Davorin Tome red okoli 100 milijonov lei so plice v kljunu še imele zobe. danes jih nimajo več. Hrane tako ne žvečijo, še več, veliko ptic jo požira povsem neobdelano, "v enem kosu". Miši. ribe, žabe. kuščarji, hrošči, metulji, semena, jagode in tudi listje, ki izginjajo skozi kljune, končajo v prednjem delu prebavnega trakta v takšni obliki, kakršni so bili še pred zaužitjem. z vso dlako, kostmi, oklepi, luščinami vred, ki jih ptice ne morejo prebavili. Po drugi strani pa so plice organizmi, ki za svoje življenje potrebujejo ogromno energije. Vzdrževanje visoke telesne temperature in tudi mišična dejavnost v času letenja od njih zahtevajo, da se hranijo pogosto in le s kalorično hrano. Neprebavljivi ostanki v hrani, ki so v primeru, da hrano požreš neprežvečeno in v ccloti. prav številni, so jim pri tem v veliko breme, saj jim po nepotrebnem povečujejo težo in odžirajo prostor, ki bi ga drugače lahko zasedale energetsko bolj pomembne snovi. Zato je neprebavljive snovi, ki skupaj s hrano zaidejo v prebavila, najbolje čim prej izločiti in narava je poiskala pol. kako to zadovoljivo storiti. Še predno pridejo pregloboko v prebavni trakt, se ločijo od snovi, kijih ptice lahko prebavijo, skepijo v svaljke različnih oblik in se po najkrajši poti. skozi usta. izločijo. Neprebavljive izločke, ki so ptico zapustili po isli poli. po kateri so prišli v njo. imenujemo izbljuvki. UHARIC A VELIKA SVET PTIC 33 k NARAVA VEDNO NAJDE SVOJO POT KROKAR VELIK» SRAKOPER SIVA VRANA REČNI GALEB SREBRNI GALEB ;M IZBLJUVKI NARAVA VEDNO NAJDE SVOJO POT letnik 9. številka 1, maj 200.'? 'egas-ca sova 7 yrc t'lbo albti. ako ni presenetljivo, da imajo izbljuvke praktično vse ptice. Tisti pri semenojedih vrstah so sestavljeni iz lušči n semen, pri ribojedih iz ribjih kosti in lusk. pri ujedah in sovah iz dlake in kosti, pri žužkojedih iz ostankov hitinskih oklepov ipd. Najmanj težav prt izdelavi izbljuvka imajo vrste, ki se hranijo s sesalci. Ostre kosti pred izbljuvanjem zavijejo v dlako, ki je prav tako ne prebavijo, iti se s tem zavarujejo pred morebitnimi poškodbami požiralnika, Ribojede vrste v ta namen poleg hrane požirajo tudi perje, in će ga ne dobijo drugje, si izpulijo svojega. ajbolj poznani so izbljuvki sov. vsaj tistih, ki se pretežno prehranjujejo z malimi sesalci, za kar so vsaj trije razlogi: (l) ostanki plena v izbljuvkih so zelo dobro ohranjeni; (2) v njih lahko dobimo popolna okostja plena, od največjih kosti lobanje do vseh vretenc in najmanjših stopalnih koščic. medtem ko so kosti pri drugih vrstah ptic pogosto večkrat prelomljene, številne pa tudi manjkajo. Sove so, vsaj v povprečju, telesno velike ptice, torej imajo tudi velike izbljuvke, kijih je težko spregledati. Izbljuvki lesne sove Srrix aluco merijo 3-5 cm. listi od velike uharice Bubo bubo pa tudi do 15 cm; (3) tretji razlog je povezan z njihovimi življenjskimi navadami. Sove se pogosto mesece in mesece zadržujejo na istih vejah ali v istih podstrešjih, L a ko da nam, če že spregledamo nekaj centimetrov dolg izbljuvek, ogromen kup kosti in dlake, ki se nabere pod sovo v nekaj letih, gotovo pade v oči. Poznana so pričevanja ljudi, ki M> količino izločenih izbljuvkov ocenjevali s številom košar, s katerimi so jih odnašali. Čeprav na tako množično "pokopališče" malih sesalcev sam še nisem naletel, so njihove izjave povsem verjetne. Tudi v naših krajih se prek zime na kakšni od večjih smrek zbere nekaj deset ali tudi 100 malih uharic Asia oms. Ker vsaka sova običajno naredi vsaj en izbljuvek na dan, se do pomladi pod drevesom lahko nabere krepko prek 20.000 izbljuvkov. o se izbljuvek znajde na tleh, je njegova vloga, ki jo ima za ptico, končana, Nalivi in drobne živali, ki se nanj postopoma naselijo, ga v prihodnjih mesecih povsem razgradijo, Izbljuvki pa so tudi priljubljen objekt raziskave številnih znanstvenikov po svetu. Z njimi na razmeroma enostaven način lahko ugotovimo točno sestavo prehrane ptice, ki gaje izvrgla, saj so v njih ostanki prav vseh živali, s katerimi se prehranjuje. Da pa so rezultati našega dela verodostojni, se moramo seveda najprej dobro naučiti ločevati izbljuvke, da vemo točno kateremu plenilcu pripadajo, v naslednjem koraku pa se moramo naučiti tudi določevati vrste plena po kosteh, luskah, dlakah iid. Morda se raziskave izbljuvkov ne zdijo zelo pomembne, a prav z njimi so raziskovalci pojasnili že marsikatero upadanje velikosti populacije ptic. 5vrr PTIC 35