letnik 14, št. 1/03
Lučka AŽMAN MOMIRSKI
Mobilne kulture: razvojne možnosti turizma v občini Piran
Prostorske predloge mednarodne urbanistične delavnice Mobilne l<ulture: razvojne možnosti turizma v občini Piran lahko razvrstimo na treh ravneh: konceptualni, strateški In projektni. Opredelitve problemov območij in njihove rešitve v delavnici se v velikem obsegu prekrivajo s slednjimi i/ projektu Portorož 2005/2025: projekt vizije In strateškega razvoja vodilnega slovenskega turističnega središča, ki ga je izdelal Mednarodni Inštitut za turizem v letu 2000. Skupna splošna ugotovitev je lahko, da strateške javne naložbe kljub prizadevanjem mest in države še naprej zaostajajo v razvoju in Izvedbi. Projekti in njihov uspeh pri ciljnem načrtnem razvoju turizma v občini Piran so predvsem odvisni od dobro utemeljenih in pravočasno izvedenih strateških javnih naložb.
The planning proposals of the international urba-nistic workshop Mobile cultures: development possibilities for tourism in the Piran municipality, can be grouped on three levels: conceptual, strategic and project oriented. Definitions of issues of particular workshop areas and pertaining solutions largely overlap with those In the project Portorož 220/2025: project of visions and strategic development of the leading Slovenian tourism centre, carried out in year 2000 by the International Institute for tourism. The common general finding is that strategic public investments, despite initiatives by cities and the state, are still lagging behind in development and execution. The projects and their success in goal oriented planned development of tourism in the Piran municipality are above all dependent on grounded and timely strategic public investments.
Arhitektura
Portorož
Piran
Turizem
Urbanizem
Architecture
Portorož
Piran
Tourism
Urbanism
1. Uvod
Današnji čas in družbo zaznamuje gibanje. Mednarodna potovanja zavzemajo eno dvanajstino prometa celotne svetovne trgovine. Mednarodni in domači turizem na vsej zemeljski obli zagotavlja 10 odstotkov vseh zaposlitev in 10 odstotkov bruto svetovnega družbenega dohodka. Za sodobnega turista je svet postal velika blagovnica krajin in mest.
Hkrati je čedalje težje opredeliti, kdo je turist. Življenjski slogi se spreminjajo, ljudje pa so vedno bolj dvo- ali celo trodomicilni. Družbeni trendi kažejo v smer, ko ljudi ne bomo več mogli preprosto opredeljevati za turiste. Smo in bomo čedalje mobilnejši ali drugače vsi bomo kmalu nenehno turisti. Z internacionalizacijo življenjskega stila pridobivajo na vrednosti
lokalne posebnosti, lokalni atrak-torji, ki sestavljajo identiteto kraja.
V Sloveniji se pojavljajo potrebe in želje, da bi v Portorožu in Piranu razvili osrednje turistično mediteransko središče za prebivalce srednje Evrope. V skladu s slednjimi je Mednarodni inštitut za turizem v septembru 2000 končal projekt z naslovom Portorož 2005/2025: projekt vizije in strateškega razvoja vodilnega slovenskega turističnega centra. Projekt je temeljil na programu, ki ga je podprlo šest vplivnih lastniških družb: Nacionalna finančna družba, d. o. o., LB Maksima, d. o. o., Triglav, d. o. o., KBM Infond, d. o. o.. Kapitalski sklad, d. d. in Slovenski odškodninski sklad, d. d. Prostorsko je bil projekt omejen na območje Portoroža, Pirana, Lucije in Seče in ni vključeval Fiese, Strunjana in zaledja.
2. Metoda
Turizem je za Portorož in Piran najpomembnejša razvojna alternativa. Leta 1998 je bilo na tem območju 1.066.000 nočitev ali kar 23,8 odstotkov vseh nočitev v hotelih v Sloveniji, kar je predstavljajo polovico vseh dohodkov v občini. Ob največjem dnevnem obisku turistov se število prebivalcev, ki jih je bilo v občini Piran leta 1998 17.462, podvoji.
Projekt Portorož 2005/2025 natančneje obravnava tri razvojne alternative turizma:
-	spontan razvoj turizma;
-	samozadostni razvoj turizma;
-	ciljni načrtni razvoj turizma.
Vizija in elementi strategije razvoja turizma zaobjemajo izhodiščno leto 1998, vmesno leto 2005 in ciljno leto 2025.
(laro
letnik 14, št. 1/03
Razmišljanje o Portorožu/Piranu se ne sme omejiti zgolj na lokalno raven, ampak je treba obe turistični mesti in njun pomen opazovati tako z regionalne, nacionalne in mednarodne ravni kot z ravni mesta, stavbe, človeškega telesa. Slovensko obalo lahko po prevladujočih aktivnostih razdelimo na tri glavna območja, v katerih koncentrirano prevladujejo posamezne dejavnosti: Koper z okolico/delo; Izola z okolico/bivanje; Piran in Portorož z zaledjem/rekreacija. Vsa območja so del PARKA, skozi katerega po panoramski cesti poteka tok turističnega prometa. Do turističnih naselij na lokalni ravni vodijo le trije izvozi s panoramske ceste: Izola, Piran/Portorož in območje solin. Terminal v Izoli je prehodni terminal za ljudi, ki prihajajo na sicvesnko obalo z avtomobili, vlaki, ladjami in letali.
RAZVOJNI KONCEPT
Slovenska obala kdt park	( ^

fi'-
tovorni terminal koper potniški fermlnai izda turUem, rekreacija ^ bivanje
poslovne dejavnosti, deb
Slika 1 : Panoramska cesta
A.	Potek panoramske ceste ob slovenski obali in v njenem zaledju
B.	Pogled na panoramsko cesto s piranskega polotoka
C.	Pogled na panoramsko cesto s sečoveljskih solin
Športno letališče, urejeno leta 1962 v Seči, je preraslo v eno izmed treh mednarodnih letališč v Sloveniji. 17.000 ljudi in 10.000 opravljenih poletov potrjuje njegovo pomembnost. Denarnih težav naj bi se rešilo s podaljšanjem letališke steze za 200 m ali bolje 500 m proti krajinskemu parku Sečovlje, kar bi omogočilo pristajanje večjih in bolj zasedenih letal. Zaradi zahtevnega terena (sedanje letališče je zgrajeno na pilotih in pravzaprav plava na nekakšnem otoku) bo to precejšen izvajalski poseg in investicijski vložek. Poleg tega lahko podaljšanje letališke steze usodno poseže v soline, prepreči proizvodnjo soli In uniči prvorazreden pomen, ki ga soline kot umetno ustvarjena krajina Imajo v slovenskem prostoru. Ureditev letališča za turistične in poslovne potrebe na Obali je zato mogoče bolje načrtovati v Izoli ali Kopru.
Slika 2: Letališče na obali
A.	Lega in velikost letališča v Seči
B.	Podaljšanje letališke steze za 200m
C.	Podaljšanje letališke steze za 500 m
D.	ivlednarodno letališče za letala do 70 sedežev v Seči
E.	Mednarodno letališče za letala do 70 sedežev v Izoli
F.	Mednarodno letališče za letala do 70 sedežev v Kopru

letnik 14, št. 1/03
Resnično razvojno perspektivo ponuja le ciljni načrtni razvoj turizma.
Ocene razmer za ciljni načrtni razvoj turizma v Portorožu se delijo na dva pola;
-	v projektu so pozitivno ocenjene danosti razpoložljivega prostora in naravni dejavniki/okolje skupaj s kulturno-zgodovinsko ponudbo ter dejstvom, da turizem spodbuja veliko interesov predvsem v turizmu zaposlenega lokalnega prebivalstva;
~ negativno so ovrednoteni slabo stanje infrastrukture (prometne, komunalne, itd.), premajhna podpora države in občine za kakovostnejši razvoj turizma, majhno število drugih dejavnosti ter odklonilen odnos prebivalcev, ki še dodatno obremenjuje neurejeno infrastrukturno in drugo.
Za realizacijo razvojnih ciljev načrtnega razvoja projekt predvideva naslednje večje investicije;
-	izboljšanje splošnega prometnega omrežja: realizacijo državne ceste do Belega Križa in Lucije;
-	zasnovo garažnih hiš; mesto Piran, Fornače, središče Portoroža, Lucija;
-	modernizacijo letahšča v Seči;
-	gradnjo potniškega terminala na lokaciji Piran - Fornače;
Terminali so vozliščne točke in glavni vliodi na območje. Hkrati je terminal skrajna točka, do katere prispe avtomobilist; tu se konča omrežje državnega In regionalnega prometa ter začenja omrežje lokalnega javnega prevoza. V občini Piran sta predvideni dve terminalski lokaciji; v Fornačah in v Luciji, Predvsem prva je kontrolna točka turizma, območje zapore dostopa do obale ob množičnem navalu turistov (tudi dnevnih kopalcev, ki jih bo z dograditvijo avtocestnega križa več) in vsebinske ter prostorske razpršitve turistov. Parkirna hiša terminala je zasnovana z uvozom in izvozom do/s parkirišč s križišča nad kompleksom Bernardin,
- gradnjo novih hotelov; projekt predvideva povečanje nastanitvenih možnosti do leta 2025 kar za dvakrat.
Našteto je bilo skupaj s podrobno analizo prostorskih pogojev in problemov v celotni občini Piran primerjalno izhodišče za izdelavo prostorskih predlogov Na podlagi projektov so bile izdelane različne strokovne rešitve. Slednje so strokovne podlage za pripravo potrebnih sprememb prostoi"skih planskih aktov občine Piran skladno z novimi pobudami.
3- Rezultati
Rezultate delavnice lahko povzamemo v naslednji razvrstitvi na treh izdelanih ravneh; konceptualni, strateški in projektni.
3.1 Konceptualna raven
Programska izhodišča za planiranje in urejanje območja morajo vključevati identiteto kraja. Portorož je nima izoblikovane, saj njegova blagovna znamka, ki bi bila lahko blagovna znamka vse slovenske obale, ne obstaja. Portorož je t. i. območje »nona?ne«, zato ga je težko tržiti in je njegova turistična prepoznavnost slaba.
Slovenska obala nima spektakularnih zanimivosti, ki bi privabile množice turistov in turiste z veliko denarja. Vse tisto, kar se na lokalni ravni zdi izjemno, pogosto ni nič posebnega za povprečnega turista. V območju nekaj sto kilometrov je kar nekaj mest kot Portorož in celo Piran.
Portorož in Piran sta prebivalcem srednje Evrope, ki ju večinoma obiskujejo, preblizu, da bi ju doživljali
Slika 3: Parkirna hiša v Fornačah
A.	Parkirna hiša in vozlišče javnih prometnih omrežij
B.	Prerez parkirne hiše

letnik 14, št. 1/03
kot eksotična (takšna, ki se ločita od navadnega, torej nenavadna), lahko pa ju naredimo erotična (takšna, da zbujata občudovanje).
Mesti privlačita tiste ljudi, ki se zanimajo za nekatere posebnosti; za soline, mediteransko kulturo, zapuščene vasi, strme stene ali dobro urejene marine.
Preambiciozni načrti za razvoj turizma lahko ustvarijo nevarnost, da v Portorožu in Piranu nastane mediteransko območje z »uro alpske doline«, ki bo prekrilo (skrite) kakovosti območja.
Najbolj prezrta identiteta slovenske obale je njeno krajinsko zaledje, to je tisti del prostora, ki ga narava nadzira sama. Drugi del prostora (cestna omrežja, naselja, stavbe) nadzira človeška tehnologija. Urbanizem s svojimi instrumenti obvladuje oba dela prostora.
Celotno slovensko obalo, tako njen obalni del kot zaledje, lahko pojmujemo kot PARK, v katerem je obseg narave uravnotežen z obsegom naselij (predlog skupine Whole Body Experience). Skozi PARK skupina načrtuje novo panoramsko cesto, ki omeji dostop do obale. Predvideni so samo trije avtocestni izhodi, in sicer v Izolo, Piran/Portorož in na območje solin.
Slika 4: Fizine pri Portorožu
A.	Ohranitev stavb opuščenih skladišč soli
B.	Rušenje stavb opuščenih skladišč soli
C.	Ohranitev ene stavbe opuščenih skladišč soli in rušenje druge
V 19, stoletju se je proizvodnja soli v piranskih solinah (kamor so spadale soline v Sečovljah, Strunjanu in Luciji) povečala. Za skladiščenje so zgradili nekaj velikih skladišč soli, med njimi dve stavbi skladišča iVIonfort v Fizinah pri Portorožu (1858-1859). Danes sta opuščeni in ležita ob glavni cestni povezavi med Piranom in Portorožem. Njuna velika stavbna gmota omejuje širitev cestišča in dostop do morja. Nov cestni obvoz je mogoče urediti na novem nasutju med morjem in skladišči. Z rušitvijo ene stavbe ali obeh je mogoče preoblikovati tudi fizinsko morsko fasado.

letnik 14, št. 1/03
S priznanjem j^omembnosti krajine slovenskega obalnega območja so ustvarjene razmere za uravnoteženje grajenega in naravnega prostora. Proti bojazni pred razraščanjem zazidanih območij pa so lahko najboljši dokaz prav sečoveljske soline, saj so umetno ustvarjena krajina, ki je hkrati izjemno lepa.
Sečoveljske soline imajo prvorazreden pomen v slovenskem prostom. So najprivlačnejša in najzanimivejša povezava narave in kulture, ki je možna le v posebnih okolišči-nali, legah in naravnih danostih.
Njihova posebnost je tudi, da so edine soline, ohranjene v severnem Jadranu, ki zaradi razsežnosti predstavljajo najučinkovitejše sredstvo za turistični uspeh celotnega območja. Samo soline lahko v širšem prostoru najbolj promovirajo slovensko obalo.
Glavni terminal za transfer ljudi skupaj z letališčem so prestavili v Izolo, saj zaradi boljše zmogljivosti (pristajanja večjih letal) današnje letališče v Seči išče rešitve za podaljšanje letališke steze, ki pa je na sedanji lokaciji mogoče samo v smeri solin in z intervencijo vanj. Prostorski obseg letališča je omejen, ker se je razvilo iz športnega letališča in območje nikoli ni bilo načrtovano za večjega.
Zato naj letališče v Seči v prihodnosti znova postane športno, namenjeno turističnim, panoramskim in športnim poletom. Tako je mogoče preprečiti te in druge, še obsežnejše posege v soline in prek njih.
Druga možnost je prestavitev osrednjega letališča na slovenski obali v Koper ob nastajajoči prometni terminal, vozlišče železniškega, cestnega, avtobusnega in moi-skega prometa.
3.2 Strateška raven
Poti po morju so imele v zgodovini vse do 19- stoletja prednost pred
potmi po kopnem. Temu prilagojeno so gradili tudi mesta na slovenski obali: scenografija glavnega trga ob mandraču je služila za veličastni vhod v mesto.
Gradnja cest zaznamuje 19- stoletje.
Še zlasti po letu 1945 so ceste na slovenski obali postale glavne komunikacijske povezave med obalnimi mesti, saj je morski potniški promet med letoma 1954 in 1993 popolnoma zamrl. Šele po letu 2000 so zopet začeli obnavljati nekatere morske povezave.
Danes se popotnik/turist približuje mestom na obali od zadaj, s kopnega, iz zaledja. S to funkcionalno spremembo se je izgubil veličastni vtis arhitekturne scenografije, ki jo je doživljal popotnik/turist nekoč. Vhodi v mesto Piran so trenutno nejasni, zapleteni, neprivlačni.
Vnovično ovrednotenje dostopa v mesto iz kopnega je vsekakor edina razvojna urbanistična možnost tako za mesto kot za celotni piranski priobalni pas.
Vzporedno z v^^rašanjem vhodov v obalna mesta je večji problem v občini Piran stanje splošne infrastrukture. Z njenim izboljšanjem se mora prvenstveno izboljšati kakovost življenja prebivalcev, ki je neustrezna zaradi današnje preobremenjenosti prometa, parkiranja, kanalizacije in pomanjkanja vode.
Tretje strateško vjDrašanje je problem javno dostopnega: javna območja so v občini Piran turistična območja, ki so večinoma nepovezana med seboj in za katera velja vrsta omejitev To je v nasprotju s pojmom javnega, ki opredeljuje javno kot dostopnost (nekega območja) za vsakogar ob katerem koli času (predlog skupine Go public).
Namesto lokalnih in razdrobljenih omejitev, ki preprečujejo dostope (avtomobilom, kolesarjem, pešcem in drugim) do obalnega pasu, je
nadzor dostopnosti mogoče urediti v terminalih na območju Belega Križa, v Luciji ali/in v Fornačah.
Terminal/terminali prevzema/prevzemajo funkcijo vhoda v Piran in Portorož in zdmžuje/združujejo vse vrste prometa; pomol za pristajanje večjih potniških ladij, avtobusno postajo (končno postajo medmestnih linij, prestop na male avtobuse, breztirni vlak, lokalne morske linije, izposojo koles), parkirišča za osebne avtomobile, prestop na druga prometna sredstva ali portoroško promenado.
Parkirišča za avtobuse in osebne avtomobile je mogoče urediti v ve-četažni garažni hiši na območju opuščene tovarne Salvetti. Uvoz v garažno hišo je ob križišču nad kompleksom Bernardin (skupina Na realnih tleh).
3.3 Projektna raven
Načrtovanje arhitekturnih objektov je povezano s strateško določenimi lokacijami:
-	terminalom Fornače;
-	nekdanjimi skladišči soli Droge v Portorožu;
-	naselji ob marini v Luciji;
-	objekti v območju solin.
Nekdanja skladišča soli zožujejo cestni prostor med Piranom in središčem Portoroža. Prostor je mogoče preoblikovati na tri načine: z ohranitvijo obeh objektov skladišč soü;
z ohranitvijo enega objekta skladišča in podrtjem drugega; s podrtjem obeh objektov
Vsi trije predlogi predvidevajo novo nasutje v morje in širitev obalnega pasu ob opuščenih skladiščih soli.
Pri preudarku današnjega pomena solin je treba upoštevati, da je ena izmed najpomembnejših sestavin upravljanja z območjem solin (poleg muzejske dejavnosti in dejavnosti v krajinskem parku) zagotav-

letnik 14, št. 1/03
Ijanje proizvodnje soli. Pridobivanje soli je trajnostna dejavnost in podpira celotno biodiverziteto območja. Soline so predvsem gospodarski pridelovalni prostor.
Strategije za urejevanje območja solin sta oživitev robov ter preplet solin z mrežo javnih poti in javnih programov.
Na strategije se vežejo konkretni projekti kot npr. ureditev vhoda v soline in dostopa do Jernejevega kanala pri nekdanji tovarni Droga ter terminal v osrednjem solinskem kanalu.
V obeh terminalih registrirajo obiskovalce in ponujajo možnosti za najem transportnih sredstev. To so čolni za vožnjo po kanalih in za prevoz tovora.
Obstoječi kanali in poti so dopolnjeni z novimi povezavami, ki vodijo od muzeja in sakralnega objekta v Seči do veslaškega središča in razkošnega počitniškega objekta na robu solin ter nazaj do Jernejevega kanala, kjer so urejena parkirišča in terase za obiskovalce.
4. Sklep
Opredelitve problemov območij, predlogi in rešitve se v projektu Portorož 2005/2025 in pri projektnih skupinah mednarodne urbanistične delavnice Mobilne kulture med seboj prekrivajo v velikem obsegu.
Zato lahko sklepamo, da kljub prizadevanjem za intenzivnejše vključevanje predstavnikov zasebnega trga in poskusom za doseganje dogovora med njimi, strokovnimi urbanističnimi zahtevami in mestno prostorsko politiko ostajajo še naprej jasno razvidna dejstva: - sti'ateške javne naložbe morajo zagotavljati mesto, regija in di"žava; mednje spadajo med drugim urejena cestna in železniška infrastruktura in javni promet skupaj z opremljenimi javnimi prostori;
-	strateške javne naložbe kljub prizadevanjem mest in države še naprej zaostajajo v razvoju in izvedbi;
-	zaostanek razvoja strateških javnih naložb je tolikšnega obsega, da se načrtovanje na konceptualni in stratešld ravni in projektiranje drugih večjih posegov in objektov tudi za zasebni trg ne more izogniti njihovim vnovičnim preveritvam in špekulacijam.
Asist. mag. Lučka Ažman Momirski, univ. dipl. inž. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo E-pošta: lučka.azman®uni.arh-lj.si
Pojasnilo
Mobilne kulture: razvojne možnosti turizma v občini Piran je
naslov mednarodne urbanistične delavnice, ki jo je vodila Lučka Ažman Momii*ski od 23. septembra do 27. septembra 2002 v Piranu. Delavnico sta omogočila Občina Piran in Urad RS za j^rostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko.
Strokovna priprava delavnice:
Nataša Umek, Občina Piran, Urad za okolje in prostor Katja Repič Vogelnik, Urbanistični inštitut Republike Slovenije Lučka Ažman Momii^ski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Projektantske skupine delavnice: Whole Body Experience: Maarten Struijs, Academy of Architecture and Urban Design, Rotterdam
Jure Hrovat, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Marija Premužič, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet Rok Triller, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Na realnih tleh:
Katja Repič, Urbanistični inštitut
Republike Slovenije
Rok Grdiša, Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za arhitekturo
Uroš Ivančič, Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za arhitekturo Ante Jeričevič, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet
Go Public:
Lučka Ažman Momirski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Zala Petrovič Mager, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Lea Petrovič, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet Klemen Tavželj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Destinacija priložnosti:
Nikša Božič, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet: Jana Jocif, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Gašper Kociper, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Pavla Peroš, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet.
Predstavitev posameznih problemov:
Boris Kočevar, Občina Piran, Urad za okolje in prostor Špela Kuhar, samostojni arhitekt Janez Sii^e, Mednarodni inštitut za turizem
Daniela Tomšič, Zavod za varstvo kulturne dediščine Piran Tina Trampuš, Zavod za varstvo narave Piran
Robert Turk, Zavod za varstvo narave Piran
Nataša Umek, Občina Piran, Urad za okolje in prostor Duška Žitko, Pomorski muzej Sergej Maser a
Vabljeni diskutanti in ki'itiki:
Ugo Fonda, Občina Piran Marjan Hočevar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Igor Jurinčič, Turistica - visoka šola za turizem
Fedja Košir, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Slavko Mezek
Viliem Pšeničny, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož Ivo Silič, Tliristično združenje Portorož
Andrej Sovine
Franc Trček, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede