Št. 101. V Oorifi, dne 18. deeembra 1900. Letnik II. l/.luijit vriak torek in soboto v tednu ob 11. iisi pnM.lpoldni' zil nn*sto tt*r ob 3. uri popoliJiic /.a dt'zi'lu. Stane po pošti prcjcriwin ;ili v (jorici na (lorn pošiljan cHoli'tiio 8 K., polMno 4- K. in t5HrtlH.no 2 K. I'roilajii si' v («orici v tobakamali Schwarz v Šolskili ulit-ali in -I *' I - 1 ersitz v Nunskili ulicali p<» 8 vin. GORICA (Zjutranje izrtanjV.) rreduistvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vi'tturini h. ii. 9. Dnpise jil naslovili iiu urednišlvu, Ofilaso in iiaročnino pa na upravništvo *Crorict'>. Oglusi se rtiOunijo po petit- vrstah in sicer ako st1 tiskajo 1-krat po Hi vin.. 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se večkrat liskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj i»> odgovorni urednik Josi«p Marušic. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Vipavska železnica. 0>:il.ji\) Večina v deželnem odboru se je protivila uameri, da hi izplaeali vladi označeiiosvotoza nabavoosnovuih delnic, trdeč, da bi denar ležal neporabljen v Uunajskih blagajnah, a dežela bi inorala plačcvati obresti od najetoga posojila, kakor se godi z oiiimi 100.000 K, katere so vplačale občine in zasebniki že pred dvenia letoma. üospodje so dvomili, da bi iniela vlada resno voljo takoj graditi vipavsko železnico, ter so rekli, naj vlada prej z deloiri začne, potem dobi deiiar takoj; vlada pa jc stala neupogljivo na stališču, da mora dežela pred začetkom dela izplačati obečanih 200.000 K. Tako se je bila zamotala ta štrena zopet nepficakovaho, in skoro ni bilo pomoči v razmotanje. Živo zanimanjc za železnico kazalo se je le še v Dornbergu; zato je sestavil prof. I. B e r b u č posebno prošnjo na železniško niinistcrštvo, v kateri se je poudarjalo nevoljo vipavskega ljudstva radi vednega' zategovanja tega vprašanja ter je odločno zahteval, naj visoko c. kr. nrinisterstvo vendar konečno začne z zgradbo, inače bi bili občine in zasebniki primorani zahtevati, da se jim vrne denar, vplačan za osnovne delnice. To prošnjo je poslaldeželni zastopnik v Dornberg in tamošnji župan B e r c č jo je doposlal drugim županstvom in zasebiiikom po Vipavskem v podpis; a imenovani poslanecjojekouečiio odposlal miiiisterstvu na Dunaj. Posledica te prošnje je bila, da žclezniško ministerstvo je poslalo lakoj poseben odlok z due 17. julija 1900 št. 25773/2 namestništvu v Trst z nalogoin, naj se obvesti deželni odbor goriški, da vlada ostane neupognjena na stališču, sporočenem z dopisom z dne 12. junija 1899 št. 22(554, na stališču namreč, da. ne začne dollej z zgradbo železnice,dokler ne plača dežela 200.000 K za osnovne delnice. Ob jednem dela deželni odbor odgovoren za morebituo novo zategovanje tega podjetja. Profesor 13 e r b u č, ki je o vsem tem obvestil gosp. grofa C o r o n i n i j a, jc poskusil zopet vzbuditi v njeni zani- nianje za to „njegovo dete" ter ga prosil pomoči. Posebno ga je naprosil, da bi pospeševal to zadevo na Dunaju, ko se bode tarn niudil, potujoč v Karlove Vari. Po grofoveni nasvetu sestavil je spome- nico o tej zadevi na ininisterskega pred- sednika Körberja ter poslal jo g. župniku J u v a n č i č u v Dornberg s prošnjo, da naj priskrbi potom županstva podpise od vipavskih občin in zasebiiih interesentov. Zadnje dni meseca julija je dorn- berško županstvo izročilo gospodu grofu podpisano sponienico, ki jo je kmalu poteni izročil osebno dr. Körberju na Dunaju, ter takoj sporočil dr. Gregorčiču v üorico in prof. Berbueu v Čepovan, da zadeva vipavske železnice stoji dobro, le 200.000 K naj dežela še vplača. To sporočilo je tudi naš list knialu potem objavil. Ker je pa obtičal prej omenjeni miuisterski spis z dne 17. julija 1900 št. 25773 2 v Trstu (namestnik je bil na dopustuj in ni bilo o njem pri deželnem odboru v Gorici ne duha ne sluha, se je obrnil prof. Berbuč pisnieno v Trst s prošnjp, naj bi nainestništvo izvolilo pospešiti odpošiljatev omenjenega spisa v Gorico. Par dni kasneje je dobil pri- vatiiim potom v Čepovan obvestilo, da se je to že zgodilo, in 9. avgtista pa iz Gorice sporočilo, da je došel v dan 8. avg.usta t. 1. deželneniu odboru iz Trsta nainestniški dopis št. 16737 11 d. d. .4. avg. 1900. ki se naslanja na gori ome- njeno niinistersko urcdbo ter pozivlja deželni odbor goriški, naj v interesu takojšnjega realizovanja rečenega pod- jetja nemudoma vplača 200.000 K za nakup osnovnih delnic. Tii moramo tudi hvaležno priznati, da je deželni glavar dr. vitez P a j e r naše podjetje drage volje podpiral ter inn skazoval svojo naklonjenost s tern, da je prizadevanje naših poslancev v tej zadevi radostno pospeševal. Obveščen po prof. Berbuču, da mora priti v kratkem iz Trsta spis v prej navedenem smislu, obljubil je, da ga takoj prcdloži dež. odboru v rešitev, ko ga dobi v roke. In res, še istega dne 8. avgusta, ko je nainestniški spis došel v Gorico, je sklenil deželni odbor v večerni seji, da ugodi ministerski zahtevi glede na deželni prispevek v znesku 200.000 K ter da se obrne do denarnega zavoda, ki naj bi vladi izplačal navedeni znesek. V isti seji je deželni odbor odklonil dr. Tuine predloge, katere sino svoje- časno objavili v „Gorici", in katere je stavil imenovani odbornik, rešuje dopis c. kr. železniškega miuisterstva z due 27. juuija št. 53809/3 ex 1899, ki je došel dež. odboni 13. julija pod opr. št. 3800, po katerih- predlogili bi se bila res zavlekla vipavska železnica v „mračno prihoduost".- Da bi dr. Tumovo glasilo zopet ne dolžilo g. E. Klavžarja, da nam je priskrbel dotične podatke, javljamo iz- recno, da vse te aktc ima dež. poslanec prof. Iv. Berbuč na doniu v prepisu, katere si je sam priskrbel in do katerih ima kot poslanec pravico. Dr. Tunia dob.ro ve, da je spisal rešitev navedenega ministerskega dopisa z due 27. junija št. 53899/3 in svoje predloge na hrbtišče tega akta, kakor mora tudi dobro, vedeti, da je prinesla ' „Soca", z dne 9. avgusta t. 1. v St. 92. posnetek njegove rešitve kot uvodni članek z nadpisom „Vipavska železnica", katerega strupeni konec se tako-le glasi: „I/, vseg-a teg-a je čitateljem jasno, koliko je vredna pisarija kierikalnih trobil o vipavski železnici. Kdo je sedaj kriv, da se vse zavlačuje v mračno prihodnost? In prof. Berbuč je pisaril po Vipavskem celo to g-o- rostasno novico, da je ponudila nova „Centrifug-a" vladi vseh 3,300.000 K za zgradbo te železnice. Ako vlada vidi, da ima „zavedna Vipavska" take zastopnike, ki znajo svoje volilce tako „farbati", potem je le verjetno, ako sc ji nič ne mudi. Zato ponuja Vi- pavcem flgo, Berbuču pa se sveti od daleč — — zlat zaslužen križec, če ne celo oni Franc Jožefovega reda! Mundus vult decipi, ergo -¦¦!" V teni se zrcali pač velika prefri- ganost našili nasprotnikov. Ni zadosti, da begajo ljudstvo v tako važnem vpra- šanju, kakor je vipavska železnica, z „mračno prihodnostjo" ter hočejo nava- liti neuspehe na politične nasprotnike; temuč vrhu vsega morajo nasprotnika še blatiti ter postavljati ga v zasmeh ob- činstvu. Tako ne bi postopal niti najza- grizen-ejši irredentaš z možmi, o katerih ve, da ši resno prizadevajo spraviti v pravi tir tako važno vprašanje, kakeršno je vipavska železuica. Tem ljudehi narekuje besede grda zavist, ker se boje, da bi njihova slava obledela, ako bi ljudstvo mislilo, da vsi uspehi ne izvirajo od "njili. Sedaj, ko je vipavska železnica v pravem tiru, povejte, kdo „farba" svoje volilce? Kdo je pisaril „gorostasnc no- vice" po Vipavskem? Komu velja izrek Mundus vult decipi —? Tako pisarjenje se mora prignusiti vsakemu poštenemu človeku, in ni dvoma, da bodo gospodje želi, kar zaslužijo. Sicer pa je sledila tej liudobiji kazen' takoj za petami, toda o tem pa prihodnjie. ' (L.iljc pride.) Dopisi. Iz goriske-okolice. — (Odgovor revolver-list u.) — Liberalni mega- lomand iz gosposke ulice čutili so po- trebö, dregniti se ob našo gospodarsko organizacijo, ker so kar zeleni od ne- vošcljivosti. da ista vidno bolj napreduje, nego ona, katei'O je idejiral njih vele- važni in visokoučeni gospod poosebljena „konluznost". Pri tej priliki sprarili so na dan vse svoje duševno' ubostvo in neznanje v zadružnem vprašanju. Sicer so bili pred nedolgim časom obljubili, da puste domače denarne zavode pri miru, a kaj hočemo, jezik jih preveč srbi in morajo se oglasiti kakor klepetave babe na vodnjaku ! So paO doiledni v nödo- slednostih! Prav po uzorcu „Slovenskega Na- i-odau začeli so blatiti vse, kar pride izpod rok „junakov črne teme", dokazati njih modrost v gospodarskih rečeh, kaj- jtada, po receptu njih vodilnega ekononm, ki je znal v raznih dobah oklepati se raznih socijalnih smeri, kakor ekstrem- nih, z.a druž nih in v norejaern easu celo i n d i v i d u v a 1 i s t i č n i h! Tem- pora re mutantur, in tudi dotičnik je razvidel, da z vsemi svojimi teorijami ni še dospel do mučeniskega venca, zato pa inspirira članke, naperjene proti srečnejši organizaciji, nego so njego?a kolobocije. Za to pot so si izbrali, menda za „fruätek". raiil'eiseuske poiojilnice, ka- tere „so bili začeli že pred kakirni 3 leti snovati tudi po Gorižkem duhovniki skrajno klerikalne barve". Ubogi zaslep- ljenci, kje ste pa iineli Vaše oči v dobi dolgih treh let, da ste J5e le aedaj raz- videli to deiovanje? A da, pozabil sem, da ste takrat „gruntali" socijalno-eko- nomsko knjige in vpisovali ad perpetuam inemoriain slavne sraze, ki ste jih še le lani liki bombam spustili v svet! LISTEK. Rešitev iz ujetništva. (Posnetek). Bolgarski: I. R. HI ašk o v. (Dalje). „Kaj pa vam je, oce?1' vpraša Sto- jenco, ko je zagledal njegove solze na. licih. „Zares, oče, vi plakate", reče Slanka, „povejte, kaj vam je?" Starec molci nekoliko tninut, potem si obrise solze in reče s trcsočim gla- som. — „Oh, otroci, vein, cht tudi vas uža- lim; ali tega se tie more dalje pri- krivati". In tedaj jim pove starec vse, kar je bil povedal prej ženi. Na zadnje pa jim daje srčnosti ter reče: „Otroci! Nikar ne tugujte! Gospod je dober; tudi za nas pozna pornoč!" Bazilijeva žena se odstrani ter se globoko zamisli. In kako bi se tudi ne? Saj ni bilo Onega, ki bi bil moral biti pri njej ter jo varovati. In niti vodela ni, kje je! Stankino lice poblodi, nasloni se malo na steno ter si podpre glavo z roko. Gorke solze jej pritoko iz črnih ocij ter j(>j oblijejo lepo lice, da jih ni mogla niti sproti brisati s krajein rde- čega robca, ki ga je imela okrog vratii. Bila je pogreznjena v globoko tugo ter je stala negibljivo. Vsi so molčali in se pogledovali izpod tropalnice. Naposled je prišel čas spanja. Ogenj so je bil ugasil; surovu glavnja je veckrat prasketala in pokala, in to je napravljalo še bolj strašno to vaško stanovalisče. Stojenčo odide prenočit k ovcam. Ded Ivan ni rnogel utolažiti niti sebe, niti svojih; in šel je vcn, da bi se raztresel in da bi poslusal: ali ni kaj čuti zunaj po vasi. Pride mu v glavo, da bi pogledal, kam je legel Stojenčo. Ko pride do njega. je ta že spal na sredi dvorišča pod drevesom. Mesec ga je osvetljeval. Oče se nagne nad njegovo glavo in ga dolgo gleda: ni se mogel nagledati svojega rniloga sina, ki je tu brezskrbno snival. Njegov zvesti pes in dobri tovariš crnin je rnirno ležal pri njegovih nogah. IV. Noč. Mesec je zahajal; njegova bleda svitlobu je bila videti kakor da se poslavlja v zadnje od prestrašenih pre- bivalccv v Taš-Avli. Proti vasi je stopal tedaj neki mla- donič — begunec. V roki je držal dolg, debel kol; na rami je imel polno vrečo, in vrhu nje nov jopič. Dolgi, črni lasje so se mu vsipali izpod majhnega klo- bucka po' širokih plečih, izza rdečega pasu se mu je blestela zlato-vezana ruta, od leve strani pa se je bleščala zaročna kitica, napravljena iz raznih cvetic, ovita s tenkimi trakovi. Zaprašene opanke so kazale, da je dolgo potoval in da je na- pravljen še dalje na pot. Pod to kmetiško obleko. pod tem zagorelim licem se je skrival človek, povsem drugačen od drugih njegovih vrstnikov. Očetovo posestvo mu je dalo priliko, da je tržil po dobrudžanskih mestih in vaseh. Sprijaznil se je bil z vseini ter si bil pridobil se sladkim jezi- kom ljubezen vseh znancev. Vse ga je spoštovalo. Ali zdaj je bil pogreznjen v žalostne misli; vsa prijetnost je bila pri kraju. Njegove vesele in prijazne oči je bila zamračila velika skrb. Večkrat so se pokazale solze v njih; tekle so po za- gorelem lieu ter se izgubljale v polni bradi. Izgubil je bil vse: roditelje, so- rodnike, sosede, vsi so se bili razpršili, da niti ni vedel: kje so in so-li še živi ali so padli pod ostrimi noži hudodelcev. Samo nekaj je želel rešiti pred bližajočo se nevarnostjo. Mesec je bil zašel. Begun je stopal dalje in se žalostno oziral na nesrečno vasico, ki se je po malem zakrivala v noc. „Kako bo pa tü?" si je mislil. „Kaj bo s to vasico in njegovimi prebivalci?..." (Dalje pride.) Kar čvekate o dr. Gregorčiču, bi lehko vporabili tudi n svoje ose- b e. Kar je „Sloga" nekdaj sprejemala, danes ni več mercdajno, ker se tudi vi ne držite toga, ampak ste se ,.kar po- polnoma prelevili, po/abili na vso svojo preteklost in postali srečrii viSji povelj niki" rudeče vojske na Goriskem. ki ste po takom poveljstvu že davno hre- peneli, a tudi vas se enkrat za nos vodjeni ,.liberiilci*' nasitijo in vas pome- čejo mod staro saro, niorda Se preje nego dr. GregorOiča ! Ali upate st» govoriti o igri za ku- lisami, vi, ki igrate danes Se v u e d r i j i v a .1 e slranke o s t u d n e u s e b i) (i k o m p I o t e n p r v e n- s t v o ! ! Vemo /,a slučaje v nekem drustvu, ki mocojo ciidno luč na v o- d i t e I j e ! ? Sevoda je vsa lilipika zopct proti „nuncom", ki naj irnajo pivonstvo in glnvno komando v takih posojilnicah. ,.katcre potem izrabljajo za voiitve". Pra- vite, ,.da je ravnateljstvo neke take po- so ilnice v bližini Gorice bilo celo tako predrzno, da je ,,kar v seji sklenilo tako infarnno zlorabo denarnega zavoda v po- litične svrhe klerikalne stranke". Doka- žite. z imenom na dan. ako se upate, licemerni iarizeji! Kdo je pa pri ,.Ljud- ski Posojilnici" dne 17. novembra iz- tirjal kmeta A. M. z» (menda) K 800"—, reksi rnu, ,,v o 1 i li stti z a k 1 erikalce? zalü vain od po v edatn o?" Oj, pu- znaino se dobi'O : ,.Vrzi Ti prvi kamen na bli/nika, da ga ne vrže on na Te!t4 (Konec pride). 1/ Krd, due 12. decembiM 1900. — Slučajno mi je doSel v roko prepis dopisa c. kr. namestništva v Trstu od dne 25. septembra 1900 St. 1204, s ka- terim opozarja c. kr. vlada naS deželni odbor v Gorici na visoko svoto, katera je oiJlocona za izdelovanje novih cest r Brdih in sosednih krajih. Ker je ta vladni podpis velevažen za dotične občine v Brdih in ker ga je deželni odbor (v katerern sedi tudi dr. Tuma) v izvirneni nemškem jeziku razposlal slovenskim briskim županstvom, zdi se mi potrebno, objaviti isti dopis v slovenskem prevodu. Glasi se tako: V odgovor na dopis z dne 10. maja t. I. st. 2508 sporoča se deželnemu od- horu, da je c. kr. niinisterstvo notranjih zadev z odlokom od dne 2t. maja t. I. št. 20278 (iz leta 1899) podrobne načrte za izdelovanjo dveh oddelkov novih cest, ki se imajo izvr.šili v obmejnem svetu med idrijo in Sočo. namreč Vrhovlje- Kostanjevica-Srednje, pa Golobrdo-Britol s prevdarki stroskov vred v znesku 51.000 K in 68.000 K odobrilo. C. kr. ininisterstvo notranjih zadev je v tem odloku opozorilo, da se bo iz- delovanje zgoraj inienovanih cest, kakor se saino po sebi razume, se le tedaj za- čelo, ko bo zagotovljeno n<* le popolno pokritje 20% prispevka od strani dežele in dotičnih občin k stroSkom, ki so za obe zgoraj imenovani cesti v obmejnem svetu približno na 440.000 K eenjeni, anpak tudi zajjotovljeno vzdrževanje tistih novih cest. 0 tekočem letu se državni prispevek nikakor ne more zahterati. Ker je za zdaj s sklepom dezelnega zbora od dne 3. maja t. 1. saino 10% prispevek k zgo- raj navedenemu skupnemu stroäkovnemu znesku zagotovljen, in ker niso še dosle pravno vezivne izjave interesovanih ob- čin, s katerimi bi se iste zavezale do- plačati ostali 1070 prispevek, in ker na dalje ni še določeno, kornu bo v bodoč- nosti skrbeti za vzdrževanje novih cest, ne more se vstreči odborovi želji in izjav- ljam v zgoraj navedenem dopisu, da bi namreč brez odloga začelo izdeloranje novih cest. Üa bi se pa to delo brž ko mogoče in sicer še v tem letu začeti moglo, n a- prosen j» deželni odbor, na interesovane obcine primerno uplivati, da iste svojo prarno vezivno izjavo za zgoraj imenovani prispevek k strubkom kakor tudi za vzdrževauje novih cest biv. ko mogoOe sein liopošJjejo (1. kr. namestnik G o e s s. Temu. v nemskem jeziku doposla- nem odloku dodal je deželni odbor na- sledno kj'alko priporočilo v slovenskem je/.iku l)i-ez nikakorsnib pojasnil: Pričujoči odpis namestnistvenega dopisa z dne 2ö. septembra t. I. št. 12104 se priobčuje /.upanstvu s priporočilom. naj ne zamudi ugodne prilike, katera sc ponuja obcinam obmejne pokrajine, da si zagotove visokodušno državno in de- želno podporo za zgradlio ci'st. katerili ona pokrajina lako nujiu» potrebuje, k(M- drugače bi se utegnilo zgoditi, da v svojo nesrečo zgube sad dolgoletnega priza- devauja. Dežtilni odbor v Gorici. V Gorici. dne 31. oktobra 1900. deželni glavar dr. F a j e r s. r. Kakor razvidno iz dopisa c. kr. namestništva. z a h t. e v a vlada od de- /.elnega odbora. naj isli na interesovane občine v^i s0 Pa^' l(- slovenske, |j r i- m erno u p I i v a, da one svoje pravno vezivne izjave brž ko mogoče v Trsi dopošljejo; a deželni odbor ni s svojim medlim dopisom na županstva teg a izvršil. Dr. Tuma, zakaj puscate v tako važui zadevi občine brez po- uka? Županstvo Kožbana je v svoji izjavi izreüno zahtevalo od deželnega odbora pojasnila glede prispcvka; a do zdaj je deželni odbor, v katerem ste tudi vi, pustil to obči no brez pojasnila Kljub temu so interesovane občine žt» davno odposlale svuje izjave deželnenni oilboru z a pri s p e v e k k stroškom. Za kaj ni znano c. kr. narnestnistvu i\\('. o teh izjavab V Dr. Tuma, vi paü I j u b i te t e m oi B r i s k i ro d olj u b. (To je torej tista toli hvalisana skrb in ..čebelična delavnost"" dr. Tume! 0 p. u r e d n.) 1/. Skope^a. (L i b e r nine J a ž i.) — Poročal «em Vain zadnjič o tukajšnjili volitvah. No. stvar ni tako huda, kakor «e je poprej mislilo in razbobnalo na vse strani. Le eden je v bolnisnici, ker je zgubil oko, drugi pa so dobili \a majhne praske ter so zdravi. Tudi niso orozniki delali mini, ker mir je vladal vže pred njihovim dohodom, temveč so le prijeli nekoliko volilcei ,.Gregor<5ičeve" stranke, kaleri pa so — razun dveh — vže vsi prosti. Sicer pa se bode pri obravnavi pokazalo, kdo je I emu tepežu kriv, temu sadu „liheralnih" naukov. Ljudem pa se je vže začelo svitali, kam jih dovedejo taki nauki ,.!iberalcev"-lažnikov. Cujte namreč, kaj so vse lagali ! ,,Duhovnik je vsega tega kriv', ker je ajfitiral od ,.hisi' do hiše". Frva laž, ker on ni nikdar kaj taksnega desal. „Duhovnik je spodbu- jal ljudi k tepežu, če.š, i ant je, le po u jih!" Druga 1ai, ker precej potem, ko je oddal glas za IV. kurijo. sel jo domov ter tarn ostal do drugega diuv ,,Placal je 3 hi, 2 hl, L hi vina", resnica p« je, da ni, kakor ,.liberalei", mazal volilcev ne z vinorn ne z denarjem, ker nima ne enega ne druzega na razpolago. Govorilo se je, da „so šli najprej k njemu z zastavo, ker jih je on napojil z vinom in raz- greti od njega napali so naprednjake"^?!). Pri dub »vniku pa ni bilo ne zustave ne ljudi. Nadalje: ,.dal jim je cerkveno za- sitavo"', ali ta je mirno počivala na svo- jem mestu. „Placal jim je tudi celo peceuo tele, potem pa izginil, ne ve se kain?" Resnica pa je, da pri tako pičlej placi niora jako skromno živeti in je zadovo- ljon, da *i more ob najvecjih praznikih kaj teletine privo.ščiti. Tudi je še vedno na svojem mestu, ter pričakuje rado- vedno, kdaj bodo „liberalci" te laži pre- klicali. Se bode li to kdaj zgodilo? Menda ne, ker njih geslp je : „Obreknj, kolikor mores, nekaj vedno ostane" in pa: „po iarjih!" Politični pregled. Drž..vnuz!).>rske voiitve v Trstu. V Trstu so postavljoni v V. kuriji nic manje nego stirje kandidati. Slovenci kandidirajo Dr. [{ y b a r a, progresovci prol". Atilija II or Lisa, socijalni demo- kratje pa njih mojstra LTčekarja. K tem kandidalom pride četrti in 1o jo bivsi tržaski župan Dr. D o m p i e r i, kalerega kandidira takozvani odbor neod- visnih tržaških meščanov. Progresovce kandidalura Dompieri-jeva jako pt^če, kor uziva ta mo/,, ki je začel kot župan liuilo glodali na prsle tržaskim jaslarjom. posebno pa v plinovi tovarni. pri pošte- nejsih Italijanih veliko zaupanje. Slovenci se baje tuili prav pridno pripravljajo za to volitev in je že zdaj mogoce, |)osobno ako stori vsak Sloveuoc svojo dolžnost ter oddä. na dan voiitve svoj glas za dr. Hybara, da pride med njim in dr. Dom- jiierijom do ožje voiitve. Seveda bi potem Itali.jani jodne in druge barve skupno delovali in bi bil izvoljen dr. Dompieri. A že to, da bi prislo v Trstu v V. kuriji mod Italijanom in Slo- vencem do ožjo voiitve, bilo bi jako zuačilno tor bi služilo javnosti v dokaz, da ni vso tako čisto italijansko v Trstu, kakor liočejo ta ilalijaska glasila prika- zovati ouim, ki tržaških razmer no po- znajo. Shod českih zaupnih roož. V nedeljo se jo sesel v Pragi shod coSkih zaupnih mož. Prisli so skoro vsi prejSnji državnj poslanci in drugi uplivni inozje iz cele (Jo.ske. Navzoci so bili tudi Kaizl, Kngel, Herold, Pacäk in Podlipny. Prvi se je oglasil k besedi dr. Herold. V svojem govoru je obžaloval, da ni prišlo do edinosti med Mladočehi in agrarci; rekol je. da če kedaj mora sodaj biti siožen ves češki narod. Cehi morajo v prvi vrsti povdarjali princip češkega državnega prava. Dr. Hei'olil je tudi rekel, naj se di'zavnozborskim kandidalom pusti glede taktikt* prosta roka. Bivši državni j)O- slanoc Karol Adamek pa je med splosnim odobravanjem hudo prijemal agrarce, ki hočejo v tem važnem trenotku hoditi svoja posobna pota ler oškodili s tem češki narod. Volilni oklic izide te dni. Francija. Francoska vlada so jo proslavila z uovimi „slavnimi" Oini. Ministerstvo jo sprejelo zakonsko ostiovo zljornice o zaplonbi corkvonega premož(;nja. Po služ- beni statistiki znasa premoženjo kongre- gacij eno milijardo frankov. List ,.Gaulois-; raOuna, da je tega premoženja 485,414-912 frankov ker se bolniue, sirotisča in šolo no smejo računali. Kongregacij je 1231 ¦/. 160.000 roduvnikov, » 30.000 možkih in 130.000 ženskih. Hepublikanski listi pa precenjujejo premoženje krščanskih zavodov na 10 rnilijard in govore, Co vlada zaploni ono milijardo, da je zaple- uila saino deseli del. — Nadalje je vlada sprcjela osnoro zakona o amnestiji vseh v Dreyl'usovo pravdo zapletenih kaznjen- cev. razun antisemitov. Bolgarska. V Bolgariji so čudne hornatije, ka- lere provzroüa deloma položaj v Mace- don iji, deloma pa slabo državno linaučno stanje. Kadi teh homatij je prišlo vnovic do spremembe v ministerstvu. To mini- sterstvo jo sestavil set' prejsnjega mini- sterstva I v a n č e v, ki je zdaj prevzel tudi zelo težavni posel — linancnega ministra. Toučev, tudi ölen prejsnega kabineta, je postal minister vnanjih zadev. Drugi ministri so: Daneev (pravosodje), P i- t o r o v Urgovina), P e j e v (pouk), P a- p r i k o v (vojska). Ministerstvo notranjih zadev je dobil neki general, ki hoče proustrojiti vso notranjo upravo nekako po vojaško in jo začel delo s tem, da je nadomestil mnogo odličnih uradnikov z ljudmi vojaškega stanu. KazliOne stranke, zlasti Cankovisti in Kadoslavovci pa so nezadovoljni z minislerstvom in raoimajo na ponioc Maccdonuev. Voiitve v Galiciji. Letošnje državnozborske voiitve so prizadejale vladajoči poljski stranki mnogo skrbi. Bilo se je bati, da poljsko ,,kolol1 v bodoce ne bode toli močno kakor je bilo prej. A voiitve so pokazale nasprotno: ostalo je projšnje posestno stanje 9 mmi- datov. Stranka patra Stojalovskega je pridobila 2 mandata, poljska ljudska pa zgubila dva. Socijalisti sozgubili enmandat, tudi Malorusi so pridobili en niandat, padel pa je jud Lewicki, torej inož one skupine zastopnikov poljskega kluba, ki so vedno tlačanili Nemcem. Vojna na Kltajskem. iz Kitajske prihajajo v zadnji čas zelo neprijetne novice Dogajati so se namreč začele stvari, ki padajo naravnost na rovaš jednega dela mejnarodnih za- veznikov. Kakor ae namreO poroca, niso Kitajci oni laktor, ki zavlačuje mirovna pogajanja. marveč oni zavezniki, ki so prišli na Kitajsko s p e k u 1 i ra t in ki cakajo ugodne priliko, da jim pade v roko mästen kos kitajske pečenke. Pod- kralj Li-lInrig-Cang hi bil že rad sklenil mir, a poslaniki imajo vedno kake nove zahteve in pretveze. Posebno čudno se vediMa nomska in angležka vlada. mej tem, ko nemško vojaštvo nastopa proti kitajskemu prebivalstvu obojega spola nezaslisano surovo. Vsled tega in ker jo vsled slabe lotitie, opuslošenja in pocivanja dela ki- tajski narod zapal velikemu siromastvu, zaci^lo je z nova vreti in pripravlja se nov silovit uslanek po celi Kilajski. Ki- lajoi dobivajo skrivaj oro/.jo in ga je polno po hišah in raznih skrovisčih. Po coli Kitajski gre samo en glas zahteve ugonobili lujce prej ko prej,da bi bil potem zopol mil- v državi. Stradajoče ljutlstvo hoOo storiti konec bodi ali pa umreti v boju. Vprasanje pa je, ali bodo tujci vztrajali, ko bukne splo.šni ustauek. Ker ložko, da bi se mogli dolgo preživeti, kajti reke so plitve in zamrznene ter niso za plovbo in v splosiuMn preti na Kitajskem lotos huda zima. Mosoca januarja utog- nojo doživ(?ti tujci hudih presenečenj in Kitajci že prorokujojo. da ta čas obra- o.unajo s sovražniki. Glede odskodnine, ki jo terjajo velevlasti od Kitajske, od- govarja kitajska vlada, naj prej Kvropejci placajo Kini škodo, kolikor so jim je na- pravili njihovi vojaki, potem naj si drznejo kaj zahtevati od Kitajske. Vojna v južnl Afrikl. Angleži so doživeli nov občuten poraz. Lord KiU^hener brzojavlja iz Pretorije, da je armado generala CI «- mentsa dne !3. I. m. zjutraj pri Ma- gal iensbergu napadlo 2500 Burov pod poveljstvom Dolareya in Beyerja. 13oj je bil zelo vroü, Anglo/J so bili popolnoma poraženi. Padloje pet uastnikov in 9 mož, 555 mož in 18 časlnikov pa se pogre^a. Z ostanki se je Clements vrnil v Goman- donok. Kitchener jo odposlal na boji-5če več višjih častnikov, a tudi burske čete se množe. Nad 800 mož infanterije na konjih je dobilo nalog da po novem letu odide v ju/.no Al'riko. Z Malte se odpelje 400 mož. Lord Kitchener je dobil nujno narocilo, da prej ko prej dokonca vojno v AlViki iii so naj posluži v ta namen vseh sredsUiv. ki so inn na razpolago. Taka sredstva jo tudi že začol vporabljati. Mesto Johannosburg. v katerem je pre- bivalstvo po svoji večini naklonjeno Iju- loiii, je ukazai obdati z gosto ograjo od trnjaste žice, da nikdo ne more dovažati v mesto živil. Uslanovil pa je se neko posebno vrsto vojaške garde iz angležkih naseljencev, vešcih krajevnih razmer. Ta garda ima nalogo moriti in požigati, kar joj pride v roko burskoga naroda in njega laslnine. S lakimi dejanji si hoce prido- biti bojno slavo I* Olovek. Domače in razne novice. Dc/j'lni /lM»r ^'oriski. Po slovosni sv. nia.ši, katoro je daroval precastiti gospod prošt J o r d a n,, se je včeraj ob 11. uri dopoludne seSel goriški deželni zbor. Otvorivši ga, omenja deželni glavar dr. Pajer cesarskega patenta, na pod- lagi katerega se je sklicalo deželno- zborsko zasedanje ter predstavi kot vlad- nega komisarja g. dvornoga svotnika vit. B os i z i o. Na to omeni, da bode sedanje zasedanje zelo kratko tor da bodo trajalo le do 22. t. m. Glavna predmeta temu zasedanju, nadaljuje deželni glarar, sta vladni predlog glede dokläd na državni nžitninski davek za žganje in pa proračunski provizorij. Glede prv(;ga pravi, da je zaradi tega velike važnosti, ker, ako bi dotisini zak. načrt sprejoli vsi do/olni zl)ori, stopil bi žo s 1. januarjem 1901 v voljavo. Na to pozdravi do/olni glavar po- slance ter izrazi svoje veselj(» na tern, da so se zbrali v polnem številu in se nadeja, da bodo kakor v prejšnjem za- sedanju, tako tudi sedaj vsi složno dolo- vali v prid naše dežele in njenega pre- bivalstva. Obrnivši se proti slovenskim po- slancem, pozdravi jih prisrčno v slo- venskem jeziku, rekoč, da hoce s tem pokazati, da pozna svojo dolžnost, ter da zna spoštovali njih pravice. — Potem nadaljuje svoj govor v ilalijan- skem joziku. Omenja prisotnosti Nj. \re- ličanstva cesarja o priliki jubilejske slavnosti v Gorici ter pravi, da so bile zadnje cesarjove besede, ko je zapustil Gorico in katere je izgovoril proti njemu: „Ž e 1 i m in v o s č i m, da b i d e ž e 1 n i zbor še nadalje tako složno in uspešno deloval, kakor je to s t o r i 1 v z a d n j e m svojem z a s e- danju". Polagaje te cesarjeve besede vsern poslancem na srca, jih pozove, da vsak v svojem jeziku zakliče cesarju trikratni „Živio" ! kar se tudi zgodi. Na to poprirne besedo vladni komi- sar, dvorni svetnik vitez Bosizio ter pozdravi deželn i zbor v imenu visoke vlade, zagotovljaje ga, da hoče vlada kar najkrepkejse podpirali njegovo delovanje. Na to podasta. slovesno obljubo novo- izvoljena poslanca, dr. Waiz in inzener Chiozza. Predno se preide k nadaljni razpravi, omen ja deželn i glavar v toplih besedah umrlega poslanca barona Lona- tellija in pozove poslance, da v znak odkritosrcnega sožalja vstanejo raz svojih sedežev. Tudi to se zgodi. Na to prečitata poslanca D o 11 o r i in dr. Gregoreic. prvi v italijanskem. a drugi v slovenskem jeziku predlog, ka- terega so podpisali vsi poslanci in ki meri na to. da se naroči deželuemu od- boru, da na prirnerni naoin izreče Nj. Velie. presv. cesarju uajtoplejšo zahvalo, da je milostno blagoizvolil počastiti s svojo navzoenostjo yorUko deželo o pri- liki praznovanja 400-letnice, odkar pri- pada k slavni llabsburski dinastiji. Ta predlog je bil brez posebne razprave jeduoglasno sprejet, na kar je deželui glavar zaključil prvo sejo ter napovedal drugosejo, ki se je vršila takoj za prvo o poludne. V drugi seji so sc izvolili razni od- seki; zgorej omenjeni vladni predlog in provizoricni proračun izroeila sta se (i- nančnemu odseku. Prečitale so se rnnoge prosnje došle deželneinu odboru in od- stopile raznim odsekoni, po največ peti- eijakemu odseku. Glede prošenj za pod- poro dijakom je pa deželni zbor na predlog dr. Turne sklenil, da se iste re- sijo že v tern zasedanju ter da doticni odsek o njih že v prihodnji cetrtkovi seji poroča. Odseki pa so lako-le sestav- ljeni in sicer: pravni o d s e k: Marani predsednik, člani pa Egger, Grča, Muha, Valontinis. dr. Verzegnassi, dr. Turna. F i- n a n č n i o d se k: dr. Verzegnassi, pred- sednik, ülani Berbuč, dr. Gregorcie, Chioz- za, Waiz, Panigai, dr. Rojic. Peticij- s k i odsek: Dottori, predsednik, elani dr. Abrain, Gabršček, dr. Gregorčič, La- panja, Michieli, dr. Venuti. Prihodnja seja v četrtek. Za „Šolski dorn" je došlo denar- niearju: Pazinčan za božicnico JO K; S. Gregorčič, vikarij v Kredu, nainesto venca na grob prijatelju, pisatelju - dekanu J. Veselu-Ve.sanin 20 K; Mesečne doneske so plaeali za okt. in nov. po g. Vimpolšekn p. n. g. Kr. Blažon 2 K; Leop. Bolko 4 K; c. kr. sodni tajnik Fon 8 K; c. kr. okr. nadzornik Finžgar 8 K; Ant. Jerkič, fotogral"4 K; notar J. Kavčič 4 K; trgovec Fr. Kaueič 4 K; trgovec Kuilo Konjedic 4 K; trgovec Ant. Koren 4 K; kateiiet Al. Kovačič 4 K; krojaška zadruga 40 K; prof. Andr. Kragelj 10 K; kaplan J. Ličan 20 K; prof. G. Novak 4 K; pros. Gvaiz 4 K; dr. Jos. Pavlica 4 K; dr. A. N. Papež 4 K: svelov. Iv. Pirjevec 4 K; svetr.ik M. Rutar 4 K; Fr. Sivee 4 K; prof. A. Šantel 10 K: kat. Andr.Tabaj 4 K; not. kand. Ferd. Terkuč 4 K; prof. Fr. Znidarčič 4 K. Skupaj 165 K. — Fr. Hmelak, velotržec v Lokavcu. za bo- žionico 10 K. Srčna hvala ! Obi'iii zbor „Slovenske Čitalnice" v Goriei, bod«1 v društvenih prostorih dne 22. decembra 1900 ob 6. ur-i zvecer. Dr. Tiuna in njep-ov« plasilo. V zadnji številki svojega glasila se dr. Turna na strašno smešen način ponuja, tako, da ga lahko vsak za malo ceno vdobi. Smešno je pa najbolj to, da inu prišteva njegovo glasilo v zaslugo, da je on „v vedni dotiki" z nasini Ijudstvorn. l>r. Tunia je bil nainreč doslej k o n c i- pijent pri dr. Staniču in postane kmalo, ako se mu posreči napraviti od- vetniski izpit, samostalen odvetnik. Mi radi verujemo in celo obžalujeino, da je »a$e Ijudstvo v tako pogosti dotiki z odvetniškinii koncipijenti in prepričani smo. da bi niarsikterernu krnetiOu ostata še doüedaj voliček in kraviea v blevu, ako bi imel rnanj „pravnega čuta>l in bi se bolj ogibal odvetniških pisarn. Če je bil pa dr. Tuma že kot odvetni.ski koncipijent rad v dotiki z našim knieti- eem in posealnikom, koliko rajše bo pa še le odslej, ko postane sain svoj od- vla/nost ali zloba ? Na Greti pri Trslu sta živela že malo časa poročena zakonska Ivan Jn Marija Vatovec, po- slednja rojena Čergolj. A ves čas zakon- ske zveze sta živela v večnih prepirih, katere jt? provzročal inož se svojim su- rovim vedenjeiu. lVlinuli četrtek pa je prikipela napetost med njinia do vrhunca. Mož se je tu vedel kakor besen. inalial je z velikim nožem okrog sebe in naredil mnogo skode na obleki in drugem, hotel je tudi zabosti ženo, a ta mu je zbežala iz hise. Na to jc Intel s težkim kladivom za njo in jo bil /. njiin po glavi, da jo je pobil na tla, kjer je obležala vsa v krvi. lliidodehic je jiotem skočil v vodnjak, a kmalu začel iz njega klicati ljudi na pomoč. Prihitev.ši sosedje so ga polegnili iz vodnjaka, potem. pa je bežal sam na policijo prijaviti se. Nezavestno Marijo so odvedii v boluišnico. a težko bode okre- vala, ker je vsa razbita po glavi. Ta človek mora biti pac blazon ali pa je pravcati izvržek clovestva. Umrl je te dni deželni poslanec in deželni odbornik dalmatinski, Vran- k o v i c. Ueželni zbor j<; jednoglasno sklenil, da se mu priredi pogreb na de- želne stroske. Listnica iimliiistva. G. dopisniku iz kojsčanske okolice in drugim, prihodnjič! Narotluo gospoilarstvo. Jubilejska sadna razsiava v (iorici lota 1SMW).. Ko sta se mesto. Gorica in d.ežela pripravljala. kako bi vred no in dosto.jno praznovala stiristohdnico onega zgodo- vinsko vazuega dne, ko se je nasa po- knežena grofovina pridružila starosluvni Ai'oni llabsburžanov, vzbudila se je v na.šem c. kr. kmelijskem drustvu inisel, prirediti razstavo, klmut(>v«'Ht>isu,pri.jatolJLi in ,.kompanur' sovražnik ti nisern ludi scdaj. par pa nasprotnik tvojomu poeenjanju — /dim ti odkrilosično, da bi se ne izpolnil nad teboj slari pa resnični pregovor, ki pravi: Kakorsno življenje, tnko&na smrt. I)ixi ! Ivančič. Loterijske številke. If). (Jeccinlim. Trst.......19 08 02 48 07 Line......'M f>0 f>l Ü3 18 „JVarodna Jiskarna" v Qorici ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Prosto po Homerju piipovuriuje ANDREJ KRAGELJ. Z tolmačen vaznejših osebnih imen tcr obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Prhnmio bo/Jftno in uovolctno thirilo. Anton Fon, klobučar n gost lničar, Semeniška ulica št. 6, iina l>og;ilo zalo^o raznovrslnih klolmkov I(M- l.oči v svoji ki(:\\\\ pristnu () 300 K. Karol Koinel, Gorica, Semeniška ulica št. 8. Kolesarji gozorl Pod[tisaiii naznanja ««. kolosarjom, i du nna v zalogi dvokolosa iz najbolj- ! šftga inalcM-ijala po jako nizkih cenah, in ! sicer od 170 kron (85 gld.) naproj oprurn- ; ljeno z vsemi potrebščinami (komplet). — Ob enein priporoča gg. krojačom in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev najnovojših sisteinov od 48 kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5 let. — Daja tudi na obroko. Z odličnim spoštovanjcp» Martin Šuligoj, urar v Kanalu. Anton Pečenko Vrtna nlica S (iOIUCA Via Giaidino 8 priporoi-a pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlan skih. briskih, dal- tnatinskih \s% isterskih v i nogradov. i)ost;ivlja na doia ui razpošilja po žHtv.- »iri iiu vs(! krajc avstro-cu;<'r.sk.(* niouarliijc v sodil» od s>() lilrov napicj. Na zahtcvo pošilja tiidi u/.()]c<>. Cene zmerrne. Postrežba poštena. Večnaluč! Kodko kedaj sc dolii prozoi'no^a, dobfc^a pristnoga ol.jkinc^a olja za „vcM'iio hit*", rnai'vec navadno le rnošano, nesna/no ol.jp. Najslabšo o\\v pa jc tako. ki ohloži na dnu posodo. l'ro(hijal(H' da tudt tako olj<» za „vpc'rno luč" ; da pa tako oljc /. noboniini stonji. nili z navadnimi ,.dusoami" n<1 gori. jc znano vsakrrnn iz sknšnj(\ \h\ ih> bo voP pritožb, da oljc nc tjori. ali p;i da prcMnočno gori. ali da stonj provoc olja pov- žijo, omislil scin si troje vrst stenjc7\ 1'i'iporočam lorej, da se po dobroti olja rabijo Kcfolovi stenji, kalore «n run I i ram za tra.jno „vočno liuV' lndi v najliujscn» nirazn. Pouk s posiljatvijo. Zn prozorno dobro oljc stenj O. za slabše I., najslabše (nesnažnoi II. ¦- Za visoka stekla „Giulloiiov Aparat" stonj O, I K 60 v., stenja I. in II. 3 K. - Za navadna nizka stekla stenj 0 I K., I. in II. 2 !( 40 v. Sicatljioa steujev zadostujo za eno leto. Stekla vseh vrst in barv. Dolen- čeve svoee iz pravoga čebelnega voska po originalnih cenah. S(» pi'ipoi'Oca prcč. dukovšcini Tine K<»iol, cci'kvcnik v Kanaln ((ionškoi. i Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ,,Šolskega doma". Odlikovana kleparska delavnica ' Gorica Ozka ulica št. 1. Via Stretta 1. r ^ IMJUSTBIAlt 9 MT'5TICA J Priporoča svo.jo kleparsko delavnico Ur zalogo kleparskih izdelkov za kuhlnjo itd.. ima zalogo žlebov vsoh vrst za nove stavbe, ozimma preskrblja isto v naj- kra.jšcMii času. I'l-i^vzcinji nai'oc:ila za vpeljavo strelovodov, lndi pozlačcnili. l/.dclnjc pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z ccvini vsako vrsti». V lastni zalngi inui stroje za žvepljanje sodov h einkanoga ž«lf»zn, škro- pilnice proti peronospori (ponovljcno po Vcrmoiolovi scs(uvi); mehove za žvepljanje grozdja raznib sistcmov itd. itd. |(^* lN>stni/J)a tiM^na. (Vno ziitcrnc. *^Rf Odlikovana tovarna 1S!)i. 1S91. 1 M'J-5-. vsakovrstneg-a pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žage. — Ustanovljena 1. 1891. vsakovrstiuMja polii.štva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od naj- navadnejšoga do najlinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor ludi vseh tapetarskih izdelkov. — Zaloga vsakovrstnih desk iz mehkega in trdega losn; velika zbirka obkladkov (rerneša) in strugarskih izdelkov, kakor tndi vsrh k niizarski. strugarski in lafiotarski slroki spadajočih pott-obščin. Biago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. Jamči se za točnc postrežbo. Brez konkurence! v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v najkrajscm easu po titko iii/kih coiiali, da so no boji )iiknk(k konkiironce. Tlska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmor cenike, vabila na karton in na papir. posetnice razne velikosti in oblike z zavitki. zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v valikih in manjših oblikah. 3p«r „Narodna tiskarna" tiska ~&i „GORICO", „NAROD" in „Primorski List" „Gorica" 7haja c'vakrat na teden v dvehizdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 krone „Narod" izhaja vsaki drugi petek ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi 11. po vrhu. „Primorski List" izhaja vsak četrtek in stane celoletno 6 K polletno 3 K, za manj premožne celo leto 4 K. „Narodna tiskarna" inia v zalogi vse tiskovine Tiskovine za tluhovnije. županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tiskovin se izvrse i otiratiio posto; w flroia v najkrajšem času. T inTiliQTipVQ VrDfiitrio honVa" „LJUlilJdllüJLd KlClllllld UdllKd v Ljubljani Spitalskc ulicc št. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnili papirjev, xaütaviiih piKwiu, krečk, novccv, vulut i. t. il. po naj- kulantiu'jsih pogojih. Posojila ua vrediiostne papirje i)i*oti ni/Lini ol>i'i>stini. Zararovanje proti kurzni izjjubi. Promese k vsein žrebanj«ni. Sprejemanje denarnih vlog J na vložuc knji/ict.', na tekoči racun in na I girukuuto s4'/i(e/)lobi'et)tuvaujmiiodtlue vloyö i do due vzdiga. ] Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila, 1