Podjetništvo Podravje • Kdaj je energetska sanacija uspešna O Strani 6 in 7 Podravje Ljutomer • Ustanovljena nova kmetijska zadruga O Stran 9 Kronika Markovci • Drava naplavila mrtvega novorojenčka Z> Stran 24 Ptuj, torek, 23. septembra 2014 letnik LXVII • št. 74 Odgovorna urednica: !« Simona Meznarič £ ISSN 1581-6257 £ Cena: 1,10 EUR Štajerski RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Spodnje Podravje • Je bila izjava ministra Gašperšiča premišljena? Ogorčeni župani »interpelirajo« ministra Šport Nogomet • Točka za prekinitev neugodne tradicije O Stran 11 Rokomet • Velenjčani na Hardeku dokazali premoč O Stran 12 »Vračamo se dobesedno 20 let nazaj. Takrat kot član odbora DZ za infrastrukturo nisem mogel verjeti, da je v neki resni državi možno, da se avtocesta konča dobesedno sredi koruznih polj. Podučili so me, da se Hrvatom ne bo gradilo avtocest, zato so izpadli odseki do Gruškovja, od Postojne do Jelšan in od Kopra do Sečovelj. Naivno se je računalo, da bomo z gradnjo avtocest pogojevali mejo v Piranskem zalivu. Danes smo 10 let člani EU, članica EU je tudi Hrvaška, mejo rešuje mednarodna arbitraža, zato je takšno razmišljanje ministra za infrastrukturo škandalozno in bi z ušesi moral zastriči tudi zunanji minister.« O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Boks • Povezava Dejan Zavec - Lou DiBella O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si V Šolskem centru 850 dijakov manj kot pred 10 leti UGODNOSTI ZA NAROČNIKE SnUElSKEM TEBNIUU Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesiie v potovalno agencijo TURIST AGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERE1VE (17.10.2014). ^ Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije : 02 23 50 206, 02 74 81 880. O Strani 4 in 5 Okrožnemu sodišču Ptuj bo zmanjkalo 100.000 evrov O Strani 8 in 9 Tudi pri nas droga za posilstva O Stran 2 Plaz ogroža hišo, stene pokajo O Stran 24 v. v „«.g™ r 1AGER f \uko p«**1 f25\ TRADICIJE S tem kuponom 2 1 0 9 900II08 0 90 2 Domači čokoladirani keksi 350 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 23.9. do 25.9.2014 v katerikoli trgovini Jager. LIST/fZUPANA a** z elanom 2109900080902 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 23. septembra 2014 Spodnje Podravje • Je bila izjava ministra Gašperšiča naključna ali zelo premišljena? Ogorčeni župani »interpelirajo « V Podlehniku je bila v ponedeljek ob 12. uri tiskovna konferenca, ki so jo sklicali župani občin, koder se čutijo posledice dejstva, da se Gruškovje, kot bi bilo normalno za izboljšanje prometne varnosti v krajih, ki jih seka sedanja magistralna cesta. Na tiskovni konferenci so sodelovali župani občin Haj-dina, Podlehnik, Ptuj, Videm in Žetale Stanko Glažar, Marko Maučič, Štefan Čelan, Friderik Bračič in Anton Butolen ter predsednica Civilne iniciative za avtocesto Danica Kurež. »Misel na to, da se avtocestni odsek Draženci-Gruškov-je ne bi gradil, je za nas nerazumljiva, govoriti o tem pa je nedopustno, zato smo župani občin Hajdina, Podlehnik, Ptuj, Videm in Žetale sklicali tiskovno konferenco na temo izgradnje avtocestnega odseka Draženci-mejni prehod Gruškovje,« je tiskovno konferenco začel Marko Maučič, župan občine Podlehnik, in nadaljeval: »Namen je opozoriti ministra Gašperšiča in vlado, da izjava, kot jo je dal Uvodnik na predstavitvi za ministra, ni skladna s tem, kako daleč je projekt avtoceste. Izdano je namreč gradbeno dovoljenje, odkupljeno je 90 % zemljišč in mislim, da so z vsemi lastniki hiš, predvidenih za rušenje, podpisane pogodbe o odkupu hiš. Dolgo pričakovani projekt bi se lahko začel izvajati, le minister mora še podpisati sklep o potrditvi investicijskega projekta; lahko bi ga že sedanji, pa ga ni hotel. Ko so gradili današnjo glavno cesto, so pozabili(???) na varnost ljudi pri nivojskem prečkanju. Med Gruškovjem in Draženci sta bila zgrajena dva nadvoza, eden za krave in eden za ljudi, ker drugače ni šlo. Vsi drugi pa so bili prepuščeni sreči pri prečkanju ceste. Večumje, enoumje, brezumje? Dobili smo novo vlado. Ta mladi Cerar je prišel na konja. Ampak, ko je prišel nanj, je ugotovil, da za razliko odatijevega njegov konj nima ročajev, da bi se prijel za njih, tako da ne vemo, kako dolgo se bo obdržal v sedlu - še zlasti, ker se je okrog njega nabralo kar nekaj nespretnih konjušnikov, ki plašijo njegovo osedlano živalco. Eden od njih je te dni razpištolil pol Slovenije. Tisti prometni namreč. Koprčanom je črtal drugi železniški tir, ker ga itak še kakih 30 do 40 let ne bodo potrebovali, do takrat pa - kje bosta že ta mladi Miro in Gašperšič s svoj prometno ekipo! Korošcem je ukinil tretjo razvojno os. Cestno. Seveda so tako navdušeni, da bi bili ministra odstavili, še preden je bil postavljen. Žal neuspešno. Nam je skenslal avtocesto od Dražencev do Gruškovja. Ker je naenkrat začutil, da Nemcem pa res ne bo gradil avtoceste. Naj trpijo tisti poletni petek ali soboto, ko rinejo po magis-tralki od Dražencev na hrvaško morje! Naj se kuhajo tam med Marjeto in Macljem! 33 mrtvih domačinov, ki so neuspešno želeli prečkati magistralko, pa v Ljubljani itak niso poznali. Ampak če človek še nekako poskuša razumeti, da se iz Ljubljane 13 kilometrov manjkajoče avtoceste težko opazi, pa mu nikakor ni jasno, kako tega ne opazi ptujska poslanka Klaudija. Ki je navdušeno zaploskala prihajajočemu ministru, ker je tako umno zbrisal podravske avtocestne načrte. Demokracija naj bi bila to, da se uskladijo različni umi za dosego skupnega cilja. Več ljudi, več umov. Kar je zelo naporno. Ampak očitno se na poti od doma do poslanskega sedeža v Ljubljani v trojanskih tunelih zgodi nekaj usodnega: dotedanji um nenadoma izgine, ostane praznina, to pa v Ljubljani zapolnijo z enim samim umom. Takim enostavnim, da ni problemov. Vsem enakega, da ne delajo problemov. Iz večumja v enoumje. Ja, od navadnega državljana do poslanca je pomemben korak. Naša Klaudija ga je uspešno opravila! Jože Šmigoc Svoj županski mandat sem začel, ker je moj predhodnik umrl v prometni nesreči pri prečkanju te tragične ceste, ki je vzela že 33 življenj (torej skoraj vsako leto enega). Kot eno izmed svojih obvez sem si zadal tudi to, da naredim vse, kar je v moji moči, da pospešim gradnjo tega 13 (v tem primeru gre res za nesrečno številko!) km dolgega odseka na 2.300 km dolgi trasi od Hamburga do Soluna. Februarja 2007 sem sklical prvi intervencijski sestanek in septembra 2010 smo potrdili državni prostorski načrt za avtocesto. Pri javnih obravnavah je sodeloval tudi sedanji minister za infrastrukturo Gašperšič, bil je v Podlehniku in pozna naše težave in stališča. Takrat (pri nas je bil kot LIST^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana predstavnik ministrstva in kasneje kot državni sekretar) ni bil proti projektu, ampak je sodeloval pri sprejemanju državnega prostorskega načrta. Smešno, kajne?« Vlada upanja - in razočaranja Podobnega mnenja je bil Stanislav Glažar, župan občine Hajdina: »Vsaka nova vlada prinaša nova upanja, presenečenja in tudi razočaranja. Za slednje je poskrbel novi minister za infrastrukturo, ki je zelo vehementno izjavil, da ne vidi rešitev problema z vlaganjem v avtocestni odsek od Dražencev do Gruškovja. Priznati je treba, da so bile izjave nekaterih novih ministrov med seboj neusklajene, tako da je moral sam predsednik vlade zadeve popravljati. Takšna popotnica ni najboljša za pričetek mandata nove vlade. Seveda pa se tisti, ki živimo na tem območju, nikakor ne moremo strinjati s takimi ugotovitvami. Žal se nadaljuje trend centralizacije države in postavljanje prioritetnih Ljubljana • Droga GHB v pijačah Tudi pri nas droga za posilstva Lokal Gala Hala na ljubljanski Metelkovi preko družbenih omrežij svoje obiskovalce opozarja, da neznanci gostom v pijačo podtikajo drogo GHB Gama-hidroksi butirat, ki se uporablja tudi kot droga za posilstva. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da so bili v soboto obveščeni o nezavestni 21-letnici, a okoliščine še preverjajo. Lokal Gala Hala z Metelkove je v soboto na družabnem omrežju Facebook objavil opozorilo, da se »po Metelkovi sprehaja čedalje več idiotov, ki podtikajo v pijačo GHB«. Kot so zapisali, se je zadeva »spet ponovila« v petek. Goste pozivajo, naj bodo pozorni na svojo pijačo in tudi na svoje prijatelje. Policija vsem, ki bi imeli konkretne informacije v zvezi s prepovedanimi drogami, priporoča, da te posredujejo policiji preko anonimnega telefon 080 1200. Obiskovalcev vseh lokalov pa svetujejo, da imajo pijačo - v kozarcu, pločevinki ... - ves čas pod nadzorom. Policija zazna zlorabe GHB le v primerih predoziranja in na obvestilo bolnišnice o prejeti osebi, za katero obstaja sum predoziranja z GHB, še dodaja Vinko Stojnšek. Kot je še navedel, so v letošnjem letu na PU Ljubljana obravnavali pet primerov predoziranja z GHB. Realno stanje predozi-ranili oseb pa je po navedbah policije težko določiti, saj gre v večini primerov za kombinacijo alkohola in GHB. »Pri tem se je treba zavedati, da je v večini primerov čas od zaužitja GHB in alkohola ter prihoda v bolnišnico odvisno, ali bo krvna slika še pokazala prisotnost GHB v telesu,« dodajajo. Lani je PU Ljubljana obravnavala 17 primerov predo-ziranj s prepovedano drogo GHB. Kot je zapisano na spletnih straneh organizacije DrogArt, se GHB, katerega poulično ime je tekoči ekstazi, največkrat pojavlja v tekoči obliki, je brez vonja in rahlo slanega okusa.V medijih je GHB najbolj pogosto predstavljen kot droga za posilstvo. (sta) Lani je PU Ljubljana obravnavala 17 primerov predoziranj s prepovedano drogo GHB, letos so zabeležili pet primerov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: arhiv torek • 23. septembra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ministra podravska avtocesta konča v Dražencih, ne pa na mejnem prehodu projektov v bližino Ljubljane. Po vseh teh letih aktivnosti in obljub je gradnja tega avtocestnega odseka, ki povezuje Evropo z Balkanom, pomembna za celotno Slovenijo in ne samo za Spodnje Podravje. Tukaj ne gre samo za turiste, ki prihajajo in odhajajo skozi našo državo, ampak je cestna infrastruktura osnovni pogoj za gospodarski razvoj tega območja. Vsekakor bomo zahtevali prioritetno reševanje omenjene problematike. »Tokrat ne smemo popustiti« Žetalski župan Anton Bu-tolen pravi, da je bil šokiran: »Ko sem na spletu prebral izjave kandidata za ministra za infrastrukturo na zaslišanju pred parlamentarnim odborom, sem najprej pomislil, da so mediji napačno interpretirali izjavo. Ko pa sem videl, da so izjave resnične, sem bil šokiran. Vračamo se dobesedno 20 let nazaj. Pod vplivom SNS in nasploh nacionalizma v tistem času je bil 15. 11. 1995 sprejet nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA). Ko sem se kot član odbora za infrastrukturo DZ začel poglabljati v ta program, nisem mogel verjeti, da je v neki resni državi možno, da se avtocesta konča dobesedno sredi koruznih polj. Podučili so me, da je prevladalo mnenje, da se Hrvatom ne bo gradilo avtocest, zato so izpadli odseki do Gruškovja, od Postojne do Jelšan in od Kopra do Sečovelj. Naivno se je računalo, da bomo z gradnjo avtocest pogojevali mejo v Piranskem zalivu. Danes smo 10 let člani EU, članica EU je tudi Hrvaška, mejo rešuje mednarodna arbitraža, zato je takšno za ministra pač predlagan nekdo, ki nima pojma, stranka pa mu ni pripravila gradiva. Ko sem ugotovil, da je kandidat doktor gradbeništva, ki je bil med drugim tudi v. d. direktorja Direkcije za ceste, mi je postalo jasno, da ne gre za naključje in da je izjava verjetno premišljena. Tudi izjava, da avtocesta ne pomeni razvoja, bi bila v normalnih okoliščinah dile-tantska. V celotni zgodovini je jasno, da so se vse pomembne stvari razvijale ob komunikacijah. Tudi v Sloveniji: Petovia, Emona, Celea ob jantarni cesti; Maribor in Trst sta se razvila po dograditvi železnice. Jasno je, da doktor gradbeništva to ve, zato je njegova izjava politično sprenevedanje in verjetno širše dogovorjena. Za to, da bo izgradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje vendarle stekla po predvidenem planu, se bomo borili z vsemi sredstvi. Tokrat resnično ne smemo popustiti.« Žalost in razočaranje v in Vidmu Ptuju Foto: Črtomir Goznik Je avtocesta med Draženci in Gruškovjem problem nemških turistov nekajkrat na leto ali problem domačinov vse leto? razmišljanje ministra za infrastrukturo škandalozno in bi z ušesi moral zastriči tudi zunanji minister. 27. 2. 2004 smo v DZ sprejeli resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest, s katero smo napako popravili. 10 let je minilo, da je odsek Draženci-Gruškovje dejansko pripravljen za gradnjo. Izdano je gradbeno dovoljenje, odkupljene so parcele, pripravljen je razpis za izbor izvajalca. Glede na to sem menil, da je »Vračamo se dobesedno 20 let nazaj. Pod vplivom SNS in nasploh nacionalizma v tistem času je bil 15.11.1995 sprejet nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA). Ko sem se kot član odbora za infrastrukturo DZ začel poglabljati v ta program, nisem mogel verjeti, da je v neki resni državi možno, da se avtocesta konča dobesedno sredi koruznih polj. Podučili so me, daje prevladalo mnenje, da se Hrvatom ne bo gradilo avtocest, zato so izpadli odseki do Gruškovja, od Postojne do Jelšan in od Kopra do Sečovelj. Naivno se je računalo, da bomo z gradnjo avtocest pogojevali mejo v Piranskem zalivu. Danes smo 10 let člani EU, članica EU je tudi Hrvaška, mejo rešuje mednarodna arbitraža, zato je takšno razmišljanje ministra za infrastrukturo škandalozno in bi z ušesi moral zastriči tudi zunanji minister.« Zelo prizadet je bil tudi Štefan Čelan, župan MO Ptuj: Moram priznati, da sem nad izjavo ministra razočaran in hkrati žalosten. Razočaran predvsem nad dejstvom, ki je povezano z vsakokratno menjavo oblasti. Vsak novinec, ki vstopa v politiko, misli, da so bili vsi predhodniki neumni in da se je pametno delo začelo šele z njegovim prihodom. Žalosten pa zato, ker smo že od osamosvojitve obravnavani kot državljani drugega reda. Vse, kar se gradi v centru države, naj bi bilo življenjsko pomembno za Slovenijo, vsi drugi pa smo zgolj nepotrebna navlaka. Kako si drugače pojasniti stališče, da bo 'teh nekaj turistov že potrpelo ob zastojih na cesti'?« Jezen je bil tudi župan občine Videm Friderik Bračič: »Izjava ministra za infrastrukturo se nam je zdela zelo ponižujoča za naše ljudi, za našo občino, za naše načrte. Po toliko letih truda, da bi ta odsek ceste spravili do tiste Foto: Črtomir Goznik »Ko sem ugotovil, da je kandidat doktor gradbeništva, ki je bil med drugim tudi v. d. direktorja Direkcije za ceste, mi je postalo jasno, da ne gre za naključje in da je izjava verjetno premišljena,« je med drugim dejal župan Butolen. stopnje, ko bi se gradnja lahko pričela - in zdaj je tako daleč -, je prišlo do takšne izjave! Prepričan sem, da to ne bo imelo resnega nadaljevanja, saj bi bila potem uničena naša dolgoletna prizadevanja za razvoj občine. Svoj razvoj smo namreč vezali na to avtocesto tako glede prometne varnosti kot gospodarskega razvoja. Avtocesta bi s prometnega vidika prinesla križišča z nadvozi, kajti ne smemo pozabiti, da sedanja cesta deli našo občino na dva dela, terjala pa je že 42 človeških življenj, če sploh ne štejem poškodovanih ali materialne škode. Neposredno bi se na bodočo avtocesto navezala naša obrtna cona, v kateri predvidevamo nad sto delovnih mest, in tudi v tem je naša odgovornost za prihodnje rodove. Pravzaprav so bile že vse dosedanje vlade neodgovorne do našega okolja. Pri uresničitvi svojih ciljev bomo vztrajali do konca: avtocesta mora biti zgrajena do leta 2017! Pa četudi do tega pridemo s kakšno nepokorščino!« Tudi Danica Kurež, predsednica Civilne iniciative za avtocesto, je bila polna razočaranja nad ministrovimi izjavami: »Mislim, da gre za skrajno neodgovorno izjavo ministra Gašperšiča. Konec koncev gre za človeka, ki je že doslej delal na direktoratu za ceste in pozna okoliščine, kako in zakaj je nastajal projekt avtoceste Draženci-Gruškovje. Ne gre namreč za cesto, ki je namenjena le nemškim turistom nekaj koncev tedna na leto, pač pa za cesto, ki usodno vpliva na vsakdanje življenje ljudi, ki tu živimo. Vsak dan vpliva na nas in vsak dan imamo težave, povezane s to cesto, saj je nekoč enotne kraje presekala na dvoje, ljudje pa smo vendarle ostali povezani in smo primo-rani večkrat dnevno prečkati cesto, kar velikokrat ni eno- stavno niti varno. Takšno centralistično gledanje ministra, ki bi nas najraje vse poselil okoli Ljubljane in nam tam uredil prometno infrastrukturo, je resnično neprimerno in obsojanja vredno.« Začetek državljanske nepokorščine? Na tiskovni konferenci so predstavili osnovne razloge za nujnost gradnje avtoceste (prometna varnost, prometna pretočnost, hrup in onesnaževanje okolja, prostorski in gospodarski razvoj ter izrazito negativne posledice negotove situacije) in sklenili, da se morajo aktivnosti za začetek gradnje avtocestnega odseka proti Gruškovju nemudoma začeti. Pozvali so ministra Petra Gašperšiča, naj se takoj sestane s predstavniki lokalnih skupnosti in civilne iniciative; do 1. oktobra pričakujejo podpis sklepa o potrditvi investicijskega programa in do 15. oktobra objavo razpisa za izbiro izvajalca del za odsek, za katerega je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Če to ne bo uresničeno, bodo pozvali predsednika vlade, naj obišče območje trase in se sestane s predstavniki lokalne skupnosti in civilne iniciative. In če ne bo odziva iz Ljubljane? »Pred praznikom, v četrtek, 30., in petek, 31. oktobra, bomo pripravili prve občasne zapore glavne ceste G1-9 na več lokacijah hkrati. Zaporo bomo nato stopnjevali v tedenskih intervalih ob vikendih do popolne državljanske nepokorščine, problem pa bomo predstavili tudi mednarodni javnosti in funkcionarjem EU. Pa še kakšno aktivnost imamo na zalogi,« so bili odločni vsi, ki so se zbrali na tiskovni konferenci. jš 4 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 23. septembra 2014 Ormož • O vzpostavljanju mreže krajevnih knjižnic Šolska in splosna knjižnica pod eno streho Občinski svet v Ormožu je na septembrski seji potrdil spremembo ustanovitvenega odloka o delovanju Knjižnice Ormož. Da bo odlok objavljen in bo stopil v veljavo, ga morajo potrditi vse tri občine soustanoviteljice. Poleg Ormoža še Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Ustanovitveni akt knjižnice se spreminja zaradi ustanavljanja krajevnih knjižnic. Občine na ptujskem krajevnih knjižnic nimajo, saj že leta kraje na območju obiskuje bibliobus. Na območju upravne enote Ormož so se odločili, da bodo krajevne knjižnice prostorsko umestili v obstoječe šolske knjižnice. Dopoldan bo knjižnica šolska in bo v njej sedel šolski knjižničar, ki ga plačuje šola. V popoldanskem času bo imela knjižnica status splošne krajevne knjižnice, ki bo delovala pod okriljem matične knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. V krajevni knjižnici bo za polovični delovni čas zaposlen splošni knjižničar oziroma bibliotekar. Njegov delodajalec bo Knjižnica Ormož, stroške dela bodo prevzele občine ustanoviteljice. Kot je razbrati iz gradiva, ki je bilo v obravnavi na seji občinskega sveta v Ormožu, bodo letni stroški dela za knjižničarja, zaposlenega za polovični delovni čas, v vsaki izmed treh predvidenih krajevnih knjižnic znašali 11.582 evrov. Za nakup gradiva za posamično krajevno knjižnico se računa še dodatnih 6.000 evrov ob- Foto: Črtomir Goznik Na območju ormoške upravne enote naj bi poleg krajevne knjižnice v Središču ob Dravi zaživeli še krajevni knjižnici pri Sv. Tomažu in v Ivanjkovcih. Vse tri knjižnice bodo delovale pod okriljem matične Knjižnice Ormož. činskega financiranja na letni ravni. V Središču ob Dravi krajevna knjižnica deluje od 8. oktobra lani, v prihodnje pa naj bi krajevne knjižnice vzpostavili še v osnovnih šolah Sv. Tomaž in Ivanjkovci. Strošek vzpostavitve krajevne knjižnice (ene) znaša predvidoma 12.000 evrov. Na letni ravni pa bi bil strošek delovanja ene knjižnice, ki bi ga pokrivale občine (plača zaposlenega in nakup knjižničnega gradiva), okrog 17.500 evrov. Knjižnica Ormož je lani poslovala s proračunom v višini okrog 300.000 evrov. Prihodki in odhodki so bili uravnoteženi. V knjižnici je bilo v letu 2013 za polni delovnik in za nedoločen čas zaposlenih sedem sodelavcev. Jeseni so preko javnih del in za določen čas pol leta oz. sedem mesecev zaposlili še dva sodelavca. Eden izmed njiju je delo opravljal v krajevni knjižnici v Središču ob Dravi. Stroški dela v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož so v letu 2013 skupno znašali dobrih 200.000 evrov. Mojca Zemljarič Majšperk • 18. občinski praznik V Majšperku letos tri nagrajenke Z osrednjo slovesnostjo sredi septembra so v Majšperku sklenili prireditve ob letošnjem 18. občinskem prazniku. »V preteklih letih smo se veselili izjemnih uspehov -gospodarskih, športnih in kulturnih - vsi ti so naši občini dali prepoznaven pečat v okolici in domovini. Ponosni smo, da lahko ob vsem doseženem samozavestno zremo v prihodnost, ponosni smo, da smo občani naše občine,« so bile besede, s katerimi je voditeljica Zlatka Lampret nagovorila na prireditvi zbra- no občinstvo. V nadaljevanju je na govorniški oder stopila slavnostna govornica županja Darinka Fakin ter orisala delo in uspehe občine v minulem obdobju. Županja je v družbi podžupana Cvetka Pepelnika podelila tudi tri občinska priznanja. Za uspešno delo so letos nagradili tri občanke. Zofija Topolovec iz Podlož je prejela priznanje za dosežke na področju dela v lokalni sku- pnosti, družbenih dejavnosti in za humanitarno delo. Za področje humanitarnega dela in družbenih dejavnosti so s priznanjem nagradili Anico Orthaber iz Majšperka, Štefka Cep iz Sestrž pa je prejemnica priznanja za dolgoletno delo na področju družbenih dejavnosti in kulture. Osrednjo slovesnost ob prazniku občine Majšperk je zaznamoval bogat kultur- Podelitev občinskih priznanj: z leve, podžupan Cvetko Pepelnik, županja Darinka Fakin ter nagrajenke Štefka Cep, Anica Orthaber in Zofija Topolovec ni program. Predstavili so se otroci iz vrtca, učenci domače osnovne šole ter ljubiteljski in profesionalni kulturni ustvarjalci. Pod vodstvom dirigenta Toma Hajška so zaigrali godbeniki Pihalnega orkestra Talum. Igranje koračnice je pospremil mimohod praporščakov. Otroci vrtca Majšperk so uprizorili predstavo Labodje jezero. Ob harmonikarski spremljavi Alena Vuka so vrtčevski otroci nastopili dvakrat. Prvič z igro in plesom ob pesmi Marko Skače in drugič ob pesmi Hi konjiček. Osmošolke OŠ Majšperk so pripravile skeč na temo ljudskih plesov, Mladinska folklorna skupina KPD Stoperce je nastopila s spletom Sem deklica mlada vesela. Na prireditvi so zapeli pevci Mešanega pevskega zbora KUD Maj-šperk, člani Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, predstavili sta se mladi glasbenici Lucija Galun in Eva Kola-rič iz šole umetnosti Art nova. Pod vodstvom dirigenta Draga Kleina je nastopil Tamburaški orkester KUD Majšperk. S tam-buraši je zapela operna pevka Petra Turk Rupreht. Mojca Zemljarič Slovenija, Ptuj • Kako so se zadnje V Šolskem c manj kot pre Število slovenskih srednješolcev se je v zadnjem dnje šole vpisanih nekaj manj kot 100.000 dijakov. Z upadom vpisa se soočajo tudi v Šolskem centru (ŠC) Ptuj, ki združuje štiri srednje šole: biotehniško, ekonomsko, strojno in elektro-računalni-ško. Objekti ŠC Ptuj so na več lokacijah - na Volkmerjevi cesti, kjer je tudi sedež zavoda, na Vičavi, Turnišču in Gra-jenščaku. Pogoji za izvajanje izobraževalne dejavnosti so dobri, število vpisanih dijakov pa iz leta v leto nižje. Število dijakov v vseh štirih srednjih šolah se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 850; iz 2.241 na 1.391. Pod okriljem ŠC Ptuj deluje tudi Višja šola. Ta je imela v letu 2005 / 06 vpisanega 201 študenta. Najboljši vpis so zabeležili v obdobju 2009 / 10 (626 študentov). Lani so imeli vpisanih 495 študentov, za letos podatka še ni. 70-odstoten upad v programih ekonomski tehnik in trgovec V primerjalnem obdobju zadnjih desetih let je najbolj padlo število dijakov v ekonomski šoli: s 1.027 na današnjih 359. Tudi na preostalih treh srednjih šolah je upad prisoten, vendar ne v takšnem obsegu kot v primeru ekonomske šole. »Spremljanje obdobja zadnjih desetih let kaže stalen upad mladine, kar se je v srednješolskem strokovnem izobraževanju multipliciralo. V srednjem strokovnem izobraževanju je število dijakov v dve- in triletnih programih upadal neprimerno hitreje kot v štiriletnih, posledično se je zmanjševal tudi vpis v poklicno tehniške programe. Šolski center Ptuj je ob tem dejstvu v zadnjih šestih letih doživljal usodo vseh ekonomskih šol Slovenije. Stalna informacija o prevelikem številu ekonomistov in trgovcev v Sloveniji je povzročila drastičen upad interesa mladih za tovrstne programe. V našem zavodu je v opazovanem obdobju upad več kot 70-od-stoten, kar smo delno uspeli nadomestiti z izobraževalnim programom aranžerski tehnik. V regiji Spodnje Podravje gravitacijsko okolje naših srednješolcev spremljamo že dalj časa. Žal se hitrost upadanja števila mladih v tem okolju zvišuje hitreje kot v drugih okoljih (osrednja Slovenija, Primorska, Dolenjska). Verjetni vzrok za to je tudi odseljevanje mladih zaradi delovnih mest,« poudarja direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. Državni prihodki iz leta v leto nižji, in to v milijonskih zneskih Vzporedno z upadom števila šolajoče se mladine so se srednješolskim izobraževalnim institucijam zmanjševali tudi prihodki iz državnega proračuna za izvajanje izobraževalne dejavnosti. V obdobju zadnjih dveh let je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) financiranje dejavnosti javne izobraževalne službe ŠC Ptuj oklestilo za nekaj manj kot 1.150.000 evrov. Prihodki, ki jih ŠC Ptuj prejema iz državnega proračuna, so se od leta 2009, ko so začeli padati, do vključno leta 2013 zmanjšali za 1,7 milijona evrov. »Upad prihodkov lahko razdelimo na upad zaradi srednješolske dejavnosti, višješolske dejavnosti, izobraževanja odraslih, projektne aktivnosti in tržne dejavnosti (usposa- Foto: MZ torek • 23. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 desetletje zredčile generacije slovenskih srednješolcev entru Ptuj 850 dijakov d desetimi leti desetletju zmanjšalo za približno četrtino. V šolskem letu 2005 / 06 je bilo v vse slovenske sre-Danes jih je dobrih 75.000. Pa brez zamere Foto: Črtomir Goznik V obdobju od leta 2009 do 2013 so se celotni prihodki ŠC Ptuj znižali za okrog dva milijona evrov. Prihodki ŠC Ptuj za izvajanjejdejavnosti iz državnega proračuna (MIZŠ) Leto Dejavnost srednjega šolstva (€) Dejavnost višjega šolstva (€) Skupaj (€) 2012 5.461.632 867.177 6.328.810 2013 4.889.373 755.279 5.644.652 2014 4.556.777 622.152 5.178.929 bljanja brezposelnih oseb, funkcionalnega izobraževanja odraslih ,proizvodnje na kmetijskih površinah). V opazovanem obdobju smo izvajali investicijsko dejavnost iz sredstev Evropske unije. Investicija Medpodjetniški izobraževalni center MIC, ki smo jo izvajali v letih 2009 - 2013 je veljala 3,2 milijona evrov, kar predstavlja večji delež letnega upada prihodkov po letih. Zaradi izpada prihodka na tržnem delu ter na višješolskem in srednješolskem izobraževanju smo morali zmanjšati število zaposlenih. Zmanjšanje smo dosegli z naravnim odlivom (upokojitve), prekinitvijo pogodb za določen čas in tudi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ob zmanjševanju števila zaposlenih smo drastično omejili razvoj, vlaganja v opremo in stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih,« navaja direktor Kumer. Manko državnih prihodkov poskušajo nadomestiti na tržnem delu Celotni prihodki ŠC Ptuj so v letu 2013 znašali slabih 7,7, leto prej pa dobrih 8,5 milijona evrov. Najvišji strošek pri poslovanju (80 %) predstavljajo stroški dela. Lani so znašali nekaj manj kot 6,2 in predlani dobrih 6,5 milijona evrov. Leta 2013 je zavod skupno zaposloval 214 sodelavcev, od tega 157 učiteljev. Leta 2012 je bilo vseh zaposlenih 220, učiteljev 158. Stroški storitev so lani znašali 826.000 evrov (2012: 993.000 evrov), stroški materiala 516.000 evrov Vir: SC Ptuj (2012: 497.000 evrov). V stroških materiala so zajeti stroški porabe električne in toplotne energije, ki na letni ravni znesejo okrog 230.000 evrov. Med višjimi odhodki, ki jih beleži zavod, je tudi strošek dijaške prehrane - okrog 300.000 evrov letno. Poleg prihodkov, ki jih zavod s strani MIZŠ, občine, staršev in donatorjev prejme za izvajanje javne izobraževalne službe, del dohodkov ustvari s tako imenovano tržno dejavnostjo. Sem med drugim sodijo prihodki od kmetijstva, testiranja škropilnic, traktorskih tečajev, seminarjev, najemnin ... Z najemninami je ŠC Ptuj lani ustvaril dobrih 58.000 evrov prihodkov, iz kmetijstva 42.000, s seminarji 81.000, s testiranjem škropilnic 26.000 in s traktorskimi tečaji 12.000 evrov prihodkov. V času gradnje MIC-a je vodstvo ptujskega šolskega centra najelo kredit v znesku 350.000 evrov, za obdobje štirih let. Mesečna anuiteta znaša 7.291 evrov, kredit zapade julija prihodnje leto, odplačati ga je treba še dobrih 87.000 evrov. Zavod odplačuje tudi leasing za dve službeni vozili. Skoraj četrt milijona evrov letno za ogrevanje in elektriko Poročali smo že, da so objekti ŠC Ptuj na Volkmerjevi cesti energetsko zelo potratni, kar se izraža v visokih letnih stroških porabe električne in toplotne energije. Direktor Kumer pravi, da je bil za energetsko sanacijo teh objektov (osrednja stavba, telovadnica in delavnice) v šolskem letu 2011 / 2012 izdelan elaborat. Direktor Branko Kumer: »Z elaboratom je bila predvidena sanacija streh, termo izolacija fasade objektov, zamenjava stavbnega pohištva, zamenjava razsvetljave, prezračevalnega sistema in ogrevalnega sistema. Kljub kakovostno pripravljeni dokumentaciji nam je v ocenjevanju zmanjkalo nekaj točk, ker smo v letu 2010 toplotno izolirali obod osrednje zgradbe in je poraba energije zaradi tega zmanjšana. Z ukrepi v preteklih 12 letih smo porabo energije sicer zmanjšali za 20 odstotkov. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, naj bi bili prihodnje leto uvrščeni v energetsko sanacijo objektov v Republiki Sloveniji.« Mojca Zemljarič Ne biti drevo Svet/Splet migracij Značilnost modernega človeka je, da ni drevo. Kako, prosim? Da. Značilnost sodobnega tlačilca Zemlje je, da ni drevo. No, to je bila deloma že tudi značilnost naših prednikov, je tudi značilnost vseh hominidov ter nasploh večine živali, pa tudi nekaterih rastlin, če se ne motim. Nismo drevo. Ni nam treba celotnega življenja prečemeti na enem mestu. Sposobni smo lastnega, avtonomnega gibanja, premikanja. Premikajo, svojo pozicijo lahko menjajo tudi vsi zgoraj opisani organizmi. Lahko se premikajo. A le človek, moderni človek, to stori popolnoma namenoma, ozaveščeno, je, rečeno sodobno, mobilen. Kategorijo mobilnosti je homo sapiens sveta tehnike in, tvegajmo, napredka, vgradil v svoj modus vivendi, način obstoja. Svet še nikoli ni bil tako majhen in v enem samem samcatem dnevu ga lahko obkrožite. Nekaj, kar se je našim dedom in babicam še pred sto leti zdelo nekaj popolnoma nepredstavljivega, znanstvena fantastika, se sedaj kaže kot fakt, kot samoumevno dejstvo. Človek je že od takrat, ko se je iz prostranih savan podal na vse konce sveta, bil bitje gibanja, premikanja, potovanja. Dandanes si brez tega ne znamo predstavljati življenja. Vsakodnevni avtocestni skok v prestilnico na šiht, oddih v južnih krajih, dopust v Ameriki, Novi Zelandiji, Indiji, obisk Londona, skočit pokadit en džojnt v Amsterdam ali na treking v Skandinavijo - danes je vse to zelo enostavno. Seveda pa za to neskončno množico migracij obstaja tudi majčkena omejitev. Brez denarja ne boste prišli prav daleč. Je pač tako, da razen avtoštopa vsaka malce večja sprememba lokacije zahteva denar. A tudi tukaj je na voljo nekaj zelo dobrih različic. Od nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki jih bolj ali manj vsi poznamo, pa do nekaterih še ugodnejših ter alternativnih prevozov. Le znajti se je treba. Tako ni potrebno, da recimo za pot v Slovencem dokaj priljubljeno Nemčijo tlačite avtocesto s svojim avtomobilom ali se gor odpravite s sicer ugodnejšim, a še zmeraj dokaj dragim vlakom. Lahko se na primer poslužite kombinacije prevozov, kot sem nedavno storil sam. Iz Kopra sem se v Bamberg na severu Bavarske (po avtocesti je do tja približno 750 km) odpravil na sledeč način: najprej preko slovenskih »malih oglasov« prevozov do Ljubljane za 5 evrov, potem sem presedel na turistični, udoben avtobus, ki vozi med Zagrebom in Munchnom vsak dan trikrat, kar me je stalo dodatnih 29 evrov, nato pa preko nemških malih oglasov prevozov do Bamberga za 12 evrov. Skupaj sem torej za pot, za katero bi s svojim avtomobilom potreboval približno 140 evrov in nemalo koncentracije ter energije, porabil zgolj 46 evrov. Zraven tega sem lahko čas in energijo, ki bi ju v primeru vožnje z avtom porabil za napeto in izčrpljujoče buljeneje na cesto, uporabil za branje in razmišljanje. Pa še to - za celotno pot bi z avtomobilom, upoštevajoč postanke za počitek in pretegnje-nje udov, potreboval najmanj 8 ur. Sedaj sem celotno pot resda opravil počasneje, saj sem iz Kopra krenil ob 7.30, v Bamberg pa prispel ob 20.00 - a sem v Munchnu prebil dve uri za kratek/ponoven ogled centra mesta, tako da se časovna razlika ob upoštevanju tega podatka pokaže kot zanemarljiva. Človek torej ni drevo, kar seveda kaže izkoristiti. Se posebej ob dejstvu, da se z malo iznajdljivosti po svetu lahko premikate dokaj ugodno in hitro. Svetovni splet se s svojimi možnostmi ter platformami, ki omogočajo iskanje ugodnih prevozov, tukaj kaže kot izrazito pozitiven. Le angažirati se je treba. Pa srečno pot, kamorkoli (v življenju) že greste. Gregor Alič Število dijakov, študentov in učiteljev na ŠC Ptuj (primerjava 2005-2014) Pred desetletjem Danes Razlika ŠC Ptuj - dijaki 2.241 1.391 - 850 ŠC Ptuj - študenti 201 495* + 294 Vsi zaposleni 245 207 - 38 Učitelji 197 147 - 50 Vir: SC Ptuj *Za vpis v novo študijsko leto na ŠC Ptuj še ni podatka, zato smo vnesli podatek o številu vpisanih v lanskem študijskem letu. »Med vsemi zaposlenimi na ŠC Ptuj, od 147 strokovnih delavcev (učitelji in predavatelji) dopolnjuje obvezo na drugih šolah (Maribor, Ormož, Ljubljana, Destrnik, Ptuj, Videm) 13 strokovnih sodelavcev v skupni delovni obvezi 7,1 strokovnega delavca,« pravi direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 23. septembra 2014 Spodnje Podravje • O energetski sanaciji javnih objektov Sanacija je uspešna, če se do LEA Spodnje Podravje je doslej pripravil projekte za energetsko sanacijo štirinajstih osnovnih šol (Cirkulane, Juršinci, Makole, Vi (Slovenska Bistrica, Majšperk, Oplotnica in Žetale), telovadnice Cirkulane, Knjižnice Ormož, sedmih enot Vrtca Ptuj, Vrtca Središče gije (ogrevanja prostorov in vode) znižali za skupaj 30 odstotkov, so pri toplotni energiji 3054 MWh na leto, pri električni energiji pa direktor LEA Spodnje Podravje Janez Petek. Pri sofinanciranju energetske prenove iz kohezijskih in državnih sredstvih so imeli javni objekti zagotovljenih 85 % iz naslova upravičenih stroškov. Same občine pa so morale sofinancirati DDV, 15 % upravičenih stroškov in 100 % neupravičenih stroškov. Kot pojasnjuje Petek, so neupravičeni stroški tisti, ki so povezani z obnovo, a niso oz. ne vplivajo na prihranke energije, vendar so morali biti oz. morajo biti izvedeni. Med te sodijo tramovi pri obnovi podstrehe, prestavitev strojnih in električnih napeljav, žlebov, meteorne kanalizacije in podobno. Skupni znesek prijavljenega sofinanciranja omenjenih 23 projektov je znašal 7.176.197 evrov. Dodatna dela zaradi netočnih popisov in materiala Najpogostejše težave pri energetski sanaciji objektov, zlasti še, ko gre za kulturne objekte oz. objekte na zaščitenih območjih, po besedah Janeza Petka predstavljajo netočni popisi del in materiala ter odsotnost PZI-projek-tov, saj je država zahtevala le okvirne projektantske popise. Zato je v mnogih primerih prihajalo do naknadnih dodatnih del, kar je seveda šlo med neupravičene stroške, katerih pokrivanje je moral naročnik dodatno zagotoviti. Drugi velik problem pa so dokazila in certifikati za stavbno pohištvo, kjer se je v mnogih primerih delalo zelo po domače. Tako se je že primerilo, da so si proizvajalci ali izvajalci kar sami pisali certifikate in izvajali toplotne preračune. V MO Ptuj in Občini Ormož je nadzor nad izvedbo imela LEA Spodnje Po-dravje. Pri vseh energetskih obnovah so zahtevali uradne preračune in certifikate od Janez Petek, direktor LEA Spodnje Podravje: „Če zgradba nima toplotnega ovoja, lahko s popolno energetsko sanacijo prihranimo med 50 in 65 odstotkov energije." Foto: Črtomir Goznik priznanih certifikacijskih organov. „Pri energetski sanaciji kulturno zaščitenih objektov pri pripravi dokumentacije in izvedbi upoštevamo mnenje strokovnjakov za varstvo kulturne dediščine. To seve- Energetska obnova v zasebnem sektorju se financira preko nepovratnih spodbud Eko sklada. Višina sofinanciranja znaša med 20 in 25 %. LEA Spodnje Podravje v te prenove ni neposredno vključena, vključena je le preko ENSVET svetovanja, njegov svetovalec Božidar Muršič namreč za svoje delovanje uporablja prostore LEA Spodnje Podravje. Cerkvenjak • Odprtje kotlovnice Letno bodo prihranili vsaj 12.000 evrov Minuli petek so v občini Cerkvenjak tudi uradno v uporabo predali kotlovnico na lesno biomaso, ki s toplotno energijo oskrbuje osnovno šolo s telovadnico, kulturni dom, občinsko stavbo in pošto oziroma skupaj nekaj manj kot 4000 m2 površin. Po besedah tamkajšnjega župana Marjana Žmavca bodo s pomembno pridobitvijo na letni ravni pri kurjavi prihranili tretjino dosedanjega zneska oziroma od 12.000 do 15.000 evrov. »Naša kotlovnica je prva v Sloveniji, ki bo upravljana po zadružnem modelu. Sončna zadruga, ki jo je Skupnost občin Slovenije soustanovila prav s tem namenom, bo zagotovila, da bomo naše zgradbe ogrevali po najnižji možni ceni, hkrati pa bodo zadružniki, ki bodo kotlovnico upravljali, lesno bi-omaso pridobivali v lokalnem okolju,« je ob uradnem odprtju kotlovnice, ki je potekala minuli petek, dejal župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. Koncesionar investicije, vredne 170.000 evrov, je Sončna zadruga s sedežem v Ljubljani. Občina pa bo dolžna plačevati dobavljeno toploto in opravljene storitve. »Plačevali bomo kW-uro energije in posledično samo investicijo. Po preteku 15-letnega obdobja pa bo kotlovnica v naši lasti,« je pojasnil župan Žmavc. Po njegovih besedah je namreč občina pogodbo s sončno zadrugo sklenila za naslednjih 15 let. Na kotlovnico niso priključili novega vrtca Kot je pojasnil direktor Sončne zadruge Tomaža Zver, je kotlovnica opremljena z 250-kW kotlom Froling turbo-mat z zalogovnikom. V investicijo pa je zajet tudi 75 metrov dolg toplovod. Z novo pridobitvijo bodo ogrevali šolo s telovadnico, kulturni dom, občinsko stavbo in pošto ozi- roma nekaj manj kot 4.000 m2 površin. Po besedah župana bodo tako na letni ravni prihranili tretjino dosedanjega zneska oziroma od 12.000 do 15.000 evrov. Na sistem ogrevanja pa po besedah Žmavca niso mogli priključiti tudi novega pe-toddelčnega vrtca: »Veseli bi bili, če bi ta novi vrtec s skoraj 900 m2 površin uspeli priključiti, žal pa so bili projekti že prej narejeni. Z investicijo smo bili uspešni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor in sedaj nismo mogli več spreminjati projekta, ker bi se potem morali odpovedati precejšnjemu delu sredstev.« Po prepričanju župana je nov vrtec kljub temu varčen, saj je nizkoenergetski in ogrevan s toplotno črpalko. Sicer pa je bil predpogoj za izvedbo investicije pristop občine k Skupnosti občin Slovenije. »Za članstvo na leto plačamo od 1.000 do 2.000 evrov. K skupnosti pa smo pristopili že dve leti nazaj,« je pojasnil župan ter še dodal: »Veseli smo, da smo kotlovnico dali v pravem času v pogon in verjamemo, da bomo v prihodnosti naredili še kakšno v središču mesta.« Monika Levanič Foto: ML Takole izgleda kotel Froling turbomat, ki bo v občini Cerkvenjak ogreval skupno 4.000 m2 površin, med drugim tudi osnovno šolo s telovadnico. Gorišnica • Gradnja kanalizacije ir Gradbeni stroji bodo Med občinami, ki so uspele z vlogami na osmi javni poziv za ra (RRP), je tudi Gorišnica. Za gradnjo kanalizacije v naselju Zago vratnih evropskih in državnih sredstev. Ker so imeli izvajalca gradnje že izbranega, je župan Jože Kokot z njim že podpisal gradbeno pogodbo. Dela je prevzela obrtniška zadruga Lipa iz Lenarta, ki je bila na razpisu tudi najugodnejši ponudnik. Vrednost sklenjene pogodbe za izvedbo del je 669.500 evrov. Dela na terenu se bodo začela predvidoma v tem tednu, končana naj bi bila maja prihodnje leto. Zgradilo se bo štiri kilometre primarnih in sekundarnih kanalizacijskih cevovodov ter dve črpališči. Na sistem bodo priključili okrog 200 populacijskih enot (ena populacijska enota je en človek). Zagojiči so predzadnje naselje, v katerem bo občina gradila kanalizacijsko omrežje. V vseh preostalih naseljih je sistem ali zgrajen ali pa je gradnja v teku. V prihodnje bo treba kanalizacijo zagotoviti še za del strnjenega naselja Ti-bolci. Na območjih razpršene Vrednost ponudb za gradnjo kanalizacije Zagojiči Ponudnik Vrednost ponudbe (€) Lipa Lenart 669.508 KP Ormož 719.082 Markomark 781.405 Nigrad KP 951.255 Vir: torek • 23. septembra 2014 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 7 sežejo načrtovani prihranki dem, Hajdina, Kidričevo, Lovrenc, Breg, Destrnik, Gorišnica, Markovci, Olge Meglič, Podlehnik in Zavrč), štirih zdravstvenih domov in Splošne bolnišnice Ptuj. Skupni pričakovani prihranki pri omenjenih javnih objektih, brez Bolnišnice Ptuj, kjer naj bi stroške ener-22 MWh na leto. Pri toplotni energiji dosegajo prihranki med 50 in 65 odstotkov, pri električni energiji do 10 odstotkov, je povedal da podaljša in podraži izvedbo, vendar se zavedamo, da moramo kulturno zaščiteni stavbni fond ohraniti v takšni obliki, kot smo ga prevzeli od naših prednikov. Te obnove so po naših izkušnjah nekajkrat dražje od tistih, ki ne sodijo med kulturno dediščino. V LEA Spodnje Podravje, ki trenutno predseduje Konzorciju Lokalnih energetskih LISTV^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana itenzivno v teku zabrneli v Zagojičih zdelitev sredstev iz usmeritve regionalnih razvojnih programov jiči ji je uspelo pridobiti nekaj manj kot pol milijona evrov nepo- Prihodnje leto se bodo na javni kanalizacijski sistem lahko priključili tudi krajani Zagojičev. gradnje v Tibolcih in Zamu-šanih se cevovodni sistem ne bo gradil, ampak bo občina po besedah župana Jožeta Kokota gospodinjstvom sofinancirala nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav. Občina Gorišnica gradi kanalizacijsko omrežje tudi s sredstvi evropskega kohezij-skega sklada. V tem sklopu se sistem ureja na območju naselij Muretinci, Mala vas, Gajevci in Placerovci. V teku je tudi gradnja kanalizacije na Formi-nu, gradnja v Cunkovcih pa je končana. Mojca Zemljarič agencij, se trudimo, da bi v naslednjem kohezijskem obdobju izvedli razpis za obnovo samo za objekte kulturne dediščine," je povedal Petek. Izvedbo sanacij bodo preverili s termo kamero Na Ptuju v tem obdobju poteka energetska sanacija številnih blokov. Izvaja jih podjetje za Stanovanjske storitve Ptuj. Delno se sofinancirajo iz Eko sklada, obveznega sklada ter s krediti ali gotovino lastnikov. LEA Spodnje Podrav-je bo tudi izvedbo teh sanacij preveril s termo kamero, kar bodo tudi javno objavili. Lastniki nimajo nadzora nad kakovostjo izvajanja del, saj po zakonu o graditvi objektov za obnovo ni potrebno gradbeno dovoljenje in s tem tudi ne uradni gradbeni nadzor. „V MO Ptuj smo v vseh javnih objektih vgradili ne- gorljive materiale, s tem smo maksimalno znižali možnost nesreč zaradi požara. V vseh stanovanjskih objektih se uporablja penjen polistiren, ker zakonodaja to dopušča. Izvajalci sicer okrog oken vgradijo požarne zapore, vendar so tveganja kljub temu znatna," še svoje osebno mnenje dopolni Janez Petek. Energetska sanacija doseže namen, ko dosežemo načrtovane prihranke, poudarja direktor LEA Spodnje Podravje. Če zgradba nima toplotnega ovoja, lahko s popolno sanacijo prihranimo od 50 do 65 % energije. Dodatne prihranke je nato mogoče doseči le s posodobitvijo ogrevalnih sistemov ter vgradnjo prezračevanja z rekuperacijo odpadne toplote. V energetsko saniranih objektih MO Ptuj bodo po sanaciji vgradili še termostatske ventile in izvedli hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Občine so dolžne izvajati energetsko knjigovodstvo Po evropski zakonodaji so občine dolžne izvajati energetsko knjigovodstvo. V prvem razpisu LS1 (prvi razpis za sofinanciranje energetskih obnov iz kohezije) je bil upravičen strošek tudi vgradnja opreme za spremljanje rabe energije, npr. kalorimetrov oz. merilnikov toplotne energije. V LS2, torej v drugem razpisu za sofinanciranje energetskih obnov iz kohezije, je bilo to izvzeto. Za občine Spodnjega Podravja, s katerimi ima LEA podpisano pogodbo o energetskem upravljanju, uvaja in izvaja energetsko knjigovodstvo. Na državni ravni pa se z Direktoratom za energijo o takšnem pravilniku pogovarjajo že pet let, pa ga ta še do danes ni pripravil. Občine bodo prihranke dokazovale na osnovi rezultatov iz energetskega knjigovodstva. Da ga vodi LEA Spodnje Podravje, je dobro, ker se bodo lahko v primeru previsokih porab hitro odzvali in raziskali vzroke. v___ Za drugo pa ni denarja, tudi kot 50 odstotkov, so večji in- investicije v prezračevalni sistem pri teh energetskih prihrankih se v doglednem času ne povrnejo. Skratka, ko smo porabo energije znižali za več vesticijski posegi v zgradbo, da bi prihranili energijo, nerentabilni, še pojasnjujejo v LEA Spodnje Podravje. MG ZiSjMštra PTUJ BI -iT RINI DNEVI // 23. 9. - 26. 9.// GLEDALIŠKA KAVARNA PTUJ (Slovenski trg 13, vhod iz Murkove ul.) USTVARJAMO - POVEZUJEMO - USMERJAMO 20 razvojnih let Torek, 23.9.2014 REGIONALNI RAZVOJ IN PROJEKTNA PISARNA/Skupaj načrtujemo razvoj do 2020 11.00 -72.00/Novinarska konferenca ob 20-letnici delovanja ZRS Bistra Ptuj 13.00-14. JO/Seja Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje; predstavitev Območnega razvojnega programa Sp. Podravje (opomba: seja bo potekala v veliki sejni sobi Mestne občine Ptuj) J4.4J-77.00/Predstavitevnovefinančne perspektive 2014-2020 in možnosti črpanja sredstev za vse sektorje ter predstavitev projektnega dela na ZRS Bistra Ptuj Sreda, 24.9.2014 Povezovanje za razvoj v podjetništvu in turizmu 12.00-12.30/Možnosti sodelovanja podjetij z ZRS Bistra Ptuj (izkušnje podjetja Albin Promotion, pogovor z Milanom Vinklerjem) 12.30 -13.30/ Gospodarska okrogla miza »Priložnosti In pasti razvoja podjetij« 14.00-15.00/Pogovor s predstavniki javnega sektorja in turističnega gospodarstva o pomenu povezovanja za razvoj turizma v prihodnje 15.1 S -17.00/Predstavitev rezultatov in aktivnosti regionalne destinacijske organizacije Četrtek, 25. 9.2014 RAZISKAVE IN RAZVOJ/Trajnostni tehnološki razvoj za napredek regije 11,15-12.00/Novinarska konferenca in javna predstavitev regijskega projekta »Inovativne odprte tehnologije« v podporo gospodarstvu regije, v katerem se povezujejo Univerza v Mariboru, podporne institucije, občine in gospodarski partnerji (opomba: novinarska konferenca bo potekala v poročni dvorani Mestne občine Ptuj) Okrogla miza v treh sklopih: 12.30-13.10/Vloga podpornega okolja pri razvojnem preboju regije 13.10-14.00/Uvajanje in prenos ustvarjenega znanja v prakso 74.00-14.40/Razvoj kadrov za krepitev R&R oddelkov v gospodarstvu V okviru vseh treh tematskih okroglih miz bo potekal pogovor z znanstveniki in raziskovalci kot ustvarjalci novih znanj ter z gospodarstveniki kot uporabniki teh znanj za razvoj regije. 75.00- 77.00/Predstavitev rezultatov in možnost individualnih pogovorov Petek, 26. 9.2014 19.00 Svečana prireditev ob 20. obletnici delovanja ZRS Bistra Ptuj fDominikanski samostan) VLJUDNO VABLJENI! Foto: MZ 8 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 23. septembra 2014 Ptuj • Na Okrožnem sodišču zaskrbljeni zaradi nerednega financiranja Za stroške sodnih postopkov Na okrožnem sodišču v Ptuju so zaskrbljeni, saj naj bi jim zaradi nerednega financiranja države ob koncu leta zmanjkalo okoli nativnega reševanja sodnih sporov. Čeprav nekatere spremembe zakonodaje povečujejo obremenitve sodišč, v slovenskem sodstvu že nekaj časa opozarjajo, da jim iz proračuna namenjajo vsako leto manj sredstev. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Ma-sleša je že spomladi opozoril, da bo letos za kritje sodnih stroškov sodiščem zmanjkalo okoli 14 milijonov evrov. Vlada, ki primanjkljaj v sodstvu pripisuje spremembam insolventne in cestnoprome-tne zakonodaje, je sicer prejšnji teden sodiščem dodelila še dodatne 3 milijone evrov za stroške sodnih postopkov in dodatnega pol milijona za plačilo najemnin za prostore, v katerih delujejo pravosodni organi. A kot kaže, to ne bo zadostovalo, v to so prepričani tudi na Okrožnem sodišču v Ptuju, ki mu predseduje Andrej Žmauc: »V zadnjih petih letih znašajo stroški sodnih postopkov našega sodišča okoli milijon evrov letno. Predvidevamo lahko, da bo tako tudi letos, a so nam iz državnega proračuna za letošnje leto prvotno odobrili le dobrih 578.000 evrov. Do vključno 15. septembra smo sicer prejeli še dodatnih 352.000 evrov, a pričakujemo, da nam bo ob koncu leta samo za stroške sodnih postopkov zmanjkalo okoli 100.000 evrov; da ne govorim o drugih stroških sodišča. Čeprav se težave s financiranjem pojavljajo tudi na drugih sodiščih po državi, smo zaradi tega zaskrbljeni.« Izjemen porast osebnih stečajev V prvi polovici letošnjega leta so na Okrožnem sodišču v Ptuju prejeli v obravnavo sedem zadev prisilne poravnave in 102 stečaja, v kar so vključeni tudi osebni stečaji. Ker so v istem obdobju lanskega leta prejeli le pet prisilnih poravnav in 17 stečajev, je izredno povečanje na tem področju več kot očitno, po Projekt Koordinator: reševanje nepremičninskih izvršb »Na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča na Ptuju poteka ta projekt že od februarja 2013 in ugotavljamo, da se je pri njegovem izvrševanju število nerešenih zadev, pri spisih, starejših od 5 do 10 let, v obdobju od novembra 2013 do maja 2014, znižalo za dodatnih 21 %. V celotnem obdobju izvajanja projekta pa se je to število znižalo za kar 49 %. Tudi na področju nepremičninske izvršbe Okrajnega sodišča v Ormožu je v obdobju od marca do junija 2014 v kratkem času dosežen dober rezultat, saj je bilo do konca junija 2014 od skupaj 132 nerešenih zadev s področja nepremičninske izvršbe, starejših od 10 in 5 let, s sklepom rešenih 49 zadev, kar glede na celoto predstavlja 37 % vseh zadev,« pravi Žmauc. besedah Andreja Žmauca pa v glavnem na račun izjemnega povečanja osebnih stečajev. Kljub vsemu pa so uspešni, predvsem pri zmanjševanju nerešenih sodnih zadev, o čemer je Andrej Žmauc povedal: »Na Okrožnem sodišču v Ptuju smo od 1. januarja do 30. junija letos število po- membnejših nerešenih zadev znižali za 3,5 %, vseh nerešenih zadev je manj za 6,5 %, tako da je povprečni pričakovani čas reševanja zadev 6,04 meseca, za vse zadeve pa 1,82 meseca. Na Okrajnem sodišču v Ptuju smo v tem obdobju pomembnejše nerešene zadeve zmanjšali za 15,4 %, Foto: M. Ozmec Letos naj bi za kritje sodnih stroškov sodiščem zmanjkalo okoli 14 milijonov evrov. vse nerešene zadeve pa za 12,7 %, tako da je povprečni pričakovani čas reševanja zadev 5,26 meseca, za vse zade- ve pa 3,18 meseca. Na Okrajnem sodišču v Ormožu pa je bilo v prvem polletju zmanjšanje pomembnejših nereše- Videm • Zadnja seja občinskega sveta petega mandata Za konec - z ekspresnim vlakom Sredi septembra je bila zadnja seja videmskega občinskega sveta. Županu in svetnikom je uspelo, da so z 20 točkami dnevnega reda in 509 stranmi gradiva opravili v slabih dveh urah. Z dnevnega reda so sicer umaknili sklepanje o kanalizacijskem odloku (da si bodo lahko svetniki šestega sklica že na začetku skočili v lase), a smo se kljub vsemu bali, da bomo za sejno mizo pričakali nov dan. Pa je bil to račun brez krčmarja, saj je predstavljanje posameznih točk dnevnega Kdo ali kaj se je spremenil? Ko sem tokrat na seji videmskega občinskega sveta (kjer sem bil spet po doooooooolgem času) poslušal o težavah občanov, na katere so opozarjali svetniki, se me je dotaknila nostalgija. (Kot pravi Dimek iz Mi2 v Odi gudeki: »Malo nostalgije v takih trenutkih vedno se najde v naših občutkih ...«) Ne zaradi gudeka, pač pa ko sem poslušal naštevanje težav: gramoziranje cest, malakovci, ki so se 'potegnili' na različnih koncih, asfalt, ki poka zaradi prevelike osne obremenitve vozil, ki vozijo po njem, pa asfalt, ki ga še ni ... In so mi misli splavale v čas pred kakimi tremi desetletji, ko sem se tudi sam šel lokalne samouprave. Poln navdušenja, da bomo vse spremenili in izboljšali. Tudi takrat smo imeli težave z gramoziranjem, s preobremenjenostjo na komaj položenem asfaltu (takrat so bili krivi kamionarji, ki so svojo obrt prijavili v Bosni, ceste pa uničevali doma; danes so krivi tisti z velikanskimi traktorji in cisternami za gnojevko, da o tem, koliko cest je takrat še potrebovalo asfalt, ne govorim ...). Ampak je pa ena velikanska razlika: takrat se mi je zdelo, da so vsi svetniki (v tistih časih 'delegati'), ki so sedeli v skupščini krajevne skupnosti Videm, sami neki stari dedi; tokrat pa so se mi vsi svetniki po vrsti zdeli nekako mladi ... Hm, le kaj se je tako zelo spremenilo? Jože Šmigoc (58 let in pol) reda, mnenja odborov h gradivu in predlaganim sklepom ter sklepanje potekalo tekoče in hitro, da je še glasovalna tehnika komaj sledila dogodkom Kaj šele tisti, ki niso naredili domače naloge in gradiva niso preštudirali! Osrednja tema tokratne seje je bila rebalans proračuna. Pri tem ni prišlo do večjih sprememb znotraj celotne mase prihodkov in odhodkov, pač pa do prerazporejanja znotraj posameznih postavk. Na jezo tistih, ki so bili rebalansirani (cesta Trdobojci, na primer), in veselje onih, ki so bili uvrščeni na seznam želja (ceste Gradišče, Dolena, Soviče in Ljubstava). (Drobna zanimivost: očitno je nekdo v naši občini spet imel srečo na loteriji, saj je občina prejela 16 tisočakov davka od iger na srečo; tako da malo poškilite k sosedovim, ali so kar tako kupili nov avto!) Rebalans so svetniki že prej obravnavali na posameznih odborih, zato je bil po kratki razpravi potrjen. Nekoliko živahnosti je v sejno dvorano vnesla tema o vrtcu, kjer pa nazadnje ni bilo ja- sno, ali imajo prav tisti, ki trdijo, da so bili v vrtec sprejeti vsi otroci s čakalne liste, ali oni, ki trdijo, da je »njihova svakinja morala otroka vpisati v Pod-lehnik«. Kakorkoli že - tako na videmski kot leskovški lokaciji so v zvezi z vrtci potrebne še mnoge izboljšave, ki se jih na občini zavedajo, je povedal župan, in jih tudi odpravljajo oziroma bodo poskrbeli, da bodo odpravljene čimprej. Nadaljevanje seje pa spet -ekspresno (tako hitro je šlo, da je svetnica, ki je morala, kamor gre še cesar peš, zamudila najmanj dve glasovanji, če ne celo treh - pa ni manjkala dolgo!). Res pa je, da ni bilo na dnevnem redu nič usodnega (oziroma bodo kakšno posledico občani začutili kdaj pozneje, ko je ne bodo pričakovali), pač pa drobni sklepi o odpravi vsakdanjih težav. Potem pa -za slovo od štiriletne svetniške službe - še kozarček v Vidovi kleti (županova klet v občinski stavbi je zaradi visoke Dravinje dostopna v plavalni opremi ...). Z željo: veliko sreče na bližnjih volitvah! jš Podlehnik • Seja občinskega sveta Po dolgih letih končno Tudi občina Podlehnik se je po polnih desetih letih čakanja vpis (OPN). Veljaven bo predvidoma sredi oktobra in takrat bodo obč Svetniki so predlog OPN seveda potrdili soglasno, čeprav vse želje oz. pobude občanov niso bile upoštevane. Kot je pojasnil župan Marko Mau-čič, so imeli s pridobivanjem soglasij ministrstev kar nekaj težav, zlasti zaradi t. i. razpršene gradnje, ki je za haloško gričevje sicer tradicionalna. »Na koncu smo pravzaprav glede te razpršene gradnje našli skupen jezik s kmetijskim ministrstvom, ne pa z ministrstvom za infrastrukturo. Zato so bile nekatere pobude občanov za gradnjo zavrnjene. To je škoda, saj je že itak težko ohranjati poseljenost naših hribovitih Haloz.« Kot je še poudaril Ma-učič, so v epilogu pogajanj z ministrstvom največ napora usmerili v to, da so ohranili možnost opravljanja dejavnosti tudi v objektih oz. hišah: »Po mnenju ljubljanskih birokratov namreč vse dejavnosti sodijo v obrtne cone. To bi v praksi pomenilo, da si pri nas ne more nihče doma odpreti, recimo, šiviljske, frizerske ali avtomehanične delavnice. Na srečo smo te dejavnosti uspe- li ohraniti oz. zadržati v naseljih naše občine.« Sprejetje OPN pa so gotovo z veseljem sprejeli tudi tisti občani Podlehnika, ki jim bodo zaradi gradnje avtoceste porušili domove. »Konkretno gre za osem 'rušencev' in pet od teh bo zdaj končno lahko torek • 23. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 bo zmanjkalo 100.000 evrov 100.000 evrov; kljub povečanim obremenitvam zmanjšujejo nerešene sodne zaostanke, uspešni pa so tudi na področju alter- Foto: M. Ozmec Predsednik Okrožnega sodišča Andrej Zmauc: »Pričakujemo, da nam bo ob koncu leta samo za stroške sodnih postopkov zmanjkalo okoli 100.000 evrov.« nih zadev za 22,4 %, zmanjšanje vseh nerešenih zadev za 7,2 %, povprečni pričakovani čas reševanja zadev je bil 2,27 meseca, za vse zadeve pa 3,19 meseca.« Vedno več mediacij Mediacije kot alternativni način reševanja sporov so na Okrožnem sodišču uvedli že leta 2010. Žmauc pojasnjuje: »Ugotavljamo, da se jih stranke vse pogosteje poslužujejo. Na našem sodišču je bilo v lanskem letu v mediacijo od- stopljenih 237, od tega uspešno rešenih 169 zadev, kar je 71 %, medtem ko je bilo v prvi polovici letošnjega leta v mediacijo odstopljenih 118 zadev, od tega je bilo uspešno rešenih 78 zadev, kar je 66 % glede na pripad vseh zadev v mediacijo. Vsekakor je me-diacija učinkovita na vseh področjih sodnega reševanja sporov, na našem sodišču jo izvajamo v gospodarskih, družinskih ter klasičnih pravdnih in nepravdnih zadevah, pa tudi v izvršilnih zadevah, delitvenih postopkih in zapuščinskih zadevah.« Kot je še povedal Žmauc, je mediacija v obsegu do treh ur za stranke brezplačna, v družinskih zadevah je v celoti brezplačna, le v gospodarskih zadevah je plačljiva, in sicer 17 evrov za vsake začete pol ure mediacije in 135 evrov za morebitno sklenitev dogovora: »Sicer pa smo med prvimi sodišči v Sloveniji, ki postopek mediacije izvaja izven rednega delovnega časa. S tem želimo postopek približati LISTV^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana strankam in se prilagoditi tistim, ki jim je zaradi delovnih obveznosti otežen izostanek v dopoldanskem času. Na listi mediatorjev Okrožnega sodišča Ptuju je trenutno osem mediatorjev, ki so po izobrazbi univerzitetni di- plomirani pravniki, in dodatno še dva mediatorja, ki sta po izobrazbi univerzitetna diplomirana pedagoga in sta na listi za potrebe izvajanja družinske mediacije, poleg mediatorja. M. Ozmec Od tod in tam Qcenter praznoval Foto: Črtomir Goznik Ptuj ❖ Ptujski Qcenter je pred kratkim praznoval četrti rojstni dan. Vseh dvajset lokalov, kolikor jih trenutno deluje v Qcen-tru, je pripravilo zanimiv in pester celodnevni program za svoje kupce s posebnim poudarkom na ugodni ponudbi. Rojstnodnev-no torto pa je daroval Tuš. MG sprejet OPN ala med tiste, ki imajo končno sprejet občinski prostorski načrt ani lahko začeli tudi pridobivati gradbena dovoljenja. pridobilo gradbeno dokumentacijo ter si začelo graditi nove domove, za kar je skrajni čas,« je pokomentiral župan Maučič in še dodal: »Takoj ko bo OPN veljaven, pa bomo začeli postopek zbiranja novih pobud občanov in verjetno bomo že naslednje leto do poletja sprejeli nov oziroma dopolnjen OPN.« Sicer pa občino Podlehnik v skladu z zakonodajo čaka še sprejem novega odloka o komunalnem prispevku; slednjega mora namreč vsaka občina sprejeti na novo v roku pol leta po sprejemu novega OPN. Sm Prlekija • Ustanovljena nova kmetijska zadruga Za prodajo domačih proizvodov Mladi ljutomerski poslovneži so julija letos ustanovili kmetijsko zadrugo Samooskrba Pomurje, ki ji predseduje Niko Miholič. Foto: Črtomir Goznik Po njegovem mnenju zadruga združuje tradicijo ter moderne marketinške in poslovne metode, skupaj z ustanovitelji zadruge pa pogreša omenjene metode pri prodaji primarnih in sekundarnih kmetijskih proizvodov. S pomočjo zadruge naj bi se izboljšal položaj kmetov in kmetijstva. Doslej se je zadrugi priključilo trinajst članov, do konca letošnjega leta pa za včlanitev ni prispevka, s čimer želijo čim več kmetov spodbuditi, da se jim pridružijo. Po besedah Miholiča bodo pri svojem delu sledili svetovnim trendom, ki so v svetu zadružništvo zagotovo bolj razviti kot v Sloveniji. Promocija izdelkov bo potekala največ preko digitalnih medijev, kot so Facebook, Twitter in You-tube, posluževali pa se bodo tudi terenskih predstavitev. Posebnost zadruge je v tem, da članom omogoča pravičen odkup in takojšnje plačilo ter posredovanje njihovih izdelkov v prodajo trgovinskim poslovalnicam. Samooskrba Po-murje omogoča vključevanje vsakemu kmetovalcu, ki svoj odvečni pridelek želi prodati, pa naj gre za velike gospodarske subjekte, majhne lokalne kmetije ali t. i. vrtičkarje. Sodeluje lahko vsak, zadruga pa s svojo organiziranostjo omogoča članom nastop na trgu, česar le-ti s samostojnim delovanjem ne bi uspeli ali pa v bistveno manjšem obsegu. Ustanovitelji zadruge so prepričani, da bo poleg vseh prednosti za kmete zadruga prinašala tudi nova delovna mesta v pomurski regiji, kjer je stopnja brezposelnosti dokaj visoka. Prve pridelke so člani zadruge že posredovali na tržišče, kot prva jim je nasproti stopila trgovska mreža Mercator. Tako so proizvodi na stojnicah pod znamko Iz domačih krajev že na razpolago kupcem v nekaterih Mercatorjevih hipermarketih po Sloveniji. NŠ Predsednik zadruge Samooskrba Niko Miholič na eni izmed stojnic, kjer prodajajo pridelke s pomurskih kmetij. Foto: NS 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 23. septembra 2014 Ptuj • Hotel Modra opica - druga premiera v Mestnem gledališču Prvo sodelovanje z ljubljansko Dramo SNG Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in Mestno gledališče Ptuj sta združila svojo ustvarjalnost pri pripravi predstave Hotel Modra opica, ki je bila v petek, 19. septembra, premierno (in krstno) uprizorjena na ptujskem odru. Gre za prvo sodelovanje ptujskega gledališča z najuspešnejšim gledališčem na Slovenskem - Dramo SNG. Naslov »človeške komedije«, kot sta delo podnaslovila avtorja, režiser Miha Nemec in dramaturg Nejc Valenti Hotel Modra opica ne napove prave vsebine predstave, posvečene Ignaciju Borštniku, osebi, ki je trajno zaznamovala začetke slovenskega gledališča; Borštnikovo ime večina pozna po vsakoletnem srečanju gledališčnikov v Mariboru, poimenovano po njem (letošnje, 49., bo od 17. do 26. oktobra). V drami spremljamo čas pred prvo svetovno vojno, ko je bil Borštnik vodja takratnega slovenskega gledališča v Ljubljani (gledališka sezona 1913-1914); to je bilo pol leta pred prvo svetovno vojno ukinjeno, v prostore gledališča pa se je za štiri leta naselil kino s filmi vprašljive kakovosti. »Tudi danes živimo v kriznih časih in se marsikdaj počutimo kot nebodigatreba, kot je bilo pred sto leti. Sedanjost precej diši po takratnih dogodkih, čeprav se gledališčem sicer ni treba ravno truditi za obstoj, pač pa za to, da bi ostala to, kar smo,« je med drugim dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Direktor Drame Igor Samobor pa je poudaril usmerjenost svojega gledališča v odprtost, v sodelovanje z drugimi slovenskimi gledališči in omenil, da se predstava Hotel Modra opica ujema z usmeritvijo njihovega letošnjega repertoarja v obuditev spomina na veliko vojno. V predstavi nastopajo Gregor Bakovič (kot Ignacij Borštnik), Maja Sever (Zofija Borštnik), Veronika Drolc (gospa Češarkova), Alojz Svete (Fran Govekar), Rok Vihar (Etbin Kristan), Miranda Trnjanin (Cara Negri), Boris Mihalj (Ivan Štefe) in Zvone Hribar (Ivan Tavčar). Že seznam imen dramskih oseb kaže, da gre za zgodovinsko dogajanje, pove- Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference v Ptuju; od leve: dramaturginja Mojca Krajnc, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor, direktor MGP Peter Srpčič, režiser Miha Nemec, dramaturg Nejc Valenti, koreografi-nja Lea Jurišic (s hčerko), igralec Zvone Hribar in lektor Aljoša Arko zano s takratnim slovenskim gledališčem v Ljubljani in njegovim koncem leta 1914. Oprtost na zgodovinske osebe poudarja tudi izjemna podobnost med igralci in liki, ki jih upodabljajo, kar so mojstrsko izvedli kostumografinja Bjan- ka Adžic Ursulov ter masker-ke in lasuljarke Drame SNG; o njihovem mojstrstvu se lahko prepričamo tudi ob listanju po zanimivem in bogatem gledališkem listu. Ogled ptujske predstave je bil odličen gledališki dogodek. Zlasti lik gospe Češarkove, ki ga je vrhunsko upodobila Veronika Drolc, je pustil v gledalcu veličasten vtis. Tudi zoprnost Frana Govekarja (pač takšnega nam je šola pustila v spominu) je povsem prišla do izraza. Simpatijo sta pri gledalcih požela tudi zakonca Borštnik. Osebno me je nekoliko razočarala »svetovna kinoglumica« Cara Negri, zlasti v svojem plesnem delu; očitno so nas na Ptuju naši plesalci razvadili in nas dva migljaja z boki ne spravita v pretirano omamo. Občudovanja vreden je tudi ritem predstave, ki se proti koncu sprevrže v dirjanje pohotnih dedcev za na pol golo mladenko po odru in gledališkem parterju v slogu kakšne burleske iz začetnih obdobij svetovne kinematografije - simboličen prikaz, kako je iz gledališča v letu 1914 nastal kinematograf. In na koncu umiritev: zanimiv dialog med zakoncema Borštnik o njuni prihodnosti (za nas sedaj že preteklosti) in o tem, kaj bo zlasti Ignacij Borštnik pomenil za slovensko gledališko kulturo. Ljubljanska premiera predstave bo 10. oktobra. jš y <%> Zofija Borštnik - Zvonarjcva ■868-1948 Ena pruili slovenski h poklicnih lgralk:Sola!ase¡ev Pragi. Dekliški p ■ntc Zvonarjev» Žena, učenka i 1894. oba upu? llckTLlrk.imiri lliiko oigjiillii Imitacija Borštnika: radica se jima dw hčeri. .ililjimu Í11 sc zaposlili v Zagrebu, tam pa Zofija ostane le do itjoi. ko jo - njeno potovanje po agreliškcga gledališča Ivo] Ireljanovifodpusti odrih v Beogradu. Sofiji. O) ijeku, Mariboru, p,nudi v Zagrebu. 11*07 ponovno v l.juliljatii.a zaradi sporov ¡t ravnateljem Franom Govckariem Je čezirilct.iodicle, Vrncscnaorvisveinv- Ignacij Borštnik_______ 1858-1919 Gledališki in filmski Igralce. režiser,prevajalec, pedagog, kulturni delavec. Najprej lunini uradnik, nato. po zaslugi Ivana Hrikirja.kimuomogoü enoletno: Dunaju, pivi slovenski poklicni igralec. 1SS9 sc poroči z ZolijoTurfc {Zvonarjevo), 1892-1894 prvi rciiscr in igralec IJcJelncga gledališča v Ljubljani, ki od 189; deluje v 1 stavbi (današnja Opera); za otvoritev priredi in režita Veroniko DfjfirBko Josipa Jurčiča. Kot rciiscr (nieaova ic un a uprizoritev katcrcca od I bs novih del v slovenWini - Nora), Predstavo odlikuje neverjetna podobnost med igralci in osebami, ki jih predstavljajo. Etbin Kristan 1867-1955 Pisatelj, dramatik, prevajalce. novinar, politik, kulturni delavec. Kot novinar 1891 ustanovi in «reja časopis s kolesarsko tematiko llrvatsko-stovcnskicikli-sitt. ki izhaja dve leti. 1894/95 Llja Štirinajstdnevnik S|wn. glasilo za vse športne panoge, Kot borec za socialne pravice in eden prvih imclcktualcev v slovenskem delavskem giba tipi 1896 soust anovi Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in jo vodi do 1914, 1898 ustanovi strankarsko glasilo Udeči prapor, ki izhaja dvakrat na teden: ko 1911 postane dnevnik in sc preimenuje v Zarjo, je njen urednik. Ivan Tavčar ■851-1923 Pravnik. politik, pisatelj. Rojen v revni družini, kasneje sc, tudi po zaslugi poroke s Franje Košcniiii. povzpne v visoko družbo. ¿lan in dolgoletni vodja Narodno napredne stranke. Prvi predsednik Kluba slovenskih bici-klistov. pm slovenske kolesarke organizacije: ustanovitelj Pisateljskega podpornega dru-liva; soustanovitelj druživa l*ravnik in I}ru3tva slovenskih književnikov in časnikarjev.Clan ljubljanskega Dramatičnega društva {18S0-1SS1 tajnik, 1886-1902predsednik), ljubljanske ga Sokola (1895-1905 starosta) in itevilnih drugili društev. Foto:js Ptuj • Razstavišče gostilne Ribič Od rož do portreta V razstavišču gostilne Ribič so v petek odprli razstavo likovnice Mihaele Omla-dič iz Ptuja. Kot številni ptujski likovni amaterji se je tudi Mihaela Omladič s slikarstvom začela intenzivneje ukvarjati v tretjem življenjskem obdobju. »Njena dela kažejo, kako je z leti zelo napredovala,« je ob odprtju razstave poudaril mentor ptujskih likovnikov prof. Jože Foltin. Sprehod po razstavi nas popelje od cvetnih tihožitij preko krajin do portretov, ki so za likovnico značilni v zadnjem času. K odprtju so Mihaelo Omla-dič pospremili številni likovni prijatelji, ptujski župan in predsednica likovne sekcije dr. Š. Cobelj Anka Kolarič, z glasbo in pesmijo pa je dogodek popestril Mirko Jaušovec. jš Foto: Črtomir Goznik Mihaela Omladič razstavlja v gostilni Ribič. Ptuj • Dan brez avtomobila Avto nam v povprečju služi štiri odstotke časa fiti^llf * 11 « i i ^ ML • * Up 4 tt^mrr^^nkkfe SMm i.' í i i/vMl • m é !,§ *< »¡¿UfllB J¡ s Í1 «IB^r /tntSEmM^^^^ MB^i i ■ j Foto: Črtomir Goznik MO Ptuj je tudi letos organizirala tradicionalni dan brez avtomobila v okviru letošnjega evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal pod naslovom Naše ulice, naše odločitve. S tem se je pridružila drugim 35 slovenskim občinam, ki skušajo svoje prebivalce preusmeriti z avtomobila na kolo. Po nekih raziskavah naj bi avtomobil v povprečju služil namenu le štiri odstotke časa, v preostalem času je parkiran. Najbolj navdušeni kolesarji, teh je iz leta v leto več, ob občanih MO Ptuj se akciji pridružujejo udeleženci iz drugih občin Spodnjega Podravja, so prevozili že znano traso od Mestnega trga do Rance in nazaj z vmesno postajo na Ranci, kjer sta jih čakali malica in pijača. Najmlajši pa so se preizkusili na varnostnem poligonu, ki so ga postavili na Mestnem trgu. MG Ptuj • Razstavišče v Delavskem domu Grajske igre v slikah Člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj in društva Ce-sarsko-kraljevi Ptuj so združili moči in v Delavskem domu Franca Krambergerja v četrtek, 18. septembra, pripravili razstavo Grajske igre. Skupno prireditev, na kateri so se predstavili likovniki in plesalke društva CK Ptuj -sekcija Graziosa, so imeli doslej že tretjič - po Q-centru in minoritskem samostanu sedaj še v Domu F. Krambergerja. Tudi tretja razstava je nastala ob sodelovanju z mentorjem likovnikov Jožetom Foltinom in predsednikom društva CK Ptuj Radom Škrjancem. Izbrana dela na temo grajskih iger v različnih tehnikah razstavljajo: Nada Ivančič, Mihaela Omla-dič, Bernardka Kos, Bogomir Jurtela, Jože Ekart, Rozalija Hojnik, Anica Zupanič, Nada Vrabl, Jožica Fideršek, Anka Kolarič in Anica Zajšek. Razstava bo na ogled do 13. oktobra 2014. jš Foto: Črtomir Goznik Utrinek z odprtja razstave v domu Franca Krambergerja Rokomet Velenjčani na Hardeku dokazali premoč Stran 12 Rokomet Tekma v Veliki Nedelji reklama za rokomet Stran 12 Nogomet Dober obet pred derbijem s Krškim Stran 13 Boks Povezava Dejan Zavec -Lou DiBella Stran 13 Bodybuilding Boštjan Renko prvi v Avstriji Stran 14 Nogomet Ormožani v derbiju ugnali Gerečjo vas Stran 14 iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik RADIOPTUJ «« a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 9. krog Točka za prekinitev neugodne tradicije ZAVRČ: Ranilovič, Sambolec, Kristic, Datkovic, Dedic, Šafaric, Dugolin, Matjašič, Polič (od 69. Brdar), Antolek (od 59. Kelenc), Kresinger. Trener: Željko Oreho-vec. GORICA: Simčič, Širok, Va-nin, Modolo, Enow, Pasqualini, Venturim (od 64. Innocenti), Ve-trih, Žigon (od 84. Džuzdanovic), Majcen (od 70. Makinwa), Henty. Trener: Luigi Apolloni. Goričani so bili v pretekli sezoni za Zavrčane prava nočna mora, saj so slavili na vseh štirih medsebojnih tekmah. Prav prekinitev te tradicije je bila glavno vodilo domačega stratega Željka Orehovca pri oblikovanju začetne enajste-rice, v kateri se je znašel tudi povratnik po poškodbi Boris Sambolec - igral je na mestu bočnega branilca. Na klopi za rezerve je obsedel Doris Kelenc. »To zanj ni kakšna kazen, saj je doslej odigral praktično vse tekme sezone. Trenutno je v nekoliko slabši formi, zato ga želim spočiti in bolje pripraviti za naslednje obračune, ki si bodo sledili drug za drugim,« je pojasnil Orehovec. Gostje so na Ptuj pripotovali z okrepljeno zasedbo, saj se je ekipi priključilo nekaj zelo kakovostnih novincev iz Parme, med njimi je bil posebej zanimiv spretni in robustni napadalec Isoken Ezekiel Henty. Prve minute so minile v boljši igri domačinov, ki so si najlepšo priložnost priigrali v 15. minuti. Takrat je po dolgi podaji Krističa Kresinger z glavo lepo nastavil žogo za Poliča, ta je neoviran z 11 metrov streljal »iz prve«, vendar natančno v naročje vratarja Simčiča. Po 20 minutah so niti igre v svoje roke začeli prevzemati Goričani, vendar si izrazitih priložnosti vse do 41. minute niso ustvarili. Takrat pa je Henty na boku pre-igral Datkoviča in podal v sredino, kjer so domači branilci uspeli blokirati strel Široka, v nadaljevanju akcije pa je do strela z glavo še enkrat prišel Širok, z atraktivno parado pa se je izkazal domači vratar Ra-nilovič. V glavni vlogi vratar Ranilovič V 2. polčasu so prvi za-pretili Goričani, a je Žigo-nov strel Ranilovič zaustavil. Novo nevarno akcijo je za goste v 58. minuti izpeljal Henty, a se je domači vratar znova izkazal. Minuto zatem Nogomet • 1. SNL PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 9. KROGA: Zavrč - Gorica 0:0; Luka Koper - Maribor 1:2 (1:1); strelci: Žibert 34.; Derviševic 45., Tavares 77. Rdeči karton: Rajčevič 76./Maribor; Celje - Rudar 1:1 (1:0); strelca: Ogbemudia Omoregie 31.; Jelic 80.; Domžale - Olimpija 0:0; Krka - Radomlje 0:0. 1. DOMŽALE 9 8 1 G 12:G 2S 2. OLIMPIJA 8 S 3 G 13:3 18 3. MARIBOR 8 6 G 2 14:9 18 4. ZAVRČ 9 S 1 3 9:1G 16 5. CELJE 9 4 3 2 13:S 1S 6. LUKA KOPER 9 4 G S 11:12 12 7. RUDAR 9 3 1 S 1G:13 1G 8. GORICA 9 1 3 S 8:9 6 9. KRKA 9 1 1 T 72G 4 10. RADOMLJE 9 G 1 8 6:22 1 Najboljši strelci: 5 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 4 zadetki: Nik Omladič (Olimpija); 3 zadetki: Aleksandar Rodic (Olimpija), Benjamin Verbič, Valon Ahmedi, Sunny Ogbemudia Omoregie (vsi Celje), Ivan Firer (Rudar Velenje). Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Tekma je bila trda, na koncu pa moramo biti zadovoljni z osvojeno točko. Pred sezono smo se zavedali, da moramo igrati bolje v obrambi, kar nam zaenkrat lepo uspeva. V napadu imamo večje težave, težko prihajamo do priložnosti in tudi proti Gorici je bilo tako. Vem, da si privrženci Zavrča želijo atraktivnejše in učinkovitejše igre, a za zdaj je to naša realnost. Stremeli bomo k napredku, a za to je potreben čas.« Boris Sambolec, Zavrč: »Pričakovali smo izenačeno srečanje, saj je ekipa Gorice slabo startala in sedaj lovi priključek s sredino lestvice. Jasno je bilo, da so prišli na Ptuj iskat tri točke, zato smo se organizirano branili. Za napadalne akcije je bilo malo prostora, zato tudi ni bilo veliko priložnosti. Tekma za gledalce ni bila najboljša, a vseeno upam, da so bili zadovoljni z našo borbenostjo. Sam sem prvič igral na bočnem položaju: vzamem to, kar je ponujeno in poskušam odigrati najbolje, kar znam.« Luigi Apolloni, trener Gorice: »Igrali smo s tekmecem, ki je dobro organiziran in ima nekaj dobrih igralcev, ki so mi bili v igri zelo všeč. Vedeli smo, da nas bo čakala zelo težka tekma in to se je na ne preveč dobrem igrišču tudi pokazalo. Moji ekipi se vidi, da imamo težave v zaključkih akcij in to bomo morali na naslednjih tekmah popravit. Tokrat smo imeli kar nekaj priložnosti, iz katerih nismo zadeli, zato tudi nismo mogli zmagati.« Foto: Črtomir Goznik Boris Sambolec in Nikola Šafarič (Zavrč, rumena dresa) sta družno ustavljala Luka Majcna (Gorica). je v igro vstopil Doris Kelenc, vendar ni bistveno spremenil poteka dvoboja. Igra je še naprej potekala med obema kazenskima prostoroma, bistveno preveč je bilo tudi napak pri oddajanju žoge. Nekaj je k temu pripomoglo razmočeno igrišče, a večji del gre na račun pomanjkanja koncentracije igralcev. To je s svojimi sumljivimi odločitvami dodatno krhal sodnik Dejan Balažič iz Ljubljane, ki je kljub športni igri pokazal kar sedem rumenih kartonov (pet domačinom), vse v drugem polčasu. Gostje so dve najbolj zreli priložnosti zapravili v zaključnem delu tekme: v 85. minuti je prosti strel Hentyja s 17 metrov zaustavil Ranilovič, ki je bil uspešnejši tudi v dvoboju ena na ena istih igralcev v zadnji minuti sodnikovega podaljška. 1. SNL, 10. krog: Zavrč - Celje, sreda, 24. septembra, ob 16.00 na Ptuju Prav domači vratar je najbolj zaslužen, da je Zavrč pred približno 60O gledalci na ptujskem Mestnem stadionu vpisal novo točko. Tekmo je spremljalo kakšnih 600 gledalcev Jože Mohorič V krogu derbijev malo zadetkov in veliko remijev Zaključni krog prve četrtine prvenstva si bomo zapomnili po nizkem številu zadetkov, saj jih je bilo na petih tekmah doseženih le pet. V dosedanjih osmih krogih smo videli le tri remije, tokrat pa samo v tem krogu štiri. Kar trije obračuni so se končali z najmanj popularnim izidom 0:0. Tega sta v derbiju doslej neporaženih ekip zabeležila tudi Domžale in Olimpija. Gostje so si predvsem v prvem delu priigrali kopico zrelih priložnosti, imeli so tudi enajstmetrovko (Omladič), a je domači vratar Nejc Vidmar tudi tokrat ostal nepremagan. To je že deveta zaporedna prvenstvena tekma, na kateri Domžalčani niso prejeli zadetka! Brez zadetkov se je končal tudi derbi začelja, v katerem sta se v dolenjski prestolnici merila Krka in Radomlje. S tem so novinci v 1. ligi osvojili sploh prvo točko v tem prvenstvu. Najboljši igralec tekme je bil domači vratar Tomislav Pelin, ki je ubranil vsaj tri 100-odstotne priložnosti Radomljanov. Derbi Šaleške doline je potekal na Areni Petrol, kjer je gostoval Rudar. Celjani so bili pred 1000 gledalci boljši v 1. polčasu, ko so tudi prišli do vodstva, v drugem pa so se pobrali tudi Velenjčani. Izenačujoči gol sta pred koncem tekme zrežirala Ivan Firer (asistenca) in Dragan Jelič (strelec). V dresu Rudarja je znova zaigral Damjan Trifkovič, ki je v zadnji sezoni nosil dres Olimpije. Najbolj zanimiv obračun kroga so gledalci spremljali na Bonifiki. V derbiju lani prvo- in drugouvrščene ekipe prvenstva so imeli Koprčani vse možnosti za zmago (pri rezultatu 1:1 so imeli enajstmetrovko in igralca več), a so se vijoličasti s pomočjo Handanoviča in Tavaresa na šampionski način rešili iz te zagate. Oznake derbi ni imelo le srečanje Zavrč - Gorica, kjer pa - podobno kot na derbiju neporaženih in derbiju začelja - ni bilo zadetkov ... JM V sredo na Ptuju s Celjani Prvoligaši bodo prvenstvo nadaljevali v pospešenem ritmu, saj bodo že v sredo srečanja 10. kroga - s tem se začenja druga četrtina prvenstva. Zavrč bo na Ptuju gostil ekipo Celja, ki so jo v Celju v 1. krogu nekoliko presenetljivo ugnali. »Celje je odlično moštvo, ki ima v svojih vrstah kopico mladih in hitrih igralcev, ki bi lahko igrali v vsaki ekipi 1. lige. Ogledal sem si njihovo zadnje srečanje proti Rudarju, v katerem so se predstavili kot uigrana celota. Mi se jim bomo poskušali zoper-staviti s trdno igro v obrambi, v napadu pa si želim kakšen preblisk naših igralcev več. Meni točka ne pomeni veliko, želim si zmagovati,« je napoved za tekmo s Celjem podal Željko Orehovec, ki bo v sredo lahko znova računal na Lovra Cveka (odslužil je kazen rumenih kartonov) in Karla Težaka (vrača se po poškodbi). Nogomet Slovenci v Kidričevem visoko ugnali TUrke TURČIJA - SLOVENIJA 0:5 (0:2) STRELCI: Mlakar 21., z 11 m, 22., 46., z 11 m, 58., Kene 80. SLOVENIJA: Čoralič, Rom, Ogrinec, Pišek, Cvjetičanin, Novak (od 56. Kene), Valenčič, Žižek (od 53. Hrovat), Mlakar, El-šnik (od 72. Petrovič). Selektor: Igor Benedejčič. Mlada slovenska reprezentanca U-17 je pod vodstvom selektorja Igorja Benedejčiča uspešno začela uvodni krog kvalifikacij za nastop na EP, ki bo naslednje leto v Bolgariji. Mladi Slovenci so v Kidričevem ugnali vrstnike iz Turčije. V isti skupini nastopata še ekipi Portugalske in Severne Irske, v nadaljevanje se uvrstita najboljši dve. V naši izbrani vrsti je blestel Domžalčan Jan Mlakar, ki je zabil kar štiri zadetke. Gre za najboljšega igralca te generacije, ki je že podpisal pogodbo z italijansko Fiorentino. Med izbranci selektorja Benedejčiča sta bila tudi Timi Max Elšnik in Dejan Petrovič, igralca Aluminija. JM Zavrč - Gorica 0:0 12 Štajerski Šport torek • 23. septembra 2014 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 3. krog . Velenjčani na Hardeku dokazali premoč Jeruzalem - Gorenje 17:34 (11:16) JERUZALEM: Bratanovič (7 obramb), Šutalo, Balent (3 obrambe); Topolovec, Kolman-čič 1, Bogadi 1, Kocbek 4 (1), Radujkovic, Čudič 7 (1), Rajšp 2, Gregorc 1, Grizolt, Mesaric, Veselko 1, Petrovič. Trener: Saša Prapotnik. GORENJE: B. Buric (8 obramb), Ferlin (11 obramb - 2 x 7 m); Bo-žovič, Medved 6, S. Burič 4, Szy-ba, Skube 1, Špende 1 (1), Gol-čar 3, Šoštarič 8, Papež 1, Kleč 2, Dobelšek, Gams 3, Nosan 1, Dujmovič 4 (3). Trener: Ivan Vajdl. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Gorenje 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Gorenje 14 minut. IGRALEC TEKME: Mario Šoštarič (Gorenje Velenje). Tekmo Jeruzalema in Gorenja je na Hardeku spremljalo okrog 350 gledalcev. Po pričakovanjih so do novih točk prišli velenjski rokometaši, ki so odpor Ormožanov zlomili v 2. polčasu. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorenja (rumeni dresi) so bili premočni za Ormožane (z žogo Jure Kocbek). Ivan Vajdl, trener Gorenja Velenja: »Na začetku naši igralci v obrambi niso bili dovolj zbrani, kar so izkoristili domačini in po-vedli z dvema zadetkoma prednosti. Ko smo se zbrali, smo hitro našli pravo pot do pričakovane zmage. Sam pa nisem zadovoljen z našo igro: bojim se, da fantje na prelahek način jemljejo slovensko ligo. Je pa res, da v slovenski ligi nimamo težkih tekem, razen srečanj proti Celju in Mariboru.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Kljub visokemu porazu nisem razočaran z igro do 50. minute. Obramba je bila solidna, kar nas veseli za tekme, ki so pred nami. Vzdušje na tekmi je bilo pravo in upam, da nas navijači proti Izoli podprejo v še večjem številu. To si naši mladi fantje zaslužijo. Mi pa obljubimo, da se bomo borili po svojih najboljših močeh in da bomo vknjižili novi dve točki.« V prvem delu tekme so se gostitelji dobro upirali gostom do izida 11:l3. Če bi bili Ormožani natančnejši pri zaključnih strelih, bi lahko bil izid še ugodnejši. Vratar Gorenja Benjamin Buric je do odmora zbral 8 obramb, še boljši je bil v 2. polčasu Klemen Ferlin, ki je popolnoma pokopal vse ormoške upe o čudežu. Bivši Rokomet • 1. B SRL (m), 1. krog Odlična reklama za rokomet Velika Nedelja Carrera Optyl -Drava 26:31 (11:17) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 4, Kaučič, Bombek 2, Meško 2, Mavrič 2, Bezjak, Štefičar 10, Preac (15 obramb), Kneževič, Klemenčič (1 obramba), Lorenčič, Cimerman 2, Vu-kan 4, Šerod, Hojžar. Trener: Tomi Matjašič. DRAVA PTUJ: Šulek, Verdenik 2, Jensterle 3, Čeh 3, Bračič, Maroh 4, Požar 1, Fridrih, Sabo 1, Hrupič 7, Jerenec 2, Lesjak 6, Šalamun, Žuran 2, Belec. Trener Uroš Šerbec. Po katastrofalni minuli sezoni so pri velikonedeljskem B-ligašu z mešanimi občutki pričakovali prihajajočo sezono. Tudi pri žrebu niso imeli srečne roke, saj so že na prvi tekmi gostili sosede s Ptuja, ki so eni od najresnejših kandidatov za sam vrh lestvice. Začetek tekme je bil zaradi velike nervoze domačih igralcev povsem v znamenju gostov. Ti so izkoriščali napake domačih in takoj na začetku povedli za tri gole ter si že v 12. minuti priigrali lepo prednost - 2:8. Domači Tomi Matjašič, trener Velike Nedelje: »V prvem krogu smo si želeli kakšnega lažjega tekmeca, a sem kljub temu rekel fantom, da se je treba maksimalno potruditi. Odločitev o zmagovalcu je padla že v prvem polčasu, čeprav smo se uspeli v nadaljevanju približati tudi na tri zadetke zaostanka. V naši ekipi se je poznala neizkušenost in občasna zaletavost, kljub temu pa je napredek viden. Tekma je bila sicer na nivoju derbija, zelo športna, z veliko dinamike in z odličnim vzdušjem na tribunah.« Uroš Šerbec, trener Drave: »Na začetku prvenstva je zmaga vedno dobrodošla. Tekmo smo začeli zares odlično, tako kot si vsi skupaj želimo. Celoten polčas je bil za nas na visokem nivoju, le zadnje tri minute je igralcem koncentracija nekoliko padla -morda so že preveč razmišljali o visoki prednosti. Domačini so to začutili in se vrnili v igro, zaradi česar smo imeli v 2. polčasu kar velike težave. Z igro v 2. delu nisem zadovoljen, igrali smo premalo agresivno v obrambi, predvsem odličnemu Štafičarju smo puščali preveč prostora na zunanji poziciji. Mojim fantom čestitam za zasluženo zmago, domačinom pa za zelo borbeno in nepopustljivo igro.« igralec Trima je zbral kar 11 obramb. Z nekaj atraktivnimi potezami so Velenjčani tekmo končali z delnim izidom 7:0 (17:27 in 17:34). Pri Jeruzalemu je svoje sposob- nosti znova dokazal kapetan Bojan Čudič, perspektivo pa 18-letni Jure Kocbek, ki je dosegel štiri zadetke. Pri gostih sta izstopala oba vratarja, v 2. polčasu pa tudi krilna 1. NLB Leasing liga REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 17:34 (11:16), Celje Pivovarna Laško - Sviš Ivančna Gorica 48:19 (22:6), Krka - Riko Ribnica 23:27 (10:11), Trimo Trebnje - Krško 34:19 (12:9), Maribor Branik - Loka 2012 29:26 (15:10), Istrabenz Plini Izola - Slovenj Gradec 2011 30:31 (17:17), Sevnica - Slovan 24:28 (11:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6 2. GORENJE VELENJE 3 3 0 0 6 3. RIKO RIBNICA 3 3 0 0 6 4. TRIMO TREBNJE 3 2 0 1 4 5. MARIBOR BRANIK 3 2 0 1 4 6. SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 4 7. SLOVAN 3 2 0 1 4 8. ISTRABENZ P. IZOLA 3 1 0 2 2 9. KRKA 3 1 0 2 2 10. J ERUZ. ORMOŽ 3 10 2 2 11. LOKA 2012 3 1 0 2 2 12. SEVNICA 3 0 0 3 0 13. KRŠKO 3 0 0 3 0 14. SVIŠ IVANČNA G. 3 0 0 3 0 igralca Niko Medved ter Mario Šoštarič, ki sta v pol ure igre skupaj dosegla kar 14 zadetkov. V 4. krogu v soboto, 27. septembra, na Hardek prihajajo Izolčani in tukaj bo ekipa Jeruzalema napadla prepo-trebne točke. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Ekipi Velika Nedelja Carrera Optyl in Drava Ptuj sta na uvodu novega prvenstva v 1. B SRL prikazali dobro predstavo, v kateri so uživali tudi številni gledalci. trener Tomi Matjašič je vzel minuto odmora, vendar se tudi po tem v igri domače ekipe ni kaj dosti spremenilo. Tako so gostje v 24. minuti vodili že za +10 (6:16). Visoko vodstvo jih je nekoliko uspavalo in do svoje priložnosti so prišli tudi domačini. Odlično so jo izkoristili in z delnim izidom 5:1 do konca polčasa občutno znižali visok zaostanek. Domači so tudi v nadaljevanju tekme igrali zelo dobro in visoko vodstvo gostov se je počasi topilo. Ob bučni podpori svojih navijačev in odlični igri so se v 45. minuti uspeli približati na zaostanek treh zadetkov (17:20). Ob tem so imeli še napad in priložnost za popoln preobrat tekme, a je gostujoči vratar Belec odlično zaustavil strel domačega krožnega napadalca. Kriznih minut gostov je bilo s tem konec in tekmo so uspešno pripeljali do konca in se veselili prvih točk v novem prvenstvu. Pri tem so uveljavili svojo kakovost in tudi kanček več izkušenj. Po koncu tekme sta bili obe ekipi za prikazano predstavo nagrajeni z aplavzom. Kljub porazu domači niso razočarali, sebi in svojim navijačem pa so dokazali, da zmorejo. Trdo delo na treningih se je splačalo in s takim delom bodo tudi v prihodnosti zagotovljene zmage ter veselje v garderobi in na tribunah. JM Moškanjci-Gorišnica - Brežice 22:28 (11:16) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 4, Ranevski 6, Valenko 5, Kovač 1, Zorli 1, Sok 1, M. Be-drač 3, Firbas 1, Balas, Lukaček, T. Bedrač, Žuran, Škorc, Vese-njak, Tement, Mendaš. Trener: Sebastjan Oblak. 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 26:31, Moškanjci-Gorišnica -Brežice 22:28, Črnomelj - Dol Tki Hrastnik 24:25, Škofljica Pekarna Pečjak - Radeče Mik Celje 30:27, Mokerc Ig - Herz Šmartno 20:29, Dobova - Cerklje 35:18, Grosuplje - Koper 2013 33:38. Uvodni krog novega prvenstva je ekipi Moškanjcev-Gori-šnice namenil Brežice. Gostje so se na Štajerskem predstavili kot hitra in disciplinirana ekipa, ki ve, kaj hoče, v veliki meri pa so jim pri tem pomagali domačini, ki v petek niso imeli ravno svojega dne. Veliko je bilo napak, tako v fazi obrambe kot napada in varovance Sebastjana Oblaka čaka še precej dela. Že uvod srečanja je nakazal, da to ne bo večer rumeno-čr-nih, saj so gostje že v 5. minuti vodili 0:4. Tudi v nadaljevanju je bilo podobno, Brežičani so držali prednost treh ali štirih zadetkov, domačini pa se jim nikakor niso mogli približati. V sami končnici prvega dela so Posavci ušli celo na +6 (10:16), kar je bila izenačena najvišja prednost na tekmi. Tudi v nadaljevanju se domačinom ni godilo kaj bolje. V napadu je bilo ogromno izgubljenih žog in tudi obramba ni ravno slovela po svoji trdnosti. V 38. minut je bilo 15:21. Ru-meno-črni so se v 47. minuti sicer približali na -3 (19:22), po tem ko je dvakrat zapored zadel Petek, toda na drugi strani je z enako mero vrnil Lipej in srečanje je bilo odločeno. tp Tenis • Blaž Rola Veic izkoristil ponujeno Teniška sezona se počasi približuje koncu in praktično vsi najboljši igralci sveta so v tem času na kratkih pripravah na dvoranski zaključek sezone. Tudi Blaž Rola ima za sabo zelo naporen ritem nastopov na turnirjih po vsem svetu, zato je utrujenost že precej velika. To se je najbolje pokazalo v četrtfinalu challenger turnirja v Trnavi na Slovaškem, v katerem se je meril s 26-letnim Hrvatom Antoniem Veicem (224.). Z Veicem se je Blaž letos enkrat že meril: v Panami ga je gladko odpravil v dveh nizih. Na začetku petkovega dvoboja na glavnem igrišču v Trnavi se je zdelo, da se bo zgodba ponovila, saj je Blaž povsem prevladoval in si priigral prednost 5:2 (lahko bi bilo tudi 5:0, saj je imel vsaj eno break priložnost v vsaki igri na servis Veica). Ko bi moral pri rezultatu 5:3 niz končati na svoj servis, pa so se pojavile težave. Najprej je Veic povedel 0:40, a se je Blaž še uspel vrniti v igro in si je v nadaljevanju priigral tri žogice za vodstvo 1:0 v nizih. Pri vseh se je slabo odzval, Veič pa je kasneje izkoristil peto break priložnost za znižanje na 4:5. S številnimi neizsiljenimi napakami je Rola Hrvatu v nadaljevanju praktično sam omogočil možnost za zmago in ta je ponujeno tudi izkoristil. Tako je tri leta starejši tekmec dobil sedem iger zapored (od 5:2 za Rola, do 5:7, 0:2), s katerimi je imel odprto pot do uvrstitve v polfinale. Rola je še zmogel izenačenje na 3:3 v 2. nizu, a je znova zapored izgubil tri igre ... Veič je v polfinalu na krilih zmage proti Rolu ugnal še 7. nosilca, Madžara Martona Fu-csovicsa (142.), v finalu pa je moral priznati premoč 5. nosilcu, Avstrijcu Andreasu Haiderju-Mau-rerju (113.). Blaž bo ta teden nastopal na 42 tisoč evrov vrednem challenger turnirju v romunskem Sibiu, kjer bo 1. nosilec. V 1. krogu se bo pomeril z Moldavcem Radom Albotom (189.), ki se je v Trnavi prebil vse do polfinala. JM Challenger turnir v Trnavi na Slovaškem: 1. krog: Rola (2.) - Ulad-zimir Ignatik (Belorusija) 6:7(5), 7:5, 6:4; 2. krog: Rola (2.) - Filippo Volandri (Italija) 6:6:3, 6:2; četrtfinale: Rola (2.) -Antonio Veic (Hrvaška) 5:7, 3:6. torek m 16. septembra 2014 Šport Štajerski 13 Namizni tenis • 1. SNTL (m) Peršolja in soigralca premočni za novince 1. SNTL (m) REZULTATI 2. KROGA: Letri-ka - Šternmatik Cirkovce 5:1, Kema Puconci I - Mengeš 5:1, Zavarovalnica Maribor - Kema Puconci II 5:1, Ilirija - Olimpija 5:0, Krka - Arrigoni Izola 5:2. 1. MARIBOR 2 2 0 4 2. KEMA I 2 2 0 4 3. LETRIKA 2 2 0 4 4. KRKA I 2 2 0 4 5. I LIRIJA 2 112 6. CIRKOVCE ŠTERNMATIK 2 112 7. KEMA II 2 0 2 0 8. MENGEŠ 2 0 2 0 9. OLIMPIJA 2 0 2 0 10. ARRIGONI 2 0 2 0 Letrika - Šternmatik Cirkovce 5:1 Petrovčič - Kocuvan 3:0 (6, 4, 10), Peršolja - Koban 3:1 (-10, 7, 10, 6), Tomše - Piljak 3:1 (6, -6, 9, 9), Peršolja - Kocuvan 3:0 (7, 10, 7), Petrovčič - Piljak 0:3 (-5, -4, -10), Tomše - Koban 3:0 (7, 7, 7). Igralci Cirkovc so se v 2. krogu odpravili na gosto- vanje v Šempeter pri Novi Gorici, kjer so se pomerili z ekipo Letrike. Obe ekipi sta v 1. krogu slavili, zato je bilo pričakovati zanimiv dvoboj. Moč domače ekipe sloni predvsem na 19-letnem Ludviku Peršolji, enem najboljših igralcev v Sloveniji, ob njem sta še 27-letni Janez Tomše in veteran, 35-letni Janez Pe-trovčič. Gostje so v prvih treh dvobojih nekajkrat zapretili, Ko-ban in Piljak sta tudi osvojila po en niz. Domačini pa so v vseh odločilnih trenutkih ostali zbrani in so vse tri dvoboje v tesnih končnicah nizov obrnili v svoj prid. S tem so si bistveno olajšali pot do končne zmage, kar jim je v nadaljevanju tudi uspelo. Edino točko za goste je dosegel Danilo Piljak, ki je ugnal Pe-trovčiča, vse drugo je odšlo na stran Primorcev ... Ti so ob »veliki trojici« - Krki, Kemi in Mariboru - ostali edina ne-poražena ekipa. Jože Mohorič Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Brez prask tudi iz Ruš 2. SKL vzhod (ž) REZULTATI 2. KROGA: Ruše - Drava 1:7, Korotan - Fužinar 2:6, Slovenj Gradec - Šoštanj 6:2, Komcel - Remoplast 2:6, Brežice - Nafta 1. DRAVA PTUJ 2 2 0 0 14:2 4 2. REMOPLAST 2 2 0 0 12:4 4 3. FUŽINAR 2 2 0 0 12:4 4 4. SLOV. GRADEC 1 1 0 0 6:2 2 5. KOROTAN 2 1 0 1 7:9 2 6. BREŽICE 1 0 0 1 1:7 0 7. KOMCEL 2 0 0 2 5:11 0 8. ŠOŠTANJ 2 0 0 2 4:12 0 9. RUŠE 2 0 0 2 3:13 0 10. NAFTA 0 0 0 0 0:0 0 Ruše - Drava Ptuj 1:7 (2954:3123) DRAVA PTUJ: Maja Pavlovič 562, Nada Fridl 533, Ivanka Plajnšek 469, Snežana Planinc 480, Marina Kramberger 541, Selena Bombek 538. Ptujske kegljačice so v Rušah pričakovale izenačen obračun, a so suvereno zmagale z rezultatom 7:1. Tokrat je bilo v ekipi šest igralk, ki so nastopile kot povezana celota, ta pozitivna energija pa se je poznala tudi na sami kegljaški stezi. Najmlajša članica Maja Pavlovič je dosegla posamezno točko in je med vsemi podrla največ kegljev, saj se je njej rezultat ustavil pri zelo dobri številki 562 podrtih kegljev. Kapetanka ekipe Nada Fridl je podrla 533 kegljev, točko pa je izgubila v zadnjih metih, saj je tekmica podrla šest kegljev več. Povratnica v ekipo Ivanka Plajn-šek počasi prihaja v tekmovalno formo, kljub nekoliko skromnejšemu rezultatu pa je ekipi priigrala točko. Podobno velja tudi za Snežano Planinc. V zadnji menjavi sta svojo konstantnost pokazali še Marina Kramberger in Selena Bombek. Ptujčanke so bile skoraj 200 kegljev pred Rušankami tudi v skupnem seštevku, zato zmaga ni bila vprašljiva. Tretjo zmago v nizu bodo Ptujčanke napadale v soboto ob 13 30, ko se bodo na domačem kegljišču Deta centra pomerile e ekipo Komcelja. David Breznik Squash Veržejka v osvojila 3. Letošnja slovenska članska prvakinja v squashu Sara Roj-ko iz Veržeja (Point klub) je zabeležila izvrsten mednarodni uspeh. Na tekmovanju za pokal Beograda je v skupini A med igralkam iz petih držav osvojila odlično 3. mesto. Rojnikovo je v polfinalu pre- Beogradu mesto magala grška prvakinja Maria Evgerr (2:3), v boju za »bron« pa je bila Veržejka uspešnejša od prvakinje Srbije Lane Prokic (3:1). Naslednji turnir v Beogradu bo prihodnji mesec, kamor je organizator Saro Rojnik že povabil. NŠ Nogomet • 2. SNL Dober obet pred derbijem s Krškim Dravinja Kostroj -Aluminij 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Topolo-vec (19.), 0:2 Vindiš (90.). DRAVINJA KOSTROJ: Klevže, Borenovic (od 48. Kotnik), Klokočovnik, Gaber, Černec, Lešnik (od 16. Gosak), Čakš, Alenc (od 72. Brglez), Hribernik, Vezjak, Pristovnik. Trener: Simon Sešlar. ALUMINIJ: Murko, Medved, Cesar, Lonzaric, Topolovec, Krljanovic, Pe-čovnik, Škoflek (od 88. Podbrežnik), Bizjak (od 64. Horvat), Vrbanec (od 84. Vindiš), Nunic. Trener: Damijan Romih. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so se v soboto odpravili na gostovanje v Slovenske Konjice, kjer je v deževnih dneh posebej težko kontrolirati žogo in igrati tehnično dovršeno igro. Poleg tega so domači 2. SNL REZULTATI 7. KROGA: Dravinja Kostroj - Aluminij 0:2 (0:1), Krško - Ankaran-Hrvatini 2:1 (1:1), TKK Tolmin - Šenčur 3:2 (3:1), Triglav Kranj - Farmtech Veržej 4:2 (1:1), Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:5 (0:2). 1. KRŠKO 6 5 1 0 13:6 16 2. ALUMINIJ 6 5 0 1 13:2 15 3. TKK TOLMIN 6 4 0 2 13:7 12 4. TRIGLAV KRANJ 6 4 0 2 14:9 12 5. FARMT. VERŽEJ 6 2 1 3 12:13 7 6. ANKARAN 6 2 1 3 11:12 7 7. DRAVINJA KOS. 6 2 1 4 11:13 7 8. ŠMARTNO 1928 6 1 2 3 5:15 5 9. ŠENČUR 6 114 3:15 4 10. ROLTEK DOB 6 1 1 4 5:18 4 Nogometaši Aluminija so uspešno prestali težko gostovanje v Slovenskih Konjicah. Na fotografiji je kapetan Denis Topolovec (rdeči dres), ki je dosegel že drugi zadetek v tej sezoni. varovanci Simona Sešlarja visoko slavili na zadnji tekmi v Šenčurju (0:5), zaradi česar so bili dodatno motivirani. Gostujoči strateg Damijan Romih tokrat ni mogel računati na Leona Leušteka (kartoni) in Erosa Grezda (poškodba, z igrišč bo odsoten vsaj dva tedna). Kljub temu so njegovi varovanci dobro pričeli srečanje in takoj prevzeli pobudo. Ta se jim je obrestovala v 19. minuti, ko je Vrbanec izvajal strel iz kota, po uigrani kombinaciji pa se je kapetan Topolovec znašel na pravem mestu in je zadel z glavo - 0:1. V nadaljevanju so do svoje priložnosti prišli tudi domačini, a več od prečke v 25. minuti niso zadeli. To je bila ena redkih napak gostujoče obrambe, ki je sicer delovala zelo kompaktno. Zaradi razmočenega igrišča je bila v nadaljevanju tekma manj atraktivna, prevladovala je borbenost ene in druge strani. Gostje so kontrolirali potek srečanja in držali minimalno prednost, ob koncu srečanja pa jim je celo uspelo predčasno odločiti srečanje. Marko Nunic je namreč lepo »odložil« žogo do Luke Vindi-ša (vstopil je v 84. minuti), ta se je iz velike razdalje - več kot 30 metrov - odločil za strel in z njim presenetil domačega vratarja Matevža Kle-vžeta - 0:2. JM Sreda, 24. 9., ob 16.00: Aluminij - Krško Podobno kot prvoligaši bodo v sredo aktivni tudi igralci v 2. ligi. Posebej zanimivo bo v Kidričevem, kjer se bosta od 16. ure naprej merili vodilni ekipi lige, Aluminij in Krško. Slednji so še edina neporažena ekipa v 2. ligi, Kidričani so klonili le v Šenčurju. V domačo ekipo se vrača Leuštek, kar bo dodatno okrepilo že tako zelo kompaktno obrambno vrsto, ki je doslej na šestih tekmah prejela le dva zadetka. Prav na tem lahko temelji optimizem domače ekipe, ki je doslej na treh tekmah v Kidričevem dosegla prav toliko zmag (gol razlika 10:1). Boks • Dejan Zavec Povezava Dejan Zavec - Lou DiBella Ob glavni novici, da se bo Dejan Zavec 17. oktobra v Mariboru za naslov evropskega prvaka po verziji WBO pomeril z Madžarom Feren-com Hafnerjem, pa je enako pomembna tudi povezava z ameriškim managerjem Lo-ujem DiBello. Gre za enega najvplivnejših boksarskih managerjev na svetu. Prvič smo ga imeli priložnost spoznati v Biloxiju, na obali Mehiškega zaliva, kjer se je Dejan leta 2011 meril z Andreom Bertom - takrat še varovancem Loua DiBelle (omenjena dvojica se je po težavah Berta z nedovoljenimi poživili razšla). DiBella je bil že takrat zelo zadovoljen s tem, kar je Dejan prikazal do prekinitve dvoboja (poškodba arkade) in je z izbranimi besedami govoril o našem šampionu. Očitno te besede Ferenc Hafner (Madžarska), 22. 12. 1975, Hajduhadhaza 28, 23 zmag (12 s K. O.), 5 porazov (4 s K. O.) 109. na lestvici boxec v lahki srednji kategoriji Foto: Matija Brodnjak Dejan Zavec in Lou DiBela (v rdeči majici) sta se spoznala v Biloxi-ju, kjer se je Dejan meril z Andrejem Bertom. niso bile samo vljudnostni komentarji, saj sta z Dejanom ostala v stikih tudi v naslednjih letih. Bolj se je krhala vez med Dejanom in Ulfom Steinforthom, bližje DiBellu je bil. Dejan ni nikoli skrival želje do dvoboja na ameriških tleh, s Steinforthom se mu je želja še uresničila lani marca, ko se je v New Yorku pomeril s Ke-ithom Thurmanom, vzhajajočo zvezdo ameriškega boksa. Zaradi številnih napak pri pripravi tega dvoboja Dejan takrat ni imel realnih možnosti za zmago, kljub temu pa je Thurmanu nudil dostojen odpor in je še vedno edini, ki je z njim zdržal v ringu na nogah vseh 12 rund. Zadnji dvoboj je Dejan odboksal lani oktobra v Leipzigu s Francozom Sebastienom Alaisom, nato je sledila daljša rehabilitacija po vnovični poškodbi. Ker Ulf Steinforth ni bil pripravljen za Dejana vložiti energije za vnovičen preboj na ameriška tla, so se njune poti razšle. Tako bo oktobrski dvoboj v Mariboru prvi v profesionalni karieri Dejana Zavca, ki se bo zgodil pod promotor-stvom Dejan Zavec Box promotions in Pro Boxing Slovenija. Pri vsem tem zbujata optimizem Dejanova vnovična odlična pripravljenost in zagnanost pred oktobrskim dvobojem ter odprte možnosti za nadaljnjo pot - pod okriljem Loua DiBella. Pogoj je seveda slavje proti Madžaru Hafnerju v dvorani Tabor, a v to navijači Dejana Zavca tako ali tako ne dvomijo ... Jože Mohorič 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 14. septembra 2014 Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Ormožani v derbiju ugnali Gerečjo vas 3. SNL sever: Maribor še edini s popolnim izkupičkom Daleč največ pozornosti je bilo v 5. krogu usmerjene v koroški derbi med Koroško Dravogradom in Korotanom iz Prevalj, ob igrišču se je zbralo več kot 600 gledalcev. Ti so videli zmago gostov iz Prevalj, za katero sta zadela Ti m Kuz-ma in Nejc Muršič. Na ostalih tekmah je bil obisk bistveno manjši, na drugem derbiju v Celju med Šampionom in Mariborom B jih je bilo npr. 65. Ti so videli zanimivo tekmo, v kateri so mladi Mariborčani na koncu slavili s 3:2 in imajo edini popoln točkovni izkupiček. Poraza ne poznajo le še nogometaši Fužinarja, ki so tokrat gostili Podvinčane in remizirali brez zadetkov. Gostje so bili tokrat veliko boljša ekipa, a svoje premoči niso uspeli kronati z vsaj enim zadetkom. Ptujčani so svojo kakovost potrdili v Lenartu, kjer so zmagali z 2:0, prvič v sezoni je za Dravo zadel Nastja Čeh (iz enajstmetrovke), medtem ko je že svoj šesti prvenstveni gol dosegel Niko Tisaj. REZULTATI 4. KROGA: Aj- DAS Lenart - Drava Ptuj 0:2 (0:1), Fužinar - Podvinci 0:0 (0:0), Mons Claudius - Radlje 0:5 (0:1), Fosilum Šentjur -Šmarje pri Jelšah 1:2 (0:1), Šampion - Maribor B 2:3 (1:1), Koroška Dravograd - Korotan Prevalje 0:2 (0:1), AHA Emmi Bistrica - Malečnik 3:4 (1:2). 1. MARIBOR 4 4 0 0 24:5 12 2. K. DRAVOGRAD 4 3 0 1 10:3 9 3. KOR. PREVALJE 4 3 0 1 8:2 9 4. FUŽINAR 4 2 2 0 10:5 8 5. RADLJE 4 2 11 10:6 7 6. DRAVA PTUJ 4 2 11 8:6 7 7. ŠAMPION 4 2 0 2 7:8 6 8. MALEČNIK 4 2 0 2 6:9 6 9. MONS CLAUDIUS 4 2 0 2 4:15 6 10. PODVINCI 4 1 1 2 6:6 4 11. ŠMARJE PRI J. 4 1 1 2 6:7 4 12. AjDAS LENART 4 1 0 2 3:9 3 13. A. E. BISTRICA 4 0 0 4 3:10 0 14. FOSIL. ŠENTJUR 4 0 0 4 2:16 0 FUŽINAR - PODVINCI 0:0 PODVINCI: Klasinc, Pal, Kaj-zer, Rumež, Lah, Topolovec, Požegar, Belšak, Zorko, Osterc (od 84. Šendelj), Vindiš. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so bili proti Fužinarju zaradi raznih razlogov (bolezni, poškodbe, službene obveznosti) precej oslabljeni. Kljub temu so na Ravnah prikazali dobro «míBJMBBW Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Apač tudi po treh odigranih krogih ostajajo brez osvojene točke. predstavo, v kateri je manjkala le pika na i -zadetek, ki ga niso dosegli iz številnih priložnosti. Podvinčani so se na tekmo proti Fužinarju taktično zelo dobro pripravili in so skozi vseh 90 minut igrali izredno disciplinirano. Posebej so dobro stali v defenzivi, saj si domača ekipa ni priigrala niti ene same izrazite priložnosti, še več, niti enkrat ni sprožila v okvir vrat, na katerih je stal Klasinc! Na drugi strani so Podvinčani diktirali tempo igre in si ustvarili v obeh polčasih nekaj izjemnih situacij, iz katerih bi preprosto morali zadeti v polno. Najlepšo priložnost v prvem delu je imel Požegar, ki se je po prodoru na desni strani znašel sam pred domačim vratarjem, a je njegov strel zletel za las mimo vrat. V nadaljevanju je imel dve lepi priložnosti Zorko, ki je prvič iz ugodnega položaja zgrešil, drugič pa je s sijajno parado njegov strel obranil vratar Ažman. Nekaj minut pred koncem tekme je bil sam pred Ažmanom Osterc, ki mu je v odločilnem trenutku žoga nekoliko odskočila, tako da je streljal mimo gola. Nogometaši Fužinarja so si lahko oddahnili tudi v sodnikovem podaljšku, ko je za Podvince streljal Šendelj, a je njegov dober poizkus ponovno odlično zaustavil domači vratar. Nogometaši Podvincev so na drugi tekmi zapored zgrešili kup sijajnih priložnosti in so zaradi slabše realizacije vpisali na svoj konto le eno točko. Glede na prikazano na igrišču bi jih prav lahko imel vseh šest. Bodybuilding AJDAS LENART - DRAVA PTUJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Čeh (10. z 11 m), 0:2 Tisaj (87.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Tisaj, Lavrinc (od 64. Antolič), Droždek, De. Krajnc, Tomažič Šeruga, Panikvar, Čeh (od 89. Horvat), Babic, Kokot (od 46. Da. Krajnc). Trener: Franc Fridl. Varovanci Franca Fridla so po solidni predstavi prišli do treh točk v Lenartu, potem ko so v vsakem polčasu dosegli po en zadetek. Ptujski nogometaši so aktivneje začeli tekmo in so povedli že v 10. minuti. Dolgo podajo si je na prsih ustavil Panikvar, prekršek nad njim pa je v kazenskem prostoru naredil Žnu-derl. Iz enajstih metrov je zadel Nastja Čeh. Po zadetku je Drava nekoliko popustila in igra je v glavnem potekala na sredini igrišča, brez pravih priložnosti na obeh straneh. Lenartčani so poizkušali iz protinapadov in enega takšnih so tudi nevarno končali. V prvem polčasu je za ptujske nogometaše dobro poizkusil Tomažič Šeruga. Tudi v drugem polčasu igra obema ekipama ni najbolje tekla. V na- daljevanju je za Dravo po desni strani lepo prodrl Lavrinc, vendar je akcijo končal s strelom mimo vrat. Čisto v končnici tekme je dolgo žogo v kazenskem prostoru osvojil Denis Krajnc, potisnil jo je do Tisaja, ki je postavil končni izid tekme 0:2. Super liga: Veliki derbi Ormožanom, lokalni Stojnčanom Videm - Apače 6:1 (4:0); strelci: 1:0 Božak 10., 2:0 Krajnc 23., 3:0 Škvarič 33., 4:0 Muric 44., 5:0 Kmetec 59., 5:1 Hergan 78., 6:1 Krajnc 82.; Hajdina - Cirkulane 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Punčec 72., 0:2 Punčec 86.; Središče - Boč Poljčane 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Novak 9., z 11 m, 1:1 Jelovšek 12., 2:1 Lesjak 23., 3:1 Panič 69., 4:1 Novak 87., z 11 m; Bukovci - Stojnci 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Rog 5., 0:2 P. Me-znarič 36., 0:3 P. Meznarič 42., 0:4 S. Meznarič 77.; Carrera Optyl Ormož - Gere-čja vas 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Jaušovec 59., 2:0 Zlatnik 77., 2:1 Leben 85. Boštjan Renko prvi v St. Poltnu Pretekli teden je v St. Poltnu potekalo Mednarodno prvenstvo Avstrije v bodybuildingu. Skupno je nastopilo 152 tekmovalcev, med njimi je bilo 28 Slovenk in Slovencev. Med tekmovalci je bil tudi Ptujčan Boštjan Renko. Ta je nastopil v kategoriji bodybuilding nad 175 cm, v kateri je nastopilo 15 tekmovalcev. Ti so se najprej pomerili na dopoldanskem predtekmovanju, v finalni del se je uvrstila le najboljša šesterica. V Boštjanovi kategoriji so bili še štirje Slovenci, a je bil Boštjan edini, ki si je prislužil finalni nastop. V tem se je znova zelo izkazal, saj je osvojil končno 1. mesto. Boštjan se bo v kratkem z reprezentanco Slovenije (9 tekmovalcev) udeležil tekmovanja Arnold Classic v Madridu, kjer se kot so-organizator pojavlja legenda tega športa Arnold Schwarzenegger. Organizatorji pričakujejo blizu 1000 tekmovalcev. Ur Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 9. KROGA - SREDA ob 16.00: Zavrč - Celje, Krka - Olimpija; SREDA ob 19.00: Domžale - Gorica; SREDA ob 20.00: Luka Koper - Kalcer Radomlje; SREDA ob 20.05: Rudar - Maribor. 2. SNL PARI 6. KROGA - SREDA ob 16.00: Aluminij - Krško, Ankaran Hrvatini - Šmartno 1928, Roltek Dob - Triglav Kranj, Farmtech Veržej - TKK Tolmin. POKAL MNZ PTUJ PARI 1/16 - TOREK ob 16.00: Hajdoše - Hajdina; SREDA ob 16.00: Podvinci - Stojnci, Skorba - Središče, Videm -Grajena, Majšperk - Makole. Futsal • Na Ptuju Slovenija - Portugalska V sredo, 24. 9., bo v športni dvorani Ljudski vrt potekal zanimiv mednarodni dogodek v futsalu, saj se bosta ob 19. uri v prijateljskem srečanju pomerili reprezentanci U-21 Slovenije in Portugalske. Spremljevalni spored se bo začel že ob 17.00, ko se bo začela tekma najmlajših nogometašev kluba FC Ptuj v konkurenci U-13 (FC Hausmart Ptuj - FC Ptuj). Ob 17.30 bo odigrana še tekma med gospodarstveniki in športnimi funkcionarji mesta Ptuj. David Breznik 1. VIDEM 3 3 0 0 12:2 9 2. STOJNCI 3 3 0 0 8:1 9 3. GEREČJA VAS 4 3 0 1 11:5 9 4. C. OPTYL ORMOŽ 3 2 0 1 10:5 6 5. SREDIŠČE OB D. 3 2 0 1 9:8 6 6. HAJDINA 3 1 0 2 4:6 3 7. CIRKULANE 3 1 0 2 3:5 3 8. BUKOVCI 4 1 0 3 7:11 3 9. BOČ POLJČANE 3 0 0 3 2:12 0 10. APAČE 3 0 0 3 1:12 0 V Super ligi je bil tretji krog zanimiv predvsem zaradi dveh derbijev. Prvi je bil med Ormožem in Gerečjo vasjo, saj imata obe visoke ambicije v prvenstvu, medtem ko je bil drugi lokalni, med Bukovci in Stojn-ci. Tega si je ogledalo kakšnih 150 gledalcev, ki so videli štiri zadetke v domači mreži. Bolj zanimivo je bilo v Ormožu, kjer so domači prizadejali prvi poraz morda celo prvim favoritom tekmovanja, Gerečji vasi. Izid je bil 2:1 za domačine, ki se po tej zmagi resno spogledujejo z vrhom. Enako velja tudi za Videm, ki je napolnil mrežo Apač, serijo visokih zmag tega kroga so zaokrožili nogometaši Središča z zmago proti Boču. Do prve zmage v sezoni je prišla tudi ekipa Cirkulan, ki je lani v 1. ligi MNZ Ptuj nizala zmago za zmago -tokrat so se veselili v gosteh na Hajdini, kjer je oba zadetka za tri točke gostov dosegel Punčec. David Breznik 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 3. KROGA: Tržec - Podvinci 4:0 (1:0), Skorba -Podlehnik 6:3 (3:1), Gorišnica - Zgornja Polskava 5:2 (2:1), Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Markovci 1:3 (1:2), Leskovec -Lovrenc (prestavljeno. 1. TRŽEC 2 2 0 0 8:1 6 2. SKORBA 3 2 1 0 11:7 6 3. GORIŠNICA 2 1 0 1 6:3 4 4. MARKOVCI 2 1 0 1 4:2 4 5. LOVRENC 2 0 0 2 2:2 2 6. DORNAVA V. K. 2 0 11 2:4 1 7. PODLEHNIK 2 0 1 1 4:7 1 8. PODVINCI 1 0 1 0 0:4 0 9. ZG. POLSKAVA 2 0 2 0 2:9 0 10. LESKOVEC...... 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 3. KROGA: Pol-skava avtoprevozništvo Gro-belnik - Oplotnica 3:2 (1:2), Pragersko 75 - Grajena 1:4 (0:2), Slovenja vas - Hajdoše 7:1 (2:0), Rogoznica - Makole (prestavljeno na 1. 10.). 1. GRAJENA 2 2 0 0 6:2 6 2. SLOVENJA VAS 1 1 0 0 7:1 3 3. MAJŠPERK 1 1 0 0 2:0 3 4. POLSKAVA A. G. 1 1 0 0 3:2 3 5. ROGOZNICA 1 0 1 0 1:2 0 6. OPLOTNICA 2 0 2 0 2:5 0 7. PRAGERSKO 75 1 0 1 0 1:4 0 8. HAJDOŠE 1 0 1 0 1:7 0 Veteranske lige VETERANI - 35 REZULTATI 3. KROGA: Apače - Videm 0:2, Dornava -Spodnja Polskava 2:2. Skorba - Grajena (24. 10.) 1. SP. POLSKAVA 2 10 1 4:2 4 2. GRAJENA 2 1 0 1 4:2 4 3. VIDEM 2 1 0 1 3:1 4 4. DORNAVA 1 0 0 1 2:2 1 5. APAČE 3 0 3 0 1:7 0 6. SKORBA VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Borovci - Tržec 2:2, Podlehnik -Ormož 1:2, Markovci - Lesko-vec 1:0, Gorišnica - Podvinci 2:2. 1. PODVINCI 3 2 0 1 12:3 7 2. ORMOŽ 2 2 0 0 5:1 6 3. TRŽEC 3 1 0 2 5:4 5 4. GORIŠNICA 2 1 0 1 17:2 4 5. MARKOVCI 3 1 1 1 3:3 4 6. BOROVCI 3 0 2 1 2:25 1 7. PODLEHNIK 2 0 2 0 2:4 0 8. LESKOVEC 2 0 2 0 0:4 0 VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Hajdina - Majšperk 3:0, Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava 3:1, Pragersko - Lovrenc 2:6. 1. HAJDINA 2 2 0 0 7:2 6 2. POHORJE OPL. 3 2 1 0 8:4 6 3. PRAGERSKO 3 2 10 10:9 6 4. LOVRENC 2 1 1 0 7:6 3 5. ZG. POLSKAVA 3 1 2 0 5:8 3 6. MAJŠPERK 3 0 3 0 3:11 0 Janko Bezjak Planinski kotiček Razpis tečaja orientacije Za kaj gre pri orientaciji? S pomočjo karte in kompasa ter drugih orientacijskih pripomočkov poiščeš pot skozi niz kontrolnih točk. Odbor za orientacijo PD Ptuj in Mladinski odsek PD Ptuj organizirata Planinsko šolo s poudarkom na orientaciji in udeležbo na tekmovanjih, ki jih organizira MDO Podravja in Pomurja (orientacijska tekmovanja ter kviz Mladina in gore). Planinska šola bo organizirana tako, da bodo teoretična predavanja izpeljana v prostorih Planinskega društva, nekatera predavanja bodo v okviru petih izletov, praktične vaje iz orientacije pa bodo na območju Ljudskega vrta na Ptuju, Slovenskih goric in Haloz. Slušatelji se bodo udeležili področnih planinskih orientacijskih tekmovanj. Prvo je na sporedu že v oktobru na Arehu. Predavanja pa bodo v predavalnici PD Ptuj, Dravska ulica 18, prvo nadstropje. Prijavijo se lahko učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Kotizacijo za tečaja bomo sproti uredili glede na predvideno literaturo, delovne liste ter kartografski material. Prijavite se lahko pri vašem mentorju planinske skupine na šoli, prav tako pa tudi v pisarni PD Ptuj ali preko e-pošte: pisarna@ pdptuj.si, joze.dajnko@gmail.com ali 040 754 499 (Jože). Rok prijav je torek, 30. septembra 2014. Sestanek s slušatelji šole orientacije bo v petek, 3. oktobra, na sedežu PD Ptuj, ob 17. uri, kjer se bomo dogovorili za datum pričetka šole. Glede na število prijav iz posamezne šole je možno, da se sestanek organizira na osnovni šoli. Predavanja bodo trajala približno dve šolski uri. Vaje se bodo izvajale ob sobotah na območju Ljudskega vrta, Slovenskih goric in Haloz v trajanju približno dve šolski uri. Zraven bi bilo izvedenih še pet izletov, na katerih bi se predavale teme iz Planinske šole (to znanje je potrebne za udeležbo na planinskih orientacijskih tekmovanjih). Predavanja bosta izvajala s področja orientacije Jože Dajn-ko in Izidor Furjan (za informacije glede možnosti predstavitve orientacije 040 754 499) s področja Planinske šole pa vodniki Mladinskega odseka. Utrinke z naših tekmovanja si lahko ogledate na www.pdptuj.si/orientacija. torek • 23. septembra 2014 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBKlK 15 LISTAŠ v UPANA DR. ŠTEFANA CELANA ekipa z elanom se predstavi Tokrat se župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in vnovični kandidat na lokalne volitve odpravlja z Listo župana dr. Štefana Čelana, ki jo sestavlja 29 kandidatk in kandidatov za mestni svet. Po večini gre za nove obraze na lokalnem političnem parketu. Gre za pravi nabor izkušenih in modrih starejših ter zagnanih in energičnih mladih kandidatov. Dr. Štefan Čelan dr. kemijske tehnologije Izhaja iz skromne družine, ki jo je prizadela prezgodnja smrt matere, zato je otroštvo preživel pri babici in tako spoznal, da če želi v življenju uspeti, mora trdo delati, se izobraževati in biti predvsem pošten do sebe in do okolice. Deluje po načelu: do drugih bodi takšen, kot želiš, da so drugi do tebe. Od leta 2002 je župan Mestne občine Ptuj. Asist. Metka Petek Uhan dr. med., spec. Direktorica in strokovni vodja v Zdravstvenega doma Ptuj ter zdravnica družinske medicine v ambulanti Zdravstvenega doma Ptuj. V skoraj 30 letih službovanja v zdravstvu, si je pridobila naziv asistenta in kot glavna mentorica na katedri za družinsko medicino. Je članica akademskega zbora Medicinske fakultete v Mariboru in med prvimi zdravniki v Sloveniji, ki je pridobila naziv mediatorja v zdravstvu. Jure Hanc inž. mehatronike Je zaposlen na SŽ-VIT, d. o. o., Center Ptuj, kjer opravlja delo tehnologa v službi za vzdrževanje. V gasilstvu si je po 10 letih prostovoljstva pridobil naziv »gasilski častnik«. Od leta 2012 je tudi predsednik Športnega društva Spuhlja. Tatjana Vaupotič Zemljič prof. razrednega pouka 171et je ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je nacionalna šahovska mojstrica, trikrat ženska članska prvakinja Slovenije v šahu. Zadnjih 19 let deluje kot režiserka v ljubiteljski dramski skupini KD Grajena. V tem mandatu svetnica MS MO Ptuj. Med drugim je dobitnica Bloudkove značke, oljenke MO Ptuj in zaslužna krajanka ČS Grajena. Marjan Cajnko Je upokojenec Taluma Kidričevo. Od leta 1997 je predsednik Kulturnega društva Rogoznica, v katerem aktivno deluje šest sekcij s trenutno 186 člani. Za svoje delovanje je prejel priznanje ČS Rogoznica za delovanje napodročjuljubiteljske kulture; zlato Gallusovo značko za več kot 20 let zborovskega petja ter priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj za leto 2012. Ves čas se je aktivno vključeval v obnovo Doma krajanov na Rogoznici. Darja Harb univ. dipl. ekon. V zadnjih desetih letih je dejavna na področju povezovanja izobraževanja in gospodarstva. Kot direktorica regijskega centra za višje in visoko šolstvo uspešno koordinirala aktivnosti akreditacije visokošolskega programa in visokega šolstva na Ptuju. Tomi Držaj univ. dipl. ekonomist Zaposlen je v SKB, d. d. Vpro-stem času se posveča družini ter uživa na skupnih izletih in druženju. Rad pomaga ljudem iskati rešitve za problem, če le lahko. Helena Ocvirk prof. defektologije Helena Ocvirk je svojo poklicno pot začela na področju mentalnega zdravja oseb s posebnimi potrebami, danes je ravnateljica OŠ Olge Meglič. Pri svojem delu je profesionalna in odločna, prizadeva si za razvoj sodelovalne kulture. Bogomir Širovnik prof. razrednega pouka Ravnatelj OŠ Mladika, kjer je odgovoren za pedagoško in poslovno delovanje zavoda. Je poročen, oče študentke in devetošolca, v prostem času se aktivno ukvarja z ljubiteljsko kulturo, saj pleše v folklorni skupini KD Rogoznica, prepeva v MoPZ Rogoznica. Kot tajnik KD Rogoznica, ki trenutno šteje šest aktivnih sekcij z več kot 180 aktivnimi člani, prispeva k ohranjanju in širjenju tradicije. Mag. Danica Starkl Vzgojiteljica predšolske in domske vzgoje, profesorica pedagogike in magistrica socialne pedagogike, svetnica, zaslužna ravnateljica (Primus, Žgečeva plaketa), članica Humanitarnega društva Soroptimist Ptuj. Srečuje se z revščino in socialno izključenostjo posameznikov in družin. Zavzemala se bo za izboljšanje življenjskih pogojev sedanjih in prihodnjih generacij - področje sociale in šolstva. Vodilo: delati z znanjem, izkušnjami in srcem. Stanko Vegan dimnikar Je upokojeni dimnikar, ki nikoli ne počiva in se drži reka: »Delo krepi človeka.« Še vedno je zelo aktiven in vključen v kar nekaj društev (Folklorna skupina Dolena, Kulturno društvo KTD Klopotec Soviče-Dravci, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Društvo cesarsko kraljevi Ptuj ...). Bil je tudi princ ptujskega karnevala v letu 2010. Tatjana Caf prof. slovenščine in matematike Zaposlena je na OŠ Ljudski vrt, kjer poučuje matematiko, ima pa tudi svoje podjetje SLO-MAT, ki se ukvarja z lektoriranjem in inštrukcijami. Leta 2005 je postala miss Štajerske in med letoma 2007 in 2009 kot ptujska vinska kraljica zastopala ptujske vinogradnike po vsej Sloveniji in celo do Bruslja. Prizadeva si, da bo Ptuj poslušen za mlade. Edvard Rižner talilec-livar Zaposlen je v družbi Javne službe Ptuj, delovna enota CERO Gajke, kjer je vodja več enot, največjo odgovornost pa nosi pri skrbi za okolje in prostor. Gorazd Šket prof. športne vzgoje Izhaja iz enostarševske družine iz Miklavža na Dravskem polju, kjer je preživel mladost. Takšen način življenja ga je izoblikoval v trdno in odločno osebo. Hitro je oblekel dres slovenske reprezentance v kadetski in mladinski kategoriji. Za NK Maribor je igral v takratni II. Jugoslovanski ligi. Želja po znanju ga je gnala do odločitve, da je začel študirati ob delu na FŠ v Ljubljani in študij končal z diplomo. Cvetka Gobec uni. dipl. pravnica Je pozitivna oseba, kiji lahko pripišemo delovne in komunikativne lastnosti, predvsem pa poštenje. Zmeraj je pripravljena na nove izzive in spremembe. Svoje odločitve sprejema z vso odgovornostjo in na osnovi strokovnih argumentov. Mitja Lah univ. dipl. biokemik Dela v laboratoriju Splošne bolnišnice Murska Sobota Rakičan, je podpredsednik PGD Podvinci, predsednik NK Podvinci in svetnik ČS Rogoznica. Lila Krajnc medicinska sestra Mag. Mojca Šibila Drobnič magistra znanosti državnih in evropskih študij Od leta 2001 zaposlena v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj kot samostojna strokovna sodelavka na področju podjetništva, regionalnega razvoja in kohezijske politike. Pri svojem delu se srečuje predvsem s pripravo, spremljanjem in vrednotenjem strateško razvojnih programov regije in lokalnih skupnosti ter njihovim usklajevanjem z dokumenti evropskega in državnega načrtovanja. Lista župana dr. Štefana Čelana svoj program gradi na naslednjih načelih: negujemo tradicijo, gradimo prihodnost, razmišljamo svobodno, spoštujemo drugačnost in ustvarjamo v harmoniji. V osnovi se bodo trudili za dvig kakovosti življenja na vseh področjih življenja in dela. Vsebina programa je razdeljena na osem prioritetnih razvojnih področij: turizem, vzgoja in izobraževanje, kultura in staro mestno jedro, športna infrastruktura in prosti čas, okolje in prostor, socialna in požarna varnost občanov, gospodarstvo in podjetništvo ter prometna infrastruktura. Več informacij najdete na spletni strani www.celan.si. Aljana Kotnik gimn. maturantka Je gospodinja, ki večino časa vlaga v opravila doma in skrb za družino. V preteklosti je učila matematiko na različnih šolah, prvo delovno mesto je bilo v TAM-u na homologaciji vozil. Kot pridna gospodinja ve, koliko časa vzame tovrstno delo, zato se zlahka poistoveti z ženskami, ki preživljajo svoje življenje doma in jim s svetovanjem pomaga pri reševanju najrazličnejših težav. Zoran Hvala tesar Stanuje v Kicarju in je 29 let zaposlena v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj na odd. za reanimacijo, anestezijo in bolečino. Trenutno je tudi absolventka visoke šole za socialno gerontologijo. Dušan Vojsk gradbeni delovodja Zaposlen je kot gradbeni delovodja z 20-letnimi delovnimi izkušnjami. Delo, ki ga opravlja, zajema organiziranje in vodenje ljudi ter dela in nadzor opravljenih storitev ter dela. Prav tako je že 25 let prostovoljni gasilec, trenutno je predsednik PGD Kicar ter podpoveljnik OGZ Ptuj. Nataša Belšak Šel univ. dipl. inž. kem. tehnologije Je zaposlena na ZRS Bistra Ptuj kot mlada raziskovalka iz gospodarstva, zaključuje podiplomski študij kemijske tehnike. Področje delovanja so okoljske tematike, ki vključujejo ravnanje z odpadki in obnovljive vire energije. Marjan Satler prometni tehnik Zaposlen je na Pošti Slovenije in opravlja delo pismonoša na terenu. Vsak dan je v kontaktu z ljudmi, saj je tudi poveljnik gasilske enote. Zaznamujejo ga velika delavnost, solidarnost in pripravljenost za pomoč soljudem. 23 let je član Športnega društva Grajena, kjer je bil več kot 20 let aktiven igralec, trener, trenutno je predsednik društva. Leta 2009 je bil med ustanovnimi člani Korantov Grajena. Ksenija Rakuša dipl. ekonomistka Ima dolgoletne delovne izkušnje v negospodarskih dejavnostih na področju poslovno-finančnega poslovanja. Njeno delo zajema naloge, kot so: presoja in pojasnjevanje stanja uspešnosti poslovanja, analiza fi nančnih informacij, fi nančno vodenje nacionalnih in mednarodnih projektov in načrtovanje poslovno-finančnega poslovanja zavoda. Drago Ačimovič prof. športne vzgoje Drago Ačimovič je bil športni pedagog v osnovni šoli. V preteklosti je organiziral in vodil različne mladinske tabore, kolonije, šole v naravi, športne prireditve, tudi mednarodne, v različnih športih. Je tudi mladinski planinski vodnik pri PZS in nogometni trener s PRO-licenco. Gregor Čuček dipl. inž. rač. in inf. Šolanje je končal na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Trenutno je zaposlen kot informatik v družbi Javne službe Ptuj. Prosti čas najraje preživlja s prijatelji in družino. Miran Kovačič strojni tehnik Je oseba z dvajsetletno poslovno prakso. Vedno je pripravljen sprejemati nove izzive in slediti zastavljenim ciljem! Fredi Kmetec vulkanizer Že 30 let je samostojni podjetnik. Že drugi mandat je predsednik Športne zveze MO Ptuj in predsednik Nogometnega kluba Drava Ptuj. Bil je tudi pobudnik in organizator več dobrodelnih akcij. Mag. Alen Hodnik Je strokovnjak za področja javnih razpisov in gospodarskih javnih služb. Trenutno je direktor družbe Javne službe Ptuj, ki v mestu skrbi za nemoteno izvajanje vseh dejavnosti v javnem interesu. Prosti čas najraje preživi z družino, ko čas dopušča, pa rad igra tudi košarko in tenis. Naročnik oglasa: Lista župana dr. Štefana Čelana 1G Štajerski TEDNIK Naše prireditve torek • 23. septembra 2Q14 Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - četrtič Leni se je uresničila zelja po zmagi na enem od pevskih tekmovanj V telovadnici OŠ Mladika so 18. septembra zapeli nekateri pevski talenti te ptujske osnovne šole, skupaj trinajst, nekaterim pa je nastop preprečila bolezen. Nastopajoče so izbrali v OŠ Mladika, ki je bila ob družbi Radio-Tednik Ptuj, nosilki projekta za spodbujanje petja slovenske pesmi, in MO Ptuj, ki prav tako kot v drugih občinah na Ptujskem skuša kar najbolj podpirati pevske in druge talente, soorganizatorica prireditve. Trinajst nastopajočih, ki so pred večerno prireditvijo začetno tremo premagovali na generalki, pri čemer jim je zelo pomagal tudi voditelj Dalibor Bedenik, ki tudi ni šparal glasilk, ko je bilo potrebno, je ocenjavala komisija v sestavi Dalibor Bedenik, tonski mojster Radia Ptuj, Urška Hlupič Voda in Viktorija Bezjak, predstavnici OŠ Mladika. Po štirih prireditvah se je pokazalo, da je mladim, vsaj tistim, ki so se odločili za sodelovanje, bolj pri srcu zabavna glasba, ljudske in narodno-zabavne pesmi je bilo doslej za vzorec. Nekatere pesmi pa se celo ponavljajo s prireditve na prireditev, kot so Dan ljubezni (Pepel in kri), Želim, želim (Dejan Vunjak) in Alyine pesmi. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je v imenu MO Ptuj pozdra- Foto: Črtomir Goznik Lena Rimele, ki je tako na generalki kot na sami prireditvi svoj nastop opravila zelo energično in dinamično. vil mlade pevke, je prepričan, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo lep začetek dolge zgodbe, ki bo trajala. Kdor poje, slabo ne misli, naj tako tudi ostane. Foto: Črtomir Goznik V OŠ Mladika so nastopili: Hana Iskra, Maja Kristovič in Staša Štern, Staša Štern, Tajda Hrobat, Nika Pihler in Leni Markovič, Ana Čuš, Zala Vučak, Ana Prosenjak, Nika Janžekovič Toplak in Tina Hvalec ter Lena Rimele. Svoje mlade pevske talente je pozdravil ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Vesel je, da se je začel projekt, ki v ospredje postavlja slovenstvo, na drugi strani pa tudi malo žalosten, ker na prireditvi niso nastopili starejši učenci. Mladim pevcem je spodbudne besede namenil tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Čestital jim je za pogum in odločitev, da sodelujejo na prireditvi, ki poje hvalo slovenski pesmi, besedi in glasbi. Soorganizatorjema Mlade pevke OS Mladika, pevca tokrat ni bilo nobenega. prireditve pa se je zahvalil za to, da so prepoznali pozitiven namen projekta oz. prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Nastopajoče za vse prireditve so izbrali v osnovnih šolah Spodnjega Podravja. Na vsaki prireditvi komisija izbere po enega zmagovalca. Dvanajst finalistov bodo izbrali na dveh polfinalnih prireditvah, Lena Rimele, zmagovalka: „Zmage nisem pričakovala. Nisem vedela, ali imam sploh možnosti za to glede na konkurenco. Zelo sem je vesela, tudi moji domači, saj sem si že dolgo želela, da bi zmagala na kakšnem pevskem tekmovanju. Želja se mi je izpolnila. Zelo rada pojem, začela sem že v vrtcu. Večkrat sem že pela na prireditvah v šoli, pela sem tudi v pevskem zboru, a sem odnehala. Zdaj se sama izobražujem, pojem tisto, kar je meni všeč. To so pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Tanja Žagar ter še nekatere druge slovenske pevke in pevci. Seveda pa rada pojem tudi tuje pesmi. Po najboljših močeh se bom potrudila tudi na polfinalni prireditvi in zapela čim boljše. Moram pa še povedati, da sem zelo vesela tudi kakovostne ure, ki sem jo prejela za svoj nastop, tako kot vsi drugi, ki so nastopili na prireditvi, ki je bila 18. septembra v OŠ Mladika." ena bo v Podlehniku, druga pa v Juršincih. Veliki finale s šestimi najboljšimi pa bo 23. decembra na Ptuju, kjer bodo izbrali tri najboljše mlade pevce, ki si bodo 26. decembra na tradicionalni Orfejčkovi paradi oder delili z najboljšimi slovenskimi pevkami, pevci in ansambli. Zagotovo bo to nastop, ki ga bodo mladi še dolgo pomnili, splača se potruditi in svoj pevski talent tudi javno predstaviti. MG Danes talenti na Destrniku, v četrtek v Markovcih Danes, 23. septembra, bodo slovenske pesmi peli in se veselili otroci JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, v četrtek, 25. septembra, pa v OŠ Markovci. Vsi nastopajoči bodo prejeli zelo kakovostne ročne ure nosilca projekta in organizatorja, družbe Radio-Tednik Ptuj. Makole • Veljala je dana beseda Kolesarji in pohodniki po učnih poteh »Bilo je super, kljub dežju. Pot je bila lepa, družba dobra ...« je dejala Polona iz Makol, ko je stopila s kolesa po prevoženi poti v okviru prireditve Doživetje v objemu Dravinjske doline, ki so jo pripravile občine Majšperk, Poljčane, Makole in Društvo zakladov Dravinjske doline ter Turistično društvo Makole minulo deževno soboto, 6. septembra. Nekaj več kot 40 kolesarjev in kolesark se je ob 9. uri zjutraj zbralo na tržnicah Majšperk, Makole in Poljčane. Ti so se nato popeljali po kolesarskih poteh, vmes poskusili dobrote lokalnih ponudnikov, ki so se letos povezali v Društvo zakladov Dravinjske doline, popoldne pa so se zbrali v Domu krajanov Makole. Največ udeležencev prireditve se je zjutraj zbralo ravno v Makolah, od koder se jih je na pot podalo približno 30, med njimi je bil tudi makol-ski župan Alojz Gorčenko. »Bilo je zelo prijetno, sicer nekoliko mokro, vendar saj ni zime, tako da se hitro posušiš. Najmanj 15 let nisem bil na kolesu, vendar danes nisem imel problemov,« je dejal župan. Kolesarske poti so nastale v okviru projekta Naravni in kulturni potencia- li Dravinjske doline. »Poljčane so občina, ki je temu projektu namenila najmanj finančnih sredstev, ker je bilo treba najmanj postoriti na našem območju. Že ob nastanku smo ugotovili, da imamo ogromno varovanih in zavarovanih območij, tudi v območju Nature 2000. To ni ovira. Ohranimo naravo in to, kar imamo. Za kolesarsko povezavo pa župani nismo potrebovali posebnih dogovorov in pisem o nameri in podobnih zgodb, ki se navadno končajo klavrno. Veljala je ustna beseda in zadeva je bila končana,« je dejal župan občine Poljčane Stanislav Kovačič. Izvajalka 223.000 evrov vrednega projekta je bila Ana Vovk Korže z Inštituta za promocijo varstva okolja. »Izdelava spletnih strani in oprema turističnih pisarn dolgo niso bili zaželeni projekti, saj so bili v ospredju infrastrukturni projekti. Vendar so potrebe povpraševanja po izobraževanju v naravi presegle okvir, ki ga premore občina Poljčane. V tem letu smo imeli obiskovalce iz Bolgarije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske. Vsak dan imamo napovedane skupine. Zato je naslednja faza pritegnitev in-terpretatorjev naravne dediščine, ki bodo znali to tržiti. Tudi nacionalna in mednaro- dna sistema potrebujeta taka mesta in učilnice na prostem, da se znanje, ki izhaja iz tradicije in ima korenine v ljudeh, prenaša naprej,« je povedala Vovk Koržetova ter napovedala, da bo naslednje leto v Dra- vinjski dolini svetovna olimpi-jada v geografiji. V okviru projekta Oživitev kulturnih in naravnih potencialov Dravinjske doline so bile urejene pohodne, kolesarske in učne poti z označenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, postavitev informativnih tabel na terenu ter izdelava promocijskega materiala ter zemljevida. Projekt v višini 155.833,33 evra sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Občina Makole je prispevala 33.500 evrov, Občina Majšperk 24.500 evrov in Občina Poljčane 9.000 evrov. Sobotne prireditve Doživetje v objemu Dravinjske doline se je udeležilo tudi 23 pohodnikov iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Maj-šperk. Z dežniki in nahrbtniki opremljeni člani so za pot od majšperške tržnice do Makol potrebovali dobre tri ure. Po toplem obroku so se s turističnim vlakcem zapeljali do rudnika Šega in jame Belojače, in kot je dejal predsednik društva Zvonko Marčič, se bodo po tej poti v Makole še podali. Mojca Vtič torek • 23. septembra 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (12. del) Podjetništvo, mir in sprava Foto: Mateja Toplak Trening za socialne podjetnike, kjer sem spoznala mlade z »obeh strani«. Ne ne, nisem odšla na Ciper, da bi poležavala pod palmami. Nepričakovana priložnost za opravljanje strokovne prakse v zanimivem podjetju me je spodbudila, da sem spakirala kovčke ter se odpravila novim izzivom naproti. Podjetništvo je tema, ki me je od nekdaj zanimala, predvsem pa podjetja, katerih glavni cilji so socialni ali okoljski prej kot dobiček. Na spletni strani Ministrstva za delo sem zasledila zanimivo definicijo meni manj znane oblike podjetništva: »Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljno delo.« Za opravljanje strokovne prakse sem se odločila poiskati prav takšno podjetje. Istočasno, ker zelo rada potujem, spoznavam nove kraje in kulture, strokovne prakse nisem iskala v sosednjih državah, temveč malenkost dlje. Če ne bi bila omejena z mejami Evropske unije (praksa je namreč financirana iz evropskih sredstev), bi najverjetneje pristala v Kanadi ali na Japonskem, tako pa sem sprejela nekajmesečno prakso v izredno zanimivi evropski državi. Poletje na mediteranskem otoku torej. Zakaj pa ne? Predvsem, da združim prijetno s koristnim. Podjetje, namenjeno razvoju socialnega podjetništva na Cipru, mi je ponudilo delovno mesto, kjer bi se lahko učila, razvijala svoje potenciale ter pridobivala nove izkušnje. In tako tudi je. Moje področje so, primerno moji izobrazbi, predvsem mediji in komunikacija, istočasno pa imam vpogled v razvoj socialnega podjetništva ter predvsem vpliv le-tega na prebivalstvo razdeljenega otoka. Glavni namen moje organizacije je povezovanje mladih s pomočjo podjetništva ter posledično prispevanje k miru in spravi. Naša glavna prednost je, da smo locirani v coni Združenih narodov, kar pomeni, da se lahko narodni skupnosti (turški in grški Ciprčani) udeležujeta dogodkov, izobraževanj in srečanj, ne da bi morali prečkati meje sosednje »države«. Politični konflikt, ki se je začel pred več desetletji, je namreč še zmeraj močno zakoreninjen v dušah starejših ljudi, zato so prav mladi tisti, ki lahko presežejo stare zamere ter se povežejo preko različnih dejavnosti. Pozvani so prav vsi državljani, da spoznajo delovanje večnamenskega raziskovalnega in izobraževalnega središča z namenom sodobnega razumevanja zgodovine, vzpostavitve političnega dialoga in (upajmo) izgradnje miru. Podjetje domuje v sklopu organizacije oziroma skupnega prostora, namenjenega obema narodnostnima skupnostma, kjer delujejo še druga podjetja ali organizacije, ki prav tako težijo k rešitvi »ciprskega vprašanja«. Ena izmed njih je organizacija Peace Players, ki s pomočjo igranja košarke spodbuja mlade, turške in grške Ciprčane med enajstim in petnajstim letom, da skupaj spoznavajo pravila igre, se družijo in posledično zgradijo pozitivne odnose, ki bi lahko premostili generacije nezaupanja. Dejstvo je, da se ti otroci, ker so šole namreč striktno ločene, med seboj niti ne poznajo, kaj šele, da bi se lahko spletla iskrena prijateljstva. Prijatelj Fuat (turški Ciprčan) mi je zaupal zanimivo zgodbo. Odrastel je ob meji (Green Line), ki je bila za prehajanje lokalnega prebivalstva zaprta kar trideset let, zato grških Ciprčanov ni niti poznal. Odrastel je namreč v Turški Republiki Severni Ciper, ki je bila (in še vedno je) pod vplivom Turčije, zato so jim v šoli privzgojili netoleranco do pripadnikov sosednje narodnosti. Kot protiutež so mu starši pripovedovali o starih dobrih prijateljih, grških Ciprčanih ter mu zagotavljali, da gre samo za politični konflikt. Ko se je meja leta 2003 končno odprla, se je odločil, da bo ljudem iz juga dal še priložnost. Dandanes ima tako kar nekaj zelo dobrih prijateljev, a kljub temu, ko pride do pogovora o politiki, ne zaupa nikomur. Pred časom je bila glede zaupanja do grških Ciprčanov izvedena obširna raziskava. Rezultati so pokazali, da turški Ciprčani ne zaupajo grški strani, ki jih je leta in leta zatirala, istočasno pa tudi ne Turčiji, saj so odvisni predvsem od sredstev, ki jim jih odredi. Prizna, da bi včasih najraje pobegnil. Nekam, kjer bi bil zaželen, kjer bi bila tudi zanj prihodnost svetla. V tem mesecu smo organizirali trening za socialne podjetnike, kjer sem spoznala mlade z »obeh strani«. Med seboj so se sporazumevali v angleščini (turščina in grščina namreč nimata veliko skupnega), zato sem se lahko popolnoma vključila. Začetno »grupiranje« se je po nekaj srečanjih izgubilo, postali so homogena skupina. Z nasmehom smo ugotavljali, da so mladi res tisti, ki imajo moč. Moč, da se pozabijo stare zamere in da se otok (morda) končno spet združi. Pred zadnjim srečanjem smo se udeležili še koncerta, ki ga je organizirala ena izmed naših organizacij. Pesmi, ki so govorile o miru in spravi, so vplivale na vse nas, tudi na ljudi, ki so koncert poslušali za ograjo zidu, ki ločuje mesto na sva dela. Duh za socialne spremembe in boljši svet je bil ta večer močno koncentriran v zraku nad Nikozijo. Majda Fridl, Radio Ptuj Komentar tedna Bistre glave Otrok se rodi in ni ga starša, ki ne bi kdaj povedal, ves presrečen, poglej ga, kako je pameten. Razveselimo se vsega novega, kar naredi, vzhičeni opazujemo otrokov razvoj. Z veseljem ga opazujemo, kako se spreminja, kako je iz dneva v dan drugačen, kako napreduje v razvoju, kot radi rečemo. Veselimo se vsakega novega centimetra, vsakega kilograma več, vsake nove besede, besednih zvez, ki so včasih presenetljive, načina razmišljanja, ki ima svojo logiko: „Ne reče se grablje ampak grablja, ker je samo ena!" Otroci razmišljajo po svoje in tega smo veseli, tega si želimo, ker vemo, da to pomeni, da je zdrav in pameten. Toda koliko časa mu je dovoljena ta svoboda izražanja? Kar kmalu postavimo otroka pred dejstvo, da obstajajo pravilni odgovori, ki jih od njega pričakujemo. Učimo ga pravilne poti, ki pelje do edinega pravilnega odgovora. Redki so nato tisti, ki priznavajo, da je pravilnih poti do znanega cilja več. Še manj jih je, ki pravijo, da je več pravilnih odgovorov. Tu in tam pa se najdejo redki posamezniki, ki pravijo, da ni pravilnega odgovora, da je vsak posameznik nekaj posebnega in da ima vsak pravico, da oblikuje svoj svet na svoj način. Vsak, otrok in odrasla oseba, je razmišljujoče bitje in tak naj ostane do konca svojega življenja. Kajti to nas osrečuje. Kadar se sprožijo miselni procesi v demokratičnih skupinah, se iskri novih idej. Pri tem ne mislimo samo nase, temveč tudi na druge. Vse ideje ne bodo nikoli realizirane. Tiste, ki jih vsi sprejmejo in peljejo do novih rešitev pa bodo družbo pripeljale naprej. In kakšna je naša realnost? Koliko je v naših šolskih programih prisotno spodbujanje ustvarjalnosti in razmišljanja? Na papirju mogoče, v praksi bore malo. Pa niso toliko krivi učitelji kot programi, ki predvidevajo predajanje faktografskega znanja. Zakaj si prisluži petico samo tisti, ki zna ponoviti, kar je kot edino pravilno predvideno v učbenikih. Zakaj ne dobi petice tisti, ki je argumentirano kritičen in se ne strinja s tem kar je splošno veljavno. Zakaj ne tisti, ki je stopil iz okvira in razmišlja na svoj način. Saj ni toliko važno ali je to pravilno ali ne, pomembno pa je da razmišlja s svojo glavo in da mu družba omogoči, da svoj način razmišljanja deli z drugimi. Takšni posamezniki bodo našli pot iz krize, kakršnakoli že bo, osebna, družbena, kriza v podjetju, mednarodna. Kajti vedo, da vedno obstaja pot, da je teh poti neskončno in da se vedno najde rešitev. Slovenski šolniki se zavedajo problema. Če v šolskem programu ni prostora, pa uvajajo obšolske, prostočasne programe, ki otroke spodbujajo k razmišljanju, uvidu in ustvarjalnosti. Koliko jih je takih na širšem ptujskem območju? Ali se starši, ko se odločajo, kam otroke peljati v prostem času, odločajo tudi na osnovi načina dela v dejavnosti? Spodbujanje ustvarjalnosti in razmišljanja je namreč lahko prisotno v vsaki dejavnosti za otroke. Naši politiki se leta in leta vrtijo v začaranem krogu in ne najdejo poti iz krize. Ljudje si ne želijo samo novih obrazov, temveč tudi novih odločitev. Kakšna pa je naša realnost? Poti navzven do novega ne najdejo, zato znotraj obstoječega poskušajo narediti red z birokratskimi prijemi, s povečano kontrolo in sankcijami, z racionalizacijo. Potrebujemo inovatorje in ustvarjalce, s širino duha, ki jih ne bo onemogočala birokracija. Morda bo eden takšnih v naslednjih letih prav vaš otrok. Zato je pomembno, da v procesu odraščanja ostane odprte glave in ohrani veselje do oblikovanja novih spoznanj. Po kateri poti bo šel, je odvisno od učiteljev, v še večji meri pa tudi od staršev. Zakaj se deževnik zvija? Ker ga žgečka, ko se ga dotaknemo! Tudi to je pravilen odgovor. Foto: Mateja Toplak Zanimiv koncert s pesmimi, ki govorijo o miru in spravi, so poslušali tudi za ograjo zidu, ki ločuje mesto na dva dela. Šmartno na Pohorju • Petletna želja se je izpolnila Šmarski gasilci obogatili svoj vozni park PGD Šmartno na Pohorju bo to soboto v upravljanje prejel gasilsko vozilo za gozdne požare, vredno 60.000 evrov. »S cisterno se je zaradi njene velikosti skoraj nemogoče pripeljati do žarišč gozdnih požarov. Že pred petimi leti je vzklila želja, da bi kupili vozilo za gozdne požare in letos nam jo je uspelo uresničiti,« je dejal predsednik društva Vlado Berdnik. Šmarsko gasilsko društvo je svoj vozni park nadgradilo z gasilskim avtomobilom Ford renger s cisterno, prostornine 300 litrov, in za prevoz petih oseb, za katerega so odšteli 60.000 evrov. Občina Slovenska Bistrica je prispevala 14.100 evrov, ostalo je privarčevalo društvo. »Imeli smo sklenjen varčevalni račun, ob tem pa smo denar od prireditev namenili za nakup vozila,« je pojasnil predsednik društva. V gasilski zvezi Slovenska Bistrica je gozdnih požarov glede na tip gozda, ki je na tem območju, sorazmerno malo, je ocenil GZ Slovenska Bistrica Alojz Kocijančič. Pojasnil je, da se število gozdnih požarov giblje med dva in šest. Več je požarov v naravi, je dejal. V slovenjebistriški gasilski zvezi, ki vključuje 13 teritorialnih gasilskih društev in eno industrijsko gasilsko društvo, imata vozilo za gašenje gozdnih požarov PGD Kebelj in sedaj tudi PGD Šmartno na Pohorju. Ti dve društvi imata na svojem požarnem območju tudi naj- večjo površino gozdov, je še pojasnil Kocijančič. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 23. septembra 2014 Spremni dokumenti za prevoz grozdja Z namenom preprečevanja nedovoljenega prometa z grozdjem, moštom in vinom zakonodaja določa, da mora spremni dokument za prevoz vina in drugih proizvodov s poreklom v Republiki Sloveniji, ki se začne in konča na ozemlju Republike Slovenije, vsebovati podatke iz priloge VI Uredbe 436/2009/ES in je lahko na pripravljenem obrazcu, ki je priloga Pravilnika (in je priloga k temu navodilu) ali drug dokument s podatki iz spremnega dokumenta. Spremni dokument je sestavljen iz izvirnika in dveh kopij. V vseh primerih imata uradno izdani izpolnjeni spremni dokument in drug dokument, z vsemi zahtevanimi podatki, enako vrednost - razlika je le v tem, da dokument, ki ga potrdi uradni organ, služi tudi kot dokazilo o poreklu, dokument, ki ga pripravi pridelovalec sam, pa ne. Zakonodaja določa, da so za prevoz grozdja potrebni naslednji dokumenti: Spremni dokument (oziroma drug dokument, ki vsebuje predpisane podatke), ki ga izda UE po prijavi pridelka oz. ga na podlagi prijave pridelka napišejo stranke same. Kopijo obdrži pridelovalec, original kupec posreduje na UE, ki mu vpiše kupljen pridelek, drugo kopijo pa obdrži. V primeru prodaje končnemu potrošniku, kupec obdrži kopijo spremnega dokumenta, pridelovalec pa original posreduje na UE, ki mu razknjiži grozdje kot prodano končnemu potrošniku, drugo kopijo pa obdrži. Poudariti je potrebno, da grozdje za predelavo v vino in nadaljnje trženje lahko kupijo samo s.p. ali pravne osebe, fizične osebe, ki niso s.p., pa lahko kupijo grozdje le za lastno porabo in ne za nadaljnji promet. Izjema so fizične osebe, ki imajo po 4. odstavku 13. člena ZVin zaradi naravne nesreče pridelek zmanjšan za več kot 60% glede na triletno povprečje - te lahko kupijo grozdje tudi za nadaljnjo prodajo vina (v tem primeru se prijava grozdja opravi na ime pridelovalca, vino pa na ime kupca). Dokumenti, ki morajo spremljati promet z grozdjem Pridelovalec in kupec sta iz Slovenije Grozdje mora spremljati izpolnjen spremni dokument (spremnica, ki jo izda UE) ali drug dokument, ki vsebuje podatke iz spremnice in ga izpolni pridelovalec. Spremni dokument za prevoz grozdja na razdalji do 40 km ni potreben, razen v primerih, ko prevoz vrši kupec. Če razdalja presega 40 km, je potreben spremni dokument. V primeru prodaje grozdja kleti (kooperacija) kupec opravi Analize zemlje in gnojilni načrti za novo programsko obdobje PRP 2015-2020 Pred nami je novo obdobje plačil za ukrepe ohranjanja in izboljševanja ekosistemov, blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije od 2014 do 2020, ki se bodo začela izvajati v letu 2015. Za Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila ali skrajšano KOPOP bo namenjenih 29 milijonov EUR. Kmetijsko gospodarstvo, ki bo želelo vstopiti v ukrep KOPOP, bo moralo pred samim vstopom izpolniti določene zahteve. O teh zahtevah vas bomo podrobneje seznanili v prihajajočih mesecih. Ena izmed zahtev bo tudi izdelan gnojilni načrt na podlagi veljavne analize tal, če na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo mineralna gnojila. Predvideno je, da bomo morali za vsako kmetijsko gospodarstvo, ki se bo odločilo za vstop v ukrepe KOPOP, vnesti podatke o veljavni analizi tal in izdelanem gnojilnem načrtu v računalniško aplikacijo že v decembru. Zato vse kmetije, ki bodo želele pridobiti plačila za ukrepe KOPOP, obveščamo, da bodo morale imeti veljavne analize tal za vsak GERK, s katerimi bodo vstopile v ukrep KOPOP. Na kmetiji boste lahko izbrali izvajanje ukrepov KOPOP v okviru naslednjih shem: - okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo; - okolju prijazno hmeljarstvo; - okolju prijazno sadjarstvo; - okolju prijazno vinogradništvo; - okolju prijazno gospodarjenje na travinju z živalmi; - gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi tra-višči; - varovanje vodnih virov; - ohranjanje krajine; - ohranjanje genskih virov. Pridelovalce, ki bodo vstopili v ukrepe KOPOP, opozarjamo, naj preverijo veljavnost svojih analiz in po potrebi vzamejo vzorce tal. Veljavnost analize tal je pet let. Po spravilu poljščin, vrtnin, trgatvi, spravilu jabolk je pravi čas za jemanje vzorcev tal. Vzorce na njivskih površinah odvzamemo s sondo na več mestih, do globine oranja. Odvzet vzorec tal pravilno opremimo s podatki (priimek in ime, naslov pridelovalca, GERK - PID, domače ime, navedbo dejanske rabe tal - npr. njiva, travnik, vinograd ...). Povprečni vzorec naj tehta od 0,5 do 1 kg (zračno suhih tal), odvzet na najmanj 20-25 mestih enakomerno po celotni parceli. Globina jemanja vzorcev: - na njivah jemljemo vzorce do globine oranja; - na travnikih po odstranitvi travne ruše do globine 6 cm; - v obstoječih vinogradih en vzorec od 0 do 30 cm, v vinogradih pred obnovo vzamemo dva vzorca, in sicer 0 do 30 cm in od 30 do 60 cm. Sondo za jemanje vzorcev in zapisnik vzorčenja tal lahko dobite pri svojem terenskem kmetijskem svetovalcu. Vzorce za analizo lahko oddate v naš kemijski laboratorij na Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Ptuj. Cena analize za njive in travnike znaša 28,08 EUR z DDV (analizira se pH-tal, organska snov, vsebnost fosforja in vsebnost kalija), cena analize za vinograd znaša 35,10 EUR z DDV (analizira se pH-tal, organska snov, vsebnost fosforja, vsebnost kalija in vsebnost magnezija). Na podlagi veljavne analize tal vam v Kmetijski svetovalni službi izdelamo gnojilni načrt za obdobje pet let. KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Izpostav Ormož Ivan Puklavec, ing. kmet. in sodelavci prijavo pridelka grozdja za pridelovalca. Če pa je kupec grozdja fizična oseba, ki grozdje kupuje za lastne potrebe in ga tudi prevaža sam, rabi spremni dokument, prijavo pridelka grozdja pa v tem primeru opravi pridelovalec sam. Če se prodaja grozdje npr. na tržnici, potrebuje prodajalec spremnico zase, ko prevaža grozdje od vinograda do prodajnega mesta ne glede na razdaljo, ker tržnica ni proizvodni obrat. Pridelovalec iz slovenije, kupec iz države EU (vse sosednje države so v EU) V skladu z Uredbo 436/2009 (oprostitve v členu 25) je uporaba predpisanih dokumentov odvisna od razdalje med pridelovalcem in kupcem - če grozdje vozi pridelovalec oz. zanj nekdo drug in če je razdalja manj kot 40 km, dokument ni potreben, pri razdalji nad 40 km pa je ustrezen kakršenkoli dokument, ki vsebuje podatke iz priloge 1. Če grozdje prevaža kupec iz tujine sam oz. nekdo v njegovem imenu, mora imeti spremni dokument. Prijavo pridelka grozdja pa opravi pridelovalec. Prevoz grozdja dvolastnikov Dvolastniki, ki imajo vinograde izven območja RS (npr. vinograd na Hrvaškem, klet v RS) in grozdje peljejo v svojo klet v RS - če je razdalja do 40 km, ne rabijo spremnega dokumenta, če pa razdalja presega 40 km, je potreben dokument. Dvolastniki, ki imajo vinograde v RS in klet izven RS, prijavijo pridelek grozdja v RS, spremnico pa potrebujejo, če je razdalja prevoza nad 40 km. Najverjetneje bodo v državi, v katero peljejo grozdje, potrebovali spremnico, zato jim svetujemo, da si priskrbijo dokument. KGZS Agencija za kmetijske trge 5. oktobra se izteka prvi rok za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev za PRP ukrepe 1. in 3. osi. Vsem vlagateljem, ki so za PRP ukrepe 1. in 3. osi prejeli pozitivno odločbo in imajo v izreku odločbe zapisano predvideno dinamiko vlaganja zahtevka za izplačilo v letu 2014, sporočamo, da se izteka prvi rok vlaganja zahtevkov v koledarskem letu. Upravičenci vlagajo zahtevke za izplačilo sredstev v skladu z roki, opredeljenimi v izreku odločbe o pravici do sredstev. Zahtevki za izplačilo sredstev se vlagajo od 1. januarja do 5. oktobra in od 6. decembra do 31. decembra tekočega leta. Zahtevke za izplačilo sredstev, ki bodo poslani med 6. oktobrom in 5. decembrom 2014, bo Agencija s sklepom zavrgla. Če vlagatelj zahtevka, ki ima predvideno dinamiko vlaganja v letu 2014, ne bo vložil niti v drugem roku (med 6. in 31. decembrom 2014), mora na Agencijo najkasneje do 31. 12. 2014 vložiti prošnjo za spremembo dinamike vlaganja zahtevka v naslednje leto. Vlagatelj mora za UGODITEV prošnje podati utemeljen obrazložen razlog za spremembo obveznosti ter priložiti ustrezna dokazila. V letu 2015 je zadnji rok za vložitev zahtevkov 30. 6. 2015. V kolikor je vlagatelj po 16. 11. 2012 že podal prošnjo za podaljšanje roka vlaganja zahtevka se ponovna prošnja v skladu z tretjim odstavkom 122. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (Uradni list RS, št. 28/11, (37/11-popr.), 103/11 in 87/12) ZAVRNE. V zvezi z navedenim lahko vlagatelj po 16. 11. 2012 na Agencijo pošlje največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev. Prvi odstavek 127.a člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (Uradni list RS, št. 28/11, 37/11 - popr., 103/11, 87/12, 63/13 in 38/2014 ) določa, da v kolikor upravičenec ne odstopi od pravice do sredstev v skladu s 55. členom ZKme-1 ali zamudi rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, ki je določen v odločbi o pravici do sredstev, se izključi iz zadevnega ukrepa za koledarsko leto neizpolnitve obveznosti in naslednje koledarsko leto. Foto: arhiv torek • 16. septembra 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Glasbena televizija MTV je pred dnevi objavila nominacije za letošnje nagrade MTV EMA 2014 ( MTV Europe Music Awards). Največ nominacij, kar sedem, je zbrala ameriška pevka Katy Perry, sledi ji Ariana Grande s šestimi. Pharrell Williams in 5 Seconds of Summer se bodo potegovali za nagrado v petih kategorijah. One Direction, Nicki Minaj, Iggy Azalea, Eminem, Sam Smith in Kiesza so nomini-rani za po štiri MTV EMA nagrade. Avstralska zasedba 5 Seconds of Summer se bo skupaj z britanskim bandom One Direction potegovala za nagrado v kategoriji najboljši pop izvajalec (Best pop). Nadaljuje se tudi rivalstvo med Katy Perry in Taylor Swift, obe se bosta borili za nagrade v istih kategorijah; najboljša ženska izvajalka in za najlepši izgled (Best look). Med štirimi izvajalci iz naše regije, ki so nominirani za MTV Best Adria Act nagrado MTV, so: Van Gogh, Vatra, Punčke in Gramatik. Svečana podelitev letošnjih nagrad glasbene televizije MTV bo v nedeljo, 9. novembra, v dvorani The Hydro v Glasgowu. Britanska pevka Amy Winhouse je tri leta po svoji smrti v londonski četrti Camden town dobila svoj kip v naravni velikosti. Amy je bila zelo navezana na omenjeno četrt, v katero se je priselila pri šestnajstih. Avtor 175 centimetrov visokega bronastega kipa je Scott Eaton. O sami lokaciji, na kateri bi postavili kip, je bilo veliko različnih mnenj, na koncu pa so zbrali lokacijo, s katero je zadovoljen tudi oče pokojne pevke Mitch Katy Perry Winehouse. Naj spomnimo, Amy Winehouse je umrla za posledicami zastrupitve z alkoholom 23- julija 2011, stara komaj 27 let. V svoji kratki karieri je prejela pet grammyjev, tri nagrade Ivor Novello in nagrado brit za najboljšo skladbo. Posnela pa je tudi nekja velikih uspešnic, kot so Back to black, Valerie, Rehab in You know I'm no good. ®®® Znani britanski pevec Cat Stevens bo 27.oktobra na trgovske police poslal svoj novi studijski album Tell 'em I'm gone. Kmalu zatem se bo prvič po 35 letih odpravil tudi na glasbeno turnejo, v okviru katere bo nastopal po Sever- ni Ameriki. 66-letni Cat Stevens se je že leta 1976 spreobrnil v islam in tudi prevzel novo ime Yusuf Islam. Avtor hitov, kot so First cut is the deepest, Wild world, Father and son ter Peace train, naj bi nastopil na šestih koncertih, prvi med njimi bo 1. decembra v Torontu. Cat Stevens oz. Yusuf je bil zadnjič na turneji po Severni Ameriki leta 1976, ko je bil tudi na vrhuncu svoje popularnosti. Kmalu zatem je prekinil glasbeno kariero in se posvetil delu v muslimanskem humanitarnem združenju. Po tem obdobju pa vse do leta 2006, ko je objavil album An other cup, so bili njegovi nastopi zelo redki. ZDA so mu leta 2004 prepovedalE vstop v državo, Stevens pa je ob tem dejal, da so ga zamenjali z drugo osebo, kmalu zatem pa je na sodišču dobil spor z dvema britanskima tabloido-ma, ki sta trdila, da je podpiral terorizem. Britansko podjetje Official Charts Company, ki spremlja vse downloade glasbe na področju Velike Britanije, je pred dnevi predstavilo uradne podatke o najbolje prodajanih izvajalcih na spletu v Veliki Britaniji. Daleč pred vsemi je ameriški glasbenik Pharell Williams, ki se je med prvih 10 uvrstil kar trikrat. Na prvem mestu lestvice vseh časov je njegova uspešnica Happy, ki je Foto: http://www.metallica.com/ od lanskega junija do letos doživela kar 1,62 milijona plačanih downloadov. Na drugem mestu je s skladbo Blurred lines Robin Thicke, pri kateri pa je prav tako sodeloval Williams (1,59 mio), na šestem mestu pa je skupaj z zasedbo Duft Punk posnel hit Get Lucky. Po uradnih podatkih podjetja Official Charts Company so v zadnjih 10 letih na tržišču Velike Britanije zabeležili kar 1,24 miljarde plačanih downloadov posameznih skladb in 166 milijonov plačanih downloadov albumov. ®@® Lestvica Top 10 največkrat downloadanih skladb v Veliki Britaniji: 1. Pharrell Williams -Happy 2. Robin Thicke feat. Pharrell Williams - Blurred lines 3. Adele - Someone like you 4. Maroon 5 feat. Christina Aguilera - Moves like jagger 5. Gotye feat. Kimbra -Somebody that I used to know 6. Daft Punk feat. Pharrell Williams - Get lucky 7. Black Eyed Peas - I gotta feeling 8. Avicii - Wake me up 9. Rihanna feat. Calvin Harris - We found love 10. Kings of Leon - Sex on fire Janko Bezjak Resnost je v smehu Pred kratkim sta umrla dva mojih najljubših komikov, in kot se spodobi, sem prebil ure ob računalniškem zaslonu ter si ogledoval njune razno-razne nastope skozi desetletne kariere. Pričel sem razmišljati o humorju ter tradiciji stand up komedije v Združenih državah, od koder sta oba komika tudi bila. Te tradicije pri nas namreč ni ... Slovenci smo, kar se tega tiče, po mojem mnenju precej zadrti in konzervativni, hkrati pa je naš humor le redko zares smešen. Mislim si, da je tako, ker humor v našem okolju nima praktično nobene druge vloge, kot da je smešen. Gre torej izključno za zabavljaštvo. Običajno ne temelji na kakšni smrtno resni družbeni problematiki, pač pa zgolj je. Kakor da gre bolj za pripovedovanje vicev kot pa za šale ... Med tema pojmoma je namreč velika razlika, saj ravno šale velikokrat služijo za premagovanje tabujev in odpiranje tem, o katerih nihče ne govori, bodisi zato, ker noče, bodisi zato, ker se ne spodobi. S šalami takšne tematike v družbi komiki toliko zbana-lizirajo, da o njih končno lahko spregovorimo in tako s krohotom naredimo prvi korak proti soočenju z njimi. Tabu naenkrat več ni tako grozen tabu, celo smešen je! Ergo, komedija razbija družbene okove; seveda kadar je pametna ter premišljena in ni zgolj kar tako, tja v tri dni. Kar pa na žalost pri nas velikokrat je. Kot je za Slovence značilno, smo bolj papeški od papeža in prav nič drugače ni z našo resnostjo. Kar pogosto je ob marsikateri tematiki premoremo kar kaj več, kot bi je bilo potrebno ali celo zdravo. Ukvarjamo se z resnostjo situacije, tudi kadar je ta povsem banalna, saj se ji nismo sposobni zgolj nasmejati. Samo ozrite se po naši politični sceni, ki je vsaj deset let tako absurdna, da bi jo Američani že zdavnaj predelali v kakšno komično nanizanko, če bi le vedeli, kje Slovenija je. Pa mi? Ali premoremo kaj humorja na lasten račun? Imam občutek, da ne. Zakaj je na primer slavni angleški humor večini tujcev tako težko razumljiv? Zato, ker je vrhunski ... Ker se loteva angleške politike, angleške kulture in družbenega dogajanja. Da ga razumeš, moraš vse to dodobra poznati. Šale zbijajo na politike in politične afere, na življenja članov kraljeve družine, zvezdnike in javne osebnosti ... Torej vse, kar je tisti moment v angleški družbi aktualno in relevantno. Enako v ZDA počnejo stand-up komiki, med katerimi je bil očitno briljanten primer George Carlin. Posmehujejo se ter nastavljajo ogledalo. Napake in zmote, bodisi politične, bodisi družbene tako postanejo očitne, (zdrava) družba pa se ima s tem možnost po le-teh ozreti, se jim nasmejati ter jih na koncu tudi predelati, medtem ko se Slovenci že dvajset let vrtimo v krogu in v vsej resnosti kar je premoremo lovimo lasten rep. Matic Hriberšek e*tvi ca s NA C 1. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 2. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THI PRICK&ROBIN SCHULZ 3. RUDE - MAGIC 4. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat SAM MARTIN 5. THE CHAMBER - LENNY KRAVITZ 6. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 7. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 8. SUPERHEROES - THE SCRIPT 9. I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMI 10. ANGEL IN BLUE JEANS - TRAIN 11. NOBODY TO LOVE - SIGMA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2°I(H3 bo Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 3. ANACONDA - NICKI MINAJ UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. BLAME - CALVIN HARRIS feat. JOHN NEWMAN 2. PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ 3. I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMITH NEMČIJA 1. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 2. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE 3. PRAYER IN C (ROBIN SCHULZ REMIX) -LILLY WOOD & THE PRICK AND ROBIN SCHULZ 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 16. septembra 2014 TOREK krompirjeva musaka, endivija v solati, jogurtovo pecivo s sadjem ričet, jogurt s poljubnim sadjem ČETRTEK zelenjavna juha, puran v naravni omaki, pražen krompir, mešana solata PETEK carski praženec, dušeno sadje, sladoled SOBOTA polnjena paprika, pire krompir, čokoladno malinovo pecivo NEDELJA brokolijeva kremna juha, piščanec s kari-jem v jogurtovi omaki, dušen riž, sadna solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK sataraš, polenta, skutno pecivo Čokoladno malinovo pecivo Sestavine: 350 g moke, 20 g škroba (gustin), 1 pecilni prašek, 5 jajc, 230 g masla, 100 g čokolade, 1 vanilijin sladkor, 2 žlici ruma, lupina 1 limone, 260 g sladkorja, 2 dl kisle smetane, 2 žlici mleka, 300 g malin. Zmešamo maslo in sladkor in počasi dodajamo jajca - eno po eno -, smetano, moko s pecilnim, škrobno moko in začimbe. Odvzamemo tretjino testa in vam vmešamo 2 žlici mleka in raztaljeno čokolado. (Čokolado raztalimo tako, da jo razlomimo, jo damo v vrečko in za pet minut potopimo v vročo vodo.) V svetli biskvit počasi vmešamo maline in ga zlijemo v namaščen model (lahko pekač ali model za narastke). Po belem testu polijemo temno testo in ga pomešamo s tanko pletilko. pečemo eno uro pri 180 stopinjah. Piščanec s karijem v jogurtovi omaki Sestavine: piščančje prsi (40 dag), 1 dl jogurta, pol čebule, 2 žlici moke, 1 žlica karija, 1 žlica gorčice, 2 žlici olja, sol in poper. Piščančje prsi umijem, osušimo s papirnato brisačo in narežemo na koščke (približno 2x2 cm). V skledi zmešamo moko, kari, sol in poper po želji. Piščančje koščke v skledi temeljito natremo s pripravljeno mešanico. Jogurt in gorčico zmešamo, da dobimo gladko in tekočo zmes. Nasekljamo čebulo. V voku ali v drugi primerni ponvi na 2 žlicah olja na srednji moči za minuto posteklenimo čebulo. Vročino prestavimo na vso moč. Dodamo pripravljeno meso in med nenehnim mešanjem pečemo 4-5 minut. Prilijemo jogurtovo omako, premešamo in zmanjšamo vročino. Kuhamo še 5 minut. 0ûmr»h SESTAVIL EDI KLASINC OGRAJEN PAŠNIK RUDI VALENČIČ JAMA V RUDNIKU HRASTNIK BEL PRAŠIČ SENČNA STRAN ZVEZDA V ORIONU NAŠ KATOLIŠKI DUHOVNIK STRŽINAR NAS SLIKAR (TONE) INOSLAV RAZČLE-NJEVALEC UTRDITEV PLANINSKE POTI EKSPRES KAVA GOTOVINA (V ŽARGONU MLADIH) ALFI NIPIČ PREBIVALEC JERŠIČ NEAPELJSKI POSTOPAČ KLICA VODNI HROŠČ POSLEDICA STARANJA, SIVOTA NAJEMNINA ZA LAZ GOROVJE V GRČIJI ZIDAN STEBER JALNOVA DRAMA BRENCELJ ČEŠKI AVTO PORTUGALSKO OTOČJE DELOVA ŠPORTNA NAGRADA LJUDSKI PLES NAJMANJŠI DELEC PENTLJA PRI PLETENJU ANGLEŠKO PIVO MATI INTERNETNI PONUDNIK GREGOR VIRANT DELOVNA SKUPINA STREHA NAD VHODOM IVAN LEVAR NORVEŠKA POP SKUPINA HALJA MUSLIMANK REKA V ROMUNIJI GRŠKA MUZA VAS PRI DOBROVEM KRAJ PRI ČRNOMLJU NATAŠA NARDIN PETER ČARE TIHO-OCEANSKA OTOČNA DRŽAVA PRITOK DENARJA KOZAŠKI POVELJNIK ZAMAKNJENOST ODSTRANITEV NEZAŽELJE-NIH OSEB UGANKARSKI SLOVARČEK: AMIS = naš internetni ponudnik, EKSEGEZA = razlaga svetega pisma, KOZARNO = vas pri Dobrovem, LAZNINA = najemnina za laz, OBORA = ograjen pašnik, OJSTRO = jama v rudniku Hrastnik, RIGEL = zvezda v ozvezdju Orion, ZAR = halja muslimank. 'VM1SI0 'SNVdl 'NVIAIV1V 'Allldd 'VOIAIVS VNdOHVZ 'VIOIAIO 'ONdVZCM '01Vd3 '11 'VZMdVIAI 'AID1V WD '31V 'VMVZ 'SHOS 'N03 'dVaO '03d VN3S31 'd01S 'VNINZ\fl IV» 'IdACTIC»! 'NV3ISd3r 'OS3ddS>13 'ni3>W3a '03rVl 'V901S 'HIS3I" 'VdOSO :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d torek • 16. septembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da je potem, ko je Cerar-jevo vlado uspešnopožegnal parlament, v nedeljo to storil še kardinal Rode. ... da so ljudje vse bolj prepričani, da ne velja več rek: »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal,« saj imamo sedaj očitno dva bogova: vlado in kardinala. ... da se nekateri po tihem bojijo, da bo v novem Centru ponovne uporabe na Gajkah iskal novo podobo tudi kateri od že odsluženih politikov s totega konca. ... da bi se na slovenski nacionalni TV skoraj zgodil doslej še ne viden resničnostni šov: porod v živo. Ampak je Špelin Luka vseeno vljudno počakal, da je mamica odpela do konca in šele potem krenil na 20-centimetrsko avanturo v svet. ... da dosedanji evropski komisar Potočnik še ne razmišlja, kaj bo počel v prihodnje; zakaj bi tudi, saj bo še tri leta prejemal 60 odstotkov dosedanje plače ali okoli 12.000 evrov bruto, torej več kot jo prejemata predsednik države inpremier skupaj. ... da trojanski tuneli očitno pri nekaterih vplivajo na možgansko aktivnost. Tako je ptujska poslanka na poti v državni zbor tam naenkrat doživela izbris spomina - in enoumno ugotovila, da je gruškovska avtocesta povsem potratna in nepotrebna zadeva. Vidi se... . da so v štajerski prestolnici v nečem le prehiteli vrle Poetovionce, saj so prvi poskrbeli za brezplačna parkirana mesta vsem vozilom na električni pogon. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Svetlana Korošec Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Fotografijo sem posnela pred računalnikom, ko je moja muca sedla na računalniško mizo pred monitor in opazovala moje delo,« je ob današnji fotografiji tedna zapisala njena avtorica Svetlana Korošec. RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 29. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Rok Kukovec, Ptuj. www.fei¡x.SiM iskrice %peilX učila" Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 7 2 8 7 6 5 9 6 1 4 9 8 3 1 7 3 6 8 7 2 4 4 7 5 9 3 7 2 9 1 5 9 2 5 4 8 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€€ GG Bik vv ©©© € G Dvojčka V ©© €€€ GG Rak VVV © €€ GGG Lev VV © €€€ GG Devica VVV ©© €€€ G Tehtnica V ©©© € GG Škorpijon VVV © €€ GGG Strelec VV ©©© € GGG Kozorog V ©© €€€ G Vodnar VV ©©© € GGG Ribi VVV ©© € GG Velja za teden od 23. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 29. septembra 2014. - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Čepravpreženeš naravo z vilami, se bo vedno vrnila.« Quintus Flaccus Horac »Naravo je treba ubogati, če naj seji vlada.« Francis Bacon »Karkoli narava dela, ničesar ne dela naglo.« Jean Baptiste Monet de Lamarck »Narava ni nikdar izdala srca, ki jo je ljubilo.« William Wordsworth »Žalostno je pomisliti, da narava govori in da človeški rod ne posluša.« Victor Hugo »V naravi ni plačila ali kazni: so le posledice.« Horace Annesley Vachel »Živimo naglo. Naša vsakdanja igra se imenuje 'dajmo, dajmo'... Gore pa počivajo nad tem nenehno priganjajočim svetom.« Reinhold Stecher 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. septembra 2014 Cvetkovci • Srečanje veteranov GZ Ormož Družabno srečanje s pestrim programom Minulo soboto je v Cvetkovcih potekalo že tradicionalno srečanje veteranov Gasilske zveze Ormož 2014, ki se ga je udeležilo okrog 60 veteranov. Letošnje srečanje s pestrim kulturnim programom in družabnimi igrami je pripravil PGD Cvetkovci. V sklopu programa so udeležence pozdravili predsednik domačega društva Slavko Venta, predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič in novi predsednik komisije za delo z veterani na GZ Ormož Janez Paušner. Po pozdravnih nagovorili je potekal pester kulturni program, ki ga je pripravilo PGD Cvetkovci z mladino. Sledila je pogostitev, nato pa družabne igre, v katerih so veterani pokazali veliko mero tekmovalnosti in zagnanosti. Prvim trem ekipam so bili podeljeni tudi pokali. Sicer pa so, poleg zabavnih iger, družabno srečanje popestrili tudi prijetni zvoki harmonike. Kot so nam pojasnili na GZ Ormož, se veterani aktivno udeležujejo tudi drugih dogodkov. »V letošnjem letu so Foto: GZ Ormož Družabnega srečanja veteranov GZ Ormož se je udeležilo okrog 60 veteranov. bili, poleg ostalih članov društva, po svojih zmožnostih velika pomoč pri pripravah in izvedbi državnega tekmova- nja za memorial Matevža Ha-ceta. Prav tako so se veterani, zraven ostalih članov društva, aktivno vključili v varovanje otrok ob prvih šolskih dneh, za kar se jim posebej zahvaljujemo,« so sporočili s Komisije za veterane na GZ Ormož. Monika Levanič Ivanjkovci • Slovesnost ob krajevnem prazniku Priznanja in plaketa ■ ■ v |V| najzasluznejsim Na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku KS Ivanjkovci so se v tamkajšnjem kulturnem domu zbrali številni domačini, predstavniki društev in organizacij ter občine. Navzoče je nagovorila predsednica KS Slavica Rajh in poudarila, da se v krajevni skupnosti skupaj z občino Ormož trudijo uresničiti želje in potrebe krajanov na različnih področjih. »Letos je bilo največ narejenega na področju cestne infrastrukture. Na novo smo pridobili več kot 2 kilometra asfaltiranih cest v Dobrovščaku, Mihalovcih in v Lahoncih. Sanirali smo tudi plaz na lokalni cesti v Veličanah. Začela se je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Ivanjkovcih, pravkar pa potekajo dela na mrliški vežici pri Svetinjah.« V nadaljevanju je Rajhova povedala, da so končana dela na železniški postaji v Ivanjkovcih, ki je pridobila sodoben objekt z urejenim podhodom in dvigalom. Šola in vrtec sta pred kratkim pridobila asfaltirano parkirišče, za obe ustanovi pa je na občini Ormož že pripravljen projekt za energijsko sanacijo. Slavica Rajh se je ozrla tudi na prihodnje obdobje, ko naj bi po njenih besedah prednost pri gradnji dobile nove asfaltne ceste, ob tem pa bo treba posebno pozornost nameniti preplastitvi obstoječih lokalnih cest in javnih poti, saj jim grozi propad. Med pomembnimi naložbami je omenila tudi projekt ureditve kolesarske steze s pločnikom za pešce na relaciji Jeruzalem-Malek-Taverna-Svetinje. Zahvalila se je tudi vsem za pristno in tvorno sodelovanje. Vaščanom je čestital tudi župan občine Ormož Alojz Sok in se zahvalil vsem, ki se kakorkoli trudijo za napredek svo/ega kraja. Na prireditvi, kjer so v kulturnem programu sodelovali godba na pihala TKD Ivanjkovci, oddelek vrtca Mavrica in vaška folklorna skupina, so podelili priznanja in plaketo najzaslužnejšim. Za večletno aktivno delo v društvih in organizacijah KS so priznanje prejeli Jože Polak, Franc Petek in Franc Trstenjak, plaketa pa je ob 40-le-tnici delovanja pripadla enoti vrtca pri OS Ivanjkovci. NŠ Lokalne volitve 2014 (^dioptuj Ze veste komu boste dali svoj glas? www.radio-ptuj.si Županska kandidata občine Zavrč bomo v studiu Radia Ptuj soočili v torek. 23. septembra, ob 12. uri! Županska kandidata občine Benedikt bomo v studiu Radia Ptuj soočili v torek. 23. septembra, ob 12.30! Županske kandidate občine Lenart bomo v studiu Radia Ptuj soočili v torek. 23. septembra, ob 16. uri! Županske kandidate občine Gorišnica bomo v studiu Radia Ptuj soočili v sredo. 24. septembra, ob 12. uri! Županske kandidate občine Kidričevo bomo v studiu Radia Ptuj soočili v sredo. 24. septembra, ob 16. uri! Županska kandidata občine Hajdina bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 25. septembra, ob 12.15! Županske kandidate občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 25. septembra, ob 16.uri! Županska kandidata občine Sveti Tomaž bomo v studiu Radia Ptuj soočili v četrtek. 25. septembra, ob 18. uri! Prodamo ali damo^v Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi • učenci matične osnovne šole Destrnik in podružnične šole Trnovska vas v torek, 23. 9. 2014 ob 18.00 uri vVolkmerjevem domu kulture v Destrniku, • ter učenci OS Markovci v četrtek, 25. 9. 2014 ob 18.00 v športni dvorani Markovci. Veselimo se druženja z vami. Vstopje prost, ADIOP www.radio-tednik.si www.radio-tednik.si torek • 16. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 23. september 11:00 Ptuj, Gledališka kavarna: Regionalni razvoj in projektna pisarna, 20 let Bistre Ptuj, predstavitev območnega razvojnega programa Sp. Podravje in nove finančne perspektive 2014-2020 in možnosti črpanja sredstev 11:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: predstavitev čezmejnega projekta Ponovno prebujena arheološka najdišča - sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma - Rojstvo Evrope 13:30 Ptuj, Mestna hiša: sprejem delegacije gospodarstvenikov in upraviteljev pristaniškega mesta Shenzen iz Kitajske 16:30 Slovenska Bistrica: prireditev Pozdrav jeseni, razstava izdelkov 1. poletne ustvarjalne delavnice z Bistriškim škratom, podelitev nagrad, kulturni program 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: Otroci pojejo slovenske pesmi, Radio-Tednik Ptuj Sreda, 24. september 10:00 12:00 16:30 Voličina, cerkev sv. Ruperta: praznik KS, slovesna maša na godovni dan blaženega škofa Antona Martina Slomška in sv. Ruperta Ptuj, Gledališka kavarna: Bistrini dnevi, od 23. do 26. 9., Povezovanje za razvoj v podjetništvu in turizmu Ptuj, športna dvorana Ljudski vrt: nogometne tekme, najmlajši nogometaši kluba FC Ptuj, ob 17.00 tekme med gospodarstveniki in športnimi funkcionarji Ptuja, ob 19.00 mednarodna tekma v dvoranskem nogometu U21 med reprezentancama Slovenije in Portugalske Četrtek, 25. september :00 11:00 11:15 11:15 15:00 16:30 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, Kulturno-kongresna dvorana: slovenska konferenca projekta Smart-med-parks in zaključni dogodek En.občina 014, razglasitev zmagovalca natečaja za energetsko najučinkovitejše občine ob 13.30 Ptuj, Mestna hiša: sprejem članov medobčinskega društva invalidov Žalec Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: tiskovna konferenca in javna predstavitev projekta IOT - inovativne odprte tehnologije, ZRS Bistra Ptuj in Univerza v Mariboru Ptuj, Gledališka kavarna: Bistrini dnevi, od 23. do 26. 9., Raziskave in razvoj, trajnostni tehnološki razvoj za napredek regije, okrogla miza Ptuj, dominikanski samostan, kulturno kongresni center: energetsko učinkovito z elektro energijo, okrogla miza, predavanja Slovenska Bistrica: čistilna akcija Naše mesto Slovenska Bistrica čisto in urejeno, do 18.30, društvo Bistriški škrat Ptuj, Knjižnica I. Potrča: literarni večer, gostja večera bo Danaja Lorenčič, sociologinja in kolumnistka, predstavitev knjige Ana v meni, učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Petek, 26. september 9:00 Slovenska Bistrica, grad: Dnevi evropske kulturne dediščine, do 13.00 9:30 Črešnjevec, Dom kulture: regijski glasbeni seminar Kako do pravilnega načina petja pri otrocih in mladostnikih, JSKD in ZKD Slovenska Bistrica 11:00 Ptuj, Aškerčeva 4: odprtje novih društvenih prostorov Kulturno-umetniškega društva Musicology 11:00 Ptuj, viteška dvorana gradu: Živa kulturna dediščina nas bogati, predstavitev obrti in rokodelskih znanj 16:00 Cerkvenjak, pred objektom vrtca Pikapolonica: uradno odprtje vrtca, kulturni program 18:00 Lenart, knjižnica: Literatura v živo, Počasna plovba z Urošem Zupanom 18:00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp: odprtje razstave Rudija Lončariča, Zavod za kulturo 18:00 Slovenska Bistrica, telovadnica Srednje šole: zaključna prireditev Zlata vrtnica, medobčinska turistična zveza Slovenska Bistrica 18:00 Voličina, pred gostilno Vinska trta: Ruperške igre, športno-zabavni peteroboj 19:00 Ptuj, CID: CID in čas, odprtje fotografske razstave Borisa B. Voglarja ob 20. obletnici ustanovitve 19:00 Ptuj, dominikanski samostan: svečana prireditev ob 20-letnici delovanja ZRS Bistra Ptuj 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Odkrito o spominu, Jasmina Lambergar, trenerka spomina, Anamarija Lajh - flavta, Pia Majerič -flavta, ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Mestni kino Ptuj Četrtek, 25. september: 19:00 Bettie gre. Petek, 26., sobota, 27., in nedelja, 28. september: 17:00 Plačanci 3; 19:15 Čarovnija v mesečini; 21:00 Bettie gre. PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 23.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 10:05 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:00 Čista umetnost, 35. oddaja, pon. 18:30 Izzivi trenda staranja, pon. Sg ftflUWr P°n|||Glasa^g);tSia, pon. 10:55 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 11:30 Modra, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, pon. 12:40 Pregled ledna, pon. 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:20 Glasbeni predali 17:00 Športno, 29. oddaja, pon. 17:50 Film Campus: Pušcica v srce, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:35 Info kanal 18:50 Film Campus: 0 gradovih 19:0012. Grajske igre, pon. 19:10 Glasbeni predah 19:20 Film Camous 2014: Haložan 19:30 Glasbena B (slo.), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Praznik Mestne onCine Ptuj, pon. 20:50 Poletni utrip Ptuja: Dnevi poezije in vina, pon. 21:20 Ptujske odrske deske, 17. oddaja, po 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda 24.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kubinjica, pon. 9:50 Film Campus: Orfej, pon. n:0Q Ptujska kronika, pon. :20 Hodim,torej sem: Po poti Trapistnv, . ¿35 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 97. oddaja, 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:00 Lokalne volitve 2014: PrgdMtv kandidatov za župana I 17:30 To bo moj poklic: Arhiti inženir gradbeništva, poi 20:20 Lokalne volitve 2014: Predstavitev kandidatov za župana M0 Ptuj, pon. 20:50 Mura Raba TV2,6. oddaja 21:20 Cista umetnost. 35 oddaja, pon. 21:40 Športno. 29. oddaja, pon. 21:15 Regi TV Gorišnica 22:35 Info kanal :ek 25.09. J Dnevnik IV Maribor, pon. :25 Kuhinjica, pon. J:05 Info kanal 0:20 Evropa moja dežela: Delavka, pon. 0:25 Lokalne volitve 2014: Predstavitev kandidatov za župana M0 Ptuj, pon. 10:55 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:35 Info kanal, pon. 16:00 Ptujska kronika 16:20 Hodim, torej sem: Po poti Trapistov, pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 info kanal 7:40 Zeleno, pon. 8:00 Ptujska Kronika, pon. 8:20 Športno, 29. oddaja, pon 8:55 Film Campus: Revolucija, pon. 9:00 Kimavčevi večeri 2014. pon. 9:30 Lokalne volitve 2014: Predstavitev pon kandidatov za župana MO Ptuj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 2Q:2P Glasbena 8 (sloj, 33. oddaja ■M Praznik Mestne občine Ptuj, pi 21:2Q Cista umetnost. 35. oddaja, pon. pon. pon. M Fi'KpiS p 22:00 Ptujska kronika 22:20 info kanal www.petv.tv Spremljate nas lahko tudi na 12 in SI0LIV Mali oglasi STORITVE A poAomri kmiUm porotna -kam 'ka.torn NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ BARVAMO fasade, napušče, pleskamo stanovanja in opravljamo razna zidarska in slikopleskarska dela, Srečko Rebernik, s. p, Župetinci 37 a, tel. 070 552 806. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM gosi domače reje. Tel. 041 818 457._ PRODAM teličko simentalko, staro 7 mesecev. Tel. 041 875 779._ PRODAMO bele race in domači med. Tel. 059 088 022._ PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Tel. 031 469 819._ PRODAM grozdje z brajd. Lenart, Spuhlja 142 a. Tel. 051 220 004. PRODAM grozdje na brajdah, jurko in kvinton, po ugodni ceni. Tel. 041 441 643._ V NAJEM vzamemo kmetijska zemljišča. Telefon 041 913 958._ PRODAM kravo, težko cca. 800 kg, za zakol oz. menjam za brejo telico. Telefon 041 818 286._ ZELO ugodno prodam trgatev v Halozah v Velikem Vrhu, sorte rumeni muškat, sovinjon, laški rizling, šipon. Informacije na telefon 031 693 110. PRODAM odojke. Tel. 051 423 240. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662._ ZELO ugodno prodamo večstano-vanjsko hišo v centru Ptuja z lepim dvoriščem, možni vsi dogovori, ter lepo parcelo na Mestnem Vrhu s pogledom na Ptuj, cena 1 8.000 €. Tel. 070 270 130. DOM-STANOVANJE V NAJEM VZAMEM 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 341 851. NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero, delno opremljeno. Informacije: 041 519 251. ODDAMO opremljeno hišo v Krče-vini za 250 € in opremljeno hišo v Spuhlji za 350 €. Tel. 041 475 468. Čeprav tvojega glasu ne slišimo več, čeprav tvojega dotika ne začutimo več, čeprav tvojega nasmeha se ne vidi več, vedi, da to vse v nas živi in si vedno in povsod med nami ti. SPOMIN Danes so minila tri leta, odkar te ni med nami, ampak tisti, ki jih imamo radi, ne gredo vstran ... Ti z nami hodiš vsak dan, neviden, neslišen, toda vedno zelo blizu. Miha Trstenjak IZ OBREZA 102 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Podjetje Franc Gajser, d. o. o., zaposli večje število električar-jev z znanjem nemškega jezika za delo v Avstriji. Kontakt: Tjaša Zajšek, tel. 040 670 245. 08:00 Folklorni večer na Destrniku 09:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Glasbena oddaja 18:00 Folklorni večer v Majšperk 19:00 Lokalne volitve 2014 20:00 Kronika Iz občine Destrnik 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:00 Vesela jesen v Staršah 18:00 Pozdrav jeseni v Staršah 19:00 Lokalne volitve 2014 20:00 Kronika Iz občine Hajdina 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:00 Video strani 08:00 Dornava - Odprtje kulturnega centra 10:00 13. praznik Občine Majšperk 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Dornava - Odprtje kulturnega centra 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarkeling d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 ilaAvamladaoba ) 7 V/. Ob 60-letnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudi na Ptuju gostili prvi narodno-zabavni musical -komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na humoren način doživeti nepozabno ustvarjanje Avsenikov! Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc vas bosta skupaj z ansamblom Gregorji in plesalci skupine Artifex ter ostalimi nastopajočimi do solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19.30 v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Vstopnice kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj! Organizator: D&B produkcija d.o.o. v sodelovanju z družbo Radio Tednik Ptuj, d.o.o. V nedeljo, 28. 9., ob 20 na terasi Kavarne ptujskih št Gosta jesenskega glasbenega večera Radia Ptuj bosta GAL IN SEVERA GJURj Vabljeni na javno radijsko oddajo! Ormož • Plaz ogrozil hišo Poplavljena hisa, razpokane stene »Ko sem se prvič zbudila ob pol treh, Se ni bilo videti ničesar. Ko sem se zbudila dve uri kasneje, pa sem stopila v vodo,« se z žalostnim tonom spominja sobotne noči dober teden nazaj 79-letna Ivanka Lah iz LeSnice. Močno deževje, ki je v soboto, 13. septembra, zajelo vso Slovenijo in sprožilo več plazov in poplav, o katerih smo v Štajerskem tedniku že poročali, bo mnogim ostalo v grenkem spominu. Tudi v občini Ormož so se sprožili številni plazovi, med njimi trije taki, ki so ogrožali stanovanjsko hišo. In eden izmed njih je skoraj v celoti uničil stanovanjsko hišo v Lešnici, blizu Ormoža, v kateri že od zgodnjega otroštva biva Avguštin Bombek, ki kaj takšnega, skupaj z 79-letno mamo Ivanko, ne pomni. »Tisto noč sem bil v nočni. In ko sem slišal, kaj se dogaja, sem šel takoj iz službe domov. Tam pa me je čakal strašen prizor - poplavljena hiša in ogromen plaz, ki ogroža hišo. Takoj sem začel črpati vodo, ki je bila po celotni hiši,« žalostno pripoveduje Bombek. Za hišo se je namreč v noči na nedeljo zaradi močnega deževja sprožil plaz v velikosti 50 x 40 m, ki je z zadnje strani dobesedno zaobjel hišo. Zemlja je namreč spolzela vse do višine okna v pritličju, skozi katero je začela dreti voda. »To je bila taka moč plazu, da so vse stene na hiši popokale. Ne upam si spati v spalnici. Razpoka je preko cele stene, nosilni zunanji zid spalnice pa je prestavilo za nekaj centimetrov. In to še ni bilo vse. Potem je Grozljiv prizor razpokane stene v spalnici. še prišla voda,« je s tresočim glasom pripovedoval Avguštin. Za povrh pa je zaradi plazu še počila vodovodna cev, speljana za hišo. Sanacija plazu naj bi stala 16.000 evrov V hiši je bilo okrog 10 centimetrov vode, zalila in uničila je kopalnico, spalnico, dnevno sobo in kuhinjo. Voda je v hišo tekla kar tri dni, stene so dobesedno na-pite z vodo. »Ne spim cele noči. Pred leti sem hišo v celoti obnovil. Sedaj pa nimam nič. Vse je uničeno,« je tožil Avguštin in dodal, da je na pomoč poklical tudi gasilce. Gasilci PGD Ormož in PGD Hardek so označili plaz in po- Plaz, ki se je sprožil v Lešnici nad stanovanjsko hišo, je slednjo skoraj popolnoma uničil. Zemlja je dobesedno zaobjela hišo vse do višine okna v pritličju. stavili merilne točke ter o dogodku obvestili civilno zaščito. Naravno katastrofo pa si je prišel ogledat tudi župan Sok: »Obljubil je, da bodo potem, ko se bo dogodek pomiril, začeli s sanacijo. Ko se bo voda scedila, bomo namreč lažje sanirali plaz. In sanacija plazu naj bi po grobih ocenah stala 16.000 evrov. Želim samo, da nekako ustavimo plaz, potem pa bom že počasi nekako to saniral.« Plaz se Se ni umiril Po besedah Avguština pa se plaz še vedno ni pomiril v celoti. »Še vedno počasi leze zemlja. In res me je strah. Sedaj še imam upanje, da hišo popravimo in plaz saniramo, če pa bo prišlo do novega večjega dežja in plaz še ne bo saniran, pa sem prepričan, da hiši več ne bo pomoči. Že manjše deževje bi lahko hišo popolnoma uničilo in potem mi ne bo preostalo nič drugega, kot da zapustim ta kraj in poskrbim za mamo,« še s solzami pripoveduje Avguštin. V noči na nedeljo so kraj ponovno zajele padavine. K sreči pa do novih posledic pri Bombekovih ni prišlo. »Skopal sem jarke, da je voda lahko odtekala. Upam pa, da bomo v kratkem našli rešitev in sanirali plaz,« je še dejal Avguštin. Monika Levanič Markovci • Drava naplavila mrtvega novorojenčka Trupelce med naplavinami Na jezu Markovci, na reSetkah, kjer je dovod vode do male hidroelektrarne, so delavci Dravskih elektrarn Maribor (DEM) včeraj ob 12.30 med naplavinami naSli otroSko trupelce. »Policisti, ki so prišli na kraj, so ugotovili, da gre za novorojenčka, ki je v vodi verjetno že nekaj časa. Med vejevjem in ostalimi naplavinami na rešetki so delavci opazili truplo. Od kdaj je bilo truplo v vodi in od kod, bo pokazala nadaljnja kriminalistična preiskava z obdukcijo, ugotavljanjem DNK, zbiranjem obvestil, ogledom kraja ... Od kod bi lahko trupelce priplavalo, je zaenkrat še ne- mogoče odgovoriti - lahko od HE Zlatoličje ali pa po stari strugi Drave,« je včeraj na kraju, kjer je bilo truplo novorojenčka najdeno, povedal predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor Miran Šadl in dodal, da bo ključno vlogo pri preiskavi najbrž imelo ugotavljanje DNK. MZ Osebna kronika Rojstva: Špela <7® Huzjan, Nova vas pri Ptuju 111 j, Ptuj - deček Luka; Simona Caf, Brezovci 2, Polenšak -deček Domen; Valerija Horvat Majcen, Grajenščak 6, Ptuj -deklica Taja; Mojca Šimenko, Tavčarjeva ul. 5, Ptuj - deček Žiga; Tadeja Šimenko, Dor-navska cesta 2, Ptuj - deklica Neža; Maja Smiljan, Golobova ul. 6, Ptuj - deklica Ema; Ines Selic Borbaš, Zagrebška cesta 1, Ptuj - deklica Nika; Valentina Kovačič, Tlake 44, Rogatec - deček Mai; Mateja Zagoršek, Borovci 30 b, Mar-kovci - deklica Živa; Mateja Kuzma, Gregorčičeva ul. 14, Lendava - deček Luka; Renata Kosi Tomšič, Krčevina pri Vurbergu 14 a, Ptuj - deček Marcel; Tadeja Polanec Robič, Zg. Duplek 79, Spodnji Duplek - deček Nick; Lidija Žabota, Gornji Ključarovci 24, Sv. Tomaž - deklica Maša; Tina Benedičič, Grajena 30 b, Ptuj - deklica Tara; Tara Slatič, Pod-vinci 66 a, Ptuj - deček Jakob; Tatjana Škerbec, Hvaletinci 9, Vitomarci - deklica Iza; Petra Kramberger, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj - deklica Kara Kim; Lidija Galun, Čermožiše 28, Žetale - deček; Smiljan Murks, Draženci 38 b - deček Taj. (i) Umrli so: Frančišek GotvaJn' ptuj' Zele" nikova ul. 2, roj. 1950 - umrl 9. septembra 2014; Matej Horvat, Stojnci 37, roj. 1978 - umrl 30. avgusta 2014; Marija Čoh, roj. Hameršak, Ptuj, Štuki 21, roj. 1919 - umrla 9. septembra 2014; Anton Arbeiter, Ptuj, Jurčičeva ul. 6, roj. 1943 - umrl 14. septembra 2014; Marija Murkovič, roj. Rožanc, Mala vas 30, roj. 1936 - umrla 11. septembra 2014; Zorica Mikša, roj. Šegula, Dornava 65 a, roj. 1922 - umrla 10. septembra 2014; Jožefa Drevenšek, roj. Podgoršek, Stanošina 23, roj. 1923 - umrla 14. septembra 2014; Franc Dolamič, Gabrnik 25, roj. 1953 - umrl 12. septembra 2014; Ivan Vidovič, Pobrežje 48, roj. 1939 - umrl 14. septembra 2014; Marjan Novak, Grdina 5, roj. 1953 -umrl - 13. septembra 2014; Franc Arnuš, Prvenci 25, roj. 1934 - umrl 13. septembra 2014. Poroka - Ptuj: Mar jan Vidovič in Jelka Žižek, Pobrežje 36. Poroka - Ormož: Andrej Kolbl in Suzana Krajnc, Savci 17 b, Sveti Tomaž. mmmmmv Na rešetkah, kjer je dotok vode do mHE Markovci, so delavci DEM včeraj našli truplo novorojenčka, ki je najverjetneje bilo v vodi že dalj časa. Napoved vremena za Slovenijo Slana pred Mihaelom če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada. Danes bo sončno, v severovzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Tam bo pihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju 11, v alpskih dolinah malo nad 0, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. Obeti V sredo bo povečini sončno, zjutraj bo po nižinah megla. V noči na četrtek se bo nekoliko pooblačilo, predvsem v južni Sloveniji bo prehodno možen rahel dež. V četrtek čez dan se bo zjasnilo. Foto: ML Foto: ML Foto: MZ