verige
•  velika izbira sedežnih prevlek in avtotepihov za vse vrste vozil
•  avtoradiji in avtozvočniki z montažo
•  avtokozmetika in Se veliko dodatne opreme za vaše vozilo
Možnost plačila na več čekov.
Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
pravemu lastniku. Tudi znana slovenska zavist že pospešeno deluje, pa še marsikaj drugega je, kar bo potrebno postoriti. Tako bo imel gospodarski odbor, pa tudi drugi člani, še veliko trdega dela, da bo Meščanska korporacija spet postalo tisto, kar je že nekoč bila in trenutno ni, vendar ne po svoji krivdi.
V letošnjem letu so se torej stvari začele hitreje premikati.
Gospodarski odbor se je že dvakrat sestal in že sprejel nekaj sklepov za konkretne akcije. Najpomembneje je doseči registracijo, da se bo lahko začelo s postopkom vračanja. Seveda pa morajo tisti upravičenci, ki jim še ni uspelo zbrati vse potrebne dokumentacije, to Čimprej zbrati, da bodo lahko spet dobili nazaj pravice, ki so bile odvzete njim ali njihovim prednikom. Dodatne informacije pa lahko vsi zainteresirani dobijo pri g. Borutu Podgoršku, ki trenutno vodi vse pravne zadeve. .    .  B. POLLAK
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Kamnik
Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Kamnik, je ob prenovi prostorov na Glavnem trgu 10 kupila šefe priznane firme BAUER.
Po konkurenčnih cenah Vam nudimo varno shranjevanje dokumentov in drugih vrednosti.
Imamo 581 šefov v 7 velikostih. Šefi so v posebnem prostoru, kjer Vam je na voljo posebna kabina, v kateri sami polagate, pregledujete in dvigate dokumente oz. dragocenosti. Obzirnost in tajnost sta zajamčeni.
Vabimo občane in pravne osebe, da si zagotovijo varno mesto za shranjevanje pomembnih listin in drugih dragocenosti.
Shranjene stvari so Vam na voljo med poslovnim časom enote, t.j. vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 11. ure.
Nova Ljubljanska banka d.d.
- pravi naslov za denarne zadeve.
*T.2
2 KAMNIŠKI OBČAN
v zr€alu dveh tednov
26. JANUARJA 1995
Nadaljevanje 1. seje občinskega sveta
Zupan Tone Smolnikar: občina je ostala brez strokovnih delavcev
Po izvolitvi sta vodenje seje prevzela Igor Podbrcžnik, predsednik občinskega sveta in RuP • Zagoričnik, sekretar občinskega sveta. (Foto A. Ž.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na koncu seje je zaprosil za besedo župan Tone Smolnikar in zelo kritično ocenil odnos Miha Novaka, v. d. načelnika upravne enote Kamnik, do potreb občinske uprave pri prerazporeditvi zaposlenih delavcev v dosedanji občinski upravi v državno upravo. Ugotovil je, da Novak kot v. d. predstojni-
ka enote državne uprave ni sodeloval z županom pri oblikovanju svojega predloga o novi razporeditvi delavcev. Dejal je, da je na občini ostalo samo 25 od 96 delavcev, med njimi sta samo dva z visoko izobrazbo. Pričakoval je, da bo od petih pravnikov vsaj eden ostal na občini, vendar se to ni zgodilo. Enako se je zgodilo z obema
Seja komisije za pripravo občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta
Različne razlage (nepopolnega) zakona o lokalni samoupravi
Sredi januarja se je prvič sestala komisija za pripravo predlogov občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta, ki jo je na svoji prvi seji imenoval občinski svet. Osemčlanska komisija, njen član je tudi župan, ki jo vodi predsednik Janez Jeglič, se je seznanila z doslej pripravljenimi gradivi in napotki za pripravo teh pomembnih občinskih aktov in se dogovorila o načinu svojega dela.
Ker mora občinski svet statut občine sprejeti najkasneje v treh mesecih po konstituiranju občinskega sveta, to je v kamniškem primeru do 18. aprila, se je komisija znašla pred vprašanjem, ali je mogoče v tem času pripraviti kvalitetne predloge. Še posebej zato, ker so mnoga vprašanja glede ustanavljanja nekaterih občinskih organov, njihovih pristojnosti in medsebojnih razmerij še povsem odprta. Zakon o lokalni samoupravi je namreč zelo nepo-
poln in ga bo moral državni zbor čimprej dopolniti in spremeniti.
Tako na primer ni jasno, ali bodo občinski odbori izvršilni organi ali pa le posvetovalna telesa občinskega sveta, prav tako ne, kakšne pristojnosti bo imel župan, rudi v razmerju do občinskega sveta, kakšne bodo naloge predsednika občinskega sveta, da ne bi prihajalo do podvajanj pristojnosti z županovimi. Pomembno je tudi vprašanje, kdo bo določal načrt delovnih mest in imenoval občinske uradnike itd.
V pripomočku za izdelavo statutov občin, ki ga je pripravila služba za lokalno samoupravo pri Vladi R Slovenije, je naveden tudi svet krajevnih skupnosti kot nov organ na ravni občine, ki ga zakon ne predvideva, med drugim pa naj bi imel pravico zahtevati od občinskega sveta, da ta ponovno obravnava in sklepa o zadevah, ki se tičejo krajevnih
Občanov komentar
Kjer se prepirata dva ali Bistrica teče navzdol...
Na nedavni seji občinskega sveta smo lahko slišali ugotovitve, ki niso najbolj razveseljive za uspešen razvoj naše občine in Kamnika kot občinskega središča. Gre za to, da pristojni občinski in državni funkcionarji niso najbolj usklajeni glede vrednotenja pomena nove občinske uprave na eni strani, na drugi pa tudi pomena, ki ga ima lahko dobro organizirana (državna) upravna enota za Kamnik kot potencialno središče širše regije. Ta nesporazum oziroma zapiranje vrat drug drugemu ima lahko daljnosežne posledice.
Kamnik kot ena največjih slovenskih občin, po številu prebivalcev je med 147 občinami na 13. mestu, bo prav gotovo potreboval gospodarno organizirano, vendar strokovno občinsko upravo. Tega pa prav gotovo ni moč doseči samo z nekaj tajnicami, čeprav njihove strokovne usposobljenosti ne bi smeli podcenjevati, in enega ali dveh delavcev z visoko izobrazbo, kolikor jih je zaenkrat ostalo na razpolago županu. Seveda pa bi morali zasnovo bodoče občinske uprave oblikovati s pomočjo dosedanjih občinskih funkcionarjev, ne pa tega pričakovati samo od župana, češ naj se znajde kakor ve in zna.
Na drugi strani pa za občino ni nepomembno, kako bo v Kamniku organizirana (državna) upravna enota in kako bo kadrovsko zasedena, ne nazadnje tudi to, v kakšnih prostorih bo uradovala. Prav dobro kadrovsko zasedbo občinske uprave smo v nedavnih prizadevanjih za pridobitev sedeža okraja precej poudarjali. Prav tako ne bi bilo prav, če bi sedaj uradnike državne uprave potiskali v neustrezne prostore, kot se to ponekod dogaja, kar je bilo slišati na seji občinskega sveta. Občinski svet bi zato moral reči kakšno besedo o novi postavitvi državne uprave v občini. Nekaj takšnih opozoril smo na zadnji seji že slišali. Vsekakor pa bi morali preveriti, koliko je resnice v tem, da se v sosednji občini ustanavljajo enote nekaterih upravnih služb, v Kamniku pa bodo ostale samo izpostave. Te pa se lahko z uredbo ali celo brez nje nekoč ukinejo in tako lahko počasi po Kamniški Bistrici navzdol odplavajo tudi pogoji za okraj. Tega si pa verjetno nihče ne želi, ali ne?
Zato bi bilo treba načelno pripravljenost za sodelovanje vseh odgovornih na tem področju, izraženo na zadnji seji občinskega sveta, res oživiti in se skupaj dogovoriti, kako za občino najbolj koristno organizirati obe področji. V nasprotnem bomo spet lahko samo pritrjevali znanemu pregovoru: kjer se prepirata dva...
(je)
skupnosti. Torej naj bi bil to neke vrste državni svet v občini.
Dogovoriti se bo tudi treba, ali bo občina imela podžupana in kdo ga bo izvolil oziroma imenoval.
Čeprav se je večina članov komisije, med njimi tudi župan, nagibala k temu, naj bi s pripravo besedil obeh aktov ne hiteli preveč, če želimo priti do kvalitetnih aktov, so si bili enotni, da bi morali v zakonskem roku z obema aktoma urediti tista vprašanja, od katerih je odvisen začetek
normalnega delovanja občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Na koncu so se dogovorili, da se člani komisije v okviru strank posvetujejo o predlogih, ki jih vsebuje pripomoček za izdelavo statutov, in pripravijo pisne predloge, o katerih bo komisija razpravljala na prihodnji seji 26. januarja. Prav tako pa se bodo vsi člani komisije seznanili tudi z gradivom blejskega posveta o delovanju novih občin.
(fs)
Poslanska pisarna tudi v Kamniku
V mesecu decembru je poslanec Državnega zbora Maksimilijan Lavrinc po sklenjeni pogodbi med Državnim zborom in Izvršnim svetom Skupščine občine Kamnik dobil v občinski zgradbi (soba 7, pritličje), poslansko pisarno. Do 31. 12. 1994 je poslanec Državnega zbora Maksimilijan Lavrinc in predsednik skupščine občine Kamnik uradoval v I. nadstropju občine na Glavnem trgu 24. Po terminskem programu dela Državnega zbora Republike Slovenije za leto 1995 bodo poslanec in njegovi sodelavci opravljali delo v poslanski pisarni: 6. in 13.2., 6. in 13.3., 3. in 10.4., 3. in 8.5., 5. in 12.6., 3. in 10.7., 4. in 11.9., 2. in 9.10., 6. in 13.11., 4. in 11.12.1995.
Uradne ure v poslanski pisarni bodo od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Prvič bo poslanska pisarna odprta v ponedeljek, 6. februarja 1995.
strokovnima delavcema za izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, tako da občina ne bo izpolnjevala pogoja, da bi to področje ponovno dobila nazaj v svojo pristojnost. Po Smolnikarjevem mnenju je tudi nerazumljivo, zakaj je upravna enota prevzela tudi upravne delavce s področja podjetništva in turizma.
»Sedaj bomo prisiljeni poiskati najmanj deset novih strokovnjakov, ob tem, da ljudi, ki so nam ostali ne bomo imeli kam razporediti. Ali je to v skladu s toliko poudarjeno racionalizacijo občinske uprave?« se je na koncu vprašal župan Smolnikar.
Županove misli je podprl svetnik Zelenih Rudi Meršak, ki je pokazal svetnikom priporočilo ministra za lokalno samoupravo, po katerem naj bi funkcija načelnika upravne enote ne bila združljiva s funkcijo svetnika. Pri tem je mislil na Miha Novaka, ki je tudi občinski svetnik. Predlagal je tudi, da se do naslednje seje v občinskem svetu oblikuje pozicija in opozicija.
Miha Novak, v. d. načelnika upravne enote, je v svojem odgovoru županu pojasnil, da je res pripravil ugotovitveni sklep, s katerim je delavce prevzel v upravno enoto, ven- , dar še niso razporejeni na delovna mesta. Čeprav naj bi predstojniki upravnih organov prešli na lokalno raven, je dva predstojnika na njuno željo prevzel v upravno enoto. Ker večina pravnikov dela na dena-cionalizacijskih zadevah, ki sodijo v pristojnost upravne enote, so bili ti tako prerazporejeni. Izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj bi po Novakovem mnenju sodilo v pristojnost občjne, vendar sedanji zakon tega ne določa. »Tudi če bi Vodnika in Potočnika pustili občini, ta ne bi mogla izdajati
Na kratko
Predlani 85% izgub v industriji
Iz gradiva za zadnjo (nedokončano) sejo bivše občinske skupščine je razvidno, daje bilo konec leta 1993 registriranih 598 gospodarskih podjetij, od tega 595 v zasebni lasti. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 5936 delavcev, od tega v družbenih podjetjih 3255, v mešanih 2147 in v zasebnih podjetjih 520 delavcev. Bruto dobiček je izkazalo le 300 podjetij in sicer v višini 398 milijonov SIT, od tega jih je več kot polovica zasebnih (53,5%), družbenih pa 36,4%, ostalo pa so mešana in zadružna podjetja.
Leto 1993 je kamniško gospodarstvo zaključilo z izgubo v višini 714 milijonov SIT, kar je 73% več kot leto poprej. Z izgubo je poslovalo 90 podjetij, ki so zaposlovala 2338 delavcev, največ izgub (85%) pa je ustvarila industrija.
Kot kaže, so to zadnji podatki o gospodarjenju v naši občini, saj jih pristojne službe, ker zato ni zakonske podlage, verjetno ne bodo več spremljale.
Čimprej zavarovati vodne vire
Na območju naše občine se nahaja 96 zajetij, ki napajajo 52 vodovodov, iz njih se s pitno vodo oskrbuje 82% prebivalcev. Žal pa iz vseh vodovov ne teče neoporečna voda. Komisija, ki je odvzela 53 vzorcev za mikrobiološko analizo in 9 vzorcev za analizo fizikalno kemijskih lastnosti vode, je ugotovila, da je bila v 34 ali več kot polovici primerih voda mikrobiološko oporečna, glede fizikalno kemijskih lastnosti pa je bil oporečen en vzorec.
Ker na nekaterih območjih občine, zlasti v sušnih obdobjih, primanjkuje zdrave pitne vode, bo potrebno izdelati strategijo gospodarjenja s pitno vodo v občini, predvsem pa z občinskimi predpisi zavarovati obstoječe vire pitne vode. Med te ukrepe spada tudi opredelitev ravnanja z odpadnimi vodami.
Kam bomo odlagali komunalne odpadke?
To vprašanje tudi za našo občino postaja vse bolj aktualno. Po pogodbi, ki jo je naša občina decembra 1993 sklenila z mestom Ljubljana, naj bi skupaj dogradili III. polje deponije na Barju, kamor sedaj odvažamo odpadke iz naše občine. Po tej pogodbi pripada kamniški občini 4,77% skupnega deponijskega prostora, kar pomeni
navedenih dokumentov,« je menil Novak in dejal, da bodo morda delavca, ki dela na stanovanjskem področju, prepustili občini in poudaril, da je za sodelovanje, vendar je treba upoštevati zakone. Dejal je tudi, da ima že nekaj dni pripravljen predlog za organizacijo občinske uprave, ki ga župan lahko dobi.
Glede nezdružljivosti opravljanja funkcije svetnika z načelnikom upravne enote pa je Novak dejal, da o tem ni dobil nobenega pisnega mnenja in da bo to vprašanje treba rešiti z občinskim statutom.
Oglasil se je tudi svetnik De-mitrij Perčič, ki je menil, da je treba biti pri prenosu zadev in delavcev v državno upravo zelo previden, saj imamo slabe izkušnje npr. s prenosom TO v Domžale. Lahko se nam zgodi, da nam bo država »pobrala« 80 odstotkov občinskih prostorov. Zato bi bilo te odnose glede uporabe občinskih prostorov z ministrstvi čimpreje urediti. Dejal je še, da če bo hotel biti Miha Novak dober načelnik, bo moral delati v dobro državne uprave, kar pa vselej ne bo v skladu z interesi občine.
Potem ko se je ponovno oglasil Rudi Meršak in opozoril, da je bila pogodba o povračilu občine bivšim najemnikom gostinskih objektov na Veliki planini, ki jo je sklenil bivši IS, premalo premišljena in zahteval, da more župan skrbeti za skrajno gospodarno ravnanje z občinskim premoženjem, je predsednik sveta sejo zaključil, saj se je razprava že tako razmahnila, da bi zahtevala posebno sejo sveta. Predsednik Igor Podbrežnik je dejal, da bodo ta vprašanja gotovo obravnavana na naslednji seji občinskega sveta, ki naj bi bila konec tega ali v začetku prihodnjega meseca.
FRANC SVETELJ
prostor za okrog 17.000 m3 ali 11.000 ton odpadkov. Glede na to, da smo leta 1992 »pridelali« okrog 5300 ton, leta 1993 pa 6600 ton komunalnih odpadkov, bo ta prostor napolnjen v dveh letih. Če pa upoštevamo še okrog 6000 do 7000 ton internih odpadkov letno, čeprav jih nekaj gre med sekundarne surovine, pa bomo Barje napolnili še prej.
Delno razbremenitev bi pomenilo kompostiranje gospodinjskih oz. organskih odpadkov. Pri Publicusu ocenjujejo, da bi bilo trenutno možno kompostirati približno eno petino tovrstnih odpadkov. Povedati pa je treba tudi, da imajo naši sosedje glede gradnje kompo-starne v suhadolski jami precej pomislekov, ker da so ogrožena zajetja pitne vode na mengeškem polju. Pravijo, da imajo o tem odklonilno mnenje republiške sanitarne inšpekcije.
Zato je še toliko bolj pomembno, da bi v skladu z omenjeno pogodbo skupaj z mestom Ljubljana čimprej poiskali možno lokacijo za novo regijsko deponijo. Sicer bomo kmalu spet postavljeni pred zelo pereče vprašanje, kam z našimi odpadki, ali pa bomo prisiljeni sami najti kako zasilno rešitev, ki bi povzročila še več problemov in nezadovoljstva okoličanov. O tem so lahko poučne izkušnje z dupli-ško jamo.
Letos na vrsti Komenda in Moste
Po programu, ki določa vrstni red investicij v gradnjo šolskih prostorov v občini do leta 2000, ki ga je lani sprejela občinska skupščina, naj bi letos začeli z dograditvijo prostorov osnovne šole v Komendi in v Mostah. Tako naj bi se na tem območju do leta 1997 ustvarili pogoji za dve samostojni osnovni šoli. Po tem programu naj bi v Komendi k obstočejemu objektu dogradili telovadnico in prizidek srednjega trakta s šestimi učilnicami. S tem bi v 12 oddelkih zagotovili pogoje za enoizmenski pouk za 360 učencev.
V Mostah pa verjetno ne bo potrebna dozidava, vendar pa je nujna prenova celotne šole, s katero bi pridobili potrebne dodatne prostore za pouk. Sedaj površina učnih prostorov dosega le slabo tretjino, med tem ko je z normativi določeno, da morajo prostori za pouk obsegati najmanj 60% skupne površine. Z adaptacijo bi zagotovili ustrezne prostore za 240 učencev v eni izmeni, seveda za vse učence od 1. do 8. razreda s tega območja.
Po programu naj bi za obe šoli letos ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 32 milijonov SIT, leta 1997 pa 73 milijonov SIT. Občina pa naj bi iz proračuna zagotovila prihodnje leto 56 milijonov SIT, leta 1997 pa 51 milijonov SIT.
Pri tem je treba omeniti še, da je iz tega programa prva na vrsti gradnja popolne osnovne šole v Smartnem, za katero so temeljni kamen položili lani.        ,
(fs)
26. JANUARJA 1995
v zrcalu štirinajstih dni
KAMNIŠKI OBČAN
Izredna konferenca občinskega odbora socialdemokratske stranke
V ponedeljek, 16. januarja, Je bila v Kamniku izredna konferenca občinskega odbora SDSS. Udeležila sta se je tudi Predsednik stranke Janez Janša ln generalni tajnik Branko Grims.
Na dnevnem redu konfe-rence, ki je bila množično obiskana, je bilo poročilo o delovanju odbora v preteklem 'etu, razrešitev vseh dosedanjih organov kamniškega od-
bora in volitve novih: predsednika, predsedstva in nadzorne komisije.
Konferenco je sklicalo predsedstvo SDSS v Ljubljani zaradi razmer, ki so se v kamniškem odboru pojavile že spomladi, zaostrile pa so se pred, zlasti pa po volitvah. Janez Janša je dejal, da je SDSS zdaj množična stranka, veliko ljudi pa pomeni tudi veliko različnih mnenj in da se je zato treba
učiti živeti z razlikami.
Volitve so prinesle precej sprememb. Na čelu kamniškega odbora ostaja Igor Pod-brežnik, ki je na volitvah dobil močno podporo članstva. V predsedstvo pa so bili izvoljeni: Janez Repanšek, Janez Verovšek, Stanislav Šnabl, Miroslav Petek, Franc Osolnik, Leon Pirman, Angelca Kutnar, ki je zdaj tajnica, in Srečko Ro-glič, ki je tudi podpredsednik.
Kot predsednik kamniške socialdemokratske mladine je član predsedstva odbora tudi Klemen Vidic, prav tako pa bodo člani tega organa predsedniki krajevnih odborov in klubov, ko bodo ti formirani. Kot vodja poslanske skupine je članica predsedstva Vida Romšak.
Člani novoizvoljene nadzorne komisije so: Franc Korošec, Ada Humar in Vinko Ba-lut.
Janez Janša je v razpravi zelo pozitivno ocenil dosežene volilne rezultate, kar priča o delu prejšnjega vodstva. Zato novim »silam« zaželimo veliko trdne volje!
Dražgoše so prijateljsko sprejele obiskovalce spominskega srečanja.
Spominski pohod v Dražgoše
'gor Podbrežnik               Srečko Roglič                  Angela Kutnar                Vida Romšak
SLS v občinskem svetu
Kamniški občinski svet je se v obdobju vzpostavljanja, v času, ko to pišem nima niti vodstva, da o statutu občine, Poslovniku in ostalih aktih ne govorimo.
Ob nerazumljivo slabo pripravljeni zakonodaji in navodilih iz vlade, ki izpodbijajo ena drugo, kjer se dopušča anarhičnost v stilu, kdor Prej pride, prvi melje, je razumljivo, da se stvari v občini urejajo počasi. Naloga, ki stoji pred županom in svetniki, vsekakor ni lahka. V novo organiziranje občine bo vloženo ogromno organizacijskih naporov, v dobro delovanje občine pa bo treba vložiti tudi nekaj modrosti. Poslanci, ali Po novem svetniki, SLS se zavedamo, da občina z 30.000 Prebivalci potrebuje čisto drugačno organiziranost, kot pa občina s tri ali pet tisoči.
Ze od časov nastajanja zakona o krajevni samoupravi zagovarjamo obstoj krajevnih skupnosti in pa obstoj krajevnih ali občinskih samoprispevkov.
Krajevna skupnost se je v Preteklosti izkazala kot izredno učinkovit način izvajanja krajevne samouprave, način, kjer je prišla do izraza prizadevnost krajanov. Vodenje vseh zadev današnjih KS iz enega centra bi pomenilo konec iniciative krajanov, pomenilo bi konec razvoja v občini.
Krajani na podeželju vložek občine ponavadi podeseterijo s svojim denarjem in delom. SLS se zavzema za ohranitev tega, ker je to dobro!
Obdržimo, kar je dobrega, odstranimo slabo. Ravno tako menimo, da mora biti občanom omogočeno izglasovanje krajevnega ali občinskega samoprispevka za določene potrebe. V preteklosti je marsikaj v občini zrastlo ravno na račun samoprispevka. Pa so bili časi lažji! Danes, ko nam grozi finančna suša v občinskem proračunu, bi se pa temu odrekli. Ljubljana bo skopu-ška mačeha, računamo lahko le nase.
Pa vendar se na ti dve, pa še na nekatere druge zadeve, pričenjajo napadi, češ da sta neprimerni, da sta ostanek preteklosti in podobno.
Občino naj bi upravljali na nek sodoben način, še ne dodelan, za katerega se edino to ve, da je evropski. Menimo, da je seveda potrebno uvajati novosti, potrebna pa je previdnost.
Ker si v SLS ne domišljamo, da imamo vse prav, smo se obrnili na svete KS z vprašalnikom o teh, pa tudi nekaterih drugih zadevah. Prosili smo jih, da nam na zastavljena vprašanja odgovorijo, rezultati tega poizvedovanja pa nam bodo lahko v oporo pri delu v organih občine.
Vodstva KS v občini smo pozvali, da nas tudi obveščajo o svojih načrtih in potrebah. Želimo pa si tudi neposrednih srečanj. Samo tako bomo spoznali hotenja in potrebe posameznega dela občine in samo tako bomo lahko zares kvalitetno delali za dobrobit in uspešen ter enakomeren razvoj občine.
To pa je naš cilj.
Predsednik SLS Kamnik: ANTON HOČEVAR
Skoraj 100 občanov Kamnika se je v nedeljo, 8. januarja udeležilo spominske slovesnosti v Dražgošah. Nekateri so se udeležili celo nočnega pohoda. Vsi prisotni so želeli s svojo udeležbo počastiti spomin na herojski boj partizanov, ki so se takrat prvič frontalno spopadli z nemškim okupatorjem.
Kamničani smo se zjutraj pripeljali do vasi Selca v Selški dolini v bližini Železnikov in naš pohod nadaljevali peš proti vasici Lajše. Hoja je bila prijetna, vreme sicer precej hladno, a to ni bila ovira. Vsi, ki smo v Selcih krenili na pot smo brez težav premagali dokaj strm vzpon in se po skoraj dveurni hoji priključili pohodnikom, ki so prihajali iz Krope, in pohodnikom nočnega pohoda, ki so odšli na pot s Pasje ravni.
V Dražgoše smo prispeli prej kot v treh urah. Ustavili smo se v šoli v Dražgošah, kjer je bilo moč dobiti topel čaj, pa tudi kaj drugega. Za pohodnike je bilo zanimivo srečanje s predsednikom Slovenije Milanom Kuča-
nom. Vsakemu je z veseljem podal roko, odklonil pa tudi ni ponujenega požirka krepkejšega, ki smo mu ga privoščili.
Na šolskem dvorišču so organizatorji prireditve podelili pokale in druga priznanja za športne uspehe, dosežene v okviru dražgoških prireditev. Pokal za I. mesto v kegljanju društev upokojencev Gorenjske je prejelo DU Kamnik.
Pri spomeniku, ki simbolizira odpor slovenskega naroda proti naci-fašizmu v času II. svetovne vojne, se je zbrala ogromna množica ljudi. Na slovesnost je od vsepovsod prišlo nekaj tisoč ljudi. Prisluhnili so govorniku dr. Dimitriju Ruplu, poslancu Državnega zbora in ljubljanskemu županu, besedam umetnikov in glasbenikov, ki so sodelovali v programu. Jože Logar, dramski igralec, je spretno vodil prireditev, ki je požela odobravanje. Dimitrij Rupel je v nagovoru nedvoumno potrdil pomembno vlogo osvobodilnega boja na Slovenskem. Nobeni poskusi tega dejstva ne morejo razvrednotiti. Nekateri bi to želeli storiti z
vsemi sredstvi. NOB je bila najpomembnejša v tem obdobju za obstoj naroda kot celote. Golorok narod se je uprl okupatorjem, zato bo znal pridobitve NOB v sedanjem demokratičnem času tudi v celoti ohranjati. Nikomur ne bo dovolil omadeževati plemenitega cilja upora proti sovražniku zaradi posameznih strankarskih interesov.
Imeli smo lep in prijeten dan, združen s spominom na dogodke, ki so se tu odigrali pred več kot 50 leti. Vasica Dražgoše je bila uničena, veliko moških je bilo ustreljenih, ženske in otroci pa so bili odpeljani v koncentracijska taborišča. Nekateri Kamničani so se spomnili znamenite Bičkove skale in jo tudi obiskali.
Po skoraj enournem programu smo se začeli spuščati v dolino v vasico Rudno, kjer nas je že čakal avtobus. Ob dogovorjenem času smo se odpeljali proti domu.
S. S.
Rudnik - padli na pragu osvoboditve
Vsako leto se v Rudniku pri spomeniku padlim zberejo borci NOB, aktivisti in občani iz Kamnika in Domžal in počastijo spomin na padle aktiviste in organizatorje vstaje, ki so zaradi izdajstva izgubili svoja življenja.
6. januarja 1945, le nekaj mesecev pred dokončnim zlomom nacizma in njegovih pomaga-čev, je po zaslugi izdajalcev pa-
leto) in so z zanimanjem spremljali kulturni program.
Organizator letošnjega spominskega srečanja je bila organizacija ZB iz Domžal. Slavnostni govornik, Rajko Hafner iz Radomelj, je zbranim na kratko orisal razmere v začetku leta 1945 in spomnil na žrtve, ki so padle pod streli sovražnika tu in v drugih krajih. Najbolj tragično je bilo to, da
Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne borbe z Združenjem izgnancev in taboriščnikov Kamnik
vabi
svojce, prijatelje padlih in druge krajane na spominsko srečanje v okviru praznovanj 50. obletnice zmage nad nacifašiz-morn pri spomeniku, ki je posvečen pred 51 leti ustreljenim kamniškim talcem v Šentvidu nad Ljubljano, v torek, 31- januarja 1995, ob 9. uri.
Poklonili se bomo spominu ustreljenih. Delegacija naših članov bo položila venec, prav tako pa tudi v Begunjah in Dragi, kamor bomo nadaljevali pot iz Šentvida.
Organiziramo avtobusni prevoz, ki ga bosta vodila dr. Niko Sadnikar in inž. Ferdo Cvetko, z odhodom ob 8. uri s kamniške avtobusne postaje. Cena prevoza je 700 SIT.
Prijavite se lahko v sredo, 25. januarja, v petek, 27. januarja, •n ponedeljek, 30. januarja 1995, na občini Kamnik, soba št. 13/1 od 8. do 11. ure.
torke iz Radomelj, delegacije ZB pa so položile vence na ploščad pred spomenikom.
Številne zastave in prapori partizanskih enot, organizacij ZB in drugih društev so nemo plapolale v rahlem vetriču in spominjale na čas, ki je že tako daleč, a še vedno živi z nami.
Med udeleženci so bili nekdanji partizani, aktivisti, ljudje, ki so v teh krajih živeli, zato je njihov spomin na te dogodke še vedno neokrnjen. Udeležencem sta se pridružila tudi ka-
mniški župan Tone Smolnikar in domžalska županja Cveta Zalokar-Oražem, ki sta bila izvoljena na to pomembno dolžnost v lanskem decembru.
V lepem in nekoliko hladnem vremenu so se med seboj srečali znanci in obudili spomin na tiste težke dni. Ni jim žal za prestane napore, ker se zavedajo, da so s svojim delom tlakovali pot sedanjim odločitvam slovenskega naroda.
S. SIMŠIČ
S prapori so se poklonili spominu umrlih r Rudniku
dlo pod streli okupatorja kar 22 mladih življenj. Le nekaj se jih je prebilo iz sovražnikovega obroča. Tri aktivistke, te še danes živijo, so Nemci poslali v taborišče. Med redkimi, ki jim je pobeg uspel, je bil Jakob Zano-škar, ki se je prav tako udeležil letošnje spominske slovesnosti. V soboto, 7. januarja 1995, so v Rudnik prihiteli mnogi, ki so se želeli pokloniti žrtvam zadnje velike vojne pri nas. Številni so prišli peš iz Kamnika in Domžal, nekateri so se pripeljali z avtomobili. Na prostoru pred spomenikom se je zbralo skoraj 200 ljudi (več kot lansko
so udeleženci NOB mnogokrat padali zaradi domačih izdajalcev. Svobodo smo si morali priboriti sami, brez te svobode danes sploh ne bi bilo samostojne države Slovenije, naše sedanje domovine. Na to dejstvo nekateri danes preradi pozabljajo.
V nadaljevanju je govornik spomnil, da letos mineva 50 let od zloma nacizma. Slovenci smo bili del protihitlerje-vske koalicije zaveznikov, zato bomo ta jubilej proslavili kar najbolj dostojno. Tudi ta prireditev se uvršča v praznovanje.
Kulturni program so pripravili pevci  iz Domžal, recita-
PUBLICUS D.0.0., UUBUANA
PUBLICUS
PUBLICUS OBVEŠČA, da se zaradi kult urnega praznika v sredo, 8. februarja 95, spremeni odvoz komunalnih odpadkov v naslednjih krajevnih skupnostih:
KS PEROVO, Kajuhova, Kovinarska, Livarska, Zikova, Steletova, Pot 27. julija - namesto srede V TOREK, 7. FEB. 95;
KS SREDNJA VAS (Srednja   vas,   Loke,   Podhruška,
Potok, Snovnik),
KS SELA,
KS NEVLJE,
KS ZAPRICE (cela krajevna skupnost) -
namesto srede V ČETRTEK, 9. FEB. 95;
KS ŠMARCA,
KS VOLČJI POTOK,
KS PODGORJE - namesto četrtka V PETEK, 10.FEB. 95.
KNJIGOVODSKE STORITVE
VODENJE POSLOVNIH KNJIG,
OBRAČUN DAVKOV, PLAČ, OBRESTI,
IZDELAVA BILANC, POROČIL
in izdelava zaključnega računa za leto 1994
knjigovodski servis: PS AGENT, d.o.o., Kamnik, tel. 815-134
4   KAMNIŠKI OBČAN
ljudje in dogodki
26. JANUARJA 1995
Prednovoletni utrip v Domu starejših občanovv Kamniku
Lovci in bivši borci so se poklonili spominu padlih borcev v Slevem pod Kamniškim vrhom.
Ob 50 obletnici tragedije pod Kamniškim vrhom
V nedeljo, 8. januarja, so se ob spomeniku v Slevem pod Kamniškim vrhom zbrali sta-hoviški lovci in nekaj nekdanjih borcev, da bi počastili spomin desetih borcev Zidanškove brigade, ki so padli v boju z nemškim okupatorjem pred pol stoletja in sicer 8. januarja 1945, torej le nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne.
Skromne spominske svečanosti, med katero so lovci, ki skrbijo za vzdrževanje spomenika, položili venec in prižgali svečke, sta se udeležila tudi Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora zveze borcev in udeležencev NOB Kamnik, in Franc Uršič, predsednik krajevne organizacije zveze borcev Kamniška Bistrica - Go-dič. Zbranim je Andrej Kregar opisal potek tega boja in padle partizane Zidanškove bri-
gade, ki se je tiste dni prek Kranjskega Raka, Sv. Primoža, Okroglega in Slevega prebijala proti Gorenjski. Padli borci so bili doma s Štajerske in iz Zasavja. Nemci so partizane napadli med tem, ko so izčrpani od dolgega pohoda po visokem snegu počivali po hišah in v hlevih v Slevem, kamor so prispeli ta dan zjutraj. Iz tega boja se v brigado ni vrnilo 33 borcev. Deset jih je padlo, 18 so jih Nemci ujeli, ostali pa so bili pogrešani. Na spomeniku iz pohorskega granita, ki so ga odkrili leta 1979, na ta tragičen boj za svobodo še spominjajo vklesane besede:
V to zeleno deželo z vencem belih gora,
smo z mlado krvjo zapisali oporoko srca,
ljubite svobodo!
m
15.12., Ženski pevski zbor »Solidarnost«
Kot vsako leto približno ob istem času so tudi letos prišle med nas z voščili pevke pevskega zbora Solidarnost.
Res je, premalokrat odpremo svoje srce. Premalokrat ga ponudimo drug drugemu, da bi lahko v njem našli tiste najlepše vrednote človeškega življenja, kot so prijateljstvo, dobrota, ljubezen. Vse to iščemo drugje, čeprav tičijo prav zraven nas in se nam prešerno smejejo. Morda pa se bomo nekoč le počasi v svoji duši zavedali, da biti človek pomeni nekaj velikega, odgovornega in morda bomo takrat spoznali tudi to, da se ljubezen odpira samo ljubezni, pa naj je še tako majhna in plaha.
S temi mislimi so prišle in nas s pesmijo popeljale v svet ljubezni in prijateljstva.
20. 12., obisk nekdanjega opernega pevca Andreja Rupnika
Z veliko dobre volje in lepim petjem nas je obiskal g. Andrej Rupnik. Njegov koncert, predvsem narodnih pesmi, je bil popestren z raznimi ugankami in skeči, ki so spravili vse prisotne v dobro voljo.
22.12., nastop učencev O. Š. Marije Vere
Na poseben način so voščila izrazili učenci, O. Š. Marije Vere iz Duplice. V svojem nastopu so se predstavili s pesmijo in besedo. Med stanovalce so prišli, da jim vrnejo v njihovo vsakdanje
življenje del mladosti in del spominov.
23. 12., koncert učencev Glasbene šole
Kako lahko voščijo vse lepo v novem letu z glasbo, so pokazali mladi učenci Glasbene šole iz Kamnika. S harmoniko je sodeloval Robi Smolnikar, Tomaž Plahutnik s citrami in skupina mladih kitaristov pod vodstvom g. Drolca.
24.12., polnočnica
Božič, praznik upanja in življenja.
Med prepevanjem pesmi in pripovedovanju božičnih zgodb je mineval čas svetega večera. Tako kot vsa leta nazaj,tako tudi letos in tako v letih, ki še pridejo. Vsak pri sebi na različne načine
doživi božič. V vsakomur pa to noč vzplamti tisočero luči in ni ga ubogega srca, ki ne bi zadrhtelo. Tako je ob polnočnici, pri kateri je maševal pater Ernest in pel cerkveni mešani pevski zbor iz Vrhpolj pri Kamniku, zadrhtelo tudi v srcih stanovalcev Doma.
26. 12., božični koncert komornega moškega pevskega zbora Davorin Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem
Posebno odmeven je bil koncert komornega moškega zbora iz Cerkelj na Gorenjskem. S prgiščem lepih božičnih pesmi in misli, ki so jih prinesli s seboj, so poslušalci v mrzel decembrski večer odšli s toplimi srci. Z božičem so povezani spomini, ki jih nosi vsak v srcu vse življenje.
Za dobro voljo sta na čajanki poskrbela Lojze Knavs in Rudi Černe-všek.
Tudi ta koncert bo ostal del našega božičnega večera. 27.12., nastop vokalnega terceta »Vetrič« in gospe Jelke s harmoniko
Tako kot prejšnje leto so prišle v goste pevke terceta »Vetrič«, čeprav v malo drugačni zasedbi kot leto poprej, so s svojo preprosto besedo prinesle v Dom spremembo, ki jo starejši še kako potrebujejo.
29.12., čajanka
Je že tako, da vsaka stvar v življenju enkrat mine. Tudi leto 1994 se je poslovilo, starejši smo za eno leto, drugo se ni nič spremenilo. Uprava Doma je poskrbela, da so se tudi ostareli dostojno poslovili od starega leta.
Na dopoldanski čajanki so proslavili odhod starega leta težje pokretni stanovalci Doma, v včeernih urah pa pokretni stanovalci. S harmoniko in izvirnimi domislicami je poskrbel za dobro razpoloženje Lojze Knavs. Pri tem mu je pomagal stanovalec Rudi Černevšek.
Vsem, ki so nas obiskali, se zahvaljujemo in jih hkrati vabimo, da nas ponovno obiščejo.
Ob koncu leta in ob vstopu v novega si vsi voščimo polno naročje smeha, veselja, sreče, zdravja, torej vse dobro. Naj tudi iz Doma upokojencev pride voščilo med vas in naj vas ljubezen tesno objame in napolni z mirom! V vaših srcih naj se rodi novo zaupanje v življenje in ljubezen!
a ž.
Rdeči križ zbira pomoč
»Nabiralniki - Marsovčki«
Območna organizacija Rdečega križa Kamnik sledi svojemu poslanstvu. Pomoči potrebnim želi pomagati na različne načine. Socialno ogroženih in drugače materialno prizadetih posameznikov, družin in skupin je vedno več. Možnosti za zbiranje pomoči so omejene. RK Kamnik išče nove načine in oblike in pri tem pri ljudeh vzbuditi občutek solidarnosti.
V sporazumu z vodstvom podjetja Kočna, je RK Kamnik v nekaterih prodajalnah tega podjetja postavil posebne nabiralnike oziroma Marsovčke. Vanje, kupci lahko odrinejo nekaj denarja, ki ga namenjajo humanitarni dejavnosti. Nabiralniki so bili nameščeni 21. novembra 1994, izpraznjeni pa takoj po novem letu. Po razpoložljivih podatkih je bilo na ta način zbranih več kot 100.000 tolarjev. Za posamezne trgovine Kočne Kamnik pa so podatki naslednji:
trgovina v Lazah	7.140 SIT
v Nevljah	6.240 SIT
v Šmarci	10.323 SIT
na Bakovniku	24.400 SIT
v Mostah	6.451SIT
v Komendi	13.500 SIT
Market Kranjska, Kamnik	18.000 SIT
diskont Perovo	14.500 SIT
Praznjenje     je	opravila
3-članska   komisija   RK   Ka-	
mnik. Tako zbrana sredstva bo RK namenil za pomoč potrebnim v občini, del tega pa je namenjen tudi mednarodni solidarnosti. V bodoče bo komisija RK praznila »Marsovčke« vsak mesec. RK se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Ta sredstva bodo marsikomu, ki jih bo deležen, omilila gmotni položaj. RK prosi obiskovalce trgovin, da tudi v prihodnje namenjajo del svojih sredstev humanitarni dejavnosti. Prejemniki so vsem darovalcem srčno hvaležni. Pripravljenosti Kočne Kamnik, ki se je pridružila akciji RK, bodo po pričakovanjih v RK sledili tudi ostali.
Certifikati
Naslednja oblika zbiranja pomoči,ki jo je pripravil RKJe vpisovanje certifikatov v korist Rdečega križa.
Vsi, ki bi želeli pokloniti certifikat ali vsaj del v humanitarne namene, lahko to storijo na sedežu Območne organizacije RK v Kamniku, Ljubljanska c. št. 1. Po prvih odmevih sodeč med ljudmi ta akcija dobro odmeva. Prijavili so se že prvi darovalci. Po dobljenih infor-
macijah je odstop lastninskih certifikatov na RK mogoč in pravno dovoljen, zato v tem pogledu ni nobenih zadržkov.
O poteku akcije vpisovanja certifikatov bomo naše bralce občasno seznanjali. Sredstva,ki se bodo zbrala iz tega naslova, bodo namenjena izključno za pomoč potrebnim občanom.
STANE SIMŠIČ
KSinKOZZB Tuhinj
vabita na proslavo krajevnega praznika, ki bo v nedeljo, 5. 2. 1995, ob 10. uri na Osekah na Menini planini pri spomeniku padlim v NOB.
Odhod bo ob 8. uri izpred šole v Zg. Tuhinju.
Vabljeni!
Ohranjanje slovenske pisane besede na Komendskem
Izlet v Belo krajino
V sobotnem meglenem jutru se je pred šmarskim gasilskim domom zbralo nekaj fantov, vključno z menoj, ki hodimo na gasilske vaje. Odšli smo na enodnevni izlet v Belo krajino. Hitra vožnja s kombijem nas je najprej pripeljala v Muljavo, rojstni kraj slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Ogledali smo si poletno gledališče, nato pa še Krjavljevo kočo. Obiskali smo Jurčičevo rojstno hišo, kjer smo videli črno kuhinjo, otroško sobo, družinsko sobo, shrambo in klet. Vodič nam je povedal veliko o Jurčiču in njegovih delih. Potem smo si ogledali Jurčičeva dela, rokopise, spričevala in celo osmrtnico, na kateri piše, kdaj je umrl. Umrl je zelo mlad.
Sharp servis
MENGEŠ 1PP73 84 09
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZORd, DOMŽALE oo Prešernova 33, MENGEŠ
UGODNO!
BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA
*  Gorenje pralni stroj PS 101 WA 604                       po ceni 50.145,80
*  Gorenje sušilni stroj SP 600-700*5 kg                  po ceni 39.468,00
*  Gorenje zamrzovalna skrinja Z5 21 210 L              po ceni 45.181,20
*  Gorenje hladilnik z zamrzovalnikom                      po ceni 45.339,60 HTI 20,2 200 L
*  mešalec Gorenje 402                                                             3.720,00
PLAČILNI POGOJI:  - MOŽNOST NAKUPA NA 4 OBROKE - ZA TAKOJŠNJE PLAČILO PRIZNAMO 3% POPUST TELEFON: 737-224            DELOVNI ČAS od 7. do 16. ure
Pot nas je potlej vodila do izvira dolenjske reke - Krke in naprej proti Metliki. TU smo si ogledali prvi gasilski muzej v Sloveniji, v katerem je bilo veliko slik, fotografij, oblek, medalj in celo prva gasilska črpalka. Ko sem gledal slike, sem opazil, da je bil način gašenja podoben današnjemu. Z ročnimi brizgalkami je šlo zelo težko, zato so večje požare težko pogasili. Razna odlikovanja, pohvale in še kaj nam omogočajo, da si danes lahko predstavljamo življenje gasilcev pred 50, 60 leti. Upam, da bo tudi naša gasilska »četa« kdaj v zgodovini gasilstva.
Na razstavi nam je vodič razlagal o najbolj razširjenih vrstah sadja, kot so jabolka, hruške, slive, olive, itd. Vsaka pokrajina ima svojo vrsto, ki so jo dobili s križanjem dveh vrst sadja. Ogledali smo si še okolico Metlike in odšli na kosilo. Med potjo smo si pripovedovali zgodbe in šale. Po kosilu smo zavili še v Novo mesto, kjer smo videli edino tovarno v Sloveniji, ki izdeluje avtomobile Renault.
Večerilo se je že, ko smo drveli proti domu. Pozno ponoči smo prišli pred gasilski dom. Domenili smo se, da bi še kdaj ponovili takšen izlet. Lahko je žal tistim, ki niso hoteli zraven.
SLAVKO ŠUŠTAR
Čemu tak naslov? Najstarejša slovenska knjižna založba Mohorjeva družba iz Celja že od začetka skrbi za ohranjanje pisane besede na Slovenskem. Najbolj znane so njihove zbirke, ki izidejo vsako leto. Ljudje jim pravijo ker mohor-jevke. Vsakoletna zbirka obsega Mohorjev koledar za prihajajoče leto z mnogimi nasveti in zanimivim branjem ter knjige, ki zajemajo več zvrsti in so namenjene tako mladini kot odraslim.
V vsakoletni statistiki, ki jo lahko zasledimo na koncu vsakega Mohorjevega koledarja, so zelo zanimivi podatki, ki nam dajo veliko koristnih informacij. Glavni podatek je, da je Mohorjevo zbirko letošnje leto prejelo kar 17380 gospodinjstev v Sloveniji, pa tudi v tujino je bilo poslano kar 91 zbirk.
Razveseljivo je seveda, da je prav slovenska pisana beseda, kljub trenutnemu stanju, še vedno brana v naših družinah.
Komendčani lahko v tej statistiki zasledimo zelo spodbuden podatek. Prav na Komendskem je na zbirko Mohorjevih knjig naročeno največ slovenskih družin. Zbirko namreč prejema kar 160 gospodinjstev, kar je v primerjavi z drugimi župnijami v Sloveniji največ. Ta podatek nam tudi pove, da je slovenska pisana beseda na Komendskem zelo živa.
Komendski župniji je to lahko v ponos, drugim slovenskim župnijam pa za zgled. Dolžnost vsakega Slovenca je, da ohranja lastno kulturo, in na Komendskem to zavest imamo. JURIJ KERN
SERVIS
ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa) tel.: 723-324, 727-897
Delovni čas: 9.-12., 15.-17. ure sobota: 9.-12. ure
Dragi otroci!
Davno sem se že poslovil iz vaših krajev in odšel na dolgo pot domov.
Zahvaliti se želim za vsa pisma in za vse risbice, ki ste mi jih pustili na oknih, balkonih in mi jih poslali na moj naslov: p.p. 110, Kamnik. Nekatera sem prejel prepozno, zato vam nisem mogel odgovoriti. Kljub temu, dragi moji otroci iz šole 27. julij, pa Tjaša, Maja in Jure še enkrat hvala.
Dragi otroci, želim vam, da bi vam učenje v šoli šlo dobro od rok, da bi imeli radi svoje bratce in sestrice (nad katerimi ste se v pismih pritoževali), da ne bi jezili očkov in mamic. Kmalu bodo že nove počitnice. Bodite veseli in razigrani, a ubogljivi! Ne velja, če ste pridni samo en teden pred božičem.
Upam, da sem med svojim obiskom izpolnil vaše želje, če pa sem kaj pozabil, me boste na to spomnili do naslednjega božiča.
Srečno! Vaš Božiček
^JANUARJA 1995
kultura
KAMNIŠKI OBČAN
tuUumf urnika pa mM
' ! ''*''''' * i-*=-'•*■'•'■'■ -'■-'■ '*■' ■"■'*'■*''-*■''•*■'•'■*''■*•*■*•* •''•'■' •'- • ••'•■"• •*■• ■'•■'■■'• •'-• V•".-■„• -'„• .v ■'.•,',-,',• ■'„• l• ty t",•■'•■'• •' ■•'•.'•■*■
JoneJRičar
Mokrocveteče rožce...
-poezije, se nam verjetno utrinja "samo od sebe" in tako s kulturnim spominom iz šolskih klopi potrjuje "pozna vanje" Sonetnega venca in druge umetniške zapuščine našega velikega Pesnika, ki je ob državnem prazniku slovenske kulture vnovič za nekaj dni aktualen.
Seveda v tem ni nič slabega; pač pa je na poseben način zgovorno to, da je "na vzočnost" Prešerna v siceršnji kulturni za vesti moder-nega Slovenstva preredka in prešibka, da bi jo moglo odtehtati zgolj Praznično pritrkavanje. Mnogim je - na žalost - kaj malo mar, h kateremu prazniku zvoni in kakšno obredje ga posvečuje...
Žal je zato le stežka prepričljiva ustvarjalna moč genialnega Vrbljana, kije kljub nenaklonjeni življenjski usodi zmogel izjemna "metniška dejanja: v virtuoznih pesniških oblikah izraziti ne le svojo intimo, duho vno odzivnost na različne življenjske preizkušnje, temveč s svetovljansko širino obravnavati kulturno, socialno ter narodnostno problematiko Slovencev.
y sonetih omenjenega venca, enega od vrhuncev njegovega pesniškega genija, ki so metaforično označeni kot (s solzami) orošeno cvetje, se pesnikova osebna bolečina razrašča v narodno: kakor njega samega zavrača v tujem duhu in jeziku vzgojena izvoljenka, tako je slovensko meščanstvo tedanjega časa v prevzetnosti in ošab-nosti raje vdano tujstvu, nepripravljeno ločevati med iskrenostjo in tarejenostjo, resničnostjo in videzom. Vendar pesnik v soglasje zlije skrivnost svoje ljubezni do izvoljenke in naroda, ki mu pripada: v Prepričanju, da bi kot Orfej z domačo pesmijo mogel ogreti srca rojakov, naj bi bili glasovi njegove pesniške lire (umetnosti) dramilo ■ družbeni urejenosti in pravi narodovi omiki...
Danes, ko nas od Prešernovega rojstva in njegove smrti, mejnikov zemeljskega bivanja, ločujeta skoraj dve stoletji oziroma stoletje in pol, kljub relativno odmaknjenemu času literarnozgodovinske romantike ostaja nedosežni Umetnik aktualen tako v izrazu kot v sporočilu. Zato je seveda umestno vprašanje, koliko pripravljenosti smo kot njegovi novodobni rojaki pripravljeni odmerjati "berljivosti " te humanistične zapuščine, koliko nam je ta sploh potrebna in zaželena.
Spričo precejšnje družbene in duhovne zmede, značilnosti sedanjega "zgodovinskega" časa tektonskih prelomov z bližnjo preteklostjo, večji del pozornosti "hočeš-nočeš" (?) usmerjamo k pragmatičnim preživetvenim ravnanjem; bolj kot se morda zavedamo, na škodo jasnejše zavesti o naši individualni in kolektivni (ne samo duhovni, čeprav prav z njo najtesneje povezani) celostni usodi.
Gotovo ni brez pomena, da iz izvirov Prešernovega pesniškega opusa moremo prejeti marsikaj, kar bogati tudi človeka današnjega časa. Pevčeva aktualnost in pomenljivost presegata "zgolj" pesniški artizem in časovno univerzalno umetniško sporočilnost, ampak sta kot "preproško citirana resničnost" v mnogih podrobnostih še kako veljavna tudi za prav to, nam odmerjeno dobo "samostojnega" Slovenstva. Ni treba iti v podrobnosti, kajne?
Spominski utrinki, posvečeni našemu največjemu poetu ob pra-
zuri" s*ovenske kulture seveda imajo določen namen in pomen,
h    ^?.rzov "jegove znamenite Zdravljice nismo tjavdan sprejeli za
esedilo svoje državne himne; prav tako nas verjetno z razlogom
\J£™°V motri pesnikova podoba s "poetičnega" bankovca (Prijat h!)...
xu veda pa uresničevanje spoštljive zaveze do Prešernove pesnike oporoke (ali dolg njegovih novodobnih rojakov do nje) terja nas Še veliko več - v dobro našega zasebnega in ja vnega, posameznikovega in skupnostnega samouresničevanja, ne toliko v čast tn slavo pokojnega prvaka našega Parnasa.
v prvi vrsti to pomeni zavzemanje za humanost in humanizem v °*užbi,pa tudi za prisotnost umetnosti v različnih izraznih oblikah *M povabilu in napotilu k temu; za spodbujanje in uveljavljanje kulturnega ustvarjanja, za ohranjanje in posredovanje vrednot če-sto zapostavljene omike.
*o nikakor niso stremljenja k nepotrebnemu prestižu, ampak utemeljene bivanjske potrebe za vsakogar, ki ne svoje ne skupno-stne usode ni pripravljen lahkomiselno puščati vnemar. - Veljalo naj J l°reJ za slehernika med nami, da si za vestno oblikuje tudi svojo uhovo podobo ter z njo prispeva k vrednejši prepoznavi našega skupnega prostora. Tistim, ki so jim zaupane možnosti odločanja udi o tovrstni bodočnosti drugih, pa bi morala biti pomenljivost kulturnih prizadevanj še tolilko bolj v zavesti.
Zato morda ne bi bilo odveč z vsaj nekaj slovenskega razpoloženja, (upam da) spremljajočega bližnji praznik slovenske kulture, Pospremiti vsakršno odmerjanje "življenjskegaprostora "kulturina Kamniškem; ne nazadnje tudi pri (bližnjem ?) oblikovanju za ta del Potrebnega proračuna naše občine.
Ce bi tudi za sklep vendarle kazalo ostati pri metaforiki našega
aktualnega pesniškega lavreata: lahko pa se uresničitvi naših (kul-
Urnih in s kulturo povezanih) obetov le ne piše tako črna, ampak -
a vsaj!~ bolj prijazna usoda?-Naposled pa je tudi sam pesnik znal
Poprej resignirane misli obarvati s svetlobo upanja: "(...) in gnale
bodo nov cvet - bolj veselo."
Bomo videli; od nas samih bo odvisno. Tudi to.
Moški pevski zbor v Komendi že 15 iet
Moški pevski zbor Komenda, vodi ga Baldomir Kremžar, je lansko leto v decembru praznoval svojo petnajstletnico delovanja. Jubilej so počastili s samostojnima koncertoma v Vogljah in Goricah ter seveda z osrednjim koncertom 16. decembra 1994 v dvorani Kulturnega doma v Komendi.
V Komendi je bilo petje zelo slabo razvito. Obstajal je le cerkveni pevski zbor. Ker se je tedanji organist že tudi staral, ga ni bilo mogoče več pridobiti za to, da bi poleg cerkvenega zbora vodil še kakšen drug zbor. Vendar pa Petru Piberniku pevska žilica ni dala miru. Kot ljubitelj petja je poskušal v Komendi ustanoviti pevski zbor, vendar ni imel sreče.
Komendski pevci so tako sodelovali po drugih zborih v komendski okolici.
Leta 1978 pa je Peter v Komendi opazil človeka, ki je otroški zbor pripravljal na božičnico, spodbujal v cerkvi ljudi k ljudskemu petju, jim dirigiral ter pel. Tako se je Peter povezal z Baldomirjem Krem-žarjem, ki je prevzel vlogo vodje moškega zbora in ga vodi še danes. Začetek je bil težak. Na začetku sploh niso imeli vseh štirih glasov. Nekateri pa v zboru niso hoteli sodelovati, ker so bili mnenja, da Peter dela proti župnikovi volji in da hoče s tem ogroziti organista ter tudi cerkveni zbor. Svoje prve vaje so imeli v veroučni učilnici in kmalu nato so se začeli tudi številčno krepiti.
Prvi javni nastop zbora je bil 31. oktobra 1979 pred dnevom mrtvih pri spomeniku padlih v Komendi. To je bil hkrati tudi uradni začetek delovanja moškega pevskega zbora Komenda.
Pevski zbor ob petnajstletnici z zboro vodjem Baldomirjem Kremžarjem (prvi z desne), trije pevci so bili v času slikanja zadržani.
Izbor pesmi, ki jih izvajajo, je zelo pester. Pojejo namreč cerkvene, ljudske, priredbe narodnih pesmi, pesmi raznih tujih in domačih skladateljev, latinske...
Zbor se redno udeležuje Revije pevskih zborov Občine Kamnik, od leta 1985 pa so tudi redni udeleženci na pevskih taborih v Šentvidu pri Stični. Kot predstavniki občine Kamnik so v letu 1990 sodelovali tudi na reviji gorenjskih pevskih zborov v Bohinju, kar ocenjujejo kot največji dosežek. Nastopili so tudi na revijah cerkvenih
pevskih zborov kamniške dekanije in kot gostje tudi v šenčurski de-kaniji. Več let so prirejali srečanja pevskih zborov "Nocoj je pa en lep večer" na kmetiji Petra Pibernika v Suhadolah, vendar pa so jih morali zaradi zunanjih razlogov opustiti. Prirejali so celovečerne koncerte, večkrat pa tudi skupne koncerte z različnimi zbori ali pa so na njih sodelovali kot gostje. S cerkvenim programom so vseskozi sodelovali pri mašah in drugih slovesnostih v domači in v drugih farah. Na zadnjo pot pa so spremili več kot
300 domačih faranov, sorodnike, znance in prijatelje doma in po domovini. Trenutno v zboru aktivno sodeluje šestindvajset pevcev, nekaj pa se jih je že tudi zamenjalo. V zboru je do sedaj sodelovalo ena-inštirideset pevcev.
Naj na koncu komendskemu moškemu pevskemu zboru zaželimo še veliko uspehov na njihovi pevski poti.
Naj pesem združuje ljudi, ne pa razdružuje.
JURIJ KERN
Matična knjižnica Kamnik
Hitro iskanje informacij s pomočjo računalnikov
Zaradi množice informacij in vedno večjih zahtev naših bralcev je tudi Matična knjižnica Kamnik pridruženi član kooperativnega on line bibliografskega sistema COBBISS. To je pravzaprav računalniška povezava z mnogimi knjižnicami po Sloveniji in z njihovimi katalogi. COBBISS podpira funkcijo in dejavnosti naše knjižnice kot informacijskega centra, saj nam pomaga pri avtomatizaciji našega dela, predvsem pa zato, ker lahko preko njega dobivamo informacije in podatke iz javnih katalogov in drugih baz podatkov. To
nam omogoča podsistem COBIS-S-a OPAC. Gre za on line dostop do baz podatkov in katalogov knjižničnega gradiva institucij, ki so vključene v sistem COBISS. Da ne bi vse skupaj zvenelo preveč suhoparno ali težko razumljivo -to je modemska povezava s skupno bazo podatkov. Torej bomo skušali bralcem ustreči tudi tako, da bomo zanje iskali zaželene podatke v teh bazah in jih izpisali.
Če bodo bralci iskali določeno knjigo, ki je pri nas nimamo, bomo lahko zanj opravili poizvedbo, kje se knjiga nahaja. Največkrat pa uporabniki rabijo podatke o dolo-
čeni temi, kar prav tako lahko poiščemo preko COBISS/OPAC-a -in to celo za vse gradivo (knjige, serijske publikacije, članke).Tovrstna računalniška povezava nam bo olajšala naše strokovno delo pri obdelavi knjig, predvsem pa strokovno delo z bralci in za bralce. Kar je bilo prej težko dosegljivo ali celo nedosegljivo, bo zdaj informativno na dosegu roke. Bralcem bomo lahko naredili tudi izpise.
Računalniki seveda nimajo duše in nikdar ne morejo nadomestiti staromodnih knjižničarjev, ki poznajo "svoje" knjige. Če pa računalniško tehnologijo združimo s pristno radovednostjo in znanjem, si tako izberemo le enostavnejšo pot do virov znanja, ki od nas terja tudi manj časa, predvsem pa nam nudi kup informacij.
Matična knjižnica Kamnik
Mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič in predsednik Foto kino video kluba Mavrica Janez Kosmač sta bila še posebej oohvaliena.
Žemlja - planet cvetja
Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Foto kino video klub Mavrica Radomlje sta v razstavišču Veronika pripravila zanimivo razstavo fotografij z naslovom Zemlja - planet cvetja. Razstavo klubske stopnje so odprli v petek, 13. januarja. Travniške, poljske, gozdne in druge rože, drobne planinske cvetke, gojeno in umetno cvetje so na fotografije in diaeseje ujeli člani kluba Mavrica iz Radomelj: Vlasta Jenčič, Janez Kosmač, Lojze in Mojca Po-pelar, Mirni Pollak in Darko Zore.
Povezovalec programa Igor Li-povšek je ob odprtju razstave povedal, da Mavričarji radi pridejo v Kamnik, saj jim nudi veliko navdiha za umetniško ustvarjanje. Letos praznujejo kar dva jubileja - prvega kot 30-letnico, ko so leta 1965 kot en-tuziasti začeli organizirano snemati, fotografirati in skrbeti za dokumen-
tacijo dogodkov; leta 1969 pa je bil klub mavrica uradno ustanovljen.
Žirija, ki so jo sestavljali Hani Cankar, mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič in Toni Iglic, je izbrala po tri najboljše fotografije in diapozitive. Prvo nagrado v fotografiji je prisodila Mojci Pope-lar, drugo Janezu Kosmaču in tretjo Lojzetu Popelarju. V kategoriji diapozitivov pa je prvo in drugo mesto dosegel Janez Kosmač, tretje pa Lojze Popelar. Z diplomami so bili nagrajeni: Darko Zore, Mojca Popelar in Janez Kosmač.
Razstavo je uradno odprl Tone Ftičar. Ob tej priložnosti se je v imenu kamniške kulturne javnosti Mavričarjem zahvalil za lep prispe vek h kamniškemu kulturnemu življenju.
VERA MEJAČ
Večer spiritualne Indije vMKK
W meni *yaz vam
Ta teden sta prišli v uredništvo kamniškega občana dve prijazni PKmi. Obema dopisnicama se za-nJU lepo zahvaljujem.
Prvo je čisto posebno: M. C. mi i Poslala dve pesmi svoje prijate-rr e ln zapisala: "Ima jih še veliko.
eni so všeč, ne vem pa, če so kaj Pravilne."
so * m' Sem Prebrala. Tudi meni vseč. Sem in tja je kakšen verz m°rda še nekoliko okoren, vendar Jd n"n°vo sporočilo tako bogato, a so prava poezija. Za začetek n vzPodbudo bi morda kakšno "a njih objavili kar v Občanu. O em sem govorila tudi z uredni-K°m Francem Sveteljem.
Drugo pismo ima bolj vsakdanjo vsebino. Poslala ga je P. S., ki Pravi takole: "Delam v manjšem
Drugi torek v januarju je bil v naši knjižnici večer spiritualne Indije. Prireditev, ki jo je vodil Andrej Kikelj, je pripravilo Gibanje za zavest Hare
Za kulturo jezika
podjetju kot tajnica, tako moram vsak dan napisati različne dopise. V zadnjem času vidim, da se besede kot vi, ti, vam in tudi nate, predle ipd. pišejo ali z veliko ali z malo začetnico, tako ne vem prav, kako jih pisati. Za odgovor se vam (ali Vam?) že vnaprej zahvaljujem. "
Besede, na katere se nanaša vaše (lahko tudi: Vaše) vprašanje, so osebni in svojilni zaimki in sestavljenke iz kratke, nepoudar-jene oblike predloga v 4. sklonu in osebnega zaimka. Te se v pismih in drugih dopisih res lahko pišejo z veliko ali z malo, kot ste zapisali, vendar pravopis natančno določa kdaj. Če se v dopisu obračate na posameznika, lahko pišete osebne in svojilne zaimke z malo ali z
veliko začetnico. Z veliko izrazite spoštovanje, naklonjen odnos, ljubezen - skratka čustva. Z veliko pa je v tem primeru treba zapisati tudi vse sestavljenke: Nate, Name, Predte, Obte ipd. Če pa je naslovnik skupina ljudi, se pravi kakšna komisija, upravni odbor, delavski svet, društvo, stranka, smete uporabiti samo malo začetnico.
Ireba pa je dostaviti še opozorilo, da se z veliko začetnico začenjajo samo zaimki, s katerimi se obračamo na tistega, ki mu pišemo. Ko govorimo o sebi, pišemo z malo. Izjema so samo vladarji in visoki dostojanstveniki, ki o sebi lahko zapišejo: Tako smo določili Mi, kralj ...
MARJETA HUMAR
Krishne. Večer se je pričel s koncertom meditativne glasbe, s katerim so nam organizatorji želeli približati umetnost sproščanja z zvokom. Andrej Ki-kelj je nato nadaljeval s predavanjem o BHAKTI-YOGI, ki pa ga je obogatil tudi s primeri iz našega vsakdanjega življenja. Ker pa je naš vsakdanjik in prav tako naša kultura tako drugačna od vsakdanjika in kulture mistične Indije, se je tudi obiskovalcem v glavi porodilo marsikatero vprašanje, na katero je Kikelj z veseljem odgovoril. Med krajšim odmorom so obiskovalci lahko poskusili okusno vegeterijan-sko hrano. Večer smo zaključili z ogledom diapozitivov, ki so prikazali lepote Indije.
Polna dvorana obiskovalcev je še en razlog več za organizacijo takih prireditev, ki nam pomagajo razumeti drugačnost in nas duhovno bogatijo.
MKK
U   KAMNIŠKI OBČAN
kultura
26. JANUARJA 1995
Razstava štirih likovnikov v mengeški oranžeriji
Od 14. decembra dalje je v ORANŽERIJI v Mengšu na ogled prednovoletna prodajna likovna razstava, kjer svoja dela predstavljajo slikarji: Alessandro Bumbak, Lojze Kalinšek, Dušan Lipovec in kiparka Alenka Vidr-gar.
ALENKA VIDRGAR, akademska kiparka - specialistka, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost leta 1983. Uspešno je končala tudi pedagoški izbirni program in izbirna programa vizualnih komunikacij ter grafike. Leta 1985 je končala še kiparsko specialko pri prof. Dragu Tršarju. Od leta 1989 opravlja samostojno dejavnost kulturnega delavca. Sodeluje z ALU
in vodi kiparske delavnice pri ZKOS. V osemdesetih letih je prejela nagrado Zlata ptica. Poleg mnogih razstav doma in v tujini je ustvarila večje število javnih kiparskih del, spomenikov in parkovnih skulptur.
Akvarelist ALESSANDRO BUMBAK, po rodu Istran, ki živi v Gradu pri Cerkljah, sicer ni šolan slikar, vendar je v svojem ustvarjalnem delu dosegel stopnjo, ki povprečni amaterizem vsekakor presega. Svoje slikarstvo je oplajal tudi na potovanjih v tujino, kjer je, denimo v Nemčiji, tudi razstavljal. Vendar se je v svojih slikarskih delih vedno vračal v rodno Istro, katere duh veje z večine njegovih akvarelov.
Slikar opredeljuje sebe kot mini-aturista, saj so njegovi akvareli v glavnem na majhnih, celo miniaturnih formatih.
Slikar LOJZE KALINŠEK iz Spodnjega Brnika je leta 1977 diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani iz fotografije in likovne teorije. Zaposlen je kot likovni pedagog v Osnovni šoli Mengeš, je tudi mentor Kamniškega likovnega društva, ukvarja pa se tudi z oblikovanjem na tehničnem in grafičnem področju. V svojem slikarskem razvoju je prešel že nekaj različnih faz, ki jih nadgrajuje z novimi iskanji. V ta namen veliko potuje, študira ter se udeležuje domačih in mednarodnih likovnih kolonij in simpo-
zijev. Razstavljal je samostojno in skupinsko doma in v tujini, letos pa je prejel tretjo nagrado na slikarskem ex temporu Kresnik na Muljavi.
Akademski slikar in likovni kritik DUŠAN LIPOVEC iz Kamnika je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1977. Istega leta je bil na študijskem izpopolnjevanju v Kanadi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in likovno publicistiko, občasno tudi s kiparstvom, bokovanjem in fotografijo. Imel je preko 70 samostojnih razstav doma in v tujini. Prejel je več nagrad na mednarodnih in domačih slikarskih ex temporih.
DUŠAN LIPOVEC
Razgibana dejavnost Mestne godbe Kamnik
Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Mestna godba Kamnik, pod vodstvom Francija Lipičnika, sta v petek, 16. decembra, v  avli  Srednje  šole
Rudolfa Maistra priredila praznični koncert. V programu, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so številni obiskovalci prisluhnili skladbam domačih in tujih av-
torjev. Še posebej bučno so z aplavzom nagradili dirigentovo skladbo Pozdrav iz Kamnika.
Za orkester je predsednik Mestne godbe Božo Matičič ob
Pomlajena kamniška godba razveseljuje poslušalce.
tej priložnosti pripravil presenečenje. Z nageljčki je nagradil in pozdravil mlade, ki so v letu 1994 stopili v vrste kamniških godbenikov in so prvič javno nastopili prav na tem prazničnem koncertu.
V petek, 20. januarja, so naši godbeniki ponovili koncert za dijake Srednje šole. Program je povezovala prof. Martina Bohte. Učencem nižje in višje stopnje osnovne šole Toma Brejca bodo godbeniki popestrili petek, 10. februar.
Na pustno soboto, 25. februarja, bo Mestna godba Kamni-čanom pripravila veliko glas-beno-zabavno prireditev VESELO V KAMNIK na temo PUSTNE ŠTORIJE.
VERA MEJAČ
Večer Minattijeve poezije na srednji šoli Rudolfa Maistra
Nekoga moraš imeti rad
V sredo, 21. decembra, smo na naši šoli doživeli čudovit večer. Dijaki so pod mentorstvom prof. Kodrove pripravili Večer Minattijeve poezije in gost tega večera je bil tudi sam pesnik Ivan Mi-natti. V recitalu smo lahko slišali najlepše Minattijeve pesmi, kot so Pa bo pomlad prišla, Ptice vedo, Nekoga moraš imeti rad... Glasba, ki je spremljala recitacije, pa je dala pesmim še dodaten čar. Čisto na koncu pa je tudi gospod Minatti prebral nekaj svojih pesmi, kar stori le redko, saj je znano, da nerad nastopa. Na koncu je dejal, da je ravno nastopanje oziroma prevelika pozornost tisto, kar ga najbolj moti. Pa ne samo to. Po zaključku tega večera je v šoli dejal, da so bile čisto odveč besede o "sedemdesetem jubileju", ki jih je ob zaključnem nagovoru izrekel voditelj recitala.
Ali so bile te besede odveč ali ne, je vseeno, saj leta niso ovira za nadaljnje pisanje in ustvarjanje. In Minatti vsekakor še ni zaključil pesniške poti.
Po končanem večeru so se z g. Minattijem recitatorji, prof. Ko-drova in prof. Griljeva zapletli v prijeten klepet in vprašanj za pesnika seveda ni zmanjkalo. Ker je bilo to naše prvo srečanje z njim, smo si ga mogoče predstavljali malo drugače. Prof. Kodrova nam je povedala, da je ob prvem srečanju z njim mislila, da ji bo odgovarjal v verzih. Kasneje se je izkazal za čisto preprostega in navadnega človeka, kar je potrdil tudi vtis iz tistega večera.
Dijaki so začeli s standardnimi vprašanji: kdaj je začel pisati oz. katera je njegova najljubša pesem in podobno. Minatti je ves čas odgovarjal mirno, počasi. Ko je pogovor nanesel na njegov vikend na Dolenjskem, nam je povedal zanimivo zgodbo. V bližini njegove hišice je bilo polno modrasov, ki se jih je bal predvsem zaradi otroka, ki je bil še majhen. Iako je sklenil, da se bo kač skušal znebiti in v ta namen pokli-
cal prijatelja naravoslovca. Ta je ob pogledu na kače dejal: "Kaj, tako lepe živalce, pa se jih želiš znebiti?« Zato je Minatti zapustil tisti kraj, čeprav mu je bila pokrajina v dolini Krke zelo všeč in ga je pesniško navdihovala. S tem pripovedovanjem nas je Minatti spravil v smeh, čeprav sam zase pravi, da nima smisla za humor, rad pa se smeji. Minatti je začel pisati pesmi že v gimnazijskih letih in povedal je tudi, da si je upal pokazati pesmi svojemu profe-
sorju. Marsikdo piše pesmi, vendar jih ne pokaže svojemu profesorju ali komu drugemu, ker se boji negativne kritike. Minattija kritike ne prizadanejo. Seveda je vesel, če sliši pohvalo, ne neha pa pisati, če ga kdo skritizira.
Na vrsto je prišlo tudi vprašanje, kaj si misli o sodobni književnosti. Za večino sodobnih pesnikov je rekel, da ne ve, kdo je nor. Tisti, ki pesmi piše, ali tisti, ki jih bere. Ta kritika seveda ne velja za vse, saj je poudaril, da pa
vsekakor je nekaj dobrih pesnikov, med katerimi velja omeniti Borisa A. Novaka, S. Makarovič, M. Vlašič... V njegovih začetkih pa sta mu bila najljubša Murn in Kosovel in tudi sicer nekatere njegove pesmi spominjajo na ta dva pesnika.
Ob tako zanimivem pripovedovanju je čas hitro minil, zato smo se polni lepih vtisov razšli.
Na koncu bi rada še dodala, da so se dijaki pod vodstvom prof. Kodrove resnično potrudili in nam pripravili lep večer. Zato bi se ob tej priložnosti rada vsem zahvalila, še posebno pa g. Minat-tiju, ki si je vzel čas za obisk naše šole.
MOMKA ROZMAN SŠRM KAMNIK
Praznični koncert v osnovni šoli Stranje
Mladinski pevski zbor OŠ Stranje pod vodstvom Karle Vrh.
V petek, 23. 12. 1994, smo pevci in instrumentalisti Osnovne šole Stranje priredili praznični koncert. Pričel se je ob 18. uri. Kljub mrazu in snegu se je v šolski avli zbralo veliko ljudi.
Program sta izvajala otroški in mladinski pevski zbor ter instrumentalnovokalni skupini. Začetno tremo je pregnalo bučno ploskanje, ki je bilo namenjeno uspešnemu na-
stopu najmlajših. Menjavale so se pesmi in vzdušje se je stopnjevalo. Poslušalci so lahko opazili, da je zborovodkinja gospa Karla Urh potrebovala veliko potrpljenja in truda, da je toliko nastopajočih pripravila za koncertni nastop. Povezovalec programa je mladinski zbor napovedal v zadnjem delu. Sodelovali so instrumentalisti s flavtami in klavirjem. Pravo vzdušje pa sta ustvarili
instrumentalni skupini s svojim zabavnim programom.
Mislim, da je bil koncert uspešen in da je širšemu krogu ljudi predstavil bogato glasbeno življenje v naši šoli. Po končanem nastopu smo se lotili dobrot, za katere se moramo zahvaliti razumevajočim sponzorjem.
ANDREJA BURJA,
5. b. OŠ Stranje
Zgoraj: MePZ Titan Kamnik, spodaj: MePZ Mavrica Srednja vas
Božič - po božiču
Številni verniki kamniške de-kanije so od 6. do 8. januarja prav posebej podoživljali božič, enega najlepših in najpomembnejših praznikov krščanstva. To možnost sta jim ponudila MePZ Titan Kamnik in MePZ Mavrica Srednja vas s koncerti božičnih pesmi ter premišljevalnimi povezovalnimi besedili po župnijskih cerkvah: najprej v Komendi, nato "na Šutni" v Kamniku, na koncu 'pa še v Šmartnem v Tuhinju.
"Titanov zbor" je med mašami pel na koru, "Mavrica" pa v prez-biteriju. Prvemu je dirigirala njegova zborovodkinja Ana Štele, drugemu pa zborovodja Lojze Kolar. Koncerti so bili po mašah,
mašni in koncertni program pa je bil po vseh cerkvah enak. Na koncu zares lepo zapetih pesmi znanih in manj znanih slovenskih in drugih skladateljev božičnih pesmi, ki so razveselile preneka-tero srce in dušo poslušalca, sta oba zbora še skupaj zapela pesem skladatelja Leopolda Cveka Raduj, človek moj.
Podobnih kakovostnih koncertov si po cerkvah kamniške dekanije še želimo, oba gostujoča zbora pa naj spodbudita tudi druge, da si bodo še bolj prizadevali za lepo peto cerkveno pesem (pa tudi svetno) na Kamniškem.
JOŽE PAVLIC
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Vabimo vas...
Petek, 27. januarja, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
Koncert iz cikla SOZVOČJA:
OKTET VALVAZOR IN KAMNIŠKI KOLEDNIKI
Vstopnina 300 SIT
Sobota, 4. februarja, ob 19. uri
Avla Srednje šole Rudolfa Maistra, Kamnik
XVI. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK
Vstopnice po 300 SIT bodo v predprodaji na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2, in eno uro pred prireditvijo v avli SŠRM.
Ponedeljek, 6. februarja, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE: CENE GRILJC - SLIKE
Avtorja in njegova dela bo predstavil dr. Mirko JUTERŠEK, odlomke iz literarnih besedil Ceneta Griljca pa bo ob glasbeni spremljavi Dominika KRTA prebral Tone FTIČAR.
Razstava bo odprta do 21. februarja.
Sreda, 8. februarja, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
PEPEL IN SPOMIN - literarno glasbeni recital v počastitev slovenskega kulturnega praznika in spomin na rojaka Antona Medveda ob ponatisu njegovih Poezij
Sodelujejo: dr. Emil Cesar - življenje in delo Antona Medveda Irena Baar - sopran Vladka Vremšak - klavir Samo Vremšak - bariton, klavir Barbara Božič, Tone Ftičar - recitacije
Sobota, 11. februarja, ob 20. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ADI SMOLAR
Celovečerni koncert iz cikla kantavtorskih večerov
STRUNA IN GLAS
Organizacija: Harlekin d.o.o
Pokrovitelj: Občina Kamnik
Vstopnice po 500 SIT bodo v predprodaji na sedežu
ZKO in uro pred koncertom.
VABLJENI!
JANUARJA 1995
med mladimi
KAMNIŠKI OBČAN i
VOS 27. julij smo imeli novoletno rajanje
23. decembra smo se res lepo 'meli. Kje? V OŠ 27. julij v Kamniku. Veseli smo bili obiska nekaterih dobrotnikov, ki so nam pomagali, da smo otrokom pripravili res veliko veselja. Tistim, Ki se jim nismo mogli osebno zahvaliti, bi se radi ob tej priložno-
Naj vam najprej povem, da so otroci z učiteljicami pripravili sodobno Pepelko, ob kateri smo
SVETOVANJE
ZA MALE ŽIVALI
ZAJC RADOVAN DR. VET. MED.
TEL: 728-753
HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17
se od srca nasmejali. Otroci so se tako vživeli v svoje vloge, da smo se nehote tudi mi preselili v njihov svet. Seveda na koncu ni manjkala obdaritev vseh otrok. V njihovih očeh je bilo hkrati veliko pričakovanja in treme, saj so si darila morali »zaslužiti« Se s pesmico ali recitacijo.
Vsem, ki ste dedku Mrazu pomagali zbrati darila, najlepša hvala.
Trgovina Nakup, Podgorka, Pri Petru, Market Mateja, Dobim trade, Šumi in Goldi so poskrbeli za sladkarije in druge dobrote.
Trgovina Mery, Kim, Pal top in drugi za topla oblačila, nekaj za žejo pa sta darovala Fructal in Union.
Da bodo kolesa varna pred tatovi, je poskrbel g. Krmavnar. Da bomo drugo leto naredili še več voščilnic, nam je z lepilom omogočil Kemostik. Da bodo roke čiste in suhe, so poskrbeli v Svila-nitu in Lepenki Tržič, da se bodo najmlajši še malo igrali, trgovina
Cica, da bomo imeli zvezke in svinčnike vedno pri roki, pa Me-nina. Vse skupaj pa smo zložili v vrečke, ki jih je poklonil KIK. Pa tudi slikali smo se, za kar se moramo zahvaliti g. Antonu Marvinu.
Za novoletno gostijo so poskrbeli v Podjetju Meso, v podjetjih Jata, Eta in J&t Lendava d.o.o. in v Žitu.
Še posebej pa smo hvaležni tistim, ki so s svojimi denarnimi prispevki dedku Mrazu pomagali kupiti računalnik: Italline, Ve-mas, SKB, Stol, Medicophfarm, Rudnik kaolina, Peugeot Rodex
Rova, Lespal d.o.o., Sitar Pneu-matic center, Altera, Marka, Mlakar Janez, Market Zorman, trgovina Veriga, Pogačar Anton iz Komende in ne nazadnje Maitim, ki se je potrudil, da je računalnik tudi oživel.
Papir, da bodo izdelki iz računalnika res lepi, pa je daroval Herle, neskončni tisk.
V upanju, da se nam boste drugo leto pridružili prav vsi, ki imate radi tudi drugačne otroke, se vam še enkrat prisrčno zahvaljujemo.
Predsednik sveta staršev METKA HRIBAR
Učenci oddelka delovnega usposabljanja OŠ 27. julij se seznanjajo z delom na računalniku.
»Miške« iz kamniškega vrtca na Ptuju
»Miške« so dobrovoljni in veseli mali šolarji, »tapravi« za takšen izlet, kot je recimo izlet na Ptuj.
Rekli smo si: »Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo.« In smo šli. Z nestrpnostjo smo le nekako pričakali sredo, 14. december, ko
Obiskal nas je pisatelj in znanstvenik Pečjak
Nihče ni pričakoval, da nas oo v decembru obiskal Vid Pečjak. A zgodilo se je prav to in presenečenja smo bili veseli tako učenci kot učitelji osnovne sole Komenda-Moste. Verjetno večina tretješolcev in starejših učencev knjigo Drejček in trije Marsovčki že pozna, saj je uvrščena tudi na seznam za bralno značko.
Mi smo se s to knjigo in pisateljem Vidom Pečjakom srečali tokrat še malo drugače.
Ker knjige ni mogoče dobiti * knjigarni in z njo obdariti nadebudnih in radovednih bralcev, nr.T g?st z veseljem sprejel P,2onjigo ponovno nati-
kalSnr?f;»T s Pisateljem je pote-kuo takole: dogovorili smo se, da ooao učenci ustvarjali skupaj s Pisateljem. Na kakšen način le? {'reprosto. Prebrali smo knjigo "rejček in trije Marsovčki, ki smo si jo sposojali v knjižnici ali Kar med seboj in izbrali iz nje odlomke za ilustriranje. Pisatelj
znanstvenik in profesor Vid Pečjak nas je pri likovnem ustvarjanju spremljal in pripovedoval čudovite pravljice. Seveda se je z nami pogovarjal o živih bitjih v vesolju, Marsovcih, o prepovedanih vojnah in še čem. Medtem so s čudežnimi otroškimi rokami in bujno domišljijo nastajale ilustracije, ki so nas vse razveselile, še posebej pisatelja, in še nas bodo spremljale - tiste, ki so izbrane za ponatis knjige Drejček in trije Marsovčki, ter ostale na priložnostni likovni razstavi. Naj pa že zdaj povabim vse vnete bralce in ljubitelje knjig, da se nam pridružite, ko nas bo pisatelj ponovno obiskal, tokrat na predstavitvi njegove ponatisnjene knjige Drejček in trije Marsovčki z ilustracijami tudi naših učencev.
Želimo si, da bo naš dragi gost napisal še kakšno knjigo za najmlajše, saj je bilo njegovo pripovedovanje pravljic in srečanje z njim nepozabno.
BRANKA ŠPENDE, OŠ Komenda-Moste
"Hrusti je pa res dober, "so menili otroci na ogledu tovarne čipsa.
Rožica Srednji šoli Rudolfa Maistra
Morda bi morali rožico za prijetno novost, ki jo je uvedla Srednja šola Rudolfa Maistra, pokloniti še kakšni šoli. To bomo prav radi storili, če bomo izvedeli, da so se odločili tako kot na kamniški srednji šoli ob redovalni konferenci obvestiti starše o učnem uspehu njihovega nadebudnega šolarja. Da ne bo pomote, ne gre samo za tisto neprijetno obvestilo, s katerim nas je šola seznanila, da je naš otrok neuspešen ali da ima šibko znanje pri tem in tem predmetu. Gre za prijetno obvestilo, da je naš otrok v šoli uspešen. Dobro dene takšno sporočilce staršem, prepričana pa sem, da tudi dijakom. Preveč je bilo uradnih obvestil šole v neprijetnih situacijah in zelo malo o čisto vsakdanjih in uspešnih dejanjih.
Sicer pa si prijazno gesto kamniške srednje šole lahko razlagamo tudi drugače. Da vendarle prihajajo v naše šole časi, ko bodo pohvale in vzpodbude
postale najpomembnejše sredstvo za motivacijo naših otrok in prispevek k njihovemu osebnostnemu razvoju. Kajti uničevalnost in samouničevalnost med mladimi postaja tako problematična, da v naši majhni deželi dobiva že kar grozljive razsežnosti. Če povzamem misli Anke J. Satler, ki jih je zapisala v zloženki, s katero predstavljajo in vabijo na ciklus seminarjev NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, so mnogi naši otroci in mladostniki kot popki, ki venejo, namesto da bi vzcvetali. Pa pri tem nimam v mislih samo šolske krivce, je pa šola prostor, kjer mladostniki preživijo dobršen del svoje mladosti in je tudi prostor, kjer lahko dobijo največ vzpodbud za vzcvetanje.
Naj bo torej ta rožica šoli vzpodbuda za njihova prizadevanja, da bodo naši mladi popki tudi z njihovo pomočjo - vzcvetali in ne veneli!
IVANA SKAMEN
je presenetil - dedek Mraz. Joj, kako smo se ga razveselili! Čisto ponoreli od veselja pa smo ob njegovem darilu, saj nam je prinesel pravi taborniški lok, ki smo si ga že zelo dolgo želeli. Čeprav je bil stari taborniški lok že zdavnaj za staro šaro, saj je kljub natančnemu merjenju puščico neslo "postrani" in po svoje, smo imeli igro z lokom vedno najraje. Da se je stari, dobri mož spomnil na nas z lokom, je bil zadetek v polno.
Dedku Mrazu smo se od srca zahvalili in mu zapeli najlepših pesmic. Je bil pa ta stari mož prav posrečen, saj se mu je nadvse imenitno zdelo fotografirati. Zato smo z njim napravili veliko spominskih fotk. Kar malce prehitro se je poslovil. Potem ko je razdelil vsem otrokom še darilca, ki smo jih sami prinesli, je zdrvel na železniško postajo. Že čez nekaj trenutkov ga je vlak popeljal v širni svet. Veselo smo mu pomahali, potem pa smo nadaljevali svoje srečanje
s prepevanjem, igranjem skečev in pripovedovanjem šal. Do večera, ko smo v želodce pospravili tudi vse dobrote. Veseli in polni pričakovanj zaradi novih taborniških dogodivščin, ki jih nikoli
ne zmanjka, smo se odpravili domov. Z majhnim darilcem v žepu - za srečo!
Srečno tudi vam in pridružite se nam!
TINKARA SKAMEN
Dedka Mraza smo povabili na taborniško čajanko
Kamniški taborniki se vsako 'et0 Poslovimo od starega leta, K°t se spodobi - s srečanjem na
ajanki. Gre za veselo in norčavo srečanje, ki s pravo čajanko nima nič skupnega, še manj za z nadvse resnimi Angleži, po katerih se njihov obred pitja čaja ob petih tudi imenuje. A ker je čajanka med kamniškimi taborniki uve-n* ■   ažeodpamtiveka,sepre-
asa iz generacije v generacijo,pa
ePrav se na njej ne pije čaj, am-
ča   S!astm sadni zvarki. Letošnje
Janke smo se še posebej vese-
"ij saj nam je tudi dedek Mraz
t ti-1'da se nam bo Pridruzil-Učilnico v Osnovni šoli Marije
erc na Duplici (prav prijazno
,•  zanvaljujemo šoli in ravnate-
Ju g- Pileju za gostoljubje) smo
zl £r'Žno okrasili in na mizice
vrjt-VSe doDrote teBa sveta-Iz ečk in žepov smo na dan privle-
iih l kd' skromna darilca, ki smo j" °d novem letu namenili drug arugemu.
redi priprav in živ-žava nas
smo se nekateri starši skupaj z Miškami in njihovima vzgojiteljicama Mojco in Branko odpravili na Ptuj. Ob prepevanju in pripovedovanju vicev je bila pot hitro za nami. Najprej smo se ustavili v Gerečji vasi pri Ptuju, kjer smo si ogledali novo tovarno čipsa. Sonja in Silvo, lastnika tovarne, sta nam prijazno razkazala proizvodni trak in nas na koncu velikodušno po štajersko pogostila s svežim čipsom. Hrustljavi čips ima pravo ime: Hrusti.
Ptuj je staro zgodovinsko mesto, nad katerim kraljuje Ptujski grad. Prijazna vodička nam je razkazala bivalne in spalne prostore, viteško dvorano z viteškim orožjem in stalno razstavo starih glasbil. Miške so pozorno sledile poenostavljeni razlagi, se navduševale nad viteškimi oklepi in poskušale zaigrati na star klavir. Bile so jih same oči in ušesa.
Za želodce smo po sprehodu skozi stari del Ptuja poskrbeli v stari ptujski gostilni »Pri Rozki«.
Ptuj se poleg vedno bolj pro-moviranega starega mestnega jedra lahko pohvali tudi s Ptujskimi toplicami, turističnim kompleksom na desnem bregu Drave. Po kosilu so Miške v topli termalni vodi pokazale vse svoje plavalne spretnosti, tako da smo morali starši budno paziti nanje.
Ko se je dan začel prevešati v noč, smo se odpravili proti Kamniku. O utrujenosti in spanju ni bilo niti sledu: Miške so prepevale in se mastile s čipsom.
Preživeli smo lep dan na Ptuju in začutili štajersko preprostost, odprtost in gostoljubnost. Za mnoge miške in starše je bil to prvi stik s tem delom Slovenije. Starši smo veseli vzgojiteljic, kot sta Mojca in Branka, vedno odprtega duha in pripravljeni popestriti vrtčevski vsakdan, pa tudi če ju to stane veliko časa in truda.
Pojdimo še kam, mogoče v Belo krajino ali na Primskovo!
M.Š.
Pri svečarju
Z etnološkim krožkom smo se odpravili k znanemu kamniškemu svečarju Tonetu Steletu.
Ob prihodu smo se znašli v predprostoru, ki je bil že praznično okrašen, nato pa vstopili v majhno prodajalno. Leseni in nizki strop je pričal o njeni starosti. V prostoru je bilo ogromno sveč, različnih vrst in oblik: parafinske sveče, sveče za na grobove s prav tako parafinskim vložkom in sveče iz čebeljega voska. Zelo zanimive so bile tudi tiste, ki so nastale s hlajenjem v lesenih modelih. Ob vstopu v delavnico smo videli nekakšno skladišče sveč in obenem delovni prostor. Svečar ima tudi veliko pomočnikov.
Za nas je bil od strojev najbolj zanimiv kotel z vročim stopljenim voskom, v katerega smo pomakali prste. Razen tega kotla so bili tu še stroji za rezanje stenja (trak ali bombažna nitka, ki
dovaja sveči gorivo) in nekakšen »šilček« za sveče. V sobi je stal velik kolut za izdelovanje sveč iz parafinskega in čebeljega voska. Vreli vosek se zliva na stenj, ki visi iz koluta, in se počasi ohlaja (vosek namreč). Videli smo tudi način izdelovanja sveč iz parafinskega prahu, ki se spremeni v svečo. Na dvorišču nam je lectar pokazal lesene modele, kot sem že prej omenil, v katere se zliva vreli tekoči čebelji vosek. Zvedeli smo tudi, da je svečarstvo v njihovi družini doma že tristo let. Skratka, ta mala ekskurzija nam je pokazala, da je svečarstvo zelo lepa obrt, ki pa v Sloveniji upada. Pred odhodom nam je svečar podaril nekaj sveč in lec-tovih srčkov.
PETAČŽIGA,5.c,
Etnološki krožek O. Š. Toma Brejca
KNJIGOVODSKI SERVIS
nudi vođenje poslovnih knjig obrtnikom in podjetnikom. Tel-: 812-389, po 16. uri.
Spominske fotke s čajanke.
Razstava jaslic
V ponedeljek, 5. decembra, smo si učenci etnološkega krožka O. Š. Toma Brejca ogledali razstavo jaslic v razstavišču Veronika.
Gospod Danijel Bezek nas je prijazno sprejel. Povedal nam je cel kup zanimivosti o jaslicah. Na tej razstavi so bile razstavljene jaslice iz okolice Kamnika. Za vse so skavti izdelali zapiske, opremljene s fotografijami, sledili so mnogi podatki od imena lastnika do starosti jaslic.
Vse jaslice so na svoj način zanimive, zato jih je nemogoče ocenjevati. Zanimive so bile wal-dorfske, ki jih je nardila mama za
svojega sina, ki obiskuje waldor-fski vrtec. Njihova glavna značilnost je, da osebe nimajo oblikovanega obraza. Razstavljene so bile tudi že 100 let stare jaslice.
Pri nas poznamo jaslice, ki jih sestavljajo Marija, Jožef, Jezus, ovce, pastir in kasneje dodamo še Svete tri kralje. Pri nekaterih pa so še hlev, kamele in druge živali.
Gospodu Bezku se še enkrat zahvaljujemo. Ne smemo pa pozabiti povedati, da smo po vrnitvi v šolo pekli parklje iz medenega testa, ki so nam zelo teknili.
ZALA KCRET
Etnološki krožek
O. Š. Toma Brejca
8
KAMNIŠKI OBČAN
pogledi
26. JANUARJA 1995
Žena - vzgojiteljica za mir
Takšen je bil naslov poslanice papeža Janeza Pavla II. za letošnji svetovni dan miru, ki smo ga praznovali prvega januarja. Poslanica ni, razen v verskih občilih, naletela na dosti odmeva v drugih sredstvih javnega obveščanja. Ta so bolj prinašala novice o srditih bojih med čečenskimi in ruskimi enotami v Groznem, se spraševala, ali bo zdržalo premirje v BiH, kakšne možnosti imajo naši skakalci na novoletni skakalni turneji, pa o preživljanju »najbolj nore noči v letu« kot neposrečeno, vendar dostikrat upravičeno imenujejo silvestrovanje. Pač tisto, kar ljudi zanima in jim godi.
In vendar ima ta poslanica (tudi če odpišem vse cerkveno in versko v njej, da ne bo koga motilo) veliko sporočilno vrednost, ne le za žene (ženske), marveč za vse ljudi. Ta se kaže ob že minuli septembrski kairski svetovni Konferenci ZN o prebivalstvu in razvoju (na njej je sodelovala tudi slovenska delegacija ter prihodnji svetovni konferenci ZN o delu za enakost, razvoj in mir, ki bo letos septembra v Pekingu, v dobršni meri pa bo posvečena ravno ženi in njeni vlogi na omenjenih področjih.
Papež Janez Pavel II. vse ljudi, prav posebej pa žene, vabi, naj si prizadevajo za mir na
svetu, saj res »ni mogoče več trpeti in neprizadeto gledati nasilja, ki so mu kar naprej izpostavljene tako številne osebe in ljudstva v krvavih vojnah v toliko delih sveta, ter krivic, ki grenijo življenje ljudem«. Od besed je treba preiti k dejanjem. Za mir naj si začno močneje prizadevati posamezniki in družine, verni ljudje in Cerkve, države in mednarodna telesa.
Ko se vrhovni poglavar katoliške Cerkve posebej obrača k ženam, poudarja vrednost njihovega neodjemljivega dostojanstva in njihove velike vloge »vzgojiteljice za mir«. To dostojanstvo je treba spoštovati, ga priznavati, si zanj prizadevati, v skladu z njim živeti, sa izvira iz načela, da je vsako človeško bitje oseba, obdarjena z razumom in svobodno voljo.
Vzgajati za mir namreč pomeni odpirati duha in srce za sprejemanje vrednot, ki so temelj vsake miroljubne družbe: resnice, pravičnosti, ljubezni in svobode. Ta vzgojni načrt zaobjema vse življenje in delovanje. Če se ga človek drži, postaja odgovoren zase in za druge ter se tudi pogumno in razumno zavzema za blaginjo družbe in vseh njenih članov. »Čas, ki ga posvečamo vzgoji, je najbolje uporabljen čas, saj
d-o.o.
trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b 61230 Domžale
tel.: 061 721-730 723-126 723-194
fax: 061 713-288
UGODNO V JANUARJU
-  cement vreča (PC 450) Anhovo samo 505,00 SIT
-  apno vreča samo 375,00 SIT
-  opeka modularni blok samo še v januarju 57,50 SIT za količino nad 3000 kom s   prevozom
-  strešnik Bobrovec Križevci 44,90 SIT/kom
-  strešnik Bramac 95,50 SIT/kom za količino nad 170 m2 s prevozom, cena velja samo v januarju
-  parket lamelni hrast standard 1.418,00 SIT/m2, E 1.700,00 SIT/m2
Vse cene so s prometnim davkom!
Ugodno tudi drugi gradbeni materiali: izolacije, schidel dimniki, armaturne mreže, betonsko železo, opečni izdelki, steklene prizme in drugo. . .
Izkoristite ugodne cene!
Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Se priporočamo!
se tu odloča o prihodnosti osebe in s tem tudi družine in celotne družbe«. Zaradi tega papež prosi žene, naj si prizadevajo biti »s celim svojim bitjem in delovanjem vzgojiteljice za mir«. Bodo naj »pričevalke, znanilke in učiteljice miru v odnosih med osebami in rodovi, v družini, v kulturnem, socialnem in političnem življenju narodov in še zlasti tam, kjer so spori in vojne.«
Če naj žena vzgaja za mir, ga mora najprej gojiti sama v sebi. Pri tem mora dostikrat tudi veliko potrpeti in pretrpeti, kar so že izpričale številne žene v zgodovini.
Žene so dostikrat tudi »žrtev materialistične in uživaške miselnosti, ki v njih vidi zgolj sredstvo za užitek in jih načrtno izkorišča s sramotnim trgovanjem, ki zajema celo najmlajše«. Tem je treba prav posebej pomagati, pri čemer se zlasti lahko izkažejo žene, ki imajo posebne sposobnosti, vzgojo in darove. Pri tem delu naj jih podpirajo združenja, gibanja in skupine.
Mati ima najpomembnejšo vlogo pri vzgoji otrok. Dajati jim mora občutek varnosti in zaupanja, brez katerega bo otrok težko pravilno razvijal svojo osebnost in pozneje imel pozitivne odnose do drugih. Pri tej pomembni nalogi pa ne sme biti nobena mati prepuščena sama  sebi.   Najprej  jo  mora
podpirati mož, potem sorodniki, pa tudi širša družba s svojimi ustanovami. Ta prva vzgoja je najpomembnejša. »Če so odnosi s starši in drugimi sorodniki v znamenju ljubezni in sprejemanja, otroci v živem izkustvu tako rekoč vdihavajo vrednote, ki krepijo mir: ljubezen do resnice in pravice, čut za odgovorno svobodo, cenjenje in spoštovanje drugega... Duhovno ozračje, v katerem dozorevajo, jih usmerja k odprtosti do drugih in k podaritvi bližnjemu.«
Vzgoja za mir se nadaljuje v vseh razvojnih obdobjih. Posebno skrb ji je treba posvetiti v dobi doraščanja, saj to dobo spremljajo razna tveganja za mlade ljudi, ki so poklicani k odgovornim življenjskim odločitvam.
(Nadalj. prihodnjič) JOŽE PAVLIC
Tih pogovor
Prijatelji
iz mladih let
vi ste odšli,
a mi živimo.
Po petdesetih letih še živimo.
Bili smo v istih krajih
in razredih
in v sreči so nam tekli
mladi dnevi.
Zdaj drugačni
naši so domovi,
za vas grobovi,
naše tople hiše,
vendar spomina
nihče ne izbriše.
Vi, ki legli ste
še mladi, lepi, zdravi,
vstali bi,
živeli bi še radi;
a mi, ki duše so
nam razrvane
in vedno še bolijo
stare rane,
bi radi na iskren
in tih pogovor z vami,
da skupaj ne bili bi
žalostni in sami.
Elka Podbevšek
Enkratna svobodna pomlad
Pomladi niso nikoli popolnoma enake. Spreminja jih narava, človek in čas. Tudi vsak posameznik doživlja čas pomladi individualno, kakor mu pač narekujejo njegove osebne razmere. Bila pa je pomlad, ko smo doživljali toliko skupnega, toliko nenavadnega, hudega in
PNEUMATIC CENTER
trgovina: 812-878
PTC PEROVO (na obvoznici), Kamnik
VABI V BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO
*  POSEZONSKA PRODAJA ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV UGODNIMI POPUSTI
*  JEKLENA ORIGINALNA PLATIŠČA ZA VSAK AVTO
*  AVTOKOZMETIKA - ZIMSKI PROGRAM
*  AKUMULATORJI
*  CASTROL, VALVOLINE, OMV, LIQUI M0LY
*  GUMIJASTE IN TEKSTILNE PREPROGE
*  NYLON PREKRIVNE AVTOGARAŽE
*  AVTOPRTLJAŽNIKI Z NASTAVKI ZA VSAK AVTO
*  METLICE BRISALCEV, SVEČICE BOSCH CHAMPION, LAMPA
SE PRIPOROČA Z UGODNIMI CENAMI
VSAK DAN OD 8.-12, 13.-17. URE, SOBOTA OD 9.-12. URE
končno odrešujočega, da lahko rečemo, da je bila enkratna. To je bila pomlad leta 1945.
Žalost in veselje, solze in smeh, strah in sproščenost so se zlili v do tedaj nepoznane občutke. Konec dolgotrajne, krvave vojne, težko pričakovani mir in svoboda so se vendarle uresničili. Toda posledice uničujoče vojne so se šele ta-. krat pokazale v vsej svoji grozoti. Popustila je napetost in čakanje, kaj se bo hudega še zgodilo. Vsak se je obrnil k sebi in tisočim in tisočim se je odgrinjalo grenko spoznanje o bilanci štirih uničujočih let.
Skoraj ni bilo družine, ki na tak ali drugačen način ne bi plačala visok davek za osvoboditev domovine. Najgloblje rane pa je povzročila izguba družinskih članov, ki se niso nikoli več vrnili domov. Grobovi mnogih so bili neznanka in tako je v mnogih primerih ostalo še do danes. Izgnanci iz taborišč so se vračali počasi, bolni, sestradani, duševno prizadeti za vse
življenje. Mnogi se seveda niso vrnili nikoli. Posebne žrtve so bili mladoletni otroci. Zločini nad njimi se ne morejo popraviti in naj bodo v opomin bodočim rodovom.
Domovina je bila opustošena, požgani domovi, izropane kmetije, prazne trgovine, povsod pa revščina in stradanje. Pa vendarle je posijal žarek upanja v boljšo prihodnost, v mir, v novo življenje. Tovarištvo, ki je doseglo svoj višek v času narodnoosvobodilne vojne, je živelo dalje. Dobri in pošteni ljudje so strnili vrste in začeli obnavljati porušeno. Stari in mladi, otroci in invalidi so vsak po svojih močeh in sposobnostih začeli delati. To je bil neponovljiv čas. Vsi, ki smo ga doživljali, vemo, da se kaj takega ni dogajalo nikoli več. Nihče ni zahteval plačila za nadčloveške napore in žrtvovanja, četudi je bilo tudi zdravje že načeto.
Da, to je bil čas dela in tovarištva, čas enkratne, svobodne pomladi.
E. P.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
—  pralnih strojev,
—  električnih štedilnikov,
—  bojlerjev,
—  malih gospodinjskih aparatov,
—  napeljava in popravilo elektro inštalacij.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi     Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Družbena bremena zavirajo razvoj
Vse več je pritiskov organizacij in društev na občinski proračun za pokrivanje potrebnih ali manj potrebnih družbenih dejavnosti. Za funkcioniranje posameznih dejavnosti, kot so muzeji, galerije, knjižnice, turistične agencije itd. zahtevajo njihovi predstavniki vse več denarnih sredstev. Najširšo paleto kulturne, športne in druge dejavnosti si lahko privošči le država z visokim narodnim dohodkom. Država Slovenija, ki je šele shodila in ima premajhen narodni dohodek, si v te namene ne more privoščiti velikih izdatkov. Slovenija, ki je šele na poti k srednje razvitim s 6500 USA dolarjev narodnega dohodka, v primerjavi s Švico s 36.000 in Švedsko s 24.850 USA dolarjev (podatki Narodne banke 1993), ne more denarno pokriti vseh zahtev. Razni finančni viri so preslabi, da bi pokrili vse stroške, zato so pritiski na občinski proračun močni. Takšna politika, da družbena ali ljubiteljska organizacija mora delovati za vsako ceno, ne vodi države ali občine h gospodarskemu razvoju. Če občina deli vsem, ki hočejo denar iz proračuna, ti ne morejo široko delovati zaradi premajhne žepnine. Že tako majhna sredstava se razblinjajo in od posameznih dejavnosti ni zaželenih rezultatov. Vsaka or-
ganizacija bi rada čim več zase, ker je bolj pomembna od druge.
Podobne zadeve je na svoji seji v decembru 1994 reševal izvršni svet občine Kamnik, ko je dal soglasje za ustanovitev zavoda za razvoj CATV sistema. Na ramena občine oz. davkoplačevalcev padata v letu 1995 gostinska objekta Šimnovec, Zeleni rob in kino Dom Kamnik (Kamniški občan, 22. decembra 1994). Izvršni svet je od dosedanjega najemnika Šerbela sprejel odpoved najemne pogodbe za gostinsko dejavnost na Veliki planini. Od občine zahteva 96.000 DEM za povrnitev vloženih sredstev. Izvršni svet mu je priznal izplačilo navedenega zneska do konca marca t. 1. To je za občinske finance velik zalogaj. Dvomljiva je višina vlaganj v hoteli Šimnovec in Zeleni rob, ker temelji na subjektivni oceni izvedenca. Pravično povračilo vloženih sredstev bi moralo temeljiti na knjigovodskih listinah (računi za material, obrtniške storitve, transportni stroški, delovni nalogi itd.).
S tako ugotovitvijo, ki je bila objavljena v Občanu, in po zbranih podatkih, da odškodnina ni pravilno ocenjena, se ne strinja izvršilni odbor stranke Zelenih. Predlaga ponovno oceno in pregled dokumentacije. Na izredni seji 17. 1995 je bil sprejet sklep, da se pisno obvesti občinski svet, da prelongira izplačilo zahtevnega zneska, dokler se nedvoumno ne ugotovi
dejanski vložek za dobo koriščenja teh objektov. V ta namen naj občinski svet imenuje nepristransko komisijo, ki bo na podlagi materialnih listin ugotovila, v kakšnem obsegu so bila izvajana vzdrževalna dela. Komisija naj tudi ugotovi družbeno upravičenost obstoja turističnega kompleksa Velika planina, ker ta kompleks zahteva preveč vlaganj, premalo pa je iz njega turističnega iztržka. Na vidiku je potreba po zamenjavi nosilne vrvi na nihalki. ki bo stala najmanj 1 mil. DEM. Zeleni se sprašujejo, kdo bo zmogel tako globoko seči v žep in izpeljati tako obsežno obnovo ob pičlem vračanju dohodka iz turizma. Zavedati bi se tudi morali, da problematika ekologije v masovnem turizmu še ni obdelana.
L. K.
Hvaležnost prijatelju dr. Niku Sadnikarju
Iz Verodostojne strani sem dobil informacijo, da bo prenehal s sodelovanjem v Turističnem društvu Kamnik dolgoletni član in vodja več sekcij, ki so pomembne za razvoj in dejavnost Turističnega društva v naši regiji, naš turistični vodič, spoštovani g. dr. Sadnikar.
Vsi izleti, ki jih je vodil, so bili za vsakogar posebno doživetje tudi zaradi njegovih razlag o zgodovinskih pomembnostih tujih krajev in naročdov, poseb-
no pa zaradi njegovih razlag o krajih in ljudeh iz naše samostojne Slovenije.
Ne bi posebej razlagal vsega, kar smo na vsakem popotovanju doživljali. Upam, daje vsakomur nekaj ostalo v spominu, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
Upam, da njegova odločitev ni dokončna, da bo še našel čas za kakšno skupno popotovanje in nova doživetja, da to še ni čas slovesa, ampak čas nadaljnjega sodelovanja.
VINKO VIZOVIŠEK
Boris, hvala!
Pozdrav in stisk roke s solzico v enem in iskrico sreče v drugem očesu! To je moto vseh, ki želijo pomagati drugačnim. Tem besedam je prisluhnil tudi Boris Kopitar in na letošnji NOVOLETNI VIDEOMEH povabil kar 72 članov SOŽITJA, društva za pomoč duševno prizadetim iz Domžal in Kamnika.
Za vse povabljene goste je bil to nepozaben dogodek, ki jih bo še dolgo spominjal na praznični prehod iz preteklega v novo leto. Za prijaznost g. Borisu Kopitarju iskrena hvala!
V. V.
26. JANUARJA 1995
pogledi
KAMNIŠKI OBČAN 9
Pismo Heleni Sterle
Temu svetu bi se obetalo lepše, če bi bilo več takšnih ljudi, kot si ti!
Vem, Helena, da boš ob mojem pismu zardevala. Nisi vajena, da bi tudi tebi kdo povedal lepe in tople besede, s katerimi neprestano zasipaš vse okoli sebe. Ne vem, Helena, kaj zate bolj drži, verjetno pa kar obe modri misli: Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš in treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen. Ob tebi človek postaja plemenit, zato želim svoje prve misli in besede v tem letu nameniti tebi.
Nikoli izsanjani mladostni spomini
Le kdaj se bodo izsanjali tvoji otroški in mladostni spomini? Na tvojo ljubo koroško »orno«, po kateri si dobila ime, na tvojega očeta, ki si ga v nesreči izgubila premlada in ga
nost. Ni bilo težko, kajti bila si iz pravega testa... Obvezna črna halja ni mogla skriti drhteče mladosti. Skupaj s sošolkami si poleg otroških pesmi rada prepevala, skoraj skrivaj, pesem Ave Marijo. S takšno radostjo v prsih, da je otrok mlade mamice postal vaše dete. Redka ličila je preizkušal kar ves razred. Še vedno nisi pozabila angleških pesmi, ki ste se jih z »angležarjem« hodili učit na Ljubljanski grad. In še eno pesem nosiš v srcu, pesem lokomotive. V šolo si se, kot večina šolarjev takrat, vozila z vlakom. Lepa doživetja... Nekoč sem nekje prebrala, da mora velika duša bolečini nameniti več prostora kot majhna. Zato ti verjamem, Helena, da tvoja duša še vedno ni pozabila pretresljivega mukanja in žalostnih oči
Helena in vsi njeni otroci.
še vedno nisi nehala pogrešati. Kako živi so še spomini na skromno, a tako srečno otroštvo. Na travnike in igrišča, ki so bili raj za podoživljanje tistega, kar si prebrala v knjigah 0 gusarjih in Indijancih... Kako lepo je bilo takrat... Seveda še nisi stara, le napredek je bil tako hiter, da je otroke oropal Za marsikaj, kar je tebi bogatilo ptroška leta brez računalnikov in televizije. Tudi tvoje otroštvo n' minilo brez »ušpičenih« igranj: nov plašč si »ukrojila« tako, da je postal natanko takšna jakna, kot si si jo želela, kot čisto prava Pika Nogavička si s strehe dvonadstropne hiše »reševala « mačka in celo kakšen kos perila se po »nesreči« ni Ustavil pri rešetki, ko si ga spla-kovala v »žajspohu« in ga spustila po vodi...
Dekliška leta si prehodila predvsem v svetu knjig. Zaupala si jih svojemu dnevniku. Predvsem so bila lepa, a vanj se je zapisala tudi kakšna velika »krivica«... Odločila si se Postati vzgojiteljica. Pet let so te potrpežljivo gnetli v veselo, ustvarjalno in delovno oseb-
ranjenih živali, ki so v megli zašle pod kolesa težkega vlaka.
Za debelo knjigo spominov doživetij iz vrtca
Spominjam se svojih prvih delovnih dni. Preživela sem jih v kamniškem vrtcu. Tam sva se spoznali. Pred triindvajsetimi leti. Kako si znala z otroki! Zahteven in odgovoren poklic si opravljala s srcem. Otroci so te oboževali. In te gnetli naprej v najplemenitejšo žensko vzgojiteljico, kar sem jih kdajkoli poznala. A kot ni bilo težko učiteljem v šoli, ni bilo težko otrokom, kajti gnetli so pravo testo. Osemnajst let in verjamem, da bi o svojih doživetjih in domislicah napisala debelo knjigo.
Ljubezen in materinstvo
Nikoli pozabljeno in čisto do konca izživeto in izpovedano ni bilo tvoje šestletno »prijateljevanje« z Dušanom. Bila sta par, ki smo ga mlajši želeli zasanjati tudi sami. Ni se moglo končati drugače, kot se je. Poročila sta se, a šele po dvanajstih letih sta postala starša.
Postala si mama. Po dolgih letih ti je življenje vendarle pustilo izpeti svoje mladostno hrepenenje, ki si ga čutila že tedaj, ko si s sošolkami prepevala Ave Marijo. Dva zlata fanta, ravno prav živahna in nagajiva, sta bila vredna, da si pustila službo in se jima povsem posvetila. Za nekaj let, dokler ob njunem odraščanju zopet nisi začutila, da je v tvojem srcu in mislih dovolj prostora tudi za druge otroke.
In tako sva zopet skupaj -v Mladinskem centru in Klubu staršev. Predvsem si ti in jaz ob tebi. Tako majhno in nepomembno se počutim ob tvoji ogromni energiji, dobri volji, idejah, dejanjih. Zdaj si na uricah pravljic, naslednji trenutek že rajaš na otročijadi... Ob tebi otroci doživeto rišejo podobe ljudi, ki jih imajo radi in kot jih vidijo, rišejo rože in živali... Izdelujejo papirnate rože za mame in barvajo kamne za svoje dedke... Zdaj si pogumna in odločna klovnesa, že naslednji trenutek pa samo ljubeča Helena, ki vsem sodelujočim v predstavi deli sladke bonbone. Nikoli nikogar ne pozabiš in spregledaš. Včasih si že malo odštekana Helena, ki sama piše in barva plakate, jih lepi na šolska vrata in izložbe. Le drevesa izpuščaš, da jih ne bi ranila z žebljički. In tako iz dneva v dan, iz meseca v mesec, v soncu in dežju, mrazu in vročini. S kolesom, da gre hitreje. Z vetrom v laseh, zdaj z razpuščenimi kodri, drugič pa so spleteni v debelo kito, kot se spodobi za kakšno dekletce iz internata. Kadar te čas prehiti, pokujajo na plan sivčki, ki izdajajo tvojo dekliško podobo.
Prijatelj ni naprodaj! Tako je bilo zapisano v tistem pisemcu, ki si mi ga poslala lani za Valentinovo. Helena, rada te imam! Ne vem, zakaj ti tega še nihče ni napisal, a verjamem, da tako
KNJIGOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE Kamnik, Glavni trg 23
Informacije po telefonu 817-316 ali osebno vsak dan od 11. do 15. ure, ob četrtkih pa do 16. ure
čutijo vsi otroci, ki se jim razdajaš in vsi njihovi starši. Ali pa morda čutijo, kot čutiš samo sebe, da si in ostajaš odkritosrčen velik otrok. Naj se ti zato izpolni sanjarija o veliki hiši, ki jo bo občina Kamnik namenila otrokom, mladini in staršem. Vem, da jo boš skupaj z njimi prebarvala v rumeno.
IVANA SKAMEN     Helena in njena data fanta
Prometno logarstvo Kamnik
Zagotovo je »prometni logar« (zeleno opravljeni možakar, ki vsem, ki se še nekako znajdejo v kamniški prometno parkirni kolobociji, zaračunava parkirnino) poleg občinskih birokratov, policajev in splošno osovraženega komunalnega redarja, ki v maskirnem oblačilu (civilu) preži na nepravilno parkirane avtomobile na Šutni in Grabnu, med najbolj osovraženimi mestnimi znamenitostmi.
Svoj čas je proti zdajšnjemu (plačilnemu) parkirnemu režimu na izviren način protestiral kavarnar, ki je svojim gostom parkirnino preprosto odračunal od zapitka, dokler ni ugotovil, da se ugodnosti poslužujejo predvsem tisti, ki so vse skupaj zakuhali. Občinski birokrati, ki vsako dopoldne pobegnejo iz zatohlosti občinskih pisarn na obvezno kavico ali dve, če je vsaj malce razloga, pa tudi na kaj konkretnega, so namreč v dobrobit občinskega proračuna nadvse pridno vnovčevali parkirne listke, dokler ni kavarnar obupal.
Pri vsem tem bi si človek od mestnega »prometnega logarja« obetal tudi kako korist. Na primer, da bosta parkirni mesti, ki sta rezervirani za invalide tem tudi vedno na razpolago, ne pa le tistim, ki jim je težko napraviti kaka dva koraka več. Prepričan sem namreč, da bi invalidi z največjim veseljem zamenjali privilegirani parkirišči za par zdravih nog in bi rade volje prišli v Kamnik peš tudi iz Kamniške Bistrice, če bi le mogli. Tako pa največkrat ostajajo brez obeh rezerviranih parkirnih mest, ne glede na to, da je za parkirišče zadolžen »prometni logar«, ki parkiranje tudi zaračunava.
V predprazničnih dneh, ko je razsajala nakupovalna mrzlica in je bilo parkirno mesto nemogoče dobiti tudi na parkirišču za Malograjskim dvorom ter pri frančiškanih, je na zasedeni parkirni mesti, nikakor
ne prvič, naletela tudi invalidna gospa, naveličana iskanja parkirišča, ki bi ji omogočal vsaj normalen izstop iz vozila, njen sin pa si je drznil zmotiti parkirmojstra in ga opomniti, da sta parkirišči, namenjeni invalidom, zasedeni z avtomobiloma brez predpisanih oznak. To je premraženega možaka pogrelo bolj kot šilce žganja in je »predrznemu mulcu« neprijazno zabrusil: »Zarad' en'ga invalida se jest že ne bom z ljudmi kregal!« Dodal je še, da je on na parkirišču zgolj zaradi tega, da denar pobira. Kakšen krasen občinski uslužbenec! Predlagam, da je spričo vse prijaznosti, ki jo premore, nemudoma povišan v glavnega občinskega rablja.
Pa ni kriv samo neprijazni »logar«; človek se vpraša, kje so v takšnih primerih vsi komu-
PRIREDITVE
T1C KAMNIK
nalni redarji, inšpektorji in policaji, da bi neusmiljeno oglo-bili brezvestnega voznika, ki si je, v podporo svoji lenobi, drznil parkirati na zanj nepredvidenem mestu. V tujini bi tako parkirane avtomobile nemudoma odpeljal pajek.
Če se prav spominjam, je bilo v predvolilnih obljubah moč slišati, naj bi mesto Kamnik postalo invalidom prijazno mesto, česar vsaj zaenkrat ni opaziti in to kljub temu, da je v mestu že dolga leta zavod za usposabljanje invalidne mladine in bi moralo biti »invalidom prijazno mesto« nekaj samo po sebi umevnega. Žal se parkirna zgodba z Glavnega trga iz dneva v dan v najrazličnejših oblikah pojavlja po celem mestu, da o visokih robnikih sploh ne govorimo.
IZTOK ČEBAŠEK
Srednja šola Rudolfa Maistra IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Kamnik, Novi trg 41/a, tel.: 831-452
V zimskem roku organiziramo:
- tečaj higienskega minimuma:
osnovni in obnovitveni v  sodelovanju   z  Republiškim zavodom za socialno medicino in higieno
Vpišete se lahko vsak torek ali četrtek od 12. do 16. ure.
Prijavite se do 2. februarja, lahko tudi po telefonu.
PEUGEOT
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje
tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010
.  .fax: 727-319
Poleg osebnih vozil prodajamo
tudi kombije Peugeot BOXER
in kombinirana vozila PEUGEOT 806.
V prodaji že nov model
PEUGEOT 306 - PODALJŠANA LIMUZINA
DATUM                        KRAJ	PRIREDITEV	INFORMACIJE
Sobota, 28. Januar               ,    planinski dom Kraljev hrib pod Veliko planino Vsak dan vas vabimo na brezplačno drsanje	nočni hokejski turnir trojk s prlčetkom ob 16. url, Igral bo ansambel John & Wayne	Planinski dom Kraljev hrib tel. št. 825-551
nedelja, S februar                    Oseke	spominski pohod	PD Kamnik tel. št. 831-345
ponedeljek,                              Matična knjižnica 13. februar                               Kamnik ob 18. url	predavanje ter degustaclja o zdravi prehrani, v odi ga ica Sit arov asnlk	prijave sprejema MC Kamnik 817-316 in trgovina KLAS 831-390
nedelja, 19. februar                   Kum	pohod	PD Kamnik tel. št. 831-345
10
K/'iMNISKI OBCAN
planinstvo
26. JANUARJA 1995
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXV
Most pod Vežico - Velb
Velik kamnit obok v pobočju Vežice oziroma Brežiča, desno od Železnega grabna, nmv približno 1100 m.
Kadar gremo na Korošico čez Šraj pesek in to kar naravnost od Orglic in naprej čez Skok, lahko kmalu po tem, ko pridemo ponovno na levo stran hudournika, opazimo zanimivo naravno tvorbo - seveda, če se nam preveč ne mudi in če listje ni pregosto. Desno se sredi gostega bukovega gozda dviga navpična stena in v njej so prava obokana vrata. Ta so široka več kot 10 metrov, visoka pa malo manj. Nad njimi je še za vsaj 15 metrov debel skalni sklad. In tudi dolžina vrat ni majhna, najmanj 10 do 15 metrov jih je.
Kako je nastala ta posebna naravna tvorba, ni povsem razjasnjeno. Ena od možnih razlag je naslednja: naravne sile so izdolble v skalno steno odprtino, ki se je povečevala in poglabljala, dokler ni dosegla tudi mehkejšega dela na drugi strani. Ko se je spojila z njim, je počasi odnašalo material, tako da je zadaj nastala kotanja, v steni pa velika odprtina v obliki lepega oboka. Zato je razumljivo, da so domačini prav za-
radi izrazite oblike poimenovali to odprtino Velb po nemški besedi »das Gewoelbe«.
Na spodnji strani vodi izpod oboka manjša grapa do hudournika, ki prihaja iz Uženjakov in jugovzhodnih pobočij Zele-niških špic. Po grapi teče voda samo v najhujšem nalivu. Zato pa se lahko v bolj snežnih zimah tam pripelje plaz. Na zgornji strani je nekakšna kotanja, v katero se naletava kamenje z lovtov, ki zapirajo ta del doline. Kotanja je od treh strani obdana s strmimi, ponekod navpičnimi in deloma celo previsnimi stenami. Na četrti strani je strmina bistveno manjša in tam je tudi možno priti nad obok, na most. Ta je precej nagnjen in močno porasel z drevjem. Ker je dovolj širok, ni preveč zahtevno, če gremo čezenj. Vendarle s prehodom čezenj ne pridemo čez glavno strmino, ki loči dno doline od položne]Sili pobočij.
DOSTOP: Od cestnega mostu čez Kamniško Belo po označeni poti, ki vodi na Korošico vse do križišča, kjer na
rdeči tablici piše »Presedljaj 2.15«. Tu levo po slabo označeni poti do Orglic. Pred začetkom soteske, v kateri je slap, desno navzgor in levo čez grapo, ki pride izpod Rzenika. Po uhojeni stezi čez strmo pobočje na lovsko pot, ki pride z desne. Ta se odcepi od označene poti, ki vodi na Presedljaj na ovinku, kjer se pot prvič čisto približa grapi, ki pride izpod Rzenika. Vendar je ta pot precej zanemarjena.
Po lovski poti levo, čez podrto drevje in čez hudournik,
dokler ne zavije levo. Tu naravnost po uhojeni stezi in desno čez slabih 50 m do grapice, žleba, ki prihaja izpod naravnega oboka. Od Predbele približno ura in četrt do ura in pol. Sama pot do oboka ni preveč zahtevna, če jo le poznamo. Ker pa ni označena in je možno, da kje zaidemo ali pa prezremo obok, je spremstvo primernega vodnika (A) zaželeno, še posebej, če bi radi splezali tudi čez most ali pa nadaljevali pot čez Skok na Srajpeske in naprej na Korošico (C ali GV). R POLLAK
Most pod Vežico - Velb z zgornje strani.
Med planinci
Sodelovanje z GRS iz Železne Kaple se nadaljuje
Sport
1    Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936
sportnatrgovima servis športne opreme
ZNIŽANJE CEN ZIMSKE KONFEKCIJE IN OPREME
DO 30%
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Sodelovanje med postajami gorske reševalne službe je koristno in uspešno. Tako sodelovanje je običajno na samih reševalnih akcijah, kadar je to potrebno, medtem ko pri vajah in pripravah postaje sodelujejo bolj redko. Zato je toliko bolj koristno nadaljevati s takim sodelovanjem tam, kjer že obstaja. In eno takih sodelovanj je prav gotovo udeležba na vajah iz zimskega reševanja, ki jih organizira postaja gorske reševalne službe iz Železne Kaple. Ta že več kot deset let povabi na svojo vajo tudi nekaj postaj GRS iz Slovenije.
Tako je bilo tudi letos 7. in 8. januarja. Po dolgoletni tradiciji je bila tudi ta vaja na Obirju, čeprav sega področje reševanja železnokapelske postaje GRS od Olševe do Košute. Poleg organizatorjev, to je reševalcev iz Železne Kaple, ki so večinoma domačini, koroški Slovenci, so se je udeležili tudi reševalci iz Celja in Kamnika, v nedeljo so prišli še Jezerjani. Ško-fjeločanov ni bilo, ker so sode-
Program planinskih prireditev in izletov v letu 1995
Načrtovanje planinskih akcij, izletov in prireditev za prihajajoče leto je dokaj obsežno delo. Predlog, ki sta ga pripravila vodniški in propagandni odsek, poskuša upoštevati večino prispelih predlogov. Število akcij je v primerjavi s preteklim letom večje in še bolj vabljivo. Program planinskih pohodov vključuje posamezne točke po zahtevnosti vzponov. Značilnost tega programa je v tem, da vključuje več kot 15 novih točk. Vsak član PD Kamnik bo imel dovolj široko izbiro.
Po mesecih je program razdeljen takole:
15. februar: izlet na Oseke - spominski pohod (1)
19. februar: izlet na Krim (1)
24. februar: planinsko predavanje - Himalaja
4. marec: pohod po Jurčičevi poti (1) 11. marec: pohod na Snežnik (2) Občni zbor PD Kamnik
26. marec: spominski pohod na Porezen (2)
15. april: pohod na Štampetov most (1) 22. april: trim pohod na Rašico (1)
29. april: tura na Kofce (1)
7. maj: pohod na Blegoš (1)
14. maj: spominski pohod okoli Ljubljane (1)
20. in 21. maj: Rokovnjaški pohod (3)
28. maj: tura na Stol (2)
3. junij: Velika planina - trim pohod (2) 10. junij: Virnikov Grintovec (2) 24. junij: Sleme - Smrekovec (1)
8. julij: tura na Rogatec (2)
16. julij: Dan Kamniških planin na Kamniškem sedlu (1)
29. julij: vzpon na Monte Peralba - Italija (3)
5. avgust: Kokrško sedlo - Grintovec (2)
12. avgust: Pristovški Storžič (1)
19. avgust: Matkov kot, Mrzla Gora (3)
26. avgust: Žmavcarji -Turska gora,
Kamniško sedlo (3)
1.-3. september: pohod na Triglav - 100 let
Aljaževega stolpa (3)
16.-17. september: naskok na Škrlatico (3)
30. september: Ratitovec - Soriška planina (1)
8. oktober: nogometna tekma na Korošici (3)
14. oktober: Brodarjev pohod - Olševa (1)
15.  oktober: Mokrica - Košutna planina (2) 28. oktober: pohod na Nanos (2)
12. november: pohod Litija-Čatež (1) 18. november: pohod na Slivnico -Cerknica (1)
26. november: pohod Črnivec-Smrekovec-Menina (1) 10. december: pohod Litija-Tisje (1) 17. december: spominski pohod na Javornik (1)
24. december: spominski pohod Kostavska planina (1)
Večji del planinskih izletov je primeren za vse, nekaj pa le za bolj izkušene planince. Po zahtevnosti pa so planinski pohodi razvrščeni tako: 1 - lahka planinska pot, 2 - zahtevna planinska pot, 3 - zelo zahtevna planinska pot (številke v oklepajih to označujejo).
Planinsko društvo Kamnik si pridržuje pravico, da načrtovane pohode po potrebi spreminja oziroma vključuje še nove smeri. Vsaka sprememba bo objavljena na oglasni deski PD Kamnik, Šutna 42.
STANE SIMŠIČ
lovali pri izvedbi spominskega pohoda na Dražgoše, Prevalj-Čani pa so imeli menda preveč dela s proslavo pridobitve terenskega reševalnega avtomobila.
Prvi dan so vajo začeli ob 11. uri dopoldne v pobočju nad Kapelsko kočo (Eisenkap-pelhutte). Tudi v tem predelu Koroške letošnja zima ni bila ravno radodarna s snegom, zato je bilo potrebno poiskati primeren svet, kjer je veter nane-sel dovolj snega, da je bila simulacija plazu kolikor toliko v redu, saj je bila celotna vaja posvečena reševanju izpod plazu. Značilno za letošnjo vajo pa je bilo, da je bil obdelan manjši obseg snovi kot lansko leto, vendar zato ta toliko bolj podrobno.
Vaja je bila razdeljena na štiri delovne točke, vendar tako, da so bile med seboj smiselno povezane in so v bistvu predstavljale logičen potek reševalne akcije. Ta poteka običajno tako, da najprej reševalci s psom skušajo poiskati ponesrečenega v plazu. Če psa ni, potem je potrebno pač sondirati. Če pa ima zasuti v plazu vključen poseben radioodajnik (PIEPS: OR-TOVOX), potem se ga išče z radiosprejemnikom. Ko je ponesrečenec najden, mu je potrebno nuditi prvo pomoč in ga primerno oskrbeti.
Tako je bilo v prvi delovni točki zelo podrobno obdelano iskanje v plazu s psom, postopki prihoda, razporeda reševalcev, delo vodnika psa in delo drugih. Sodelovala sta dva psa, ki sta bila zelo uspešna. Druga delovna točka je bila iskanje s PIEPSOM oziroma ORTO-VOXOM, ker je bilo za sondiranje premalo snega. Prav vsak udeleženec je moral poiskati zakopan oddajnik. Tako iskanje zahteva namreč dobro izdelan sistem premikanja in zato seveda primerno privajenost. Doseženi časi so bili zelo dobri, praktično samo nekaj minut. Tretja delovna točka je bila oskrba ponesrečenca pri izkopavanju iz snega in prva pomoč, ki je odločilna za preživetje: pravilno premikanje, masaža srca, umetno dihanje, preprečitev nadaljnjega ohlajanja. In v četrti točki je bila obdelana druga prva pomoč: oskrba ran, zmrzlin, zlomov in transport s standardnimi in improviziranimi sredstvi. Tu so Ka-pelčani pokazali zanimivo transportno improvizacijo, ki so jo razvili sami in je narejena iz večjega kosa neoprenske tkanine. Po vaji je bila nato v koči še analiza opravljenega dela, dopolnitev in razčiščevanje nejasnosti.
Drugi dan je bila vaja pod grebenom, na slabi polovici poti do vrha Ojsterca, kjer je v bilo plitvi kotanji malo več napiha-nega snega. Trije reševalci so šli naprej, poiskali primeren svet in v sneg različno globoko zakopali pet različnih predmetov, ki so simulirali ponesrečence.
Nato so po radiu poklicali reševalce, ki so bili še v koči. Vse je bilo narejeno tako, kot da bi se v resnici zgodila nesreča v plazu. Reševalci so nato prišli do mesta »nesreče« in izvedli celotni postopek reševanja izpod plazu. Akcija je bila izvedena zelo hitro in strokovno, tako da je ostalo še nekaj časa za kondicijsko turo. Ker je bilo lepo vreme, so šli vsi še na vrh, s katerega je večina tudi smučala.
Celotna vaja je bila vsekakor zelo zanimiva in uspešna, saj so tako reševalci iz različnih postaj v praksi izmenjali med seboj svoje bogate izkušnje iz tega plemenitega dela. Vsi so namreč sodelovali, ne glede na to, iz katere postaje GRS so prišli, in se tako dopolnjevali. Kakšnih večjih razlik ni bilo, edino v tehničnih podrobnostih, ki pa niso bistvene oziroma so odvisne od konkretne situacije. Pokazalo se je tudi, da so glavne težave, tudi v Avstriji, predvsem finančne narave. Začeli so celo že govoriti, da bi morali ponesrečenci plačevati za reševanje, vendar do nadaljnjega še vedno velja, da je reševanje na področju dežele Koroške za ponesrečence načelno zastonj. Sama izurjenost in sposobnost reševanja v snežnih razmerah je povsod približno enaka. Smo pa Kamničani še vedno blesteli s svojim avtomobilom.
Poleg tega pa je to srečanje pomembno še z druge strani. Ves čas tega srečanja slovenščina ni bila v podrejenem položaju, kar pomeni, da smo govorili tako slovensko kot nemško. S svojo prisotnostjo, znanjem in opremo Slovenci dokazujemo, da smo popolnoma enakovredni Avstrijcem, da jih v nekaterih stvareh včasih še celo prekašamo. In to je tudi močna vzpodbuda in moralna pomoč koroškim Slovencem, da vztrajajo na svojem, čeprav praktično nimajo »upa zmage«.
Iz kamniške postaje GRS so se vaje udeležili trije reševalci: načelnik postaje Cene Grilje, Janez Podjed in Bojan Pollak.
Nalepke GRS
»POMAGAJTE NAM POMAGATI« je slogan, ki pri zbiranju sredstev za človekoljubno dejavnost najbolje označuje bistvo akcije, ki jo tudi letos nadaljuje gorska reševalna služba -GRS.
GRS verjetno ni potrebno predstavljati, saj je v tem prostoru pod gorami dobro znana. Toda pomoč ponesrečenim in reševalnje iz težko dostopnega sveta, kar je poleg preventive osnovna naloga GRS, kljub temu, da reševalci za svoje delo niso plačani, le nekaj stane. Za varno dejavnost je potrebna dobra oprema: od obutve in obleke, do posebnih reševalnih nosil, vrvi, jeklenic, od klinov in celega kupa drugih ozko namembnih reči, do vponk, čelad in radijskih postaj.
Dobra oprema je draga in še obrabi se hitro. Res je, da je dobila postaja GRS Kamnik pomoč iz občinskega proračuna (upamo, da bo tudi bodoča občinska uprava tako razumevajoča, kot je bila prejšnja), od zavarovalnic za preventivno dejavnost in še kdo je kaj primaknil, vendar s tem vse potrebe še zdaleč niso bile pokrite. Kako bo v bodoče, se pa tudi še ni povsem razčistilo. Zato slovenska GRS nadaljuje z zbiranjem podpore na način, ki je v preteklih letih pokazal, da imamo Slovenci posluh za to humanitarno dejavnost. Tudi letos je natisnila posebne nalepke z znakom GRS in napisom »podpornik« za vsakogar, ki prispeva po 500 SIT. Ta denar bo nato uporabljen izključno za dejavnost in opremo članov GRS.
Tisti, ki bodo pripravljeni dati po 500 SIT za GRS, lahko to naredijo pri vsakem članu GRS in ta jim bo kot dokaz za njihovo pomoč dal lično nalepko. Tako bo lahko vsakdo, ki bo kupil nalepko podpornika GRS, imel lep občutek, da tudi on letos vsaj simbolično sodeluje pri reševalnih akcijah, saj je pomagal kupiti delček opreme. BOJČ
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice)
tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
vse vrste barv in lakov, Jupol, Belton, Beltop, ročno orodje,
čopiče, viljčke, belo tehniko Gorenje, Candv, emajl posodo,
porcelan,  plastično  posodo,  gospodinjske  strojčke, veliko
izbiro kristala Rogaška, bojlerje Tiki, armature Armal, WC
školjke, umivalnike, razne verige, žičnike, lepila za les in
parket, sekire Krmelj. . .
Prodaja na 3 čeke.
Strokovni nasveti iz slikopleskarske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d. o. o., trgovina Veriga se priporoča!
26. JANUARJA 1995
šport - alpinizem
KAMNIŠKI OBČAN
11
75 let kamniškega nogometa (1)
V Kamniku, 1920
Poleti leta 1920 se je v Kamnik, po nekaj viharnih letih, vrnil običajen mir, od nekdaj značilen za vroče poletne dni. S hvalevredno vnemo so domačini v mestu zo-Pet pričeli zatirati cestni prah, enako kot so to počenjali njihovi očetje in dedje. Trgovinice na Šu-tni so Kamničanom in popotnikom v izložbah ponujale svoje blago in klopi pod starimi drevesi so vsem dajale obilo sence in počitka. V "štacuni" na Glavnem frgu, pred katero so se zbirali dijaki in študentje, ki so poletne počitnice preživljali doma, so prodajali nekdaj znamenito kamniško posebnost - štirioglate krofe, ljubljanski trgovec Zalaznik pa Jih je oskrboval z delikatesami m pijačami. Od trga dalje so se nizke hiše Grabna ob cesti vlekle pa do Fužin in od tam je vsakega jutra Ogrinova Meta prihajala na zmenke s svojim Stanetom.
Zadnje dni jo je spravljal v skrbi. Takoj po prihodu v Kamnik, kjer je kot dijak preživljal poletne počitnice, je pričel z dote-daj zanj nenavadno aktivnostjo. Zbiral je čevlje: nizke, s špico, rabljene, brez peta. Tega podjetja se je lotil s pomočjo prijateljev, o namenu tega početja pa nikomur niso povedali niti besede. Ker je svojim dvomom hotela storiti konec in ker je radovednost posebna ženska odlika, je nekega dopoldneva skupini postavila zasedo pri Terpinčevem mlinu, ob usnjarni tik ob Mlinščici. Prijatelji so se zbrali. Meta je opazila, da imajo s seboj dve usnjeni žogi. To jo je zelo pomi-n'o. Skrivoma jim je sledila proti Novemu trgu. Sli so mimo vrtne ute trgovca Žargija, poleg lesenega mostu, dol proti produ ob Bistrici, kjer so se predmestnih hiš držali vrtovi, stari sadovnjaki, obrobljeni s starimi glogovimi ži-v,mi mejami.Tam se je razprosti-ra' Prohinarjev travnik, urejen in Pokošen, ob njem pa je stala z br-slJanom prekrita baraka. Fantje so vstopili vanjo. Na tem kraju je "■ojen kamniški nogomet. Poletje
Igrišče in oprema
. Nogomet, ki ga je J. P. Sartre imenoval "fenomen 20. stoletja", 80 v Kamnik prinesli študentje m dijaki. V Ljubljani in okolici je takrat že delovalo nekaj klubov, ki so imeli tudi organizirana tekmovanja. Kamničani, ki so si sprva uredili lepo igrišče na omenjenem travniku, tam, kjer danes stoji športna dvorana, so prve tekrne igrali med seboj ali pa z manj uveljavljenimi moštvi.
'zbira športne opreme je bila tedaj prepuščena lastni iznajdljivosti. Športni čevlji (kopačke) so bili izjemna dragocenost. Igralci
so v glavnem uporabljali nizke čevlje, najboljši so bili "ta špiča-sti". Za žoge ni bilo preveč težko. Bile so usnjene, znotraj pa je bil všit gumijast balon, ki so mu rekli "duša". Zavezovale so se s "cu-cljem". Ščitniki za goleni takrat še niso bili predpisani, posamezniki so uporabljali kar kartonske ali usnjene.
Dresom so namenili posebno pozornost. Ker so imeli ostali klubi barve že izbrane, so Kamničani želeli nositi modro-belo barvno kombinacijo. Ker so jih v tem prehiteli ljubljanski železničarji, so se odločili za bele majice in svetlo modre (sinje) hlačke in nogavice, imenovane "štucne". Drese so po tekmah in treningih prali doma, breme sta prevzeli Rozmanova in Vidmarjeva mama. Materialno pomoč klubu so pretežno nudili posamezniki, seveda pa so največ prispevali kar igralci sami in njihovi starši.
Za nabavo dresov in čevljev sta skrbela brata Ivo in Martin Gjurin. Pomagala sta tudi z denarnimi prispevki. Trgovec Kle-menčič je zaposlil tri igralce kot svoje pomočnike, po tekmah pa je igralcem primaknil še kakšen priboljšek. Omeniti moramo tudi takratne kamniške župane, saj so igralcem večkrat izkazali pozornost. Posebej se je odrezal Fran Kratnar (župan od 1927 do 1936) z znamenitim stavkom: "Fantje, po zmagi fasl piva." Za opremo igrišča so skrbeli igralci sami. Vratnice so bile iz žaganih desk. Postavljati jih je pomagal soda-vičar Škof, ki je imel delavnico ob Mlinščici na Šutni. Kadar so se med tekmo podrle vratnice, so hitro poslali ponj.
Tekme in tekmovanje
Prve tekme so bile medsebojne (Šutna : Mesto, Dijaki :
Obrtniki). Konec leta 1920 se je izločila boljša skupina igralcev, sprejela društvena pravila in ime SND Kamnik. Spomladi 1921 so že gostili prvega nasprotnika. Rezultat tekme z ljubljanskim Hermesom je najbrž namerno pozabljen, ni pa prezrta dogodivščina, ko sodnik ni priznal doseženega avtogola, češ da tak zadetek ni možen. Med daljšo prekinitvijo tekme so poslali delegacijo v pisarno g. Slane, ki je bil vešč predpisov in ta je kar od tam dosodil in priznal zadetek. Delegacija se je vrnila na igrišče, sodniku sporočila izid in tekma se je nadaljevala.
Aktivnost igralcev je bila v tistih letih omejena zlasti na poletno sezono, pač zaradi šolskih počitnic. Takrat so odhajali tudi na gostovanja v Ljubljano in okolico. Že takrat je obstajala navada, da si moštvi pred tekmo izmenjata klubska simbola. Kamniški simbol je bil bršljanov venec s pripetim mestnim grbom, izdelanim iz strojenega usnja. Potovanja na tekme so predstavljala nemajhne težave. Vozili so se s kolesi, konjsko vprego (lojtrski voz), kasneje s kamioni, sedeč na klopeh, pokritimi s cerado. Ugodje je predstavljala vožnja z vlakom (v Novo mesto, 1924, v Kočevje, 1925), pri Rodetu pa se je dalo najeti tudi avtobus. Popotnico so jim pripravile mame, darežljivi pa so znali biti tudi gostitelji (sijajen sprejem pri logaških Sokolih 1935. leta). Radodarni so bili tudi takrat številni gledalci, ki so se izkazali s prostovoljnimi prispevki, ki so jih takrat pobirali ob igrišču. Tedaj še redke gledalke so imele ob sebi vedno nekaj kavalirjev.
Po županovih vzpodbudah se je klub maja 1928 reorganiziral in si uredil novo igrišče ob živilskem
IMF, d. o. o.
TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8
vabi cenjene stranke
k izredno ugodnemu nakupu:
-  moške bunde SAMO 4.890,00 SIT (količine so omejene)
-  ženske bunde (mikrosoft material in pravo krzno) SAMO 12.948,00 in 14.979,00 SIT
-  moški pulili in polpulijl od 950,00 do 1.771,00 SIT
-  ženske hlače Iz viskoze SAMO 3.980,00 SIT
-  ženska krila 2.990,00 SIT
-  trenirka hlače od št. 2 do 56
-  flanela srajce
-  moške, ženske in otroške pižame (zelo ugodno)
POSEBNA PONUDBA
VSE ZA MAŠKARADO!
Nudimo vam veliko izbiro pustnih oblačil, maske, lasulje, barvice in razne dodatke - po konkurenčnih cenah.
Veselimo se vašega obiska!
Trgovina je odprta NON-STOP od 8. do 19. ure.
Klubsko prvenstvo Poleta
Kot že nekaj let zapored so tudi letos jadralni padalci iz kamniškega društva POLET zaključili sezono s tradicionalnim tekmovanjem v točnosti pristajanja. Tudi tokrat se je tekmovanje odvijalo pod Sv. Ambrožem na pobočjih Krvavca, cilj Pa je bil v Cerkljah. Čeprav je bilo tekmovanje nekajkrat preloženo zaradi neprimernega vremena, se je na vzletnem mestu zbralo 45 tekmovalcev iz Poleta in tudi iz ostalih klubov, s katerimi sodelujejo kamniški jadralni padalci. Posebej je potrebno poudariti, da so takšna tekmovanja namenjena pred-vsern izmenjavi izkušenj, manj izkušeni piloti pa se lahko na takih tekmovanjih veliko naučijo in nabirajo izkušnje.
Vremenske razmere za tovrstno tekmovanje so bile izvr-stne, piloti pa so pohvalili tudi vzorno organizacijo. Tokrat je postal zmagovalec eden najboljših slovenskih padalcev,
svetovni prvak v para-ski ROMAN POG AČAR iz kluba Le-sce-Bled, takoj za njim pa sta se uvrstila MIHA RAZINGER in
DUŠAN OREHEK iz Poleta.
Omenimo naj, da so vsi tekmovalci prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali: GALJOT, d. o. o., Restavracija REPOVŽ iz Domžal, ALP SPORT, URKO d. o. o., optika MARETIČ, LEK, PE-TROL, KIMFLY, FUN FLY, AARRON, d. o. o. in ostali, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Rezultati: 1. ROMAN PO-GAČAR Lesce-Bled 0 točk, 2. Miha Rezinger Poleg 52 točk, 3. DUŠAN OREHEK Polet 67 točk, 4. PRIMOŽ G A-LJOT Poleg 80 točk, 5. MIHA REPOVŽ Polet 240 točk, 6. SLAVC RUS Vrhnika 253 točk, 7. MIRAN ŽEROVNIK Finesa 260 točk, 8. ROBERT RIBIČ Polet 337 točk, 9. SIMEON KLOKOČOVNIK Kimfly 346 točk, 10. FRANC MAVRIC Finesa 383 točk.
D. O.
sejmu (zdaj je tam Alprem). Tu so ostali do leta 1940. Prijavili so se za tekmovanje v ljubljanski nogometni zvezi in pričeli nastopati leta 1931. V tem času se je v okolici pojavilo več novih klubov, v Kamniku NK Enotnost (1928), nosili so popolnoma črne drese, in NK Titan, v Domžalah NK Disk in NK Domžale, zatem NK Mengeš, Radomlje in 1.1934 večni tekmec kamniškim nogometašem - dupliški Virtus.
(nadaljevanje prihodnič) M. MIHELIČ
NK Kamnik, 1928, igrišče na Prohinarjevem travniku. Stojijo z leve: Pepe Rozman, Franc Močnik, Žitko, Franc Bervar, Niko Terstenjak, Dali,...; čepijo z leve: Vilko Rozman, Vinko Janežič, Silvan Klavčič, Stane Krek,....
Prvovrstna prednovoletna športna prireditev
Zmaga in rekord Benedika na turnirju "Kamnik 94"
Kamnik - Med petimi največjimi slovenskimi turnirji v kegljanju je tudi kamniški božično novoletni turnir - "Kamnik 94," ki ga je letos ponovno vzorno pripravil domači kegljaški klub. V predtekmovanju, ki je potekalo med 12. in 23. 12., je nastopilo 154 kegljačev in 78 kegljačic, med njimi tudi vse najboljše slovenske igralke. Pri članih pa so manjkali Boris Urbane, Franc Kirbiš, Hari Steržaj in Matjaž Hočevar.
Boris Benedik (Iskra EMECO Kranj) je že v predtekmovanju dokazal, da je trenutno res najboljši slovenski kegljač, saj je z 970 podrtimi keglji izboljšal rekord kamniškega kegljišča. Drugo in tretje mesto sta si razdelila Vladimir Galjanič (Zagreb) z 946 in
Gora 95
Prizadevni vaščani Gore pri Komendi bodo tudi letos organizirali odprto prvenstvo GORE v smučarskih skokih na dvajsetmetrski skakalnici. Tekmovanje bo v nedeljo, 12. februarja 1995, ob 13. uri.
Organizatorji so se letos še posebno potrudili in so novo skakalnico dokončno uredili tako, da bodo tekmovalci na njej lahko dlje, predvsem pa varneje skakali. Organizatorji upajo, da bodo letos lahko prvič pripravili tekmovanje na naravnem snegu, če pa tega ne bo dovolj, si bodo pomagali z umetnim, kot so si tudi že na prejšnjih dveh tekmah.
Tekmovanje bo potekalo v več kategorijah, in sicer: osnovnošolci, člani, veterani in seveda tudi v kategoriji žensk, v kateri je udeležba vsako leto višja. Edini pogoj za tekmovalce je ta, da bodo morali tekmovati z alpskimi smučmi, seveda pa jim ne bo smelo manjkati tudi poguma. Na tekmovanje se boste lahko prijavili že dve uri pred pričekom tekmovanja. Treningi bodo mogoči le v petek popoldne in v soboto dopoldne, potem pa bodo organizatorji skakalnico dokončno pripravili, tako da bo nared za nedeljsko tekmovanje. V primeru pretoplega vremena se tekmovanje prestavi, o naslednjem datumu pa vas bodo organizatorji pravočasno opozorili.
Torej pridite vsi, ki imate dovolj poguma, da se boste spustili po skakalnici, če pa vas to ne mika si vseeno oglejte pri-rditev. Izkušnje so namreč pokazale, da je to ena od najbolj obiskanih zimskošportnih prireditev v kamniški občini. Gor-janski skakalni komite vas torej vabi v nedeljo, 12. februarja 1995, ob 13. uri na ogled smučarskih skokov na Gori pri Komendi.
J1URIJ KERN
Zdravko Štrukelj (Triglav) z 927 keglji. Od domačih tekmovalcev sta se v finale uvrstila dva, in sicer Janez Hančič na 15. in Brane Mi-hajlov na 16. mestu. Zaključni del je potekal na izpadanje, Kamni-čana pa sta že v 1. krogu nastopila proti Galjaniču in Benediku, tekmovalcema, ki sta na evropskih in svetovnih prvenstvih že večkrat osvajala medalje. Kljub dobremu kegljanju jima uvrstitev med prvih 8 ni uspela. Brane Mihajlov je v petdesetih mestih podrl kar 250 kegljev, pa je kljub temu za Bene-dikom zaostal 31 kegljev.
Končan je tudi prvi del tekmovanj v državnih ligah, v kateri nastopajo tri kamniške ekipe. Ženske bodo v 1. državni ligi prezimile na 10. mestu z eno samo zmago. Nezavidljiv položaj na lestvici je spodbudil člane IO kluba, da so trenerki Danici Volčič v strokovno pomoč dodelili Franca Spruka. Prva moška ekipa vodi v 3. državni ligi s 7 zmagami, enim porazom in enim neodločenim izidom, druga ekipa pa vodi v 2. ljubljanski ligi s samimi zmagami.
V  občinski kegljaški ligi pa po 7. kolu vodi "K" Market, pred Obrtno zbornico, Kavarno Veronika in 1. ekipo Stola. Vsi so zbrali po 12 točk.
Po odigranem 2. krogu so se v finale uvrstili Benedik, Galjanič, Bizjak in Ravnikar (Gradiš), kar je bilo svojevrstno presenečenje.
V finalu sta najbolje zadevala Benedik in Bizjak, Ravnikar pa je po 120 metih (60 polno + 60 čiščenje ) obranil visoko tretje mesto.
Pri ženskah v predtekmovanju prav tako ni bilo večjih presenečenj, saj so reprezentantke obvla-
dovale vrh lestvice. V finale se jih je uvrstilo pet, z najboljšima rezultatoma 409 in 398 kegljev pa Mira Grobelnik in Marika Kardi-nar (obe EMO Eterna). Od Ka-mničank seje po odličnem kegljanju med 16 uvrstila Štefka Flerin, solidno pa je nastopila tudi Olga Starovasnik.
V 1. in 2. krogu je bilo kar nekaj presenetljivih rezultatov, saj sta v finalu štirih nastopili le dve reprezentantki in se tudi uvrstili na prvi dve mesti, Lidija Čadež, Marta Zupane in Tončka Urbane so se uvrstili med 5. in 10. met, Ljuba Tkalčič in Jožica Šeško pa nista prišli med najboljših 16.
Prizadevni organizatorji so 14-dnevni turnir izpeljali brez napak, za najboljših 16 zagotovili praktične nagrade, med prve štiri pa razdelili še več kot 100.000 SIT.
Končni vrstni red - moški: 1. Benedik (Iskra), 503, 2. Bizjak (J&M šport), 470, 3. Ravnikar (Gradiš), 473,4. Galjanič
(Grmoščica), 454, 5. Štrukelj, 6. M. Oman (oba Triglav), 7. Pe-ternelj (Hidro), 8. Tome (Domžale), 9. Blaha (Gradiš), 10. Mi-helič (Triglav), 11. Mihajlov (Kamnik), 12. Hančič (Kamnik), 13. Porenta (Brezovica), 14. V. Oman (Triglav), 15. Čeperli (Gorica);
ženske: 1. Grobelnik, 409, 2. Kardinar (obe EMO), 398, 3. Je-rala (Triglav), 386,4. Veber (Mer-cator Trebnje), 368,5. Čadež (Gradiš), 6. Zupane (EMO), 7. Dre-melj, 8. Dolenc (obe Gradiš), 9. Filipčič (EMO), 10. Urbane (Gradiš), 11. Fleischman (Triglav), 12. Mlakar (Proteus), 13. Flerin (ETA Kamnik), 14. Sušnik (Gradiš), 15. Hafner (Domžale), 16. Čanžek (Gradiš).
MATIC ROMŠAK
Bogato leto kamniških alpinistov in plezalcev (II.)
Marko Prezelj in Matjaž Wi-egele sta ponovila kar veliko število prosto preplezlji-vih smeri v Kamniških in v Julijskih Alpah. V Vežici (znana stena na poti na Korošico) sta splezala prvenstveno smer z imenom Mojzesova VIII/VI+, PRV Smer sta posvetila spominu Danila Goloba. V jugozahodni steni sta prav tako splezala prvenstveno smer Vinska cesta VII-/VI-,PRV. V Ši-tah (dolina Tamar) sta naredila drugo ponovitev Butnskale VI-II+/VI+. V isti steni sta še ponovila dve smeri: smer Čubi VII+/VI, I. ponovitev, in diritis-simoVH/VII+.
Marko Prezelj je plezal tudi z drugimi člani odsekov po Sloveniji. Z Alešem Beljčevičem je poleti obiskal Dolomite, in sicer dve zelo znani steni Mar-molado in Tri čine. V Marmo-ladi sta ponovila smer Vinotzer VI+/VII-, v treh Cinah pa smer Cassin-Ratti VII-. Z Ines Božič Skok sta ponovila Ajdovsko
deklico A3+, smer poteka v zelo znanem obrazu Ajdovske deklice v Prisoj niku. V Arcu je z Damjanom Kočarjem iz našega odseka prosto ponovil smer Zanzara VIII+/VII. Z Da-retom Juhantom pa smer Novi časi VII-/VI+ v Škrlatici. Dare Juhant je z Matjažem Wiege-letom splezal Netopirja v primorskem plezališču Osp. Klemen Mali je po odpravi v Severni Ameriki splezal Kamniško smer v južni steni Kogla VII-/VI+, v Ospu pa smer Netopir VII. Obe smeri je plezal z Damjanom Kočarjem. Netopirja sta tudi prosto ponovila Jone Hribernik in Robi Potočnik. Robi je v Vežici ponovil novo smer Pet do dvanajstih VII/VI+. Smer je splezal z Moniko Kambič. Z Damjanom Čibejem je še prosto ponovil Boso nogo VII-. Smer se nahaja v Martin steni nad Kopiščami.
(nadaljevanje prihodnjič)
M. K.
.„it .
12
KAMNIŠKI OBČAN
od §u in Htm
26. JANUARJA 1995
Uspešna alpinistična odprava Kanada 94
28. oktobra sva se Klemen Mali (AO Kamnik) in Zvonko Požgaj (AO Železničar) vrnila s potovanja po Kanadi in ZDA. Potovanje sva začela 16. julija v Celovcu, od koder sva preko Frankfurta poletela v Toronto.
Odprava je imela predvsem alpinistične cilje. Poleg plezanja v Skalnatem gorovju sva obiskala tudi športna plezališča v Kanadi in Združenih državah Amerike.
V Torontu naju je pričakala slovenska družina. Pri njih sva ostala en teden, skupaj smo kupili avto in si nabrali potrebne informacije. Iz Toronta sva takoj zatem nadaljevala pot proti Skalnatemu gorovju. Takoj, ko sva se pripeljala v mesto Banff, sva poiskala potrebne informacije o plezanju v tamkajšnjih hribih. V Skalnatem gorovju sva ostala en mesec in pol. Splezala sva šest ledenih smeri v treh vrhovih.
Najprej sva v Mt. Assinibo-inu (3618 m) splezala dve smeri. Dostop do severne stene je izredno dolg (31 km in 1000 m višinske razlike). To pot večina plezalcev opravi s helikopterjem ali pa vsaj z gorskim
kolesom. Zvonko in jaz sva to razdaljo premagala kar peš, z vso potrebno opremo, ki pa je ni bilo malo. Porabila sva 11 ur za eno smer. V tej smeri sva opravila smer North face, 900 m, TD. Sestopila sva po North ridge, 900 m, TD -. Naslednji hrib, na katerem sva plezala, je bil Mt. Athabasca (3491 m). V severni steni sva plezala North ridge. 700 m. TD+ in sestopila z direktne smeri s stene, 500 m. TD+. Na sosednjem hribu sva plezala le tri dni za MT. Athabasco. Hribu je ; bilo ime Mt. Andromeda (3450 i m). V severni steni sva opravila vzpon, dolg 600 m z oceno TD-, sestopila sva po smeri Skvladder 600 m, TD-,
V skalnatem gorovju sva opravila tudi treking okrog najvišjega vrha v tem gorovju - MT. Robsona (3951 m). Za pot v čisti divjini, dolgi 100 km, sva porabila štiri dni. Bolj kot na bolečine v nogah sva morala paziti na medvede. »To je griz-lijeva dežela,« so nama rekli na informacijskem centru.
Po odhodu s hribov se nama je pokvaril avto. Mehaniki so rabili celih dvanajst dni za njegovo popravilo. V tem času sva
z Zvonkom prestopala 2000 milj po Kanadi in ZDA. Ko je bil avto popravljen, sva nadaljevala pot do Vancouverja, od koder sva zavila na jug v ŽDA, kjer sva se počasi vračala proti vzhodu po severnih državah ZDA nazaj v Toronto. Peljala sva se mimo Seattla, Portlan-da, Mineapollisa, Chichaga, Clevelanda in mimo Niagar-skih slapov do Toronta. Zadnja dva meseca sva preživela v ple-zališčih. V Kanadi sva obiskala Lake Luise in Shaha Lake, v ZDA pa sva bila v Smithf
Rocks, City of Rocks, Devils Tower in za konec še North Shore plezališče pri jezeru Su-perior, kjer stene padajo naravnost v jezero. Po plezališčih je Klemen plezal smeri do 7b stopnje na pogled. Celo potovanje je trajalo 105 dni, naredila sva 15000 km. Rad se bi zahvalil vsem, ki so kakorkoli podprli odpravo, predvsem pa: Rudniku kalcita Kamnik, AO Kamnik, Športni zvezi Kamnik, svojim staršem in stricu Milanu Maliju.
KLEMEN MALI
Klemen Mali na vrhu Mt. Andromeda, 3450 m.
Živi svet naših gora
Življenjske razmere v gorah niso lahke: dolge hude zime od zgodnje jeseni do pozne pomladi, viharji, golo skalovje, strmine, pečine in prepadi. Ni lahko živeti v območju skalnih vrhov in ni čudno, da imata gorsko rastlinstvo in živalstvo lastnosti, ki so jih vtisnile gore.
Ni planinca, ki ne bi obstal pred živobarvnim gorskim cvetjem, ki poganja iz žive skale, ali občudoval črede gamsov,
Tudi tod je tekla Sava
Površje, ki ga imamo danes pred seboj, so izoblikovale notranje in zunanje zemeljske sile, ki so dejavne še sedaj. Sem sodi nastanek Ljubljanske kotline, ki se je začela pogrezati pred približno 38 milijoni leti. V istem času se je pričelo tudi ločevanje velike apneničaste grude na dva dela: sedaj imenovana Julijske in Kmaniško-Savinjske Alpe.
Z ugrezanjem so postale ali ostale bolj ali manj aktivne tudi gorske hudourniške reke; z višjih predelov so odnašale debelo kamenje in drugo ter vse to odlagale na nižjem ravninskem svetu, ki je zaradi tega postajal vse debelejši in obsežnejši. Na ta način so bile na našem območju zlasti aktivne reke Sava, Kokra in Kamniška Bistrica, ki so v zemeljski zgodovini tudi večkrat menjale svoje struge. Da so predhodnice teh treh rek in seveda tudi številne druge manjše reke in potoki, ki jih tu ne omenjamo, v geološki preteklosti večkrat menjavale svoj tok, je vzrok v zemeljski notranjosti, ki je zaradi velikih, za človeka nepojmljivih sil, v neprestanem gibanju. Odtod izvirajo tudi zemeljski potresi, aktivnost vulkanov, premikanje velikih zemeljskih gmot (celin) itd. S temi silami se ujema tudi delovanje, višanje in ugrezanje zemeljskega površja, ki s podnebnimi silami - s tekočimi vodami, stoječimi vodami (kjer se nalaga usedlina), temperaturami (nadlediščem, podlediš-čem) in vetrovi, ustvarja podobo, kakršno imamo danes pred seboj. Razen ob močnejših poplavah, ki jim včasih sledijo tudi večji ali manjši zemeljski usadi, se človeku dozdeva, da narava povsem miruje, da ostaja površje gora, hribov, ravnin itd. nespremenjeno, saj so takšno naravo videli naši stari starši, očetje, videli jo bodo tudi naši otroci, tudi daljni potomci ... Narava se bo bolj vidno spremenila le toliko, kolikor jo bo spremenil človek sam: s kamnolomi, s cestami, z regulacijami voda, z izsekava-njem gozda, z uvajanjem oziroma spreminjanjem kulturne pokrajine, z onesnaževanjem ozračja, voda in zemlje, s povzročitelji erozije (odnašanje) tal itd.
Da je narava živa - delujoča brez človeka in prav zanj neizmerljivo  velika,  nam  pričajo
mnoge usedline, rečne terase, rastlinski in živalski fosili ter podobno. Ti so za človeka najboljši dokaz in kazalec, da je zemeljsko površje doživelo v svoji zgodovini izredno velike spremembe. Vzemimo samo primer: ugotovljeno je, da je predhodnica današnje Save v davnini tekla prav preko območja današnjega Kamnika in dalje proti Gornjemu Gradu, kjer je zavila na vzhod proti tedanjemu Panonskemu morju, kamor se je tudi izlivala. Panonsko morje, ki je ležalo v Panonski kotlini (v središču te kotline je današnja Madžarska) še pred dobrim milijonom let, je v geološki preteklosti večkrat zalivalo tudi Ljubljansko kotlino in s tem tudi nižje kamniško območje. Kako daleč in visoko je segalo oziroma kako globoko je bilo na tukajšnjem območju, je bilo pač odvisno od velikosti ugreznjenega površja pod nivojem morske gladine. Podatki kažejo, daje v Ljubljanski kotlini morje segalo tudi tja do Bohinja in potisnilo Savo do njenega povirja.
Ko pa se je umikalo iz Ljubljanske kotline po tuhinjski vdolbini (sinklinali), je potegnilo za seboj tudi reko Savo. Sava oziroma njena predhodnica je s tem prestavila svojo strugo iz gornjegrajskega dela v Tuhinjsko dolino, kjer pa je tekla le del geološkega obdobja. S tem je Sava podaljšala svoj tok skladno z umikom voda Panonskega morja iz Ljubljanske kotline, ki je imelo na koncu tedanjega umikajočega obdobja svojo pot skozi Tuhinjsko dolino in samo po sebi je razumljivo, da so se daljši Savi pridruževali tudi večji ali manjši pritoki, ki so se prej izlivali neposredno v morje. S tem je postala predhodnica Save mogočna reka; s pritoki je zniževala in izravnavala hribovito pokrajino, ki je pred tem obdajala morske zalive. Koje morje odteklo, se je Ljubljanska kotlina začela zopet ugrezati. Ponovno jo je zalilo morje, zaradi česar so se reke spet umaknile v svoja povirja. Eni in drugi procesi, to je širjenje morja in njegovo umikanje, se je zatem še večkrat urejevalo s spreminjanjem višine nižjega dela Ljubljanske kotline; današnje stanje, ko imamo v Ljubljanski kotlini kopno, je tudi ena izmed faz v zemeljski zgodovini.
Nekako pred petimi milijoni leti so skoraj povsod v Sloveniji začele delovati močnejše notranje zemeljske sile, kar je povzročilo močnejše vzdigovanje ozemlja na eni strani, na drugi strani pa njegovo zaostajanje ali celo nižanje, zlasti v zasnovi kotlin. S tem so se reke z večjo močjo vrezovale v višji hriboviti in gorski svet in odnašale kamenje in raznovrstno drobno gradivo, kar so odlagale v nižjem ravninskem svetu, ki je postajal s tem tudi obsežnejši. Ko pa se kopno ni več toliko vzdi-govalo, tudi reke niso več tako poglabljale svojih strug, so pa pričele razširjati dolinska dna v tolikšni meri, da se je marsikje hriboviti svet vzravnal, da je nastala valovita ravnina. Nad to ravnino pa so se vzpenjali in se še vzpenjajo razvodja med posameznimi rečnimi strugami.
Zaradi močnejšega nasipavanja ravnin se je pred nekaj milijoni let prestavila tudi reka Sava s kamniškega področja na današnje Kranjsko-Sorško polje. Sava torej ni več tekla skozi Tuhinjsko dolino, temveč si je utirala pot skozi litijsko vrhov-je zemeljske gube (antiklinalo) in si ustvarila podobo doline, kakršno imamo približno še danes.
Prestavitev Save na zdajšnji tok pa je povzročila precejšnje spremembe v rečnem omrežju kamniškega področja. Predvsem si je morala Kamniška Bistrica, ki se je izlivala v Savo • blizu Kamnika, podaljšati svoj tok daleč proti jugu, tja do Dola, da je dosegla savsko strugo. S tem je nanašala in odlagala kamenje in drugo gradivo daleč proti jugu in zahodu ter skupaj z ostalimi pritoki ustvarila podobo pokrajine, ki jo poznamo danes.
DR. MARKO ŽEROVNIK
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vfflpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383
Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
ki skače in hiti čez pečine. Gamski so neverjetno vitalna živalska vrsta. Kozorogov, ki so tudi nekoč živeli in oživljali naš gorski svet, danes skoraj ni več; po zaslugi skrbnih lovcev jih lahko spet občudujemo v strminah Begunjščice, Gam-sovca... Ponekod žive spet alpski svizci; nekoč so bile tudi naše gore njihova domovina. Ostanek ledenodobnega živalstva je planinski zajec, ki je poleti rjav, pozimi bel, če je snežni metež, pa se ta dolgo-uhec pusti kar zamesti.
Med ptiči, ki jih sem in tja srečamo, je mogočen planinski orel, ki spleta gnezdo v nedostopnih pečinah. Vreščave planinske kavke so med vsem gorskim živalstvom obiskovalcem gora najbolj znane. Včasih prepodimo s kake travnate globeli
planinske jerebice belke. Tudi te so pozimi bele, poleti pa rjave kot planinski zajec in so prav tako ostanek iz časov, ko so segali alpski ledeniki globoko v doline. Med najlepše gorske ptice spada skalni plezalec — kot velik metulj z rdečimi in belo pisanimi krili se spreletava po skalah, pleza po njih in s ši-lastim kljunčkom stika po skalnih razpokah. V pasu ruševja, kjer vsako pomlad svatuje, je doma ruševec.
In katere živali bomo še srečevali? Še dolga vrsta jih je. Naj jih imenujem samo nekaj: prav lahko se bomo kdaj srečali z gadom, vsak pa je že srečal črnega močerada. Tudi slepec je zašel v planine, kjer je doma tudi živorodna kuščarica.
Vsi, gad, planinski močerad in slepec, so živorodni, poseb-
nost, ki jim je odprla pot v trdi gorski svet.
Do koder segajo cvetice, se v času cvetenja spreletavajo žuželke; tudi v megli lahko vidimo čmrlje, kako stikajo po cvetju. V soncu letajo metulji rjavčki, po gorskih tratah obiskujejo cvetje biserniki, modrini, belini. V gorah živi tudi eden izmed naših najlepših metulje v-apolon.
Pod skalami bi našli celo vrsto različnih gorskih prebivalcev: razne hrošče, med katerimi je največji creutzerjev kre-šič, nemalo različnih pajkov, suhih južin, tudi precej pražu-želk je našlo zavetje pod kamenjem.
Na videz brez življenja so gorske skalne golicave, v resnici pa so ga polne, polne za tiste, ki hodijo po gorah z odprtimi očmi in z ljubeznijo do narave.
DR. MARKO ŽEROVNIK
TUDI POZIMI LAHKO OBNAVLJAMO STANOVANJA
Prenova oken in vrat s suho montažo
Življenjska doba hiše je brez dvoma daljša od življenjske dobe oken in ker je zunaj zima, vi pa kurite in kurite, pa vas še vedno zebe, ker vam pri zaprtih oknih piha v stanovanje, je mogoče zdaj čas, da razmislite ali ne bi bilo pametno zamenjati stara okna s kakovostnejšimi novimi okni in tako prihraniti pri energiji, pa še zeblo vas ne bi več.
Na razpolago sta vam dve možnosti:
- klasično izbijanje starega okna in »mokra« vzidava novega okna z malto, s katero si v vseljenem stanovanju lahko umažete talne obloge, poškodujete fasado in notranji zid ali
- suha prenova starih oken po sistemu Jelovica, kjer se izgonete vsem zidarskih delom in umazaniji. Sam postopek zamenjave je precej preprost. Monter sname stara okenska krila in v obstoječi okenski okvir vstavi novega, ga zatesni, nanj zmontira novo okensko krilo in vstavi notranjo okensko polico. Vse stike zatesni, pokrije s pokrivni-I mi letvami in delo je gotovo. In ker se okna izdelujejo za vsakega kupca po meri, ni problem niti dimenzija, niti velikost ali oblika okna. Nobene ovire ne predstavljajo okna niti na spomeniško zaščitenih stavbah, saj se je možno prilagoditi obstoječim oknom.
In ker se večina dela opravi v proizvodnih obratih Jelovice, na domu le končna suha montaža, je mogoče prenovo oken izvajati ob vsakem letnem času, tudi pozimi. Montažna skupina Jelovice prenovi okna v povprečno velikem stanovanju v enem dnevu.
Če je vaše stanovanje v bloku, ste gotovo že pomislili na zamenjavo vaših vhodnih vrat v stanovanje z močnejšimi in varnejšimi vrati. Zamenjava obstoječih oblog z masivnimi oblogami, novo, polno vratno krilo z varnostno zaporo, ki vrata zaklene na petih mestih je prava rešitev. Za realizacijo katere prav tako poskrbi Jelovica.
Montažne stene
Pozimi je tudi čas, ko lahko uresničimo vaše želje po pregraditvi prostorov, zaprtju teras in balkonov ali morebitni ureditvi pri-
jetnega podstrešnega stanovanja, saj Jelovica iz Škofje Loke izdeluje suhomontažne notranje in zunanje stenske elemente, s katerimi brez zidarskih posegov pregradite sobo, uredite neizkoriščeno podstrešje, seveda pa lahko z montažnimi stenami postavite tudi prizidek ali pa garažo za vaš novi avto.
Prednosti gradnje z montažnimi stenami so:
-  majhna teža - možna kombinacija s klasično gradnjo,
-  dobra toplotna izolacija,
-  dobra odpornost proti požarom,
-  boljša izkoriščenost prostorov,
- preprost transport,
-  zidarska dela niso potrebna,
-  preprosta suha montaža,
-  adaptirani prostori uporabni takoj.
Na razpolago so zunanje stene in notranje nosilne in nenosilne stene. Ti elementi so lahko polni, lahko pa dobite tudi okenske elemente, elemente z notranjimi ali z vhodnimi vrati. Za inštalacije so vam na razpolago inštalacijski elementi z vgrajenimi cevmi in dozami.
Kot vidite, možnosti je nešteto, potrebno se je le odločiti, pri realizaciji vaše želje pa vam bodo svetovali in pomagali strokovnjaki iz inženiringa za montažne objekte.
Vse informacije v zvezi s prenovo oken, vrat in montažnimi stenami dobite v Jelovici, Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. št: 064/6130, fax: 064/ 634-261.
26. JANUARJA 1995
od tu in ham
KAMNIŠKI OBČAN
13
Na Krvavec ni več daleč
Na Krvavec iz Komende tudi peš ni več daleč, je ugotovila skupina 48 članic in članov Planinske sekcije Komenda, ko se je 13. novembra v treh urah in pol povzpela iz Komende na Ambrož pod Krvavcem. Letos je bil njen cilj priti do tega slikovitega zaselka, točneje turistične kmetije, prihodnje leto pa bo mogoče že do vrha Krvavca. Razlog, da tega ni naredila že tokrat, je bil en sam: na novo markirana planinska pot iz Komende na Krvavec se zaenkrat konča na Ambrožu.
13. november 1994 je bil torej za Planinsko sekcijo Komenda posebej prazničen dan. Njegove članice in člani so s svojim pohodom »odprli« na novo označeno, vendar starim Komendčanom dobro znano planinsko pot iz Komende do Ambroža (in na Krvavec). Prvi, ki je bil za to zares koristno in vse pohvale vredno dejanje, je bil sam predsednik Planinske sekcije Komenda Milan Šinkovec, pri ureditvi markirane poti pa so mu pomagali člani društva in krajani.
Pot vodi po zelo raznolikem in razgibanem terenu ter je kot nalašč za malce zahtevnejše sprehode ob koncu tedna. Začeti je mogoče v samem središču Komende, nato po sledi markacij mimo Gmajnice, skozi Podboršt, Ko-mendsko Dobravo, do zadnje hiše v tej vasi, od tam v gozd, pa gor in dol, čez »Janotovo brv«, ki vodi prek potoka Doblič, vedno bolj navkreber na Šenturško goro, skozi vas v smeri proti Sidra-žu, na cestnem križišču levo v gozd, po cesti, ki vodi na Ja-godce, pred njimi levo po kolovozni poti in travniku do zaselka Ambrož, nazadnje še po daljši travnati vzpetini do turistične kmetije in podružne (trenutno poodrane) cerkve sv. Ambroža. Dovolj, da se človek krepko pre-P0'' in naužije lepe narave ter razgleda! Možne so še druge po-"i vendar jih nepoznavalcem ne Priporočam.
To planinsko pot naj bi po pripovedi »zdravniške legende«, 94-letnega Joža Bohinjca iz Cerkelj na Gorenjskem, okrog leta 1923
»markirala« že pokojni Vitko Mejač iz Komende in on sam. Prof. Anda Peterlin pa trdi, daje pomagal tudi njen stric, notar Stanko Peterlin iz Podboršta. Zaznamovali naj bi jo z namenom, da bi ljudje raje, pa tudi po uhojenih poteh, hodili na Krvavec. To so Komendčani, zlasti pa še vaščani bližnjih podkrvavških vasi in zaselkov, tudi delali. Marsikateri stari Komendčan še dobro ve za to pot, ki jo je bilo tokrat treba sem in tja bolj ali manj urediti, očistiti drevja in drugega.
Sedanja planinska pot ponekod ne vodi po »stari poti«, želja članov Planinske sekcije Komenda pa je, da bi. V njeno pripravo in označitev so vložili okrog 400 ur dela, prej pa so morali dobiti dovoljenja lastnikov parcel. Posvetovali so se tudi s predsednikom komendske lovske družine Ferdinandom Vodetom, kako je z oznakami v gozdovih, ter izkušenimi, starejšimi domačini. Najprej pa so povprašali, kako je s takšnimi zadevami, na Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani. Tam so dobili ustrezne napotke.
Planinska sekcija Komenda namerava v prihodnjem letu po dogovoru s Planinskim društvom Trzin, ki oskrbuje planinske poti na Krvavec, markirati še del poti od Ambroža do priključitve na »krvavško«. Načrtuje tudi označitev razgledne poti z Ambroža na Kamniški vrh. Hoje bo kakšni dve uri.
Planinska pot iz Komende na Krvavec je še posebej zanimiva tudi zaradi tega, ker je to pravzaprav hoja »po poti prednikov in lepih spominov«. Kot kaže, bodo ta gora in kraji pod njo precej obiskani, saj po markiranem delu poti ob koncu tedna hodijo že številni ljubitelji planin in oddiha v naravi. Kravavec sam pa ni le lep, razgleden vrh, marveč ga krasi tudi Plečnikova kapela. Njena botra je bila Franja Meja-čeva iz Komende, žena znanega kulturnika, kronista in veletrgov-ca Andreja Mejača.
Pa še nekaj besed o Planinski sekciji Komenda. Ustanovljena je bila 20. februarja 1992. Danes
šteje blizu 300 članov. Za članicami in člani so že številni lepi in zahtevni izleti ter ture. Nekatere, najbolj utrjene, čaka precejšnja preizkušnja prihodnje poletje, ko se bodo podali v francoske gore nad Chamonbtom.
Člani so zelo prizadevni, imajo dobre, izšolane planinske vodnike, razpoloženje v društvu je delavno, razumevajoče in prijateljsko. Podobno je tudi na izletih in turah. Tudi zaradi zagnanega in izkušenega predsednika, velikega ljubitelja gora, Milana Šinkovca.
Njegov hobi, zelo uspešno povezan s poklicno dejavnostjo, je inovatorstvo na področju lesarstva, za kar je prejel že republiški in občinska priznanja. Največji podvig pa bo izdelava lastnega športnega avtomobila, ki bo predvidoma »speljal« prihodnje leto. Sestavlja ga že pet let, vanj pa je »vgradil« že 14.000 ur. Pri delu mu že pridno pomaga sin Milan.
»Nekaj pametnega mora moški pač početi v življenju,« utemeljuje Milan Šinkovec ta svoj konjiček. Goram pa se ne bi odpovedal za nič na svetu. Preveč lepega je že užil v njih. Sledimo niesovemu zgledu!
JOŽE PAVLIC
JVa Ambrožu — cilju planinskega pohoda.
Delo Poslovno informacijskega centra
V Poslovno informacijskem centru podjetnike informiramo o malem gospodarstvu, nudimo strokovne nasvete in pomoč pri izdelavi poslovnih načrtov. Podjetniki se lahko vključijo s ponudbami ali povpraševanji v mednarodni informacijski sistem Borza. Obveščamo tudi o pogojih samozaposlovanja, možnostih izobraževanja o podjetništvu, o sejmih ter o vseh ostalih aktivnostih s področja podjetništva in obrti.
Da bi uporabnikom bolje ustregli, želimo širiti informacijsko bazo. Na kratko naj opišemo, katere baze že imamo.
Geo-informacijski sistem nudi vpogled v vse podatke, ki jih zajema Zavod za statistiko za področje občine Kamnik. S tem je uporabnikom dana možnost, da se za analize pri poslovnih odločitvah seznanijo z obstoječim stanjem določenega gospodarskega segmenta. Na primer: bodoči podjetnik, ki se želi ukvarjati z av-toprevozništvom, bo izvedel, koliko avtoprevoznikov je v občini.
Vključili smo se tudi v računalniško podprto mrežo CE-PIC, v kateri sodelujejo vse tiste organizacije in institucije ter posamezniki, ki nudijo najrazličnejše storitve malemu gospodarstvu in podjetništvu. Ta informacijski vir nam nudi široko paleto informacij od podjetniško obrtne zako-
nodaje, carinskih in davčnih predpisov, do prostih kapacitet in informacij o prostorih, kreditnih pogojih, specialističnem svetovanju, sejmih, seminarjih... Vabimo kamniške podjetnike, da izkoristijo možnost preprostega seznanjanja s pomembnimi informacijami, ki so za posameznika težko dostopne. Lahko pa se direktno vključijo v mrežo CE-PlC-a.
Na razpolago imamo tudi vse pisne informacije, ki jih pripravljajo strokovne službe Gospodarske zbornice Slovenije.
Za člane Podjetniškega kluba Kamnik imamo organizirano brezplačno pravno in finančno-računovodsko svetovanje. Podjetniški klub Kamnik združuje preko 80 podjetnikov s kamniškega področja, za katere smo
V hribih se dela dan
Bil je hladen jesenski dan. Y Kamniku je celo dopoldne slvo in megleno. Marsikdo je imel občutek, da bo vsak hip začelo rositi. Bili so časi, ko smo v teh novembrskih dneh že pošteno smučali, letos pa je s snegom in mrazom bolj slabo. Popoldne, ko je megle in zas-mrajenega okolja dovolj, si zaželim nekam VEN. Kam?
Na Kamniški vrh seveda, Kjer je sonce.
Ker je dan kratek, je treba pohiteti. Hitro v planinske čev-•je in veselo v breg. Na 600 m se že začne svetlikati. Ne tako daleč nazaj megle v Bistri-fici še nismo poznali. Do današnjih dni pa se je megla iz kotline dvignila za več kot sto metrov. Vsako leto se še dvigne, seveda zaradi segrevanja zemlje, onesnaževanja ... Nad
meglo me pričaka toplo jesensko vreme.
Pod nogami šumi suho listje in trava, ki blagodejno vpliva na že utrujene noge. Trava daje prijeten občutek, kot bi hodil po blazini.
Vedno višje se vzpenjam, dlje se vidi. Iz meglenega morja ljubljanske kotline gleda samo delček Šmarne gore. Vidi se do Krima in še dlje do Snežnika. Ker je veter pobrisal višave, se lepo vidijo obrisi zasavske gore Kum, pa Nanos in Javorniki... Kamniški vršaci in planine so tako blizu, da bi se jih dalo potipati. Lepši so kot na satelitski VVeter panorama.
Na Vrhu je obvezen vpis v planinski zvezek.
Tako lep dan, na Kamniškem vrhu pa je bila le peščica
Pogled na Kamniško sedlo s Kamniškega vrba.
stalnih obiskovalcev najlepšega kamniškega razglednika.
Proti večeru se pričara prekrasen sončni zahod. Zahajajoče sonce v vseh rdečih odtenkih osvetli nekaj oblakov nad Julij-ci. Miklavž piškote peče, so rekli včasih.
Mrači se že in v Zakalu Ave Marijo zvoni. Seveda, domov pod meglo bo treba.
METOD MOČNIK
Prijeten obisk
Pred božično-novoletnimi prazniki nas je obiskala pisateljica Meta Reba. Z njo je prišel gospod Primož Hieng.
Pogovarjali smo se o nastajanju knjig. Povedala nam je, da je bila njena prva knjiga Zmaj-ček Bim in da zdaj piše nadaljevanje. Učenci smo jo spraševali o vsebini, o idejah, o času, v katerem nastane knjiga, in podobno.
Ob koncu razgovora je vsakemu učencu podarila knjigo Grega in Jakob in zavitek bonbonov. V knjige se je tudi podpisala. Naša učiteljica se ji je v imenu vseh zahvalila in ji poklonila svečnik, ki smo ga izdelali v šoli.
Bilo je prijetno. Njeno knjigo bomo z veseljem prebrali. Mateja Kališnik in Alntina Agović 4. razred OŠ NEVLJE
organizirali  strokovne  posvete, predavanja.
Skupaj s Centrom za permanentno izobraževanje Cene Štu-par smo v PIC-u organizirali konec leta 1994 46-urni tečaj za poslovodje in 24-učni tečaj za trgovce, ki ga je obiskovalo 35 udeležencev, da bi pridobili zahtevane pogoje o minimalni stopnji izobrazbe. Zaradi velikega zanimanja bomo skupaj z Obrtno zbornico Kamnik tečaj organizirali ponovno februarja. Prav tako pripravljamo večerno šolo podjetništva. V prvem delu večerne šole bomo obravnavali predavanja na temo management in organizacija, pravni vidiki, marketing, promocija, tržne strategije ter informatika. Nadalje načrtujemo izobraževalni tečaj na temo finančno poslovanje v malem po-
djetju ter razna predavanja na temo podjetnišva.
Prav tako načrtujemo izobraževalni tečaj o finančnem poslovanju v malem podjetju, seminar o izdelavi zaključnih računov in predavanja o podjetništvu.
Skupaj z Obrtno zbornico nameravamo izdati katalog podjetništva in obrti, v katerem bodo na enem mestu sistematično in pregledno po dejavnostih zbrani vsi podjetniki.
Poslovno informacijski center Kamnik deluje v stavbi poleg občine, na Glavnem trgu 23, vsak delavnik od 7. do 15. ure, po dogovoru pa tudi v popoldanskih urah.
Vse zainteresirane vabimo, da nas obiščete ali pokličete po tel. 817-443.
za Poslovno informacijski center D. Prešeren, M. Frontini
Policaji
Ne bojte se. Ta sestavek ni namenjen naši policiji. Tako je naslov najnovejši komični igri iz žandarmerijskih krogov pi-stalja Slavvomirja Mrožka. Na odrskih deskah so jo 10. 12. 1994 premierno uprizorili igralci gledališke skupine Društvo umetnih kulturnikov »KAJ TI MAR«, ki deluje v sklopu Kulturnega društva v Komendi.
Slawomir Mrožek je svojo dramo tematsko zasnoval na domislici, da v gledališki državi zmanjka nepoštenih državljanov. Tako pridejo policaji pred dejstvo, da nimajo več zapornikov. Vsakega policaja pa misel, da ni zapornika, vsekakor prizadene, zato so se začela porajati vprašanja, kaj naj zdaj sploh počnejo. Vrlim policistom seveda pride na misel vse mogoče, zato se odločijo, da medv ljudi pošljejo provokator-ja. Žal se jim tudi to ponesreči, saj je ljudstvo tako vdano svoji državi, da provokatorja enostavno pretepejo. Ker so poli-cajo izčrpala že vsa možna sredstva za pridobitev novega jetnika, poskusijo z najbolj drznim dejanjem.
Načelniku se je namreč porodila misel, da je za sovražnika lahko dober tudi pripadnik policije, če jih pač ni med ljudstvom. Tako pripravi provokatorja, ki je zelo vdan policiji, da začne provocirati samega načelnika policije, kar je seveda tudi povod za provokatorjevo aretacijo. Načelnik zelo zadovoljen, da ima končno novega jetnika, ves čas obvešča generala, da mu je končno uspelo aretirati zelo nevarnega jetnika.
Zato general osebno pride na zaslišanje. Z generalom pa pride tudi adjutant, v katerem načelnik prepozna bivšega jetnika, ki je pred desetimi leti vrgel bombo na generala, a žal ni eksplodirala. Tako se aduju-tantu pokaže možnost, da se načelniku nekako oddolži za prestajanje kazni. Generala in načelnika prepriča, da jetniku
lahko dokažejo resnično nevarnost le s tem, da ga pripravijo do tega, da vrže bombo na generala. Za poskus uporabijo bombo, ki pred leti ni eksplodirala. Ta tokrat vendarle eksplodira in začne se kup medsebojnih aretacij med načelnikom in adjutantom, saj se vsevprek obdolžujeta, kdo je kriv za to, da se je to zgodilo. Nepričakovano se vrne tudi general, ki se je pred bombnim napadom za vsak slučaj skril v stranišče. Vrstam medsebojnih aretacij se tako priključi tudi general in situacija postane absurdna. Jetnik se zmagoslavno povzpne nad aretacij željne policije in zakjuči igro z besedami »Živela svoboda«.
Zelo težko, pa vendar zelo zanimivo besedilo so komend-ski igralci spremenili v izredno
zanimivo in gledljivo komično igro. Igri dajejo poseben čar tudi skrbno izbrani kostumi igralcev, ki dejansko pričarajo žandarmerijsko vzdušje.
Pri predstavi so kot nastopajoči sodelovali Darko Mavsar, Milena Sršen, Goran Peršin, Metod Pogačar, Janez Zadrgal ter Mirko Kern. V tehnični ekipi pa so sodelovali Boštjan Peršin, Boris Krmavnar, Suzana Zgonec in Maja Kebe-Krmav-nar. Celotna ekipa pa je nastopila pod vodstvom režiserja Mirka Pogačarja.
Igralci obljubljajo, da bodo takoj po novem letu začeli z gostovanji, pa tudi vas vabijo, da si zanimivo predstavo vsekakor tudi ogledate.
P. S. Ne bojmo se, da bo policiji kdaj zmanjkalo dela. Policija ima in bo vedno imela polne roke dela.
JURIJ KERN
Moj domači kraj
Stanujem v Kamniku. To je lepo, staro mesto. Znano je po Starem in Malem gradu ter gradu Zaprice. S Starega gradu se vidi vse mesto in okolica. Mali grad pa je znan po legendi o Veroniki.
Jaz stanujem na obrobju mesta v nekakšnem mini bloku. V prvem nadstropju so pisarne podjetja Gozd Kamnik. Stanovalci smo v drugem in tretjem nadstropju. Imam veliko otroško sobo, ki jo delim z bratom. Z okna se vidita Stari in Mali grad, z drugega pa Kamniško-Savinjske Alpe. Vidijo se tudi nekateri gozdovi, ki obkrožajo naše mesto. Ob našem bloku teče Tunjiška cesta. Tudi trgovina ni daleč od nas. Pred hišo je macesen in grmovje, za hišo pa vrt in sadno drevje. Približno tristo metrov od nas teče Kamniška Bistrica. V bližini je tudi železniška postaja. V okolici imam veliko prijateljev in sošolcev.   Večkrat   se   skupaj
igrajo igre brez meja ali igre z žogo. Rad živim v Kamniku.
GREGA KVAS, 5. b. OŠ F. Albrehta
Moj rojstni kraj
Moj rojstni kraj se imenuje Tučna. To je majhna vas, ki šteje šest hiš. Leži severno od Kamnika. Od mesta je oddaljena pet kilometrov. Vsaka hiša ima kmetijo. Vas obdajajo travniki in gozdovi. Imamo čist zrak in lepo okolico. Poleti nas obišče veliko sprehajalcev, spomladi in v jeseni pa veliko gobarjev.
Pri nas doma imamo veliko dvorišče, tu se igramo različne igre. V naši vasi mi je všeč, zato rad živim v njej.
Janez Klemene, 5. b. OŠ F. Albrehta
14
KAMNIŠKI OBČAN
26. JANUARJA 1995
Tudi to se je zgodilo v decembru
1. 12. Občan je sporočil, da ga je podrla pobesnela krava, ki je bila kasneje med Mostami in Drnovem ustreljena, v kar je privolil njen lastnik. Krava je napadla tudi ženo in moža, ki sta se sprehajala z otrokom v vozičku Mož je otroka rešil, krava pa je skušala nabosti ženo. Pri tem jo je udarila v glavo, zaradi česar je gospa dobila pretres možganov. Kasneje je bilo še sporočeno, da je krava poškodovala tudi avto in kolo. Vse pa se je dogajalo v Podgorju.
4. 12. Ob drugi uri se je iz Pod Skalce proti Nevljam napotil možakar. Zasledovala sta ga dva mlajša moška, ki sta ga nato obstopita in z udarci pobila na tla. Iz hlačnega žepa sta mu hotela vzeti denarnico. Ko se je v bližnji hiši prižgala luč, sta neznanca pobegnila, vendar brez denarnice. Zoper oba storilca (17 in 19 let) je bila podana kazenska ovadba.
5.12. Vlomljeno je bilo v pisarno Obrtne zbornice na Kolodvorski ulici. Odvzetih je bilo več tehničnih predmetov (računalniška oprema, fotokopirni stroj...). Storilci še niso znani.
V noči od 8. do 9.12. je bilo vlomljeno v gostilno Pri Mejašu na Črnivcu. Storilec je skozi okno nasilno prišel v lokal, vzel večjo količino cigaret, žgane pijače in raznih drugih predmetov. Storilec je bil prijet v Gro-supljah. Za L. L. iz Ribnice, za katerega je bilo ugotovljeno, da je izvršil še več vlomov, je preiskovalni sodnik odredil pripor.
10. 12. Pri trgovini na Vrh-poljah se je zgodila prometna nezgoda, v kateri je neznani voznik trčil v drugo, parkirano vozilo. S kraja dogodka je pobegnil. Na podlagi zbranih obvestil in sledov, najdenih na kraju, je bilo ugotovljeno, da je nezgodo povzročil P. M. z Markovega, zoper katerega so policisti ustrezno ukrepali.
15.12. Prijavljeno je bilo, da je prišlo v knjižnici do tatvine denarnice neki občanki. Policista sta na kraju in pri pregledu stranišča našla denarnico in ugotovila, da je dejanje storila mladoletnica, zoper katero sledi ustrezen ukrep.
16. 12. Ob 13. uri je prišlo do prometne nezgode v križišču Ljubljanske in Rozmanove
'■..."■.'■. ■ :•:•.'■.•.'■.'•I.1.'.1 ■'.'■'.' •'.'■''■.'- '• '•'. '■ '■ '• '■'.J. '■l.'. '.'I.'1.'1.'1.'1.'1.'1. '.''.''.'i.'1.'.'.'.''.''. '.''.'i.1'.1'.
Kronika
V decembru so se poročili:
-  HRIBAR Gregor, profesor športne vzgoje iz Kamnika, in DOBROVOLJC Alica, kemijski tehnik iz Vrhpolja pri Kamniku
-  PETEK Robert, natakar iz Vrhpolja pri Kamniku, in LANI-ŠEK Suzana Tatjana, študentka iz Kamnika
-   OBREZA Edvard, poveljnik v častni četi, in ŠKRTIČ Mojca, študentka iz Sp. Stranj
-  VRABEC Marko, absolvent geologije iz Kamnka in STE-KLASA Mirijam, študentka geologije iz Kamnika
V decembru so umrli:
- ZORE Marija, upokojenka iz Kamnika, Šutna 3, stara 86 let
-  KREGAR Katarina, upokojenka iz Spodnjih Stranj 3, stara 86 let
-  DROLC Alojzija, km. upokojenka iz Srednje vasi pri Kamniku 18, stara 81 let
-  PREZELJ Frančišek, upokojenec iz Podgorja 123, star 73 let
-   BORŠTNAR Valentina, upokojenka iz Velike Lasne 8, stara 74 let
- DROLC Marko, uslužbenec iz Kamnika, Ljubljanska c. 3/A star 20 let
-  ZUPANC Marija, upokojenka, iz Smarce, Nožiška 3, stara 74 let
-  ZAJEC Simen, preužitkar iz Bele 11, star 80 let
-  VIDERGAR Vid, elektrikar iz Šmarce, Gornji log 10, star 29 let
-  BERLC Anton, upokojenka iz Kamnika, Zaprice 7, star 71 let
- ŠPENKO Frančiška, druž. upokojenka iz Sel pri Vodicah 5/ A, stara 94 let
- KUHAR Janez, upokojenec iz Črne pri Kamniku 12, star 62 let
- PETERLIN Marija, upokojena učiteljica iz Kamnika, Šutna 21, stara 90 let
ulice in sicer zaradi izsiljevanja prednosti. V nezgodi sta bila udeleženca telesno poškodovana, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda.
Istega dne se je ob 17.30 ponovno pripetila prometna nezgoda, tokrat v križišču Ljubljanske ceste z ulico Vilka Rožiča, zaradi prekratke varnostne razdalje. V nezgodi so bila udeležena tri vozila. Udeleženci niso bili poškodovani, nastala pa je večja materialna škoda.
22. 12. Ob 22.30 sta se pri občanu iz Klavčičeve ulici zgla-sila neznana izterjevalca in zahtevala denar, ki naj bi si ga sposodil od B. M. iz Ljubljane. Ker občan ni imel denarja, ga je eden od neznancev z roko udaril po obrazu ter mu zagrozil, da je to samo opozorilo in da mu bodo naslednjič zažgali stanovanje, če ne bo poravnal dolga. O zadevi še zbirajo obvestila.
21.12. V križišču Šolske ulice in obvoznice je bil najden v Mengšu odvzet osebni avtomobil; kdo je storilec, se še ugotavlja. Na železniški progi na Streliški ulici v Kamniku se
je zgodila prometna nezgoda; voznik je vlaku izsilil prednost. Nastala je le materialna škoda.
29.12. V bližini zgornje bencinske črpalke na Ljubljanski cesti se je zgodila prometna nezgoda. V bližini prehoda za pešce je vozišče prečkal otrok, v katerega pa je trčil voznik osebnega avtomobila. Otrok je bil odpeljan v Zdravstveni dom, vendar ni zadobil telesnih poškodb. Sledi predlog zoper voznika.
31. 12. Na Zikovi ulici pred blokom št. 8 je mladoletnik, ki ga je občan opozoril, naj ne meče petard, tega občana tako brcnil v nogo, da mu jo je zlomil. Na kraj dogodka je bilo poslano vozilo Zdravstvenega doma, ki je občana prepeljalo v UBKC v Ljubljano. Za mladoletnikom še poizvedujejo.
V mesecu decembru je bilo sicer podanih 8 predlogov zoper tujce zaradi kršitve Zakona o tujcih. 2 tujca sta bila nastanjena v Prehodni dom za tujce MNZ v Ljubljani, ker nista imela dokumentov, 2 tujca pa sta bila iz države za 6 mesecev odstranjena.
DGV
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin.
PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE...
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
ITlbadex
PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE
Radio c. 1A, Domžale
teb 713-001 faks: 713-001
Mali oglasi
Premog rjavi in lignit, 8 ton, prodam 50% ceneje. Naslov je v uredništvu.
85 arov mešanega gozda nad Dobom — pri Sv. Trojici prodam. Tel.: 727-388.
Zimski gumi 155x12 (za fičo-ta) in snežne verige prodam. Tel.: 811-659.
SERVIS
MENGEŠ f?73 84 09
Hišo, novejšo, na področju Kamnika ali Mengša kupim. Tel.: 811-333.
Trisobno komfortno stanovanje na Klavčičevi prodam. Tel.: 811-333.
Prodam Zastavo 101,1. 81, registracija do oktobra, rumene barve, prevoženih 60.000 km, cena 1.100 DEM. Telefon: 832-410.
NOHTI!!!
Pogrlzene in polomljene nobte vam strokovno uredim in podaljšam ter vas odvadim grizenja.
Estetika nohtov Danijela, tel.: 711-184, zvečer.
OBRTNIŠKA 6, DOMŽALE, tel.: (061) 715-220
vsak delovni
dan od 8. - 19. ure.
KV
slikopleskarja redno zaposlim.
Informacije po telefonu 831-153.
Trgovina
Odprto: 9.—19. ure sobota: 8.—I3.ure
Moste mm
Komenda
tel.:841-524
POST! PUST! PUST!
•  pustne maske • lasulje
•  dodatki
Pohitite, da ne zamudite!
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure
Nudimo vsa krmila po tovarniških cenah, vse vrste žit v razsutem stanju
ali pakirana v vreče po 50 kg.
PONUDBA TEDNA:
- sladkor                                                99 SIT/kg
- moka tip 500                                     49 SIT/kg
- sojine tropine v raztresenem stanju                    34,50 SIT/kg
- sončnične tropine pakirane v vrečah                                         29,50 SIT/kg
Pri nakupu kletk za nesnice plačilo na 2 obroka. Sprejemamo naročila za jarkice, stare 18 tednov.
•i.o.o. MEHamt
Zavrti 2, 61234 Mengeš tel./fax: 061/737-208
-izdelava svetlobnih tabel
-izdelava obcestnih tabel
-avto dekoracije
-izdelava transparentov
-napisi na cerade
-Zastave in ostali tisk na tekstil
-izdelava zaščitnih znakov
-izdelava filmov za tisk
-izdelava prospektov
-namizno založništvo
magnetne folije
avtanatl
7 X NAJ ZA VAŠE VOZILO a NAJ KVALITETA »ELMARS«
* SPLOŠNA AVTOELEKTRIKA IN DODATNA AVTO ELEKTRO OPREMA *AVTOAUVRMI                           * AVT0AKUST1KA
* ELEKTRIČNI POMIK STEKEL      * CENTRALNO ZAKLEPANJE INAVTOVLEKA- prevoz poškodovanih, okvarjenih in drugih osebnih vozil
*  PRODAJA    * MONTAŽA    * SERVIS
26. JANUARJA 1995
oglasi - zahvale
KAMNIŠKI OBČAN
15
VIDEOTEKA
viIfCCENllEu
Kamnik, Sadnikarjeva 2
vam predstavlja najbolj gledane filme:
TOP LESTVICA:
1.  PELIKANOVO POROČILO (triler)
2.  DENIS POKORA (komedija)
3.  ROMANCA V SEATLU (drama)
4.  ČAS NEDOLŽNOSTI (drama)
5.  USODNI VAL (akcija)
6.  LEVJI KRALJ (risanka);
7.  GLEJ KDO GOVORI 3 (komedija)
8.  BEGUNEC (akcija)
9.  KLAVIR (drama)
10. MOŽ BREZ OBRAZA (triler)
■  Odprto vsak dan od 13.- 21. ure
■                     sobota od 9.-12. in od 17.-21. ure
■                    nedelja od 16.-20. ure
Hvala za obisk!
TRGOVINA MOJCA
Medvedova 16, Kamnik tel.: 817-381
■  pralni prašek Persil 1.099 SIT (3 kg)
■  Weiser riese                920 SIT (3 kg)
■  Oskar                            576 SIT (3 kg)
-  kava club (100 g)                  140 SIT
-  sladkor (2 kg)                       220 SIT
-  nogavice frotir (5 parov)    620 SIT
Upokojencem priznamo 7% popust 31.1,1.2. in 2.2.1995.
Ob nakupu nad 2.000 SIT podarimo 100 g kave.
Trgovina z instalacijskim materialom Monter & Co.
Kamnik, Perovo 26, (v TPC ob kamniški obvoznici) tel/fax: 813-133
Po izjemno ugodnih cenah:
za vse vrste hladilnikov, zamrzovalnikov, hladilnih skrinj in omar na vašem domu.
GARANCIJA - »20 letdelovnih izkušen!«
Rupnik Zvone, Fužine 2, Kamnik tel.: 832-656
-   radiatorji Korado
-   peči Sime, CFF, Ferotherm
-   vodovodne mešalne baterije Armal
-   bakreni inštalacijski material
-   in drugo
Nudimo montažo!
Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično!
Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
POLIGLOT
Ljubljanska 110, 61230 Domžale PODJETJE    ZA   IZOBRAŽEVANJE
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
-   ANGLEŠČINA
-   NEMŠČINA
-  ITALIJANŠČINA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Informacije 723-089, od 9.-17. ure.
gorenje maloprodaja
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHAČIČ   Domžale, SERVIS   Prešernova 1/a, TRGOVINA   tel. 722-107
AKCIJA!
- sušilci perila 39500 SIT (na gotovino) ali na 5 enakih obrokov po 8598 SIT.
- hladilniki že od 29.000 SIT naprej
- zamrzovalne omare (2301) 50.328 SIT
Ugodno!
-  pralni stroji od 51.120 SIT naprej
-  hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje
-  štedilniki
-  globinski sesalci za mokro in suho sesanje
-  BTV Gorenje - 8% popusta
-  videorekorderji Schneider - 8% popusta
-  glasbeni stolpi - 8% popusta in še in še...
Plačilni pogoji:
-  5-25% gotovinski popust
-  1+5 obrokov brez obresti
-  1+8 obrokov minimalne obresti
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
V naSih srcih ti naprej iivis, zalo pol nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami tivi.
V SPOMIN
Ne moremo se sprijazniti z
dejstvom, da so nam krute
okoliščine, cesta in usoda pred
enim letom vzele našo najdražjo
hčerko, sestro, sestrično, nećakinjo
in prijateljico mnogih
MATEJO ROSTAN
6. 11. 1970-27. 1. 1994
Mateji, bili smo srečni s teboj Za nas si bila iskrena, dobra, zlata hčerka in sestra. Sedaj smo žalostni in samevamo že eno leto brez tebe. Zelo te pogrešamo in ne moremo doumeti, da te nikoli več ne bomo videli. Veliko nas je, ki smo se veselili s teboj, te ljubili. Zelo te pogrešamo, najbolj pa tvoja ljubeča mami. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate.
Pogrešajo te tvoja mami Iva, ati Drago in brat Damjan
Kamnik, 27. januar 1995
GOSTIŠČE
MURKA JURGEC ZDENKO
MEKINJE, CANKARJEVA 45, KAMNIK
tel- 831-815
Vabimo vas v novo odprto gostišče Murka vsak dan od 12. do 23. ure, ob petkih in sobotah pa od 12. do 24. ure.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
DOMŽALE, Ljubljanska 72
Ujemite pravo vrednost denarja, zaupajte nam vaše prihranke!
Hranili jih   bomo  varno  in jih  dobro oplemenitili!
Z  ugodnimi  dolgoročnimi  krediti vam  bomo pomagali pri investiciji ter s potrošniškim kreditom realizirali vaše kratkoročne potrebe!
telefon: 721-372,722-987
RHODODENDRON CENTER, d.0.0.
Volčji Potok
zaposli dinamičnega in perspektivnega
PRIPRAVNIKA - DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA AGRONOMA
- smer kmetijstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo. Pripravniška doba 1 leto. KMETIJSKEGA TEHNIKA - lahko tudi pripravnik.
Nastop možen takoj. Rok prijav je 8 dni. Informacije po tel. 723-021 Trgovina Jurček, Domžale, Stranska 9 in 722-455 Trgovina Vrt, Domžale, Ljubljanska 67.
Po opravljeni pripravniški dobi možna zaposlitev.
Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, mi zvonovi po jo.
V SPOMIN
20. januarja je minilo leto dni,
odkar nam je kruta usoda iztrgala
iz naše sredine brata in strica
MAKSA SVETLINA
iz Podgorja 67
Vedno nam boš ostal v spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Januar 1995
ZAHVALA
Namesto veselja ob pripravah na
praznovanje rojstnega dne sta naš
dom napolnili žalost in bolečina
ob tragični in ncdojcmljivi izgubi
najine drage in nenadomestljive
MARIJE KEPIC
roj. 21. 1.1930 iz Podgorja
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, ji v slovo poklonili cvetje in darovali sveče. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Kočnc in Titana ter znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih in sočustvovanje z nama. Zahvala tudi pevcem LIRE za zapete pesmi, g. župniku za opravljen pogrebni obred in izvajalcu »Tišine«. Hvala vsem, ki ste imeli Marico oziroma teto Maro radi in jo boste imeli radi Se naprej
Nika in Mare
Januar 1995
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
-  TELEFONSKI  APARATI
-  TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
-  TELEFAXI
-  SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
16
KAMNIŠKI OBČAN
26. JANUARJA 1995
NAPREDEK
Še malo in začeli bomo obnavljati svoje domove. Na ta čas smo se v Napredku dobro pripravili. V naši poslovni enoti Kurivo imamo bogat izbor vsakovrstnega blaga po zares konkurenčnih cenah:
Cement Anhovo - vreča 504 Sit
Apno IGM Zagorje - vreča 370 Sit
Modularni blok (tranzitna dobava) fco kupec 57,50 Sit
Bramac kritina fco Novo mesto 90 Sit, fco kupec 95,50 Sit
Tervol II. vrsta	m3 2.590 Sit	
parket lamelni, 2.090 Sit	hrast 12/12 od	1.750 do
parket lamelni, 2.190 Sit	hrast 16/16 od	1.677 do
parket klasik, hrast od 2.695 do 3.820 Sit		
V vse cene je vključen prometni davek.
Stavbno pohištvo pri plačilu z gotovino - 5% popust. Ugodne cene armaturnih mrež, izolacijskega materiala in betonske galanterije.
NOVO: Montažna kovinska garaža z montažo na kupčevem domu - 124.950 Sit
Telefon 721-330, od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure.
Salon pohištva - pri Vele:
na    600    m2    izredna ponudba
kuhinjskega in sobnega pohištva ter stenskih ur.
Popusti od 7 do 32%. Do 15. februarja brezplačna dostava.
Telefon 721-531, od 9. do 19. ure.
Super N - specializirana trgovina z akustičnimi in video aparati ter urami
bogata izbira akustike Sony, Goldstar, Blaupunkt CD plošče in kasete fotoaparati, ročne in stenske ure
Priporočamo:
barvni televizor Grundig, ekran 55 cm - 83.800 Sit, ekran 51 cm -70.700 Sit.
Telefon 721-155, od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure.
Obiščite NAPREDKOVE trgovine!
Imamo tradicionalno nizke cene ter prijazne prodajalke in prodajalce.
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Zapoge   40
61217 Vodice
v-> SLOVENIJA
jV0                   ••■•'on:
[J     *~L        061/   823    585
5         824   "'"•
061/   824    1 58
Na zalogi imamo vet vrst domačega premoga, uvoženi češki premog, mikova drva, lesne brikete, premogove brikete, premog pakiran v vreče.
Hitra dostava, ugodne cene, plačilo na čeke!
Se priporoča Jerman Jernej!
1. februarja bomo odprli v poslovno-trgovskem centru na Steletovi 25 v Kamniku
PAPIRNICO,
kjer boste lahko kupili
*  vse za šolo
*  drobni material za pisarno kot tudi vse obrazce
*  tobak
*  časopis
*  usluge fotokopiranja
Trudili se bomo ugoditi vsem vašim željam.
Vabljeni!
Slaščičarna
»LENČEK«
v Komendi, Krekova 10
tel. 841-291
vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave.
Pavel LAJMIŠ, Laze 23 61219 Laze v Tuhinju
-  SVEŽE POSTRVI po 600 SIT/kg
-  po želji nudimo tudi
DIMLJENE POSTVRI po 1.600 SIT/kg. Odprto vsak dan d 8. do 19. ure, tudi ob sobotah in nedeljah! Ljubitelji zdrave hrane vabljeni!
V    :                                                                                                                                      !        :
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AKCIJAH
- sušilec perila                               39.506 SIT
hladilnik 130 I - 32.760 SIT.
Za gotovinsko plačilo 10% popust. *********************
Velika izbira rezervnih delov Gorenje.
PLAČILNI POGOJI za ves program Gorenje:
-  1+5 obrokov brez obresti
-  1+8 obrokov (obresti na 6, 7. In 8. obrok - 9%)
- ob plačilu TV ali radijskega sprejemnika nad 20.000 SIT priznamo 8% popust.
Brezplačna dostava
Zelo ugodno!
Posoda EMO, I. kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg
Obiščite nas na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti.
Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst!
Se priporočamo!               Janez Lenček
slaSOiCarski in kuharski mojster
MONTAŽA-SERVIS LESNIH STORITEV
-menjava bambusove mreže -popravila in obnova stolov -popravila in obnova pisarniškega pohištva
Informacije na tel.:
061/727-068
Triglavska 19, Radomlje
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, occ. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrcžnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o P D in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
P4NLOS