Razredni pouk 1/2014 61 Mag. Leonida Novak Zavod RS za šolstvo Iz mojega dnevnika Škotska – dežela s šolo brez številčnih ocen Uvod V okviru projekta Supporting teachers for effe- scuve assessment for learning (krajše AFL), ki že drugo leto poteka na Zavodu RS za šolstvo, 1 sem se udeležila študijskega obiska Škotske, in sicer glavnega mesta Glasgow. Udeleženci iz Nizozem- ske, Belgije, Estonije, Irske in Slovenije smo obi- skali nekaj osnovnih in srednjih šol, v katerih smo spremljali učni proces, se pogovarjali z učitelji, učenci, ravnatelji ter svetovalci. Šole, ki smo jih obiskali in v njih spremljali vzgojno-izobraževalni proces, so bile Carmyle Primary school, Miller Primary School, Haghill Park Primary School in Whitehill Secondary school. Nekaj ključnih značilnosti škotskega šolskega sistema Otroci vstopajo v šolo v starosti štiri leta in pol do pet let in pol. Osnovno šolo obiskujejo sedem let. V osnovnih šolah v večini primerov en učitelj izvaja pouk v enem razredu za vse predmete v šolskem letu. Potrebna izobrazba učitelja, ki poučuje v javni osnovni šoli na Škotskem, je univerzitetna diploma prve stopnje, ki mu omogoča, da poučuje otroke, stare od tri do dvanajst let. Otroci v šolah nosijo uniforme; te so za vsako šolo drugačne, vsaka uniforma ima svojo zgodbo in tudi razpore- ditev barv in črt v dobro znanem škotskem vzorcu ima svojo utemeljitev. Vrata razredov so v času izvajanja procesa pogosto odprta, opazovali smo tudi proces na šoli z odprtimi učilnicami. 2 Sliki 1 in 2: Šola z odprtimi učilnicami Povzetek: V prispevku želim predstaviti spoznanja s študijskega obiska v Glasgowu na Škotskem, ki je bil izveden v okviru projekta Supporting teachers for effescuve assessment for learning. Poleg opisa nekaterih osnovnih značilnosti šole posebno pozornost namenjam vlogi formativnega spremljanja, ki je osnovni model škotskega šolskega sistema po prenovi leta 2001. Rezultate obiska apliciram v obliki številnih fotografij, ki kažejo na uresničevanje ciljev kurikula za odličnost v nižjih razrednih osnovne šole. Na koncu prispevka ponujam še nekaj praktičnih zamisli za izvajanje vzgojnega in izobraževalne- ga procesa na razredni stopnji. Ključne besede: Škotska, kurikul za odličnost, formativno spremljanje, merila uspeha. Scotland - a Country Without Numeric School Grades. Abstract: In this article I want to present findings from a study visit to Glasgow, Scotland, which was carried out within the project “Supporting teachers for an effective assessment for learning.” Besides describing some of the basic characteristics of the school, I pay special attention to the role of formative assessment, which has been the basic model of the Scottish school system after the renovation in 2001. I present the results of the visit in the form of a numerous photos that shows realisation of the objectives of the curriculum for excellence in lower primary school classrooms. At the end of the article I offer some practical ideas for performing the education process at the primary level of elementary school. Key- words: Scotland, Curriculum for Excellence, formative assessment, success criteria. 62 Razredni pouk 1/2014 Škotska je leta 2001 izpeljala temeljito prenovo šolskega sistema, ki je sledil povsem na novo po- stavljenemu kurikulu. Nastal je t. i Curriculom for excellence (kurikul za odličnost), katerega glavni cilji so: • povečati učne dosežke vseh otrok in mladine, • zmanjšati razhajanja med učenci, ki imajo viso- ke dosežke, in tistimi, ki dosegajo premalo, • opremiti in pripraviti mlade za delovanje in odgovorno vlogo v stalno spreminjajočem se globalnem okolju z znanjem, veščinami in samozaupanjem. Prenova šolskega sistema je zahtevala spremem- bo sistema dela in miselnosti celotnega šolskega prostora, tudi učitelja. Glavna naloga učiteljev je, da s profesionalnim dialogom gradijo sposobnost presojanja dokazov o učenčevem napredku in dosežkih. Za te dialoge imajo učitelji v svojem ur- niku tudi rezervirane ure. Usmerjeni so v celostno vrednotenje učenca, s tem da poudarjajo stalno učiteljevo usposabljanje in strokovno sodelovanje z učitelji šol, ki so povezane v mrežo. V Glasgo- wu je 21 šolskih mrež, ki jih sestavljajo učitelji iz osnovnih in srednjih šol, na srečanja učiteljev iz ene mreže (okrog sedem šol) pa sodeluje tudi svetovalec. Formativno spremljanje kot osnovni model učenja in poučevanja Škotski kurikul natančno določa potrebne cilje, izkušnje in dosežke za posamezno starostno stopnjo. Učitelji te cilje uresničujejo po načelu spodbujanja vsakega posameznika ter tako omo- gočajo hitrejše napredovanje oz. napredovanje, ki je v skladu z učenčevimi zmožnostmi. Pravijo, da napredovanje ni »galopiranje«, ampak skrbno načrtovan, izvajan in evalviran proces. Vse to jim omogoča model formativnega spremljanja, katerega udejanjanje lahko zasledimo pri vseh učiteljih in na vseh ravneh šolskega sistema. Škotski model formativnega spremljanja (Holcar Brunauer, 2013) ima te značilnosti: • oblikovanje smiselnih kriterijev uspešnosti skupaj z učenci, • vključevanje učencev v načrtovanje in vredno- tenje njihovega učenja, • zbiranje učnih dokazov in spremljanje učenče- vega napredka, • dajanje povratnih informacij in načrtovanje nadaljnjih korakov učenja, • ugotavljanje, kje se nahaja učenec. Slika 3: Izsek iz kurikula – naravoslovje v prvem razredu (Vir: www.curriculumforexcellencescotland. gov.uk) V pogovoru s svetovalci škotskega nacionalnega šolskega inštituta smo lahko slišali, kaj delu- je oz. kaj je pomembno za doseganje učnega uspeha učencev. To so načela: otroci razumejo svoje učenje (to dosežejo v dialogu z učiteljem in vrstniki), učenci se učijo drug od drugega, učitelji spremljajo, odkrijejo in vedo, kako se učijo otroci, učitelji delajo skupaj (načrtujejo in presojajo otro- kov napredek v t. i. moderacijskem času), vodstvo šole spremlja in podpira delo učiteljev, šole se medsebojno dopolnjujejo, vrednotenje znanja je vključeno v učenje in poučevanje. Učenci med svojim šolanjem obvezno oblikujejo t. i. profil, 3 v katerem prikažejo svoja prizadevanja, dosežke ter razumevanje učnega procesa; pri tem sodelujejo tudi šola in starši. Konkretne aplikacije formativnega preverjanja in spremljanja lahko pri spremljavi učnega procesa vidimo na vsakem koraku. Učenci razumejo svoj Razredni pouk 1/2014 63 učni proces in ga usmerjajo, prvi korak k temu je po celotni vertikali dogovor o t. i. merilih uspeha (success criteria). Sliki 4 in 5: Uvodni del učne ure v razredu šest- do osemletnih učencev in določitev meril uspeha Določitvi meril in ciljev dela sledi preverjanje predznanja. Sliki 6 in 7: Zapis preverjanja predznanja na plakatu Vsako dejavnost spremljajo postavljeni cilji z me- rili. Te lahko vidimo na vseh oglasnih in razstavnih panojih, policah, npr. ob gojenju fižola na okenski polici, kar kažeta sliki 8 in 9. Sooblikovanje meril skupaj z učenci je posebej izpostavljeno kot ključ- ni element v procesu učenja, saj merila pojasnijo učencu, kaj bo moral znati, vedeti oz. narediti, da bo uspešen, omogočajo samoocenjevanje in vrstniško povratno informiranje, olajšajo refleksi- jo predhodnega učenja in načrtovanje nadaljnjih korakov, pripomorejo k profiliranju in so v pomoč pri izbiri dokazov učenja za učenčev portfolio. Sliki 8 in 9: Zapis meril uspeha ob gojenju rastline Proces učenja je namenjen zbiranju dokazov o učenju ter vrednotenju teh dokazov. Dokazi o učenju so raznoliki, kar omogočajo tudi različni pristopi, metode in oblike dela, kakor tudi izbira načina dela, ki je pogosto omogočena učencem. Vsak korak v učnem procesu skrbno vrednotita tako učenec kot učitelj. Slike 10, 11 in 12: Razredni panoji so polni dokazov o učenju, ki so hkrati opremljeni z merili uspeha. 64 Razredni pouk 1/2014 Učenje vedno sklenejo z evalviranjem procesa, pri čemer upoštevajo napredek vsakega učenca, a hkrati evalvirajo tudi učinek učenja na ves razred. Slika 13 prikazuje izdelek učenke, ki je vrednotila svoj proces reševanja problema, kako učinkovito in hkrati estetsko spojiti dva kosa blaga. Vsako od tehnik, ki jo je preizkusila, je evalvirala in zapi- sala, zakaj je določena tehnika učinkovitejša od druge. Slika 13: Evalviranje procesa Nekatere tehnike refleksije in evalvacije, ki smo jih lahko opazovali v času obiska šol, so: • 321 (Povej 3 nove informacije, ki si se jih naučil. Oblikuj 2 vprašanji, ki se ti porajata. Predstavi 1 spoznanje, ki bo vplivalo na tvoje ravnanje v vsakdanjem življenju.) • SOS 4 izjava S (Učenec prebere trditev ali izjavo učitelja – S, ki se nanaša na obravnavano temo. Učenec se odloči, ali se strinja/ne strinja s trditvijo – O. Mnenje izrazi tako, da obkroži SE STRINJAM/SE NE STRINJAM. Učenec podpre svoje mnenje z dokazi, dejstvi in primeri – S.) • POVEDI (Dokončaj povedi: Všeč mi je bilo …, ker ... Naslednjič bom ... ) • SEMAFORJI (Učenci imajo rdeče, rumene in zelene karte, ki jih prikazujejo na mizi ali v zra- ku: rdeča = ne razumem, zelena = popolnoma razumem itd., nato odgovarjajo na vprašanje ali samo ocenjujejo sebe ali sošolca s pomočjo semaforjev, izbiro utemeljijo). Formativno spremljanje je prežeto s podajanjem sprotne povratne informacije, ki jo učenec dobi od učitelja, še pogosteje pa od vrstnika. Dajanja povratnih informacij se učenci učijo od učitelja, ki jim pri razvoju te veščine pomaga z modeliranjem. Povratna informacija je vedno povezana z zastav- ljenim ciljem in dogovorjenimi merili uspeha. Končna povratna informacija učitelja je pogosto tudi pisna. Slika 14: Povratna informacija v učenčevem zvezku po principu povej dve zvezdi in eno željo (dve pohvali in en napotek) Razredni pouk 1/2014 65 Slika 15: Semaforji – pripomoček za podajanje povratne informacije Poleg sprotne povratne informacije, ki je najpo- gosteje na ravni učenec – učenec, pa smo dobili vpogled tudi v končno povratno informacijo, ki jo v obliki poročila o napredku prejmejo učenci ob koncu leta oz. trikrat letno. V tej povratni infor- macijo o dosežku in napredku učenca so zajeta predmetna področja, ki imajo ob opisu dosežka tudi napotek za nadaljnje učenje. Torej učenci niso ocenjevani s številčnimi ocenami, temveč se napredek gradi na povratni informaciji. Poseb- no zanimivo je vrednotenje učenčevega vložka, odnosa, vedenja in domačega dela, po čemer se bistveno razlikuje od slovenskega ocenjevanja. V nekaterih poročilih tudi učenci in starši dodajo svoj komentar. Slika 16: Poročilo o napredku učenca Še nekaj praktičnih zamisli iz škotskih razredov V prvih razredih smo opazili veliko dragocenih praktičnih rešitev organizacijskih in vsebinskih okoliščin v razredu. Njihov namen pojasnjujejo spodnje slike. Slika 17: Na učiteljičini mizi stojita dva znaka – modri za fante, rdeči za deklice. Slika 18: Ko mora učenec na WC, vzame znak z učiteljičine mize, ga postavi na svoj prostor in odide brez spraševanja. Ko se vrne, postavi znak nazaj na učiteljičino mizo. Posebno pomembno pravilo pri tem je, da na učiteljičini mizi nikoli ne smeta manjkati oba znaka – pomeni, da je zunaj učilnice vedno samo en učenec. Slika 19: Raziskovanje z gojenjem metuljev (upo- rabljena je lahko tudi mreža za shranjevanje igrač). Material za gojenje učitelji dobivajo prek povezave http://www.insectlore.com/teacher-s-corner/ school-kit. 66 Razredni pouk 1/2014 Slika 20: Tri košare, namenjene delovnim listom, ki so že rešeni, ali listom, pri katerih učenec potrebu- je nasvet, pomoč. Delovne liste učenci med učnim procesom polagajo v košaro, učitelj pa ima tako pregled nad delom in hkrati povratno informacijo o tem, pri čem ima učenec težave. Slika 21: Kovinska tablica za zapis idej, ki jo stalno uporabljajo in je ves čas položena na rob učenčeve mize. Slika 22: Razstava dosežkov v šolski jedilnici – vsak razred izbere dosežek v tednu, ki dokazuje, da se je posamezni učenec za nekaj res potrudil oz. vložil veliko dela (to je lahko npr. napredek na področju pisanja pri nekom, ki je imel do tedaj veliko težav). Sklep Spremljanje pouka v šolskem sistemu, kot je škotski, nam je odprlo nov pogled na šolo, na po- men formativnega spremljanja in vlogo, ki jo ima- ta v šoli učenec in učitelj. Posebej velja izpostaviti usmerjenost v aktivno vlogo učenca v vseh fazah izvajanja učnega procesa: v načrtovanju, izgradnji znanja, evalviranju procesa, kakor tudi vzdušje, ki so ga uspele vzpostaviti vse obiskane šole in je naravnano k spodbujanju formativnega sprem- ljanja. Obenem ne moremo mimo tega, da se ne bi primerjali s škotskim šolskim prostorom. Lahko rečemo, da imamo tudi v slovenski šoli precej učiteljev, ki odkrivajo pozitivne učinke formativ- nega spremljanja učenca ali so jih že odkrili, in to je spodbudno, si pa seveda želimo, da bi bilo to še bolj vgrajeno v vso vertikalo šolskega sistema v najširšem smislu. Viri in literatura 1. Holcar Brunauer, A. (2013). Formativno spremljanje – škotski mo- del. Delovno gradivo s seminarja za učitelje projekta. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 2. Kregar, S. (2014). Poročilo o študijskem obisku na Škotskem. Delovno gradivo s seminarja za učitelje projekta. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 3. Education Scotland. Dostopno na https://www.educationscotland. gov.uk (pridobljeno 10. 4. 2014). 4. Gradivo, pridobljeno na študijskem obisku v Glasgowu na Škot- skem. 5. Vse fotografije arhiv Leonide Novak in Saše Kregar. Opombe: 1 Projekt na Zavodu RS za šolstvo vodi in koordinira dr. Ada Holcar Brunauer. 2 Šola z odprtimi učilnicami ima pouk organiziran v prostoru, v katerem med učilnicami ni sten, temveč posamezne skupine/ra- zredi delajo vsaka v svojem kotičku. Skupine so ločene le s tablami in omarami. Učencem omogočajo tudi prehode med skupinami/ razredi, glede na predznanje, interese itd. 3 Profil je neke vrste listovnik učenca, v katerem ta predstavlja svoja znanja, spretnosti in veščine pri vseh predmetih. Gre za zbirko informacij o učenčevem napredku, prizadevanjih, trudu, kakor tudi za predstavitveno mapo dosežkov. 4 SOS – krajšava izhaja iz angleških poimenovanj (S – statement, O – opinion , S – support).