Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'avva.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 3. No. 98.		Price 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, FEBRUARY 9 1945.	Cena 5 c.		Let. 3. Št. 98.
ŠPANIJA ZNA POSTATI ZIBELKA INTRIG ZA BODOČO VOJNO
AKO SE NE POVRNE SVOBODO NARODU IN REŠITEV FRANKOVEGA REŽIMA
Moskva
Revija "Vojna intrige za tretjo svetovno
in delavski razred" v najnovejšem istisu prinaša članek, ki podaja temeljito kritični pregled takozvane nevtralnosti Španije, švedske in Švice, članek od slednjih dveh državah navaja objektivne primere njihove dobrodušnosti napram nemškim gestapovcem v proti sovjetski aktivnosti na njihovi zemlji. Švica, kljub da je bila opozorjena pravi članek, ni podvzela niti najmanjših korakov glede omejitve aktivnosti nemških ge-stapovcev.
članek, ki je bil priobčen v istem iztisu pod naslovom "Iskanje dodatkov za Frankov režim" postavlja vprašanje, kako in na kateri način je mogoče vzpostavitev španske republike. V članku se pravi: španski narod mora sam odgovoriti na to vprašanje in sicer prej, kakor pa edino oni, ki so za časa terorja in nasilja Fa-langistov uspeli organizirati notranji odpor. Sovjetsko ljudstvo, ki se mnogo inte-resira kaj se dela in dogaja okrog Španije in ne izključno radi tega, da se je španski narod junaško boril dolga tri leta proti prvih udarcev nemške in italijanske agresije, tembolj radi tega, da je Sovjetska Unija bila vedno simpatično mu naklonjena. Nesmemo pa poza-Uiti iiaucajujc Lit tlVuŽK', da bi Španija pod sedajno kontrolo nemškega trusta in industrijskih magnatov, postala zibelka za nove vojne
IZJAVA VELIKIH TREH
Washington — Na splošno so bila dozdevanja o sestanku velikih treh, kateri se po zatrdilu vesti vrši ob črnem morju. Temu sestanku se polaga obenem posebna važnost zaradi notranjih stvari, ki so nastale Zel C3-S3, od zadnjega sestanka v Teheranu.
Medtem izjava Stalina, Roosevelta in Churchilla iz točasnega sestanka povdar-ja, da se je doseglo soglasje glede skupnega načrta za o-kupiranje in kontrolo Nemčije. D očim druga vprašanja z ozirom na osvobojene države v Evropi pridejo na vrsto in o kateri sledi podrobnejše poročilo: _1 — Soglasni načrti za okupiran-je in kontrolo Nemčije 2 — Politični in ekonomski problemi osvobojene Evrope in 3 — Predlog za čimprejšno vztanovitev začasne mednarodne organizacije varnosti.
POVRNITEV TRSTA JUGOSLAVIJI
Washington — V ameriškem Kongresu je naznanjeno, da pogoji ki so bili dani Italiji za predajo, vkljušujejo poleg povrnitve kolonijalnih posesti, povrnitev zasedenega jugoslovanskega ozemlja vključojoč Trst — Jugoslaviji.
Ti pogoji, ki niso bili podani prej v javnost, so revo-ltirali premiera Bonomi, da je poslal 100 strani vsebu-jočo pritožbo predsedniku Rooseveltu v minulem septembru.
Za povrnitev po Italiji zasedenega ozemlja, je pre-dnedavnim naslovil zahtevo zavezniškim vladam maršal Tito.
Rainbow
Glasoviti sovjetski film bo prikazan v Victory Theatre prihodnji teden z dne 12 februarja. Victory Theater se nahaja na vogalu Spa-dina-Dundas ulici v Toron-tu.
vojno. Nezadostuje odvrniti to nevarnost le z izpremenit-vijo posameznih obličij. Odvrniti in popolnoma uničiti to nevarnost je mogoče edino z tem, da se povrne popolna svoboda . španskemu narodu, da sam odločuje o svoji nadaljni usodi, ter uniči raznovrstne fašistične forme v družavnem redu na znotraj dežele.
V diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da pride na razpravo na konferenci vseh Ameriških republik dne 21 t.m., ki se vrši v Mexico City, glede prekinitve odnošajev z Frankovo Španijo.
Rdeča Armada prodira v predmestje Berlina
PANIKA IN NERED SE POVEČUJETA PO VSEJ NEMČIJI. NACISTIČNE IZGUBE V VOJAŠTVU ZNAŠAJO PREKO POL MILIJONA
Moskva — Zmagovite čete Rdeče Armade pod poveljstvom maršala žukova in Koneva, so na več krajih zdrobile močno nacistično obrambno črto ob reki Oder, izmed Breslau-Frankfurt-Kusturina. D o čim čete maršala žukova potiskajo nacistične sile že na drugi strani omenjene reke ob široki cesti, ki pelje naravnost v Berlin, so čete maršala Koneva vdrle čez nacistično obrambno črto na 50 milj v dolžini ob Rreslau čez reko Oder.
Z približevanjem Rdeče
Nova mednarodna delavska federacija
PREDSTAVNIŠTVO SOVJETSKIH STROKOVNIH UNIJ ZASTOPA 27 MILIJONOV ČLANOV. JUGOSLO VANSKO UNIJSKO GIBANJE ZASTOPATA N. KOVAČEVIČ IN DJURO SALEJ.
London — Tukaj je začelo minulega torka zborovanje predstavništev strokovnega unijskega gibanja iz 58 držav izvzemivši odsotnost takozvanih nevtralnih držav, Argentine, Španije in Portugalske.
Zastopmstvo sovjetskih strokovnih unij šteje 35 članov delegacijo, kateri nače-luje. M. Kuznetsov, kateri je obenem izvoljen v predsedstvo Kongresa poleg R. J. Thomas, predsednik CIO in George Isascs, predstavnik strokovnih unij Vel. Britanije. Dočim jugoslovansko unijsko gibanje zastopata N. Kovačevič in D j uro Sa-laj.
Takoj na prvem zasedanju predstavnik sovjetskih strokovnih unij, katere štejejo 27 milijonov članov, M.
ZAPADNA FRONTA
Pariz — Po zatrdilu vesti, štiri divizije tretje ameriške armade so ponovno invadi-rale nemško ozemlje in ud-rle 22 milj v notranjost Nemčije. Ta prodor so izvedle potem ko so prekoračile Our in Sure reki izmed Esh-ternoch severno Luxembur-ga in pet milj severozapadno od Cleveux. Dočim je druga britska armada že kakih 35 milj preko Siegfried črte.
Minulo nedeljo zavezniški bombniki so ponovili v močnih krdelih bombardiranje Berlina. Nekateri poročevalci trdijo, da je to bilo najmočnejše bombardiranje v tej vojni. Preko tisoč velikih ameriških in britskih bombnikov je ponavljalo polete z težkimi tovori eksplozivnega streliva, katerega pa so spustili na nacistično vladno poslopje v Berlinu in druge važnejše objekte.
MONTREAL IZPOLNIL KVOTO
Iz Montreala so poslali zadnji teden $82.00 za tiskovni sklad in tri nove naročnine. Z tem so izpolnili določeno kvoto stoprocentno.
Iz Timminsa rojak Bayuk pravi: "Po pregovoru pravijo da Medved po zimi spi. Letos ne spi severnjak. Le poglejte na zemljevid v Evropo. Pri koncu kampanje pa poglejte, kje je mesto Tim-mins in kje je Ježeva vas!"
Tudi iz St. Catharines so se oglasili. Rojak Plut pravi, pošiljamo $88.00 za tiskovni sklad kar je bilo čistega dobička na zadnji zabavi. Toda, to ni vse! Do konca kampanje se še oglasimo.
Kuznetsov je povdaril, da je sovjetsko strokovno unijsko gibanje pripravno podpirati Novo mednarodno strokovno delavsko federacijo, katere cilj naj bi bil založiti vse materijalne in fizične sile za zmago nad fašizmom, obenem p? izolirati države pod fašistično oblastjo, kot naprimer Argentino, Španijo, Portugalsko itd., ter z tem pomagati unijskemu gibanju na znotraj teh držav. Nova federacija mora gledati tudi na to, da ne dobe kjerkoli zaslom-bo fašistični zločinci, je na-glasil Kuznetsov.
Po zatrdilu tozadevnih poročil in izraženih mnenj, na Kongresu prevladuje potreba za močno novo delavsko federacijo v medsebojni kooperaciji z strokovnim u-nijskim gibanjem vseh demokratičnih držav. Medtem značilno je, da AFL ni poslala svojega zastopništva zaradi prisostvovanja unijskega gibanja Sovjetske U-nije, češ da slednje nima razrešenih rok z strani sovjetske vlade. Reakcionarni voditelji AFL so od nekdaj obviseli na plotu, kadar se je šlo za zedinjenje unijskega gibanja.
Armade Berlinu, panika in nered se povečujejo tako v mestu kot tudi drugod po Nemčiji. Nacistični propa-gandisti v svoji poslednji brezupnosti skušajo navdušiti ljudstvo k nadaljnemu odporu. Toda po zatrdilu poročil, na več krajih je prišlo do odprtih izgredov med SS elitami nemškega kap-rola in civilnim prebivalstvom, zaradi hrane in tran-sportacije. Kontrolo mesta Berlin pa je prevzela gestapo.
Sedanja ofenziva Rdeče Armade, katera presega 600 milj v dolžino, je prekoračila bliskovitost vseh dosedanjih ofenziv. Rdeča1 Zvezda, glasilo Rdeče Armade pravi: "Bliskovitost sedanje ofenzive presega vse prejš-ne in moč Rdeče Armade se silno jači z vsakim dnevom. Njena objektiva uničenja Hitlerjeve Nemčije, se z naglico približuje."
Po zatrdilu vesti iz Moskve, nacistične izgube v vojaštvu znašajo preko pol milijona, kar pa ne vključuje ogromno vojno opremo. Nacistični takozvani uničeval-
Jupslavan^i parniki plovijo pod novo zastavo
Po odločbi ministerstva za promet šubašičeve vlade, vsi vojni in trgovski jugoslovanski parniki so sneli bivšo jugoslovansko zastavo in mesto te razvili Novo zastavo Narodnega Osvoboje-nja Jugoslavije.
Nova zastava je : plava, bela in rdeča, ter je njena dolžina za dve širine. Na sredi na beli progi je rdeča petokraka zvezda z rumenim obrobom.
Tako se glasi uradna določba ministerstva za promet.
Pri spremenitvi bivše z novo zastavo, na parnikih je zavladalo neopisivo veselje jugoslovanskih pomorščakov kateri ta zgodovinsko pomembni dan prištevejo med
i najsrečnejše v njihovem živ-Kongresu prisostvuje 240iljenju, obenem pa za narode delegatov iz 58 držav. 1 Jugoslavije v splošnem.
Restrikcija pri mestnih volitvah
Toronto — Na priporočilo novo izvoljenega kontroler-ja Stuart Smitha in mestnega odbornika Charles Sims-a, da se odstrani dosedanja restrikcija glede splošnih volitev za mestni odbor, župana in kontrolerje. Sedanji zakon glede mestnih volitev določa volilno pravico davkoplačevalcev in najemnikov. Na ta način je izključeno tisočim državljanov bivaj očih po mestih brez volilne pravice pri mestnih volitvah.
Priporočilo odboru za le-gislaturo Stuart Smitha in Sharles Sims-a, oba izvoljena na listi progresivne delavske stranke določa vza-konitev volilne pravice vsem državljanom enako, ki so dopolnili 21 let. Na razpravi zakonodavnega odbora priporočilo ni bilo sprejeto, namreč rezultat je bil pet proti dva glasa.
"Toronto Star" z ozirom na priporočilo omenjenih dveh odbornikov pri mestni upravi, je dodal daljšo razlago v uvodniku in čestita
dvema odbornikoma na njihovem stališču, ter izraža mnenje, da je skrajni čas u-videti potrebo razprostrtosti glede volilne pravice pri mestnih volitvah. Zakaj bi bilo izključeno tisoči državljanov, pravi "Star", pri mestnih volitvah le zaradi gotovega števila davkoplačevalcev in najemnikov, dasi pa ti državljani itak morajo na en ali drugi način znašati gospodarsko breme mesta."
To vprašanje je vsekakor življenskega pomena in zasluži podporo vseh progresivnih gibanj in poedincev.
200.000 FRANCOZOV
OSVOBOJENO Pariz — Okrog 200.000 francoskih vojnih ujetnikov je bilo osvobojeno, ko je Rdeča Armada nenadoma vdrla ob poljski meji v Šle-zijo in na ta način predno so nacistične sile utegnile odpeljati ujetnike, okupirala ujetniško taborišče.
Računa se da je bilo v tem taborišču okrog 500.000 francoskih vojnih ujetnikov.
ni oddelki, uničujejo predno odstopajo njihove sile vse za seboj. Milje na daleč je o-paziti plamen gorečih nacističnih mest pred nastopanjem Rdeče Armade. Tako se je vojna teža z svojimi strahotami konečno prenesla na tla nemških fašističnih morilcev, kateri ne udidejo kazni za številne zločine po Evropi in posebno Sovjetski Ukrajini in drugod. Ta kazen bo izrečena obenem za zločine v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in drugod v Jugoslaviji.
NAPOVEDUJE SE FEDERALNE VOLITVE V APRILU
CCF-OVCI POSNEMAJO SVOJE BIVŠE KOLEGE SOCIJAL-DEMOKRATE V NEMČIJI
Ottawa — Po zatrdilu po raznih bojnih črtah. Po
vesti, točasno zboruje federalni kabinet, kateri bi imel določiti dan za prihodnje federalne volitve. Mnenje prevladuje, da se bi lahko vršile že 9 aprila, vsled ravnokar minulih volitev v Grey North, kjer je zmagala konservativna reakcija proti izvolitve sedanjega vojnega ministra, generala McNaughton-a.
Ministerski pred sednik King je znova z ozirom na prihodnje federalne volitve omenil, da je zastopal stališče odložitev federalnih volitev za po skončani vojni in ne v toku vojrie, ko se naši možje nahajajo v boju
Pogajanja na mirovni konferenci v Grčiji
OSVOBODILNA FRONTA VZTRAJA PRI SVOJIH ZAHTEVAH ZA RAZOROŽITEV GRŠKIH ČETNIKOV.
Atene — Na mirovni konferenci predstavništev osvobodilne fronte, sedanje grške vlade in britske vojaške komande, so razmotrivani glavni problemi za rešitev oboroženega spora v Grčiji. Ena in druga spornih strank ste predložili predloge za sporazum.
Predstavništvo osvobodilne fronte EAM, katero je pred nedavnim naslovilo nujno prošnjo vladam Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske Unije, da pošljejo medzavezniško komisijo, da zajamčijo svobodni izraz narodne volje, zahteva pogojno garancijo za svobodne volitve, takojšno čistko vseh kolaboracionistov kakor tudi razorožitev takozvane kraljevske garde, grških četnikov. t Dočim vlada postavlja ravno nasprotne zahteve, namreč ne samo razorožitev oddelkov osvobodilne fronte, ampak tudi kazen voditeljev oborožene-
STAUINGRAD SIMBOL HEROIZMA
Toronto — Okrog 155 raznih organizacij je poslalo svoja predstavništva na povabilo lokalnega odbora za zbiranje pomoči ljudstvu Stalingrad^. Navzoča na zborovanju je bila Mme. Gous-sarova, članica Sovjetske a-mbasade v Ottawi in je med drugim pri izročitvi prisrčne zahvalnosti kanadskemu narodu za naklonjenost in pomoč dejala naslednje:
Stalingrad je simbol he-roizma! Cela Sovjetska Unija pomaga obnovo tega ju: naškega mesta, zavedajoči se njegovega neumrljivega pomena. Tisoči njegovih prebivalcev se je povrnilo, prisiljeni živeti v kletih in ne-dogotovljenih zakloniščih. Ne j večje njihovo pomanjkanje je zaradi nezadostne obleke in obuvala."
Pred enim letom in sicer dne 4 februarja kot znano Toronto je prevzela patro-nat nad Stalingradom. V ta namen se je vršil "Tag day" in je bilo zbranega nekako okrog 27 tisoč v denarju in velika količina obleke, obu-val'a in celo zdravniškega o-rodja. To leto bo na isti način podvzeta kampanja po celem mestu, prebivalci bodo točno obveščeni kam lahko prinesejo svoja darila v to plemenito in nikdar izp-lačljivo svrho.
Vsak naj da kar največ more!
ga odpora.
Predstavnik komunistične stranke Siantus pravi: "Vlada si prizadeva mnogo o njej naklonjenih talcih, toda niti besede ne sproži o talcih osvobodilnega gibanja na njeni strani. V kolikor se tiče razorožitve oddelkov osvobodilnega gibanja, pravi Siantus, je pripravljeno pristati na tak sporazum le pod pogojem da vlada za-jamči formiranje nove narodne armade brez političnega vplivanja z ene ali druge strani."
Prej omenjena prošnja, katero je razposlala osvobodilna fronta, je bila poslana tudi na rdeči Križ, kateri jo je zavrnil, češ da ne spada v njegov delokrog in vsled tega ni bila tudi predana omenjenim štirim ambasadam. Kot odgovor na to EAM pravi: "Primorani smo da vam naslovimo izraz žalosti in pritožbe malega zavezniškega naroda, ki se je boril na strani svojih velikih zaveznikov, in se hoče tudi še nadalje boriti proti nasilju, tiranstvu in nestrpljivo-sti."
Ta izjava pove sama ob sebi pripravnost grškega naroda pod okriljem osvobodilne fronte, da se nebo udal ne grožnjam in tudi ne lima-nicam, kakor po prvi svetovni vojni drugod po Evropi.
izgu-
bilo življenje
Timmins — Minuli petek se je zgodila težka nesreča v Paymaster rudniku ko se je utrgala železna vrv na elevator ju v katerem se je spuščalo v rudnik na delo 16 rudarjev. Elevator je treščil nekih 1500 nog globoko pod zemljo, približno 500 metrov.
Med ponesrečenimi rudarji so mnogi oženjeni in zapuščajo svoje družine z večjim številom otrok. Po večini so Filendarji, Francozi in drugih narodnosti. Na srečo med temi ni niti enega našega rojaka.
Podrobnejši opis o tej težki nesreči sledi v prihodnji izdaji lista, katero je opisal rojak M. Bayuk.
ČLANSKI NAPREDEK SNPJ
skončani vojni bi utegnili daleč bolj razsodno spoznati resnično potrebo izvolitev vlade, katera naj bi zastopala narodne interese v povojni dobi.
Zdi se da v tem oziru niso istega mnenja druge politične stranke, katere si prizadevajo izsiliti federalne volitve v toku vojne, za kar so najočitnejši dokaz volitve v Grey North. Vlada bo temu vprašanju podala takojšno pozornost, četudi izraža najbolj kritičen trenutek v tekoči vojni, je dejal ministerski predsednik King.
Pri ravnokar minulih volitvah v Grey North, je zmagal Konservativec Gerdfield Case, kateri je dobil 7,388 glasov, sedanji vojni minister McNaughton, liberalec 6,033 in Godfrey CCF 3,136.
Po tem rezultatu oddanih glasov očitno je, da so ravno CCF-ovci posnemajoč svoje bivše kolege socijal-de-mokrate v pre-dvojni Nemčiji v letu 1933, podali osnovno podporo za izvolitev konservativnega poslanca, namreč zmagi reakcije, vz-"lic temu, da je progresivno gibanje in unijski pokret podpiralo izvolitev sedanjega vojnega ministra McNa-ughtona.
V zadnjih šestih mesecih preteklega leta jednota beleži lep napredek v članstvu, in sicer za 1.928 članov. Ob koncu preteklega leta je jednota štela 66,072 članov.
General Vefebit potrjuje denarno nakaznico
Toronto — Glavni urad Veča je dobil brzojavno potrdilo od generala Velebita, šefa jugoslovanske Vojne Misije v Londonu, na pred nedavnim poslani denar za nakupitev medecinskih potrebščin za Jugoslovanski rdeči Križ.
"Thanks very much for sending ninety-five thousand dollars Stop This money will be spent for medical supplies and immediately sent to our people.
General Vladimir Velebit".
Brzojav v prevodu se glasi :
"Mnogo hvala za denarno pošiljko 95 tisoč dolarjev. Vporabljena bo za nakupitev medecinskih potrebščin, katere bodo takoj poslane našemu narodu."
Glavni Odbor Veča.
ČLANI UNIJSKEGA GIBANJA
Dne 13 februarja se bodo vršile volitve za nacionalnega direktorja za šesto unijsko okrožje. V tem okrožju kandidirata zvesta unijska člana George MacNeil, jeklarski delavec iz Nove Sco-tie in Tom McClure iz Ha-miltona, Ont.
Da se odvrne drzna špekulacija z unijskim gibanjem po navodilih doskrajno oportunističnim vodstvom CCF, katero si prizadeva izkoristiti unijsko gibanje za svoje zarotniške in politične svrhe pri volitvah, oddajte svoj glas za omenjena dva jeklarska delavca.
PLODOVI ŠPEKULACIJE
Chunking — Draginja za potrebščine je dosegla ne-primeroma visoko stopnjo napram denarni valuti v Kitajski. Eno jajce stane nič manj kakor $24 kitajskih dolarjev, škatlica vžgalic $15 in cena svinjini se je zvišala od 120 do 180 dolarjev pri enem funtu.
Valuta kitajskega dolarja se računa 20 za en ameriški dolar. Dočin na črnem marketu tudi 400 napram enemu.
To so plodovi finančne špekulacije v Kitajski.
5)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in flie Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pomen volitev v Grey North
Povprečni čitatelj morda bi ne postavljal večje pozornosti yo rezultatu ravnokar minulih volitev v Grey North. Zadovoljil se bode z komentarji somišljenikov ene ali druge stranke in na vse zadnje skomignil z rameni, čtš vsak za sebe dela.
Dobili se bodo tudi taki, ki bodo rekli : "Liberalci so bili na krmilu zadnjih skoro 12 let, dasi so šestkrat v devetih federalnih volitvah v zadnjih štiridesetih letih zmagali konservativci." In kakšna napaka naj bi bila narediti "spremembo", namreč da po 12 letih liberalnih poslancev, zasedejo oblast poslanci konservativcev?.
V kolikor se tiče kapitalistične osnove v družabnem redu, obe stranki seveda zagovarjate kapitalistični družabni red. Kakor ena tako druga v tem oziru niste izpre-menili svojega načelnega stališča — ste pač obe kapitalistični stranki. Toda z ozirom na tekočo vojno, narodno edinost in pa povojni program na podlagi medsebojne kooperacije z vsemi drugimi Zedinjenimi narodi čigar interesi, progres in napredek je ravno odvisen od medsebojne kooperacije — je temeljita razlika med obema strankama.
Konservativci odnekdaj predstavljajo ne samo zbirko skranje reakcije finančnega trusta, ki pozna edino načelo — profit — ampak tudi zbirko drastičnih ukrepov proti progresivnih reform, unijskega in zlasti delavsko naprednega gibanja. Temu najočitnejši dokaz je bila bivša vlada Bennetta, železne pete, katera je nasledila oblast v letu 1930 in jo zadržala do leta 1934. Njej gredo zasluge za brezdelje in siromaščino kanadskega naroda v letih gospodarske krize, medted tudi, proti vzpostavitve diplomatičnih odnošajev z Sovjetsko Unijo.
Liberalna stranka v tem oziru je nudila daleč bolj dalekosežne četudi zelo skromne reforme za izboljšanje ekonomskega stanja ljudstva v splošnem. Vzpostavila je diplomatične odnošaje z Sovjetsko Unijo, poleg tega zastopa program v tekoči vojni kakor v narodnih tudi mednarodnih ozirih in naposled za povojno dobo. ki je daleč naprednejši od programa konservativne stranke, katere program se navadno izpolnjuje v danih obljubah in ko-nečno z drastičnimi ukrepi proti napredku in progresu narodnih interesov.
Volitve v Grey North, so daleč večjega pomena, kakor si pa morda navidezno kdo predstavlja. V bistvu svojega pomena so signal za vsa napredno misleča in progresu naklonjena gibanja proti nevarnosti- reakcije, da zasede oblast v prihodnjih volitvah in z tem zasigurno povrne ne samo narodne interese v predvojno dobo, am-. pak tudi nasledi reakcionarno politiko v mednarodnih' ozirih po vzorcu vlade R. B. Bennett-a.
To nevarnost predstavlja zbrana Torijevska reakcija, katera si prizadeva navzlic temu, da je treba vedno povsod odvrniti vse kar škoduje in ovira narodno edin-stvo, podžgati notranjo kampanjo za razkroj narodnega edinstva po vprašanju vojno obvezne službe, katero da ni vpeljala Kingova vlada, četudi je imela mandat od naroda.
Konservativni krogi so imeli neštetokrat takozvani "mandat" naroda, za izboljšanje njegovega ekonomskega in gospodarskega stanja v splošnem. In vendar ga niso nikoli vpoštevali. Če kdo drugi torej čuti manj bolečine in je manj ganjem do solza glede vojaškega nabora in večjih izgub na bojnem polju, so konservativni krogi, kateri so vpeljali mezdno lestvico en dolar na dan skoraj za večino teh delavcev, ki se sedaj bojujejo na evropskih tleh proti nemškega fašizma, ter najbrž tudi proti take sramotne mezdne lestvice predvojne dobe. V pravem pomenu kampanja konservativnih krogov v tem oziru ni nič drugega, kakor zasenčiti resničen namen reakcije, kateri se gre edino za zasesti oblast in vladati po neomejeni volji.
Poleg te nevarnosti konservativnih krogov v tej volilni tekmi, dobimo še CCF-ovce ali Canadian Commen-welt Fédération. Kakopak — ti so postavili svojega kandidata proti izvolitve sedanjega vojnega ministra, generala McNaughtona. V svoji takozvani "socijalistični" paroli : "Socijalizem ali pa nič" — se zakriva skrajni opor-tunizem in kratkovidnost. Nikakor bi ne mogli v tem oziru nuditi boljšega nasledstva bivših nemških socijal-de-mokratov, kakor to nudijo v vlogi pri ravnokar minulih volitvah v Grey North.
Tudi v Nemčiji socijal-demokrati ignorirajoč potrebo za enotno ljudsko fronto proti fašistični reakciji v letu 1933 leta, so z svojim upornim stališčem proti ljudske fronte nudili ne malo oporo zmagi fašistični reakciji. Posnemajoč jih v tem oziru, CCF-ovci so na enak način odigrali sramotno vlogo pri sedanjih volitvah.
Vedoč vnaprej da je nemogoča izvolit.ev njihovega poslanca — vedoč tudi, da so vsa unijska in progresivna gibanja podpirala izvolitev sedanjega vojnega ministra McNaughtona — postavili so svojega kandidata in z tem omogočili izvolitev konservativca, namreč zmago reakcije.
Njihovo uporno stališče proti sporazumu z delavsko progresivno stranko in vsemi drugimi progresivno-liberal-nimi sloji predstavlja v prihodnjih federalnih volitvah nevarnost proti izvolitve liberalno-delavskè in farmerske koalicijske vlade.
To je pomen sedanjih volitev in le močna narodna edinost zmore odvrniti to nevarnost, katero pripravlja zbrana reakcija in skrajni CCF oportunisti proti napredku in progresu kanadskega naroda.
Sadovi Osvobodilne Fronte
Seja glavnega odbora Zveze
Tem potom se obvešča vse člane glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, da se udeleže pol-letne seje, katera se vrši v petek in soboto dne 23 in 24 (februarja v Torontu.
članom glavnega odbora kakor tudi Zveznim odsekom, smo poslali posebej pisma z podrobnejšo razlago o potrebi seje glavnega odbora. Oni člani, kateri bi ne mogli se vdeležiti iz bilo kakšnega razloga, naj to sporočijo čimprej mogoče glavnemu tajništvu.
Medtem za pripomniti je, da dostikrat računamo ali bi ne bilo mogoče vsaj deloma zmanjšati gotove stroške in obenem opraviti potrebno delo. To naj premislijo tudi člani glavnega odbora iz odaljenih naselbin, nosebno onih, kjer sta dva v eni naselbini. Gledati je treba kolikor na stroške v tem oziru, tako tudi na opravilo potrebnega
Nobena vojna doslej še ni segla tako v globino slovenskega človeka, kakor je sedanja vojna. Nobena doslej še ni tako zagrozila njegovemu fizičnemu obstoju kakor sedanja. Nobena ni bila nasproti njemu tako krivična kakor sedanja.
Ko je stiska največja, je rešitev blizu ! V najtežjih dneh svoje zgodovine je v slovenskem narodu vstala Osvobodilna Fronta, organizacija in narodno gibanje, katerega ime v zgodovini slovenskega naroda ne bo prešlo. V treh letih obstoja, v treh letih bojev in žrtev je posegla Osvobodilna Fronta v razvoj slovenskega naroda tako močno, da že danes in bomo v prihodnosti še bolj gledali v njenem delovanju čas največjega preloma v zgodovini slovenskega naroda. Dobo Osvobodilne Fronte moremo primerjati samo z dogodki pred tisoč dve sto leti, vendar ravno v obratnem smislu. Takrat je slovenski narod padal v suž-nost nemške oblasti, danes pa raste in se dviga v svobodo, katere krmar bo za vedno.
Tri leta Osvobodilne Fronte ! Kratka doba, vendar bogata, ne samo bojev, temveč tudi uspehov; predvsem moramo poudariti: uspehov trajnih uspehov. V usodnih dneh slovenskega naroda, ko se je nanj zvalilo nasilje Hitlerjevega "novega reda", ko je šlo slovenskemu narodu za biti ali ne biti, je napočila tudi velika ura novega časa, ura ustanovitve Osvobodilne Fronte. Prevevala jo je temeljna misel: boj okupatorju — bori se za svoje življenje! Sprostila se je sveta domovinska vojna, ki je bila in je močnejša kot tanki in letala, ki je ne op-laše in ne uklonijo ne okupatorsko nasilje ne izdajalci lastnega naroda. Streti je ne morejo okupatorske ofenzive in ne hlapci "proti-komunističnega boja." Osvobodilna Fronta je živela in uspevala kljub oviram. Izšla je iz naroda in delala zanj. Nikdar se ni izneverila temeljnim točkam, ki jih je začrtala ob svoji ustanovitvi. Zgodovina Osvobodilne Fronte je zgodovina uresničevanja temeljnih točk in doseženih uspehov.
Tri leta Osvobodilne Fronte! Slovenski narod je doživljal najtežje ure. Prav v teh urah pa so se našli vsi, ki so dobre volje in katerih ljubezen do naroda je čista in nesebična. Razgibala in zaktivizirala jih je OF, združila jih je vse pod svojim imenom in po njih postala resnično vsenarodno gibanje. Revni in bogati, delavci in kmetje, izobraženci in preprosti, kristjani in nekristja-ni.vsi so se strnili v Osvobodilni Fronti za boj proti okupatorju, za rešitev in svobodo slovenskega naroda. Ali si izdajalec, ali pa za OF, druge poti ni.
Tri leta Osvobodilne Fronte! Kratka doba! V njej je slovenski narod pokazal čudeže junaštev. Doslej narod hlapcev, tlačanov, ki ni nikdar razen v kmečkih uporih pred štiri sto leti pokazal, da je pripravljen svoje pravice braniti tudi za ceno krvi, je postal narod junakov, narod borcev. Otresel se je tiste pasivnosti, ki so mu jo nataknili njegovi dosedanji oportunistični vodniki, ki so svoje osebne koristi vedno više cenili od narodnih. Geslo oboroženega upora proti okupatorju ga je postavilo pred vprašanje časti in ponosa. Zavedel se je stare puntarske narave, zgrabil je za puško, sprejel borbo in v borbi preoblikoval samega sebe. Partizan — belogardist! Kje je večja in jasnejša razlika med starim in novim značajem slovenskega človeka. Osvobodilna Fronta je vrnila slovenskemu narodu samozavest, odločnost in ponos. In kdo more biti tega uspeha bolj vesel kakor Osvobodilna
Fronta ?
Osvobodilna Fronta je sprostila narod za boj proti okupatorju in njegovemu nasilju, za pravice slovenskega naroda, slovenskega ljudstva, za demokracijo, že v temeljnih točkah si je začrtala nalogo, izvesti dosledno ljudsko demokracijo. To obljubo že izpolnjuje, čeprav boj za svobodo še ni končan. Izpolnjuje jo povsod, kjer je našo zemljo osvobodila od okupatorjev. Osvobodilna Fronta služi ljudstvu. Ne čaka, da bo vojna končana, temveč ustvarja takoj. Tak je klic življenja, klic ljudstva. Osvobodilna Fronta igra z odprtimi kartami in ljudstvo ji zaupa. Ljudstvo samo odloča o sebi, o svojih stvareh in svoji zemlji. Ljudska demokracija v slovenskem narodu postaja dejstvo.
Tri leta Osvobodilne Fronte ! Koliko obrekovanj je morala doživeti v tem času! Da ni slovenska, da je protislovenska, da je tuja cepi-ka na telesu slovenskega naroda! In vendar je bila Osvobodilna Fronta edina, ki je pokazala Slovencem edino pravo pot v prihodnost. Če bi ne bila slovenska, bi tega ne storila. Slovenskega človeka je preoblikovala, mu vrnila zavest časti in ponosa in mu dala spoznanje, da more in mora odločati o sebi sam. Razgibala je vse slovenske pokrajine od Beneške Slovenije do Bele Krajine, od Istre do Koroške. Ustvarila je borbeno skupnost vseh Slovencev — predpogoj Zedinjene Slovenije. Stoletni sen slovenskega naroda se je po Osvobodilni Fronti zasvetil v čudoviti jasnosti načela o samoodločbi slehernega naroda. Iz borbene skupnosti raste in vstaja praktična politična, gospodarska, kulturna enota vsega slovenskega naroda. Zedinjena Slovenija že postaja po Osvobodilni Fronti živa resnica- Vojna se še ni končala, pa je Primorska po Osvobodilni Fronti in po kapitulaciji Italije že postala del porajajoče se Zedinjene Slovenije. In ko bo u-j ničen hitlerizem, bo vstala Zedinjena Slovenija pred |
nami kot zgodovinsko dejstvo.
Slovenski narod hoče ustvariti svojo skupnost po načelu samoodločbe slehernega naroda. Po istem načelu so narodi Jugoslavije skovali svojo novo skupnost v demokratični in federativni Jugoslaviji. Pred aprilska Jugoslavija je bila država neenakosti in zatiranja narodov — da, ječa narodov. Kljub vsemu, kljub tolikemu razočaranju niso opustili jugoslovanski narodi misli na skupno domovino, to je, na sožitje v skupni državi. Slovenskemu narodu je vrnila vero in zaupanje v J u g o slavijo Osvobodilna Fronta." Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti južnoslovanskih narodov ne priznava Osvobodilna Fronta razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov", pravi tretja od temeljnih točk Osvobodilne Fronte. Tri leta OF so pokazala, da hoče slovenski narod živeti z ostalimi narodi Jugoslavije v bratski skupnosti nove, demokratične in federativne Jugoslavije. Povezal nas je skupni osvobodilni boj in skupne demokratične težnje. Slovenski narod je postal v novi skupnosti enakopraven član in bo tak tudi ostal. Skupno smo trpeli, skupno se borimo in skupno bomo ustvarjali srečnejšo bodočnost.
Tri leta Osvobodilne Fronte! Slovenski narod je v njih doživel težke preizkušnje, vendar ni klonil. Zorel je in dozorel. Vzdržal je in hoče vzdržati do konca Uspehi ga ne omamljajo. Po trdi cesti naporov in žrtev gre svojemu cilju naproti. Zaveda se, da trpljenje še ni končano, da utegnejo priti še hude ure, vendar upa, da jih bo premagal vse, kakor je premagal dosedanje. Zmaga se približuje s hitrimi koraki in z njo se bo končno izpolnil sen svobode in bratstva med narodi in sen novega človeka.
France Skerl.
(Ponatisnjeno iz "Slovenskega Poročevalca", Informacijski vestnik Osvobodilne Fronte) ured.
Vsebina sporazuma med Titom in Subašičem
Po sporočilu v angleškem jeziku, katerega je prejel Ujedinjeni odbor J. S. A. brzojavno iz Londona, je sporazum med Maršalom Titom in ministerskim predsednikom šubašičem, sledeči:
S stališča mednarodnega zakona in v skladu s smernicami jugoslovanske države je želja vseh narodov v Jugoslaviji jasno izražena za te smernice s štiriletno borbo za novo, neodvisno federativno državo, vstanovljeno na načelih demokracije.
Napram temu želimo mi, da prevzamemo vso nalogo, da bo volja naroda Spoštovana pri vsakem koraku in od vseh. Bilo to v notranji uredbi države ali v formiranju vlade mi radi vpošte-vamo splošna osnovna načela ustavne vlade, kakor se to dogaja v vseh resnično demokratskih državah.
Jugoslavija je priznana država med Ujedinjenimi Narodi in deluje kot taka v njeni vstanovljeni obliki ter zasleduje zastopstvo naše dežele v inozemstvu v vseh delih, ki se nanašajo na zunanjo politiko in sicer vse do časa, dokler ne prevzame te obveznosti bodoča demokratska Federativna Jugoslavija, katera bo po svobodni odločbi naroda sestavila novo vlado.
V svrho, da se ognemo mogočim napetim odnoša-jem v deželi smo se sporazumeli, da se Kralj Peter II. ne vrne v domovino,, dokler narodi ne izpregovori s svojim glasovanjem o tem vprašanju. V odsotnosti Kralja bo vršil njegovo oblast Re-gentski Svet.
Regentski Svet bo imenovan z ustavnim aktom Kralja, na predlog kraljevske vlade in v sporazumu s predsednikom Narodnega Osvobodilnega Odbora Jugoslavije, Maršalom Josipom Broz-Titom ter ministerskim Predsednikom Kraljeve vlade, dr. Ivanom šubašičem. Regentski Svet hoče dati zaobljubo kralju, medtem ko mora vlada dati zaobljubo narodu. Predsednik Narodnega O-
Narodna edinost zagotavlja srečnejšo dobo po vojni
Toronto — Ako pogledamo samo nekoliko let nazaj našo preteklost — še predvojno dobo, moramo priznati dejstvo, da je zelo veliko in važno vlogo igrala edinost in sloga progresivnih sil ne samo med delavstvom, a-mpak tudi med drugimi napredku naklonjeni sloji v boju proti vojne in fašizma ter splošne reakcije. Ta združena ljudska akcija je prevzela veliko in obenem težavno nalogo v formi Zedinjene ljudske fronte proti nevarnosti vojne in fašizma, katerih plodovi danes so vidna dejstva.
Med prvimi so se zavedale te nujno potrebne akcije delavske progresivne organizacije, katere so obenem tudi kar je razumljivo pred-vodile ta pokret v posameznih zemljah. Zedinjena ljudska fronta, ni obstojala samo v Kanadi in Zedinjenih državah ameriških, ampak je bila splošno znana kot mednarodni pokret feelega sveta.
Ako vzamemo v splošnem oziru vpoštev akcije tega mednarodnega p ok r e t a, kljub vsej aktivnosti in naporom, katere je ta pokret vršil — vidimo, da radi nezadostne in nedovoljne močne narodne podpore, za kar gredo nemalo zasluge poleg že fašizmu naklonjenih elementov tudi socialdemokratom v svojem cilju ni uspel. Temu v dokaz je blizu polnih 6 let še danes tekoča svetovna vojna, kate-
dela v zvezi z sejo glavnega odbora. Najbolj primerno v tem oziru je sporazum med člani glavnega odbora, kateri od dveh se naj vdeleži te seje. člani iz odaljenih naselbin pa lahko pošljejo svoja poročila pismenim potom v slučaju, da ne morejo dobiti potrebnega dopusta zaradi dela ali pa zaradi večjih stroškov na račun glavne blagajne.
Seja začne v petek zjutraj dne 23 februarja točno ob 10 uri dopoldne.
Frank Lavrič, gl. tajnik.
ro je zanetila pri vseh pošteno mislečih svobodoljubnih slojih zelo omražena svetovna reakcija z kriminalnim nemškim fašizmom na čelu.
O rezultatih te v človeški povesti najbolj strašne in krvave borbe, beremo dnevno v raznem časopisju. Kako strašno so prizadeti posamezni narodi, kjer ta borba na njihovem ozemlju divja, je nam po dosedanjih poročilih kolikor toliko znano, čeravno ne v podrobnosti. Težo te krvave borbe za svoj obstanek občutijo četudi ne v taki meri države oziroma narodi, kjer ta strašna vojna zver ne divja — posebno delovno ljudstvo po celem svetu. Vse to vojno breme pada na pleča večine — to je preprostega ljudstva, kakor tudi one sloje, ki so res zvesto na strani vojne proti fašizmu. Edino velika mednarodna manji-na, namreč sebični kapitalistični krogi, ter oni del pro-tinarodnih elementov in reakcije, kateri žele povrnitev predvojne dobe, se temu divjemu klanju vesele.
Čeravno se je ta kriminalna mednarodna fašistična reakcionarna zver na to vojno dobro in preračunano pripravila za zasužnjenje celega sveta, je njen račun v tem, kar danes lahko vsaki slepec vidi — izpodletel. Največja zasluga in zahvala v tem oziru gre seveda vsem ¡demokratskim silam, katere so v tem boju za uni-čitev fašizma. V prvi vrsti gredo pa zasluge narodom Sovjetske Unije, katerih Rdeča Armada, je zlomila že pri Stalingradu hrbtenico fašistični nemški zveri.
Sedaj ko se z vsakim dnevom bolj približujemo h koncu te prisilene in kriminalne vojne, je naša največja dolžnost in naloga — zediniti in združiti vse svo-
bodoljubeče narodne mase in to brezrazlike na veroizpoved, narodnost ali raso v zedinjeno ljudsko fronto, fa združitev in zedinjenje narodnih mas v močno vsenarodno fronto, je edini izhod v boju za brezpogojno zmago nad nemškim in splošnim fašizmom v svetu, ter skrajne reakcije proti narodnih elementov, kot zagotovitev proti povrnitvi v predvojno dobo brezdelja, narodnega in socijalnega zapostavljanja.
Nevarnost v tem oziru ne preti samo na vojnih bojiš-, čih proti fašizmu, ampak nam preti tudi doma. Ako pogledamo bolj podrobno v tekoče razmere, vidimo da nam reakcionarna nevarnost preti na en ali drugi način. že sedaj ko še ni vojna končana, imamo nekoliko primerov teh reakcionarnih "dobrot", katerih cilji so povrniti ekonomsko in gospodarsko stanje v predvojno dobo, kot za časa depresije.
Posamezni kapitalistični krogi se upirajo na vse kremplje proti daljše kreditne dobe posameznim v vojni prizadetim državam za obnovitev njihovega ekonomskega stanja in napredka po skočani vojni.' Kaj drugega naj pomeni tako stališče v tem oziru, kakor zopet brezdelje in depresija po skončani vojni posebno za Združene države in Kanado, katere ste v tem pogledu največji rezervar ma-terijalnih in življenskih zalog. Za obnovitev v vojni opustošenih evropskih držav je potrebno daljša kreditna doba, kar obenem pomeni ogromna zaposlenost delavstva na tem kontinentu.
Toda dobimo tudi primer da kapitalistični sloji niso e-nega in istega mnenja v tem
svobodilnega Sveta Jugoslavije, Maršal Josip Broz-Tito in predsednik Kraljeve vlade, Dr. I. šubašič sta se sporazumela s popolnim pristankom Anti Fašističnega Sveta Osvobojenja Jugoslavije, da bo tvorilo vlado 28 ministrov.
Ta oblika vlade ostane na krmilu v Jugoslaviji vse do tedaj, dokler se z odlokom ustavotvorne skupščine ne ustanovi konečne ustavne organizacije za državo.
Nova vlada hoče objaviti izjavo, s katero hoče proglasiti osnovna načela demokratskih svobodščin in pa za-jamčiti izvrševanje istih. O-sebna svoboda, svoboda strank, svoboda veroizpovedi, govora, tiska in sestajanja hočejo biti posebno naglaše-ne; na enak način se hoče naglasiti pravico lastnine in privatne inicijative. Suvere-niteto narodnih poedinic v državi sami jamči spoštovanje enakopravnosti in pravica za varnost kakor je to odločeno na drugem zasedanju Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije. Vsaka nadob-last enega naroda nad drugim hoče biti izključena. Beograd. 1. novembra 1944
Predsednik Kr. Jugoslovanske vlade: Dr. Ivan šubašič Predsednik N. O, O. Jugoslavije: Josip Broz-Tito
DODATKI H TITO-SUBA-
ŠIČEVIM SPORAZUMU VOLITVE ZA USTAVO-TVORNO SKUPŠČINO IN
ORGANIZACIJO JAVNE OBLASTI
I.
Volitve za ustavotvorno skupščino se imajo vršiti tri mesece potem, ko bo dežela popolnoma osvobojena. Volitve se bodo vršile v smislu volilnega zakona za ustavotvorno skupščino, kateri zakon hoče biti pravočasno predlpžen. Ta zakon hoče jamčiti popolno svobodo volitev, sestajanj in govora, svobodo tiska, pravico za tajno glasovanje kakor tudi pravico neodvisnih ali združenih političnih strank, teles, skupin in poedincev -— ki niso sodelovali z neprija-teljem — da predlože listo svojih kandidatov za volitve. Vsem tistim katerim se dokaže sodelovanje z neprija-teljem, bo odvzeta pravica volitve kakor tudi pravica biM izvoljen.
II.
Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije bo vršil zakonodajno dolžnost, dokler se ne skliče ustavotvorna skupščina.
III.
ODGOVORNOST VLADE
ZA ORGANIZOVANJE EKSEKUTIVNE OBLASTI
Ena izmed prvih nalog nove vlade je organizirati oblast pravosodja v deželi v demokratskem duhu. Sodišča bodo neodvisna in sodniki bodo vršili razsodbe po določbi in pa svoji vesti.
DRUGI DODATEK
I.
Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. more razpolagati s svojim premoženjem in lastništvom ves čas odsotnosti. Nadzorstvo nad tem premoženjem hoče vršiti ves ta čas Regentski Svet.
II.
Jamči se za redne odnošaje med Kraljem in Regen-tskim Svetom.
III.
V slučaju nesposobnosti, bolesti ali smrti kateregakoli izmed regentov, imenuje vlada drugega na njegovo mesto.
DR. IVAN SUBAŠIČ
MARŠAL JOSIP BROZ-
TITO
oziru. Posamezni kapitalisti zagovarjajo daljšo kreditno dobo za obnovitev ekonomskega stanja z vojno prizadetim državam, kot edino rešitev pred brezposelnostjo delavstva in zastojem industrijske in življenjske proizvodnje, skoraj na isti način, kakor jih dobimo v protifašistični vojni.
(Nadaljevanje na 4 st.)
Prav dober napredek Vzajemne Potporne Zveze Bled
ZAPISNIK UPRAVNEGA ODBORA V. P. Z. BLED Z DNE 7 JANUARJA
1	— Br. predsednik otvori sejo ob 2 uri popoldne z pozdravom v navzočnosti sledečih upravnih odbornikov:
L. Pečaver, J. Kužnik, A. Kraje, A. Hočevar, H. Sku-be, A. Lavrič, F. Pavček, A. Novak, V. Vidrih in M. Oto-ničar.
2	— čita se zapisnik redne seje z dne 15 oktobra in zapisnik izvenredne seje z dne 3 decembra. Oba zapisnika enoglasno sprejeta.
3	— Tajnik poroča stanje odrastlega članstva v Zvezi, katero je ob koncu leta 1944 štelo 502 aktivnih članov in članic.
Novo pristopli člani za oktober, november in december, so sledeči:
Odsek št. 3, Josip Glad, Josip Šile, odsek št. 2 Anton Novak, odsek št. 4 Frank Barič, odsek št. 8 Marko Majerle.
črtani člani: Odsek št. 3 Veselic Matevž in Rade John, odsek št. 4 Kastelic John in Mitar Bogovič, odsek št. 14 D. Maček, F. Pust, M. Pust, S. Polič in J. Malič.
Odstopli člani: Odsek št. 3 G. Stark, L. Ponikvar, L. Župančič in R. Hiris. Odsek št. 11 A. Muhvič, J. Anzin M. Anzin in I. Anzin. št. 14 F. Mele, A. Mele, J. Grebene in M. Račič. Odsek št. 1 J. Bolkovec.
Umrli člani: Odsek št. 10 Valentin Jagodic. FINANČNO POROČILO Br. glavni tajnik in blagajnik sta podala naslednje poročilo o dohodkih in izdatkih za mesece oktober, november in december 1944. Dohodki za okt. $1,636.33 " nov. 1.504.57 " dec. 1,653.13
Skupaj: ................. $4,794.03
IZDATKI ZA ISTO DOBO Oktober ...................... $948.39
November .................. 647.39
December .................. 987.01
Vojno Posojilo...... 4,000.00
Skupaj: ................. $6,582.79
Bančna bilanca dne 31
decembra 1944 ......$7,050.09
Vojno posojilo 6,000.00 Skupno premoženje Zveze »__________________________ $13,050.09
4	— Radi posmrtnine pok. V. Jagodic se na vprašanje Odvetnika iz Amhersburga, kateri hrani njegovo Oporoko, zaključi, ako ne bodo državne oblasti nasprotovale, se ista izplača njegovi rodbini, kakor je pokojni želel in naredil oporoko, katera je tudi vknjižena, da je zakoniti dedič pokojnikova soproga, ter se bo isto odposlalo čim bodo vzpostavljene zveze z staro domovino.
5	— Na predlog br. Kužnik, podprt po V. Vidrih, se enoglasno zaključi, da točka Pravil 111, Mladinskega O-delka, katera se glasi: Poškodbe in trajne poškodbe, se beseda "poškodbe" briše
iz pravil iz razloga, ker ne odgovarja pristojbinam katere plačujejo mladinski člani in se isti dod,a: "Mladinski član je deležen v slučaju trajne poškodbe bolniške podpore, za kar se pošlje v odobritev Zavarovalnemu Uradu."
6	— Br. tajnik poroča, da od zbranih prispevkov od prisotnih delegatov na zadnji Konvenciji V. P. Z. Bled v znesku $29.00 namenoma za kritje brzojavnih stroškov in pozdravov iz Konvencije, se je plačalo krzojav iz Tim-minsa $3.17, ostalih $25.83 je oddal lokalnemu uradu "Veča, za pomoč Svobodni Jugoslaviji dne 22 decembra 1944.
7	— Z dovoljenjem akta zavarovalnega zakona, se na predlog br. Vidrih, podpira A. Lavrič enoglasno za-tega se prične z prvim januarjem z dostavljanjem ključi, da se počenši letom 1945 dosedanja posmrtnina odnosno pogrebni stroški
Finančno poročilo gl. tajnika in gl. blagajnika
Dohotki za Leto 1944
Odseki plačali skupno v vse razrede
IS "t
o
•o s 5"
s»
? S'
» JT
5" a
01
S®
IL
Odsek 1	$1.280.00
2	4.00	635.00
3	6.00	1.627.00
4	2.00	812.00
5	512.50
6	277.50
7	608.00
8	2.00	244.00
9	550.50
10	336.00
11	2.00	724.00
12	677.00 " 13	2.00	180.00
14	880.00
15	150.00
s
S"
QQ
219.75 91.50 235.00 104.50 69.75 46.25 82.75 33.50 70.25 43.25 108.50 105.50 26.50 146.50 19.50
d •o "i Si
S
8> • a
219.75 91.50 235.00 104.50 69.75 46.25 82.75 33.50 70.25 43.25 108.50 105.50 26.50 146.50 19.50
25 g
s §:
M» d.
5* »
45.36 15.96 56.02 35.94
30.24
16.95 95.09
48.72
"8
1 5"
n 3
6.00 1.25 5.25 75 4.50
5.00 3.50
3.75 2.00
6.50
ö
►t
r—■ »
s-§
»
9?
5.50 40.50 10.50
10.00 14.50 5.50 12.50 7.00 10.00 19.00 5.50 9.00
m s
te
■d
§
CU P
8.50
11.50
2.50 6.50 17.50
» sf 8 g
B 3 » »
3 CU 3
197.60
83.20 203.30 17.50 72.80 41.60 78.00 28.60 57.20 41.60 101.40 109.70 28.60 111.20
m
B ■O
1968.46 927.91 2416.57 1087.69 729.30 421.60 871.00 362.10 790.94 471.10 1075.10 1116.29 275.60 1365.92 189.00
Skupaj		18.00 9.493.50 1.403.00 4.403.00 3	
		Skupni dohodki ....................................... $14.298.58.	
Skupni Izdatki za Leto 1944			
Odseki		Bolniške Operacijske Pogrebni	Skupaj.
prejeli		podpore. odškodnine. Stroški.	
Odsek	1	1.574.25 200.	1.774.25
Odsek	2	988.75	988.75
Odsek	3 ft	2.018.50 50.00	2.068.50
Odsek	4	565.50	565.50
Odsek	5	589.11	589.11
Odsek	6	296.25	296.25
Odsek	7	138.00	138.00
Odsek	8	180.25	180.25
Odsek	9	282.00	282.00
Odsek	10	748.00 50.00	789.00
Odsek	11	496.00	496.00
Odsek	12	467.50	467.50
Odsek	13	66.25	66.25
Odsek	14	714.50	714.50
Odsek	15	00 00	00 00
Skupaj 9.124.86 100.00 200.00 $9.424.86 * Šesto in sedmo vojno posojilo......................................... 6.000.00 Konvenčni stroški september, 1944..................-........... 1.322.15 Plača Vrhovnega Zdravnika za 1943 in leto 1944 77.00 Plača dveh tajnikov in stroški kolikor jim pripada od leta 1943 kar je bilo plačano januarja 1944. vstevši z			
344.28 38.50 149.50 46.50 1.172.30 14.068.58
Prištete bančne obresti-------------------------------- 77.51
Razni dohodki .....-..........-................-....................... 152.49
Upravnimi stroški za december 1943 ....................... 464.65
Vsi Upravini stroški tiskovine Znaki Certifikati, plača Glavnih Odbornikov ter Zavarovalni Bondi vsi Upravni stroški, .......................................................................................... 1.508.59
Celokupni izdatki ............................................._................. $18.797.25
Celotni račun: Bančna, bilanca z dne 31 decembra 1944
.............................. $11,548.76
Dohodki za leto 1944 .................................................... 14,298.58
Skupaj : ........................................................................................ 25,847.34
Izdatki za leto 1944 ...................................................... 18,797.25
Bančna bilanca z dne 31 decembra 1944 ........... 7,050.09
Zveza je naredila prebitka v letu 1944 ........... 1,501.33
katera vsota je znašala $200.00, zviša na 250.00, za vse razrede odrastlega članstva in sicer v slučaju smrti z prvim januarjem 1945.
8	— Radi točnosti novo sprejetih Pravil, se ista po prečitanju na seji v navzočnosti vseh Odbornikov sprejme, podpiše in odda v tisk.
POROČILO MLADINSKEGA VODJE
9	— Mladinski Odelek šteje ob koncu leta 261 članov. V pretečenem letu 1944 je pristopilo 165 članov, črtanih je bilo 9. Skupnega Asesmenta za Mladinski O-delek je bilo plačanega v letu' 1944 $344.22. Mladinski sklad od obstoja Zveze znaša skupaj $695.57.
10	— Poročilo Nadzornega Odbora: Predsednik F. Pavček poroča, da so poslovne knjige pri tajniku, blagajniku in mladinskem vodji pregledane, ter najdene v redu.
11	— Poročilo bolniškega nadzornika. Strinja se z poročilom tajnika in blagajnika, ne more pa podati toč-nejšega poročila, ker ni še prejel vseh bolniških nakaz-seke obenem z čeki. Radi bolniške podpore tako, da bo članstvo ob sprejemu bolniške podpore podpisovalo v ta namen prirejena potrdila, a bolniške nakaznice se ne bodo pošiljale z čeki.
12	— Gospodarski nadzornik poroča, da na lastnini V. P. Z. Bled, ni bilo zadnje čase izpremembe iz-vzemši stroja za izgotovi-tev čekov. Gledalo se je
zadnje čase, da bi se nabavila pisarniška oprava in v blagajniške svrhe, ni pa bilo mogoče dobiti kaj primernega. Skušalo se bo nabaviti nekaj primernega v bodoče.
13	— Br. Kužnik predlaga, podpira M. Skube, da se za tekoče leto 1945 vsem Mladinskim članom da po-pustna članarina in sicer za november in december, plačali bodo celo letno članarino samo za deset mesecev. Enoglasno sprejeto.
14	— Glede tekoče kampanje za pridobivanje novega članstva, br. M. Otoničar priporoča, naj se o tem kaj več piše v Zvezinem uradnem glasilu Edinost, predvsem pa naj nepozabijo na to važno stvar za povzdigo članstva pri edini slovenski podporni ustanovi v Kanadi, katera posluje v našem materinem jeziku, naši uradniki pri krajevnih odsekih, še bolj pri glavni upravi. Z odobravanjem se vzame na znanje priporočilo br. Otoničar.
15	— Razpored dolžnosti izmed petih direktorjev izvoljenih na zadnji Konvenciji, so iste razdeljene kot sledi: Anton Hočevar, nadzornik bolniške podpore, M,atija Otoničar nadzornik Inventarja ali gospodarstva, Anton Lavrič, Franc Pavček in Vinko Vidrih pregledniki knjižnega poslovanja.
Z tem je bil izčrpan dnevni red in br: Predsednik zaključi sejo ob 6 uri zvečer, ter napove prihodnjo sejo dne 8 aprila 1945.
Zapisnikar, Matija Otoničar
PRISRČNI POZDRAVI NAŠIH BOJEVNIKOV IZ STAREGA KRAJA
PISMO IZ STAREGA KRAJA Bari, Italija. 4 januarja 1945
Cenjeni gospod Bozanič!
Zahvaljujem se Vam in gospodu G. Matešič-u, za prijazno posredovanje, ko se ponovno obračam do Vas s prošnjo, da bi poslali potom Vaših cenjenih listov "Edinost", "Novosti" in "Srbskega Glasnika" sledeče pismo mojemu možu, Josipu Heg-lerju, ki se nahaja neznano kje v Kanadi. Prisrčne pozdrave Vam gospod Matešič, Vašim cenjenim listom in vsem našim kanadskim rojakom in rojakinjam od tu-kajšnih članov naše Narodno osvobodilne vojske, v času, ko naši junaški maščevalci završujejo osvoboditev naše domovine izpod pete zločinskega fašizma in nacizma.
SMRT FAŠIZMU —
SVOBODA NARODU!
Dragi mož!
Mene so ujeli dne 20 avgusta 1942 1. v italijanski ofenzivi na slovensko zemljo. Kljub grožnjam, da nas vse pobijejo, sem ostala doma. Bila sem s sinom na listi, da me ustrele, skupno z drugimi osemnajstimi, ki so jih
fašisti res vse postrelili. Med njimi so bili ubiti moj brat Anton in starejši sin Tone. Dalje še Kožarjev Tone, Jernejčkov Julij, Kodrova dva, Rmanova dva iz Kom-polj; iz Bruhanje vasi Špo-larjevega Antona in sina. O drugih še drugič. Dva dneva so jih pretepali, mučili, nato pa ustrelili.
Zame in za mlajšega sina je bila sreča, da so naju ujeli karabinerji; miličniki bi naju bili postrelili kot vse ostale. Hčere so vendarle pustili doma. Naju s sinom so zaprli v Brdasov hlev na kolodvoru, po dveh dneh pa odpeljali v Ljubljano, kjer naju je obsodilo italijansko sodišče na dosmrtno ječo.
Gorje onih časov se ne da opisati. Z letali so fašisti in redna italijanska vojska obstreljevali že 1942 leta najprej Sodražico, nato pa našo vas .Podgoro. Podrli so vse šemceve zgradbe, vse ostale pa razmajali in razbili vse šipe. Kržetova hiša in Fov-čov kozolec so tudi zrušili. Nato so streljali iz topov vsak dan iz Lašč. Vsa polja so nam razrili in požgali z zažigalnimi granatami. Spali smo visoko po gorah, po steljnicah.
V ljubljanskem zaporu sem bila dva meseca, nato pa v Postojni, v Benetkah 6 mesecev. Vlačili so nas skozi zapore v Ferrari, Anconi, Ascoli, Picenu, do Trani-ja. Toneta pa so odpeljali iz Ljubljane v Castelfranco, od tu pa v enega najhujših zaporov v Volterro. Po kapitulaciji Italije pa so ga spet vlekli v Ljubljano, kjer so ga prisilno vpisali v domobrance. Brat Jože, ki je pri partizanih, poskuša, da ga reši. On je še živ, četudi je bil stalno v borbi. Enako tudi sestra Angela, ki je že tri leta pri partizanih v gori. Mene so skupno z drugimi 23 osvobodili Angleži v Tra-
Slovensko Primorje in Istra za zmago
Napram zatrdilu časopisne agencije "Tanjug" primorski Slovenci in iz Istre so zbrali za vojno posojilo zmage vsoto 25.000.000 lir.
O zbiranju te denarne vsote bi se lahko pripovedovalo mnoge občutne in ganljive slučaje. Mnogi so posodili denar bodisi pri svojem sosedu ali znancu z namenom da pride tudi njihovo ime v seznamu imen, ki so dali za posojilo zmage Narodno-osvobodilne vojske.
To je dokaz njihove zavesti in ljubezni napram svoji domovini, enako pa osvobodilni borbi v kateri tisoči najboljših sinov in hčera slovenskega naroda polagajo svoja življenja.
Ta primer bi moral zbuditi vse one tudi na tem kon-ninentu, ki do danes niso
ni-ju. Pristopili smo takoj vsi v našo Narodno osvobodilno vojsko. Tako sem postala vojak na stara leta.
Belogardisti počenjajo pri nas strašne stvari; mučijo in pobijajo ljudi, uničili so že itak vse. Tega strašnega krvoprelitja so najbolj krivi belogardistični duhovniki in njim na čelu ljubljanski škof Rožman, ki so s svojimi pridigami, češ da gre za križarsko vojsko za sveto vero, zapeljali naše ljudi, da se borijo za nacistično-fašisti-čne zločince proti svojemu lastnemu narodu in naši jugoslovanski osvobodilni vojski.
Prosim te, sporoči to tudi moji sestri v Cleveland.
Srčne pozdrave:
Marija Hegler
Tehnika, Via Durazzo 23
Bari, Italy.
Zgornje pismo je poslano
preko Rade Bozaniča, kateri se nahaja v Italiji in preko katerega je uredništvo Edinosti, naslovilo pismo Mariji Hegler in tudi drugim v tem taborišču v Italiji, da bomo ustregli tako njeni želji, kakor tudi podpirali potrebo zbiranja pomoči njim vprid med našimi izseljenci v Kanadi.
Ker do danes nismo mogli dobiti naslova od njenega soproga potom privatnih pisem, smo priobčili zgornje pismo dobesedno. Ako kdo od čitateljev ve za njegov naslov, ali pa njene sestre V Clevelandu, naprošamo da nam ga pošlje na naslov lista. Ako pa bosta sama či-tala to pismo, sta enako na-prošena posebpo Josip Hegler, za katerega imamo že drugo pismo od njegove soproge Marije. Uredništvo lista.
Dober začetek kampanje za upravni fond
Toronto — Kampanja za pet tisoč dolarjev vprid upravnega fonda Veča, obeta dober uspeh. Iz večine naših naselj nam poročajo, da so podvzeti potrebni koraki glede njenega uspeha. Na splošno narod se pravilno zaveda potrebe upravnega fonda, kateri omogoči nadaljevanje v zbiranju pomoči za narode Jugoslavije. To je obenem najboljša garancija za uspeh kampanje, ki je tesno vezana z omenjenim vprašanjem nadaljevanja pomoči narodom Jugoslavije.
Dosedanji rezultat iz posameznih naselbin vprid upravnega fonda Veča, je naslednji :
Iz Vancouverja, lokalno Veče Kanadskih Južnih Slovanov, so poslali vsoto tisoč dolarjev. Thorold, Ont. četudi je to manjša naselbina našega naroda, so poslali vsoto sto dolarjev.
Zatem lokalno Veče iz Sudbury, $70.00, Port Col-borne, Ont. $50.00, Port Arthur, Ont., so pa zaključili poslati vsoto $500.00 za upravni fond.
Omenjena poročila izražajo sama za sebe zaniman-
EDVARD JARDAS ODLIKOVAN
Beograd — Predsedstvo Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije na predlog vrhovnega poveljnika Narodno-osvobodilne armade tovariša Josip Broz Tita, je podelilo odlikovanje za zasluge utrjevanja bratskega edinstva med izseljenci jugoslovanskega porekla v Združenih državah sledečim rodoljubom in javnim delavcem z "Redom bratstva in edinstva" :
žarko Bunčič, Edbin Kristan, predsednik SANS-a, Tony Majnerič, urednik hrvatskega progresivnega časopisa, Narodni Glasnik, Mirko Markovič, glavni u-rednik srbskega progresivnega časopisa, Slobodna Reč in Edvardu Jardas, Nacionalni tajnik Saveza Kanadskih Hrvata.
Določbo o* odlikovanju zgoraj imenovanih sta podpisala, predsednik Antifašističnega Sveta, dr. Ivan Ri-bar in tajnik dr. Radoljub čolakovič. Pred nedavnim prej so bili odlikovani za svoje zasluge na polju dela vprid Narodno-osvobodilni borbi, čislani pisatelj Louis Adamič, Zlatko Bolokovič, predsednik Zedinjenega Odbora ameriških južnih Slovanov in Oskar Magazinovič, eden od voditeljev jugoslovanskih pomorcev v New York-u in dobro znan po svoji knjigi, "Aluring Wevs", ki jo je pred nedavnim napisal.
je lokalnih odborov Veča, da doprinesejo kar največ vprid upravnega fonda, kakor tudi njegov pomen za nadaljevanje. našega skupnega dela za v pomoč narodom Jugoslavije.
Ako niste v vaši naselbini podvzeli dosedaj gotovih korakov glede kake prireditve v ta namen, je priporočljivo da podvzamete kolikor prej mogoče, ter z tem zagotovite prav dober uspeh kampanje za pet tisoč dolarjev.
Publicijski odbor.
PROTESTNA RESOLUCIJA VEČA
storili prav ničesar vprid narodno osvobodilni borbi slovenskega naroda. t
V nasleddem je priobčena vsebina v angleškem jeziku protestna resolucija, katero je poslalo Veče kanadskih Južnih Slovanov glavnemu ravnatelju CBC radio postaje zahtevo, da se omeji škodljivo propagando potom radio z strani posameznih reakcionarnih elementov po v zorcu Mr. Woodside.
Resolucija na jasen način pove pomen take propagande, kakor tudi obsodbo napram njenega namena.
Dr. A. Frigon, Gen. Manager Canadian Broadcasting Corp. Ottawa, Ontario. Dear Sir:
Our attention has been drawn to a recent broadcast of Mr. Wilson Woodside, over the CBC National network, in which he made statements that Marshal Tito, recognized leader of the Yugoslav liberation struggle wants to establish a Communist dictatorship in Yugoslavia; that creation of a new federated state of Yugoslavia is just a scheme to "break up Serbia" and that the majority of the people are "in opposition to Tito, but Tito weilds the power," etc.
Mr. Woodside also spoke along these lines at a meeting of the 50-50 Club of St. Andrew's Church in Sudbury on January 27, 1945.
Mr. Woodside is either ignorant of the true situation in Yugoslavia, and the heroic struggle of its people (in which case he should keep his mouth shut), or he is deliberately trying to give the Canadian public a false picture about that country. We believe that the latter is the case.
It is not necessary for us to defend Marshal Tito and the Yugoslav Liberation Movement from Woodside's slander, as all the world knows their record in the struggle against the Fascist enemy, and also of their effort» to create a new and united Yugoslavia. We protest against Wood-side's broadcasts because he is creating disunity among the United Nations and also here in Canada where Canadian Yugoslavs, who play an important part in Canadian war industry, are disappointed and revolting when they hear such anti-United Nations propaganda spread over the CBC.
Speaking in the name of 3,500 members and ninety-five different affiliated organizations, we ask that such broadcasts be not permitted in the future over the CBC.
Yours very truly, Si Miosich, Secretary.
POROČILO NADZORNEGA ODBORA ZA POMOČ NARODOM JUGOSLAVIJE
Kirkland Lake — Radi točnosti in boljšega razumevanja med nami v naselbini, Nadzorni odbor Lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč narodom Jugoslavije je zaključil, da potom časopisov poda svoje
poročilo v javnost, in s tem da priložnost vsem čitatel-jem in darovalcem seznaniti se z delom naše naselbine, koliko je prispevala za pomoč našemu narodu v Jugoslaviji.
Dohodki prejeti vključno do 10 decembra 1944.
Za pomočni fond narodom v Jugoslaviji prejeto $2.990.75
Za pomočni fond zbrano za moko ............................ 861.00
Za upravni fond članarina poedincev ...................... 56.00
Za upravni fond članarina 7 organizacij ....._........... 70.00
Za upravni fond razprodane razglednice ............ 10.00
Dohodki od ene zabave in razni drugi prejemki 102.99 Skupno prejeto do 10 decembra, ................ $4.090.74
Izdatki do 10 decembra 1944.
Poslano na gl. odbor Kanadskih Južnih Slovanov v
Toronto .....................................................„................................. $3.987.75
Razni izdatki pri odpošiljanju robe in pošiljanju denarja...................................................................................... 52.37
Na rokah pri blagajniku lokalnega odbora se nahaja
vsota............................................................................................._..., 50.62
Poslano v Montréal 18 zabojev raznovrstne robe in en zaboj hrane v skupni teži 3,890 funtov.
Nadzorni odbor mestnega Sveta Kan. Južnih Slovanov v Kirkland Lake se tem potom najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, kateri so prispevali in doprinesli tudi najmanjši dar v pomoč trpečemu narodu v stari domovini.
Na govorice, katere se širijo, da lokalni tajnik Sveta prejema plačo za svoje delo, $30.00 mesečno, mi odločno zavračamo in izjavljamo, da so neresnične in škodljive, govorjene po nepremišljenih osebah, in morejo samo škoditi skupnemu delu za boljšo in večjo pomoč narodom v domovini.
Po gornjem poočilu vsaki lahko vidi, da lokalni tajnik ni prejemal nobene plače, ampak je delal in pomagal kot vsaki drugi brezplačno za pomoč bratom in sestram v starem kraju, kateri se tako junaško bori obenem tudi za nas vse.
Na isti način se širi govorica za upravnika skladišča robe, da ima veliko korist od tega, kar pa ne odgovarja resnici.
Brat Joe šegina je dal svoje prostore brezplačno za održavanje sej in pakiranje robe za v stari kraj, ter jih daja tudi za v bodoče za kar zasluži iskreno zahvalo.
Toliko zaradi pojasnila in
odgovara na lažljivo natolcevanje. Za resničnost potrdila o zgornjem poročilu, potrjujejo spodaj podpisani člani Nadzornega Odbora. Predsednik Josip Vuko-vich
Člana: Joe Francelj Anton Turkalj
in
NADAUNA POŠILJKA IZ PORT ARTHURJA
NARODNA EDINOST ZAGOTAVLJA SREČNEJŠO DOBO PO VOJNI
(Iz 2 strani) Zato ni prav nobenega ugibanja z ozirom na povojno dobo, kajti njeno načelo je jasno-izraženo v sporazumu med velikimi zavezniki v Teheranu — to je v medsebojni kooperaciji pomagati obnovitev ekonomskega stanja, kakor tudi brez kakšnega koli pritiska dovoliti posameznim narodom, da uredijo svoje državne zadeve po svobodnih in demokratičnih načelih. Pri vsem tem pa bo igrala le odločilno vlogo edinost, če je to na tem kontinentu ali pa v Evropi, proti povrnitvi v pred vojno dobo.
Frank Lavrič.
Port Artur — Oglašam se zopet z nadaljno pošiljko vprid tiskovnega sklada Edinosti. Skoraj iz vseh drugih naselbin čitam razveseljive dopise o prav lepem uspehu njihovega dela v tekoči kampanji, malo ali pa skoro nič ni glasu iz Port Arthurja. Zato vam pošiljam denarno nakaznico nadaljnih $13.00 in sicer v svrho kakor sledi: "Deset dolarjev za tiskovni sklad in tri dolarje za eno ponovno naročnino.
Nadalje sem čitala dopis Ela Garbas, ki pravi: "da bodo izpolnili določeno kvoto". Nevem pa zakaj naše Slovenke čakajo, ker nas je v Port Arthurju vsekakor več kakor pa v Geraldtonu ? Navdajajo me neke zle slutnje, da nas bodo če tudi daleč manj po številu prekosili naši Geraldtončani, to je ako se ne podamo bolj složno in aktivnejše na delo. Naj tukaj omenim, da skušam izkoristiti čeravno najmanjšo priliko v zbiranju za tiskovni sklad in pridobiti novo naročnino za list. Ako bi se podali vsi složno na delo, zagotovo da bi bil naš uspeh daleč večji.
Vprid tiskovnega sklada so priložili naši tukajšni rojaki kakor sledi: Po dva dolarja: F. Antič. Po en dolar: Joe Kranjc in John Wertin. Po 50 centov: Kuz-ma, S. Lulič, W. Papič, F. Jurkovič, L. Krešič in D. Ru-kavina. Po 25 centov: M. Došen, J. Milkovič, J. Šu-bat, J. Bašič, G. Pravica, A. Ugrin, A. župan (Zuco), Mujič, G. Marohnič, I. Se-Ktič, F. Marohnič, I. Baban. Skupaj $10.00, za kar se naj lepše zahvaljujem prispe-vateljem v to svrho.
V. Marohnič, Slovenka.
Naj se zna, kdaj so Torontčani priredili ženskam banket
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: .................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ..............................L........................
Mesto : ...........—..................
NOVI NASLOV:
..Prov................... Drž.
| Ime in primek: .........................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ..........................................................
Mesto: ...............-................-...........Prov................... Drž.......................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Spominjamo se še običajev na vasi v starem kraju, raznih prireditev in zabav, katere smo prirejali ob kaki posebni svečanosti. Kadar smo želeli kakemu zaslužnemu narodnemu delavcu ali delavki izkazat priznanje za njih dele, smo jih počastili z kako prireditvijo njim v počast. Zbrali smo se skupaj v dvorani ali gostilni cela vas, mladi in stari revni in bogati in skupno na kolikor največ vesel in zabaven način slovesno proslavili dogodek.
Nekaj temu sličnega prirejajo torontovski fantje in možje. Slovenci, Hrvati in Srbi svojim dekletom in ženam v znak zahvale in priznanja njihovega dela v kamp.anji zbiranju in odpošiljanju obleke za stari kraj.
V ta namen so sklicali sestanek dne 14 januarja, da se pogovorimo kako in kaj. Kljub slabemu vremenu in vražjemu mrazu, zbralo se kakih 50 nas po številu iz vseh delov mesta. Po razgovoru in veselem razpoloženju vsakega, se je poznalo, da bode to nekako svojevrstno zborovanje. In res, čim se je odprlo sejo eden navzočih vstane in razloži zakaj se je sklical sestanek in s tem dal uvod v razpravo, katera je bila prav živa in interesantna. Bilo je raznovrstnih nasvetov in priporočil, no v enem smo si bili enega mnenja vsi in to je, da banket mora biti prvovrsten pripomni z kota en pe-člar (naj ne misli katera, češ če nebi njih bilo za kuhat, da bi dedci pomrli od glada.) Po končni razpravi sprejeti so tile zaključki:
1.	Banket se priredi v soboto večer dne 17 februarja v St. Patrick dvorani. Vstopnina $1.00 samo za moške, ženske so proste, ali to ne pomeni da se moški udeleži banketa samo z enim dolarjem v žepu.
2.	Da se na banket povabi vse Slovenke, Hrvatice, Sr-bkinje in ostale Jugoslovanske žene in dekleta v Toron-tu, brez razloga dali so de-
VAŽNO ZA ST. CATHARINES
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi važno predavanje v nedeljo dne 25 februarja v znanih prostorih rojaka Plut in Kump.
Začetek predavanje ob drugi uri popoldan.
Za predavanje smo povabili glavnega predsednika for. Jože Miketiča, kateri nam bode ob tej priliki za gotovo pojasnil mnoge zadeve v zvezi z našim gibanjem, obenem tudi o junaški borbi našega naroda v starem kraju.
Ker je predavanje posebne važnosti, vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate iz St. Catharines in okolice da se zagotovo udeleže.
Odbor:
Italijanski tisk obsoja britsko ravnanje
Rim — V večini italijanski tisk je odkrito povedal svoje stališče napram ravnanju in posredovanju brit-skih krogov v Italiji. Večja nezadovoljnost je zvrnjena na članek, ki je izšel v "Daily Mail" v Londonu, kateri opozarja Italijane na obveznost statuta za premagance.
Večina italijanskega tiska očita omenjenemu časopisu "Daily Mail , kateri je odobraval fašizem v Italiji in poveličeval Musolinija kot poglavarja v Vel. Britaniji pred vojno. "Unita" glasilo komunistične stranke prinaša članek Velio Spano, kateri med drugim pravi: "V Rumuniji je organizirana nova armada brez zato nekega posebnega dovoljenja. Dočim se Italiji v tem oziru ovira z strani zunanjih krogov organizirati armado, katera naj zavzame mesto vred z armadami z Zedinje-nimi narodi v borbi proti fašizmu.
"Nova Italija" časopis italijanskih mornarhistov med drugim našteva rekord "Daily Mail" iz leta 1924, ko je
lale v kampanji ali ne.
3. Da se program banketa sestoji iz govora, petja in igranja. V petju in igranju sodelujejo izključno samo moški, a v govorih samo ženske (izvzemši enega moškega, kateri otvori banket in preda stoloravnateljstvo ženski katero same izvolijo.
Na banketu nebode gula-ša niti paprikaša, ali bode dovolj pečenke več vrst in salate od kislega zelja do sladke paprike, pijača pa vse od "Pepsi-Cola" do "Se-ven Up". Kolačev od dobrih do najslajših. Za vse se bodo pobrigali fantje kateri se razumejo na ta posel.
Končno je tudi predlagano, podpirano in enoglasno sprejeto, da ne sme nobena ženska oprati niti enega krožnika (mislim reči noža ali vilice, ker krožniki bodo papirnati). Katera to poskusi, se jo potom časopisja
objavi in imenuje kot "skrajno nedisciplinirano".
Skoraj bi bil pozabil omeniti še nekaj. Usvojen je tudi predlog, da se še enkrat sestanejo vsi v nedeljo večer dne 11. februarja v istih prostorih to je v dvorani na 386 Ontario St. za končni razpored dela. Posebno važno je to za one, ki so se priglasili za nastop na odru pevci in igralci, ker bo tedaj tudi zadnja vaja pred nastopom. Zatorej glejte da vsaki pride. Vabimo pa tudi one, kateri niso bili zadnjic navzoči, da topot ne zamudijo priti in se jim da priložnost za nastop ako jih je volja. Z drugo besedo povedano, kako bo ženica ponosna nate dragi prijatelj če ji boš zapel tisto njeno priljubljeno. . . .
Zatorej izrabite priložnost in pridite vsi, še je čas.
Eden od navzočih.
Slovenec - Slovenka
Bourlamague — Naša mati V.P.Z. Bled, katera priskoči v pomoč vsakemu svojemu članu v slučaju bolezni in smrti, dala je priliko zopet enkrat z 3 mesečno Kampanjo in se konča z zadnjim dnem v Marcu.
Z kampanjo se misli reči, da vsem in vsakemu novemu članu in članici kateri pristopi v Zvezo v dobi njene kampanje ni treba plačat pristopnine. Drugo moramo razumeti, da Zveza želi, da je v njej včlanjen do zadnjega vsak Slovenec in Slovenka. Torej vprašajmo se dragi rojak in rojakinja, ali ni dolžnost za samega sebe ali svoje družine, da se zavaruješ za slučaj bolezni in
Ukrajinci dobili povrnitev dvoran
Toronto — John Boychuk, predsednik Ukrajinske progresivne organizacije je naznanil minulega tedna, da je uradno obveščen od državnih oblasti iz Ottave o povrnitvi Ukrajinskih delav-sko-farmerskih dvoran pravim lastnikom.
Povrnjene dvorane, ki so zaplenjene takoj v začetku vojne z drzno obtožbo "rdečega strašila", so bile po sramotno nizki ceni prodane Ukrajinski Nacionalistični organizaciji, katere voditelji niso odnehali od sovražne gonje proti Sovjetski Uniji. Določba za povrnitev dvoran je nasledila na podlagi pritiska javnega mnenja, katero je obsojalo neopravičeno zaplenitev dvoran in povrhu' svobodno razširjanje mržnje proti naši zaveznici Sovjetski Uniji.
Določba glede teh dvoran obenem zahteva izpraznitev istih do 30 aprila. Z dne 1 maja pa zopet postanejo prava last Ukrajinskih progresivnih izseljencev in sicer v Torontu, Hamiltonu, Win-nipegu, Edmontonu, Saska-toonu, Lachine in Vancou-verju. Z tem bodo povrnjene skoro vse od 104 Ukrajinskih dvoran, razen treh, katere so bile prodane zaradi dolga in davkov, toda z odplačano odškodnino.
TUDI OTROCI ZNAJO RAČUNATI
Spokane, Wash — Šolski otroci v četrtem razredu se niso zadovoljili z odgovorom učitelja na vprašanje ( kako daleč je Rdeča Armada od Berlina.
Učitelj je odgovoril, da je nekih 100 milj odaljena od Berlina. Otroci: Gospod u-čitelj, to je bilo pred eno ur d*
priporočal za rešitev evropskih problemov Musolinijev fašistični režim in postavlja vprašanje. Interesantno bi bilo zvedeti ali bi britski ad-miralitet bil zadovoljen z razdajanjem omenjene publikacije z navedenim člankom med italijanskimi mornarji, kateri se bore na strani Zedinjenih Narodov?
celo smrti, in če gotovo se bom zavaroval pri našem Zavodu pri naši ustanovi V. P. Z. Bled. Ona že deluje 12 let v veliko zadovoljstvo članov. Ona je ustanovljena na principu tem, da si organizirani lažje pomagamo med seboj. Ona je edina in prva te vrste organizacija v Kanadi in verjamem, tudi vsak zaveden rojak ko se priseli v novi kraj, bo vprašal če je kateri odsek podpornega društva tukaj. Zveza sprejme pod svoje okrilje vsakega neomadeževanega Slovana, se reče dobrega karakterja ne glede kakšnega političnega ali verskega prepričanja je prosilec. Zveza ima zelo ugodne pogoje za zavarovanje kot naprimer mesečna premija je nizka v razliki drugih sličnih društev in ima tri razrede zavarovanja.
Torej bratje in sestre apeliram na vas kod večletni član Zveze, ne zamudite priložnosti ter pristopite v Zvezo radi vašega interesa ter interesa skupnosti, ker složni bratje tudi v petek jedo meso, a nesložni ga nimajo niti v nedeljo.
• • •
Odsek V. P. Z. Bled priredi veselico dne 11 marca t.l. ob 7 uri zvečer v Poljski hali, nasprotno Radio postaje v Val D'Or. Pridite — vsi dobro došli!, da se pogovorimo in razveselimo ter zapojemo našo narodno pesem.
Pozdrav rojakom širom Kanade.
Jurij Mikelčič, član VPZB.
ZA KAMPANJO EDINOSTI
Mont. Park, Alta. — Kakor je razvidno iz dopisov v Edinosti, je po naselbinah dokaj živahna kampanja za naš najmlajši in edini slovenski list v Kanadi — Edi-donst.
Tako smo mi tudi tukaj na Mountain Parku odločili da podvzamemo potrebne korake in nekaj naredimo za vprid lista, čeprav po našem mnenju je kvota za našo naselbino malo velika. Ali ne glede na to, mi bomo se poslužili najboljšega sredstva, da jo izpolnimo in morda tudi prekoračimo, če tudi bo nam bolj težko v tukajšni naselbini, kjer nas je prav malo. Agitirali bomo okoli med našimi sosedi in nadejamo se, da se bodo odzvali.
Tukaj delamo v sporazumu s brati Hrvati in Srbi, ker tukaj nas je skupaj Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakih trideset. Iz tega lahko vidite, da tukaj delamo v slogi in rezultat je prav dober, kar nam potrjujejo druge kampanje, kot naprimer za Novosti in Srpski Glasnik, kako lepo vsoto smo zbrali za ta dva časopisa in za borbeni in trpeči narod v Jugoslaviji.
Zatoraj jaz sem siguren, da bomo tukaj izpolnili sto-procentno našo kvoto, za naš delavski in priljubljeni list Edinost.

Iz francoščine prevedla K. N.
"Nikar ne misliva več na to," je odločil hitro, kakor da bi se bal spomina na ta mučni dogodek.
^ Toda njegove oči, ki so se ustavile na njenih polnih, rdečih ustnicah, so njegove poslednje besede postavile na laž.
Na srečo sta ju tisti trenutek došla Vincent in njegova žena.
"Menda bomo zaključili današnji dan v veseli družbi?" je predlagal Vincent.
"To bi bilo prekrasno!" se je vpletla v pogovor Fras-quita. "Moreno, vaša žena je res srčkana.!"
"Hvaležen sem vam, Frasquita, za poklon in ... za vaše povabilo. Toda žal moramo to praznovanje odložiti na pozneje. Danes imam še nekaj zelo važnih opravkov . . . Zato bosta menda dovolila, 'da se s svojo ženo posloviva. če pomislim, koliko imam še dela, se zgrozim ob misli, kako malo bova še skupaj. . ."
"Na svidenje torej!" je dejala Frasquita Obraz se ji je stemnil ob poslednjih Morenovih besedah, kajti spomnila se je, kako čas hiti. . . .
"In ne pozabi, prijatelj," je zaklical za njima Vincent, "¡da jutri ob zori odrinemo!"
"Vem, vem," je skoraj nejevoljno odvrnil Moreno. "To je oblizek, ki nam ga dajejo za poročno noč. Obli-zek, ki si ga menda nihče posebno ne želi."
Potlej je dejal svoji ženi z odločnostjo, ki jo je bila spoznala že pred nekaj urami: "šli boste z menoj, señora. Stanujem v hiši, kjer boste vsaj danes še na varnem. Naj-brže ste tudi lačni, kaj ne?"
"Nekoliko že. Teh štiri in dvajset ur nisem pojedla drugega kakor krožnik riža. Menda je res, da strah prežene tek. "In kakor veste, sem v poslednjih dneh preživela res strašne trenutke!"
"Nikar več ne mislite na to, señora. Nocojšni večer --vsaj upam--se boste bolje imeli."
"Po vaši zaslugi, da. Nikoli vam ne bom tega pozabila !"
Toda dovolj je bilo zanjo ta dva dni razburjenja in strašnih doživljajev; Orana jim ni bila več kos. Vrhu tega že ves čas ni zatisnila očesa in tudi jedla ni skoraj nič. Omahnila je v Morenov objem in zares omedlela. . .
Mladi letalec jo je ljubeče dvignil. Nesel jo je kakor nese mati najhnega otroka spat, previdno in nežno. Njegove roke, vajene strastnih objemov, so skoraj nekoliko nerodno držale Oranino drobno, negibno telo.
Od^ daleč ju je opazovala grupa ljudi. Neki Sevilj-čan, s čepico iz zeleno in rjavo črtaste svile na rumeni podlagi, opasan s prav takšnem pisanem pasom, je skoraj zavistno vzdihnil: "To je sreča, ki prekipeva. . ."
Ne meneč se za ljudi in za zijala, je Moreno koračil s svojim dragocenim bremenom proti svojemu domu. Nekateri so se ustavljali, meneč, da bodo priče zanimivemu prizoru.
"Tri sto kosmatih," je zarobantil Moreno, "s poti, ali vam bom pa pri prvi priložnosti pretipal obisti!"
Nihče mu ni zameril teh besed; Španec rad oprosti jezo zaljubljencu, kajti zaveda se, a a je ta jeza upravičena, če mu nekdo izmika težko pridobljeni plen.
Toda.Morenov cilj je bil blizu. Ko je mladi mož s svojim sladkim bremenom korakal mimo hotela Colona — — skozi razsvetlena okna je donelo na cesto zlovešče
vpitje--mu je srce pričelo divje utrijati ob misli, da
bi morala biti tudi Orana v tem peklu, če je ne bi bil on rešil.
"La chica, (Deklica) bila bi zdajle že na onem svetu ali pa nedolžna žrtev teh nesramnih pijancev! Oh, les puercos! (svinje) Bila bi jim dober oblizek!"
Tako modrujoč je mladi mož naposled prispel do dokaj nizke, lepo' pobeljene hiše. Odrinil je nizka vrata z okroglo lino in vstopil na lepo tlakovano dvorišče, polno mehkih senc, zelenih ovijalk, dehtečih cvetlic in šumljan-ja vodometa. 9
Te stare španske hiše so zgrajene še v slogu tistih hiš, ki so zrasle za časa Mavrov. Njih okrogla dvorišča so podobna vrtovom arabskih dvorcev. To je razumljivo, kajti podnebje v tem delu Španije je za čudo podobno severnoafriškemu podnebju. Sam Bog ve, kdo si je prvi izmislil te čudovite vrtičke, tako prepolne opojnega duha, mehkih barv in prelepe arhitekture, tako pripravne za ljubezenske sestanke.
Vrtič je obkrožal s tenkimi stebrički podprt hodnik, a okrog njih so se vzpenjale cvetoče ovijalke. Sredi vrtička je raslo nekaj južnih dreves. . Murva s temnimi, sočnimi sadeži. Pomaranča z zrelimi, zlatorumenimi oranžami izza njenega debelega baržunastega listja. V kotu je poganjala tamariska, zraven nje pa granatno jabolko. Južno drevje in južno sadje, polno sonca in opojnih južnih vonjav. . .
Komaj je Moreno stopil med to zelenje, že mu je pritekla nasproti debelušna ženska okrog štiridesetih let:
"Santa Virgina! (Sveta device) Kaj se je zgodilo, senor? Kdo je to dekle?"
"Hitro, Señora Margarita. Prinesite kozarec vode in kapljice! Moja žena je omedlela. Ob koncu poročnega obreda ji je postalo slabo,- Najbrže razburjenje in nekoliko utrujenosti."
"Vi, pa paročeni, senor? Torej ste med tistimi, ki bodo jutri odšli na fronto?"
Ne meneč se za njene besede, je Moreno spretno --kdo bi mu pripisal tolikšno nežnost, če bi ga poslušal pred nekaj urami v pogovoru z miličniki?--odpel
Orani obleko in ji razgalil vrat, da ji je olajšal dihanje.
Medtem je odnesel mlado ženo v svojo sobo. Previdno jo je položil na divan. Skozi velika okna je sijala mehka večerna svetloba. Mladi letalec je pomočil vogal brisače v vodo in obrisal ž njim Oranini senci, tam, kjer je skozi nežno, belo kožo prosevala drobna modra žilica in se izgubljala v plavih laseh.
"Moja ljuba mala," je mrmral nežno, "zakaj ste me prestrašili ? Jutri bom odšel, toda nikar ne pokvarite sreče, ki nama jo je usoda naklonila danes, za nekaj ur. . . ."
Margarita je kajpak stala za njim in napeto vlekla na ušesa gospodove besede, žal pa ni mogla ničesar slišati, kakor samo izredno nežnost njegovega glasu. Tako ni svojega gospodarja še nikoli poslušala govoriti.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Bratje in sestre, širom Kanade, podpirajmo svoj delavski list, kateri nam neposredno kaže po kateri poti naj korakamo, da dosežemo izboljšanje^ naših .vsakdanjih delavskih razmer, obenem pa kako je treba podpirati borbo našega trpečega naroda, da tudi on doseže svoje narodno in gospodarsko osvobojen je. To
pa zmoremo doseči le tedaj ako femo organizirani in složni — ter složno podpiramo svoje najmočnejše znanstveno orožje — protifašističen narodni list — Edinost.
O rezultatu kampanje bom poročal pozneje. Pozdravljam vse čitatelje tega lista širom Kanade in Amerike.
John Likevič.