DELAVSKA POLITIKA Malih oglasov, ki služilo ▼ posredovanje ln socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem deln stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din IS.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 94 Maribor, sreda, dne 24. novembra 1937 Leto XII (skaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In aprava: Maribor, Ruška cesta 5, poitnl predal 22, telefon 2326. Podiužnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. Nafrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Zarota preti režima ljudske Francoski in inozemski fašisti ter kapitalisti nameravali državni prevrat Proti tujemu kapitalu Boj proti tujemu kapitalu, ki sc je razvnel med našimi »pridobitnimi« krogi, postaja jačji in jačji, ki > .-.'v»Bat’a«, Ta-Ta in tudi druge tuje kapitalistične ustanove razburjajo prizadete kroge, kar je razumljivo. Bolj važno za splošno gospodarstvo pa je, zakaj sili tuji kapital v državo, kakšno funkcijo ima in kako je to vprašanje presojati načelno. Načelno velja v današnjem družabnem redu pravilo, da je tam, kjer ni domačega kapitala potreben tuji kapital. Zakaj bi ležale dobrine, ki jih imamo, mrtve, brez donosa k splošnemu gospodarskemu razvoju. Če doma ni kapitala ali so ga verižniki spravili v tujino, namesto da bi ga investirali v gospodarstvo, potem mora v interesu razvoja gospodarstva to opraviti tuji kapital. In naše delavsko in socialistično stališče v tem vprašanje je, da je bitni pogoj življenja razvoj gospodarstva. Žalostna resnica je sicer, da nekatera velekapitalistična podjetja ogrožajo miale ljudi, male podjetnike i'it zlasti mehanizacija industrije tudi delavstvo. Toda to niso razlogi, ki bi utemeljevali načelno oviranje_razyo_-ia industrijalizacije in kapitalizacije javnega življenja. Ta proces je sila, ki lahko države sicer omejujejo njega škodljivost za splošnost, težko pa je varovati posamezne skupine v družbi pred posledicami tega procesa. Delavstvo in mali ljudje se morajo s tem procesom sprijazniti radi ali neradi. Drugo pa je pri temi dolžnost države, ki mora gledati na to, da tuji kapital ne izkorišča države in državljanov. V tem oziru so se interesi teh doslej premalo vpoštevali in je velike množine dobrin odromalo v tujino, dočim ni ostalo doma nič drugega kakor jako malenkostne mezde našemu delavstvu. Pičle mezde in majhne dajatve državi, čeprav so tuje investicije razmeroma visoke ter se bogato rentirajo, so omogočale tujemu kapitalu jako dobička-nosno eksplatacijo svojih naložb, dočim so pri nas doma postajale vsak dan slabše tako gospodarske kakor tudi socialne razmere. Kjer torej ni kapitala, so pa pogoji za gospodarski razmah, tam načelno ne moremo biti nasprotniki tujega kapitala. Kapital je danes potreben za razvoj gospodarstva. Vsekakor pa mora tudi tuji kapital služiti splošnim interesom, to je, da izboljša socialni in gospodarski položaj. Tukaj je naloga države, parlamenta in vse javnosti, da ščitijo interese državljanov sploh. Kako in kdaj, to je stvar politike, l; ■> ih-n rt n'w« ao Za kolonile Obisk lorda Halifaxa v Berlinu Obisk angleškega lorda Halifaxa v Berlinu, o katerem je časopisje Prinašalo cele kolone, je bil vsekakor političnega značaja. Rezultat pa I]ajbrž ni zadovoljil Berlina. Hitler je gotovo razložil Halifaxu svoje želje Po kolonijah in brez dvoma si jih je Halifax tudi vse zapisal. Obljubil go-f°vo ni ničesar in da bi Angleži dali kaj iz lastnega nagiba, bodo nemški rasisti lahko še dolgo čakali. Varnostna oblastva v Franciji so odkrila zaroto velikega obsega, ki je bila naperjena proti vladi ljudske fronte in je imela za cilj državni udar. V zaroto so zapletene desničarske stranke in voditelji razpuščenih fašističnih združenj, ki so vodili »domoljubno« akcijo ob podpori inozemstva in to, kakor pišejo francoski listi, fašističnih central v Nemčiji in Italiji. Ministrski predsednik Chautemps je v poslanski zbornici že v pgtek povedal, da je odkrita zarota zelo obsežna in jo je treba do kraja razčistiti. Policija je m.ed tem aretirala devet voditeljev, ki so razpredli organizacijo po vsej državi. Vse dokazuje, da so to tisti ljudje, ki so že 6. januarja 1936 poizkušali upor ter da so v ozki zvezi tudi desničarski politiki Tardieu, Laval in De la Rocque Vlada je predložila narodni skup-ščfrii državni proračun za 1. 1938-39 v znesku 12.180 milijonov dinarjev. Potem takem je proračun višji od letošnjega za 1,27 milijarde dinarjev. Proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje znaša 244.9 milijonov dinarjev ali za 25 milijonov več kot letos. Ministrstvo vojske zahteva 2,77 milijarde dinarjev ali za 313 milijonov več kot letos. Pelfski socialisti za Boj za demokracijo se nadaljuje Na Poljskem je po kmetiški stavki in legionarskem zborovanju v Krakovu notranja politična živahnost. Oblast to živahnost ovira z ostrimi represalijami. Skupna konferenca zastopnikov socialističnih strokovnih organizacij in odbora politične stranke, ob stavki, je sklenila v Varšavi, da se prične obsežna agitacijska akcija za volitve na podlagi novega demokratičnega volilnega reda, ker zahteva notranji politični položaj nujno izvedbo' volitev. Volitve naj se izvrše po volilnem redu, ki ga je socialistični klub predložil sejmu 1935. Strokovno in politično socialistično gibanje izjavlja obenem, da je pripravljeno stopiti v najtesnejši stik z zedinjeno ljudsko stranko. Zedinjena ljudska stranka se sedaj pod terorjem oblasti omejuje le na kmetiške sestanke v posameznih občinah, kjer razpravlja o nastalem položaju. Na teh sestankih se tudi odobrava politična akcija za parlamentarne volitve na podlagi demokratičnega volilnega reda. Stranka zahteva tudi izmeno sedanje ustave. Stranka pa opozarja pristaše na provokacije ter jih poziva, da ostanejo mirni tudi na-pram represalijam. (bivši predsednik »Ognjenega križa«). Zarotniki so imeli dovolj orožja in denarja. Oborožili bi lahko celo vojsko. Chautemps je izjavil, da so neki tujci zlorabljali gostoljubnost. Ta izjava meri najbrže na to, ker je bil večji del orožja nemškega, deloma tudi italijanskega izvora, ki je bilo poskrito v skrbno zgrajenih podzemskih shrambah. V petek sta skušala dva inozemska agenta vlomiti celo v vojno ministrstvo, a sta pobegnila v avtomobilu. Preiskava je dalje ugotovila, da so zaroto financirali domači in tuji kapitalisti, na primer Rotschild, Ford in še nekateri francoski finančniki. Zarotniki so imeli tudi nad 200 radijskih stanic. Odkrita zarota je nov dokaz, kako silno nevarna sta redu v družbi Za ministrstvo notranjih zadev je predvidenih 242,6 milijonov dinarjev in za žandarmerijo 358,5 milijonov dinarjev. Zelo povišan je tudi proračun železniškega ministrstva in sicer odpade na ministrstvo samo 42,3 (+ 12,3), na gradnjo železnic 252,1 (+ 68,3), na rečno plovbo 94,7 milijonov dinarjev (+ 2,3 milijona dinarjev). -)(- Širok demokratični blok V zvezi z akcijo zedinjene ljudske stranke proti režimu je zlasti zbudilo pozornost, da je imel kardinal Hlond razgovore s predsednikom namestnikom ljudske stranke Ratajem. Sumilo se je, da se ljudska stranka izneverja sodelovanju s socialistično stranko v temi boju. Te domneve je preklical Rataj sam, češ, da se je razgovor s Hlondom tikal le pomiirjenja kmetiške stavke. Poljski socialni demokrati s so-drugom Niadzialkovskyjem na čelu so odločno za ustanovitev najširšega demokratskega bloka z namenom, da zrušijo diktatorsko vlado. Socialistično glasilo »Robotnik«, ki je dnevnik, je vsak teden po večkrat zaplenjeno. Kljub temu pa dobiva poziv socialnih demokratov v deželi vedno več odziva med narodom. Kakšne posledice bodo imeli razgovori, ki so jih vodili predstavniki socialistične stranke s predsednikom republike (o čemer smo že poročali), še ni znano. Vsekakor izgloda, da bo poljski režim moral prej ali slej uva-žcvati voljo naroda, ki hoče demokracijo. Švica priznava Franca, ker je sklenila z njegovo vlado trgovinsko pogodbo. fašistična reakcija in kapital, ki teptata, če jima kaže, vse nravne in naravne zakone in ni zanju sveta ne prisega, ne pogodba. Gre jima le za avtoritativno oblast, kakor pravi ljubljanski »Slovenec«. Razkrita zarota je tudi nov dokaz za to, kdo v Evropi ruje proti miru in redu. Ako se je doslej s tem v zvezi imenovalo vedno le Moskvo, moramo pribiti, da so centri fašistične prevratne delavnosti v Berlinu in Rimu in da je spričo tega potreb-. no, da države, ki hočejo mir in red ter nemoten razvoj, nastopijo proti fašizmu in njegovim mednarodnim agentom, ki rujejo na ozemljih vseh nefašističnih držav v Evropi, vsaj z enakimi sredstvi, kot se tu in tam uporabljajo proti komunistični nevarnosti, o kateri pa govore baš tisti, ki sami podtalno kujejo prevratne načrte. Z Abesinijo ni nekaj v redu Abesinija je pretežka za italijanski želodec Izgleda, da velja za Italijo, ki se je polastila Abesinije isto kot za človeka, ki ima večje oči kot trebuh. Zadnjič smo čuti, da Italija ne more več investirati v Abesinijo in da mora štediti. Med tem je vprašala v Londonu zastran posojila. Odgovor je bil odklonilen. Hude brige radi Abesinije, ki tarejo Mussolinija se odražajo tudi v tem, da je te dni Mussolini odstavil kolonijalnega ministra in prevzel tudi to ministrstvo. Razen tega je bil odpoklican podkralj Graziani iz Ad-dis Abebe in na njegovo mesto imenovan vojvoda d’ Aosta. Volitve v Romuniji 20. decembra Novo romunsko vlado je sestavil dosedanji ministrski predsednik Ta-tarescu, ker je kmečka stranka odklonila, da bi osvojila od kralja predlagano sodelovanje z liberalci in pol-fašisti. Med tem; je potekel parlamentu in senatu v ustavi predvideni časovni rok. Vlada je parlament razpustila in razpisala nove volitve, ki bodo 20. decembra, v senat pa 22., 28. in 30. decembra. Ker je v Romuniji že v navadi, da zmaga tisti, ki je na vladi, bo »zmage« deležna gotovo sedanja vlada. Japonci v nadmotl na Kitajskem Kitajci se pred japonsko premočjo umikajo ob železniški progi iz Sangaja v Nanking. Te dni poročajo, da so začeli uporabljati Kitajci neke vrste ruska letala, ki so se v zračni bitki nad Nankingom, sijajno izkazala. Sestrelila so tri japonske bombnike. Finančni minister zahteva za 1.27 milijarde dinarjev več dohodkov Proračun za leto 1938-39 znaša 12.180 milijonov dinarjev 100.000 StaliJansLili ve jalcev v Š III vojaicov v jpamn Ministrski predsednik Negrin o italijanskih „prostovoljcih“ Španski ministrski predsednik in finančni minister Negrin je sporočil novinarjem, da bo španska vlada odgovorila na poziv odbora za nevrne-šavanje radi odpoklica dobrovoljcev. Omenil je, da je odbor za nevmeša-vanje v silni zmoti, ako verjame italijanskim trditvam, da je pri Francu samo 40.000 Italijanov. V resnici jih je 150.000. Od teh je 60.000 vojakov na fronti, ostali so v zaledju, kjer opravljajo varnostno službo in pa na železnici. Ako se zahteva, da naj španska vlada odpusti 5000 prostovoljcev in Franco tudi 5000, je to neumnost. Kajti med tem, ko bi morala legalna vlada odpustiti vso mednarodno brigado, bi se fašisti iznebili samo svojih bolnikov in ranjencev. O vrednosti španskega denarja je rekel Negrin, da ima peseta še vedno najvišje zlato kritje med vsemi valutami. Dodal je, da bo podr- žavljenje vse vojne industrije in enega dela prevoznih sredstev izvršeno v najkrajšem času. Boji na frontah se še vedno niso razvili v kakšne večje napade, dasi je opažati precej živahnosti v obeh taborih. Franco je dopeljal svoje sile iz Asturije in bi rad pokajzal svojo udarno moč, pa ne gre in ne gre. Najbolj se trudi pred Madridom, vendar doslej zaman. Z otipavanjem fronte v vseučiliškem predmestju in pa ob reki Jarami je lahko ugotovil, da je republikanska fronta trdna. Ker nacisti neprestano bombardirajo odprta naselja na republikanskem ozemlju, so vladina letala pretekli teden temeljito bombaridarala utrjeno Saragosso. Posredovanje Vsekakor stopa vprašanje posredovanja v Španiji vedno bolj v os- predje. Izgleda, da bo igrala vlogo Anglija, ki jo španski problem zadeva najbolj v živo. Netočne so pa vesti o pogajanjih Kataloncev s Francom. Donžuanstvo Neki državniki bi radi po vsej sili spravili na prestol sina bivšega španskega kralja Don Juana. Naj gledamo na stvar kakorkoli, zdi se, da donžuanščina ne bo dolgo trpela, ako bi tudi kdaj do nje prišlo. Kaj obeta Franco klerikalizmu? Franco brani katoliško cerkev, kakor je izjavil. Franco namerava odpraviti vse zakone proti cerkvenim ustanovam:, vrniti samostanom in cerkvi vsa posestva in imetje. Verski pouk uvede tudi v višjih šolah, Franco želi torej urediti stare razmere klerikalnega despotizma. Koliko smo izvršili celjski sklep! Par mesecev je že poteklo od krasnega celjskega sestanka poverjenikov »Delavske Politike«. Iz vseh krajev ste prišli, polni borbenosti in sklenili: »Delavsko Politiko« trikrat na teden! toda napravili smo tudi račun in načrt: ostati mora dosedanje število naročnikov in še petsto novih ter v vsakem kraju izvesti zbirko za tiskovni sklad. Koliko smo izvršili ta enodušni sklep? Vsak poverjenik se je obvezal dobiti vsaj pet naročnikov, kar bi zadoščalo, če ohranimo tudi dosedanje. In res! Nekateri sodrugi so se vrgli krepko in takoj na delo. Toda ostali? Od nekod smo dobili celo poročilo: petnajst jih je odpadlo, prirastka pa nič. Leto gre h koncu. Nastajajo dolgi zimski večeri, najlepši čas za premišljevanje, čitanje, društveno organizacijsko delo, za propagando in agitacijo. V uredništvu nam narašča ogromno gradiva za objavljanje v listu. Ker narašča zopet draginja, rastejo mezdni konflikti, narašča pa tudi delo sodrugov in sodružic v organizacijah. Toda mi nimamo prostora, manjka papirja, mianjka denarja. Sodrugi, sodružice! Ali bomo izvedli celjski sklep? Kaj čakate? Dontfr U% ftO’ st/eiu Jugoslovanski škofi baje zahtevajo kompenzacije, ker ni bil konkordat še odobren, že v novem proračunu. Zlasti žele tudi, da se uzakonijo tem potom še nekatere določbe glede verskega pouka v šolah. Odpravljena domovinska pristojnost v ČSR. Na Čehoslovaškem pripravljajo nov zakon, s katerim bodo odpravili tkzv. domovinsko pristojnost. T. j. vsak državljan bo povsod pristojen, kjer bo živel. V državi, kjer je rešeno vprašanje starostrtega zavarovanja za vse državljane ali pa v kratkem bo, je domovinska pristojnost seveda nepotrebna. Francoski državni proračun za prihodnje leto znaša 53,781 milijonov frankov in znaša presežek 1602 milijona frankov. Vojaški proračun znaša skupno 22,158 milijonov frankov. Obiski. Belgijski kralj Leopold je bil na obisku pri angleškem) kralju v Londonu. Bolgarski kralj pa je bil na posetu v Parizu. Ker kralji navadno potujejo v političnih zadevah svojih dežel, tudi ti dve potovanji najbrž nista bili zasebnega značaja. Pečena jabolka. Nemška modna revija »Das Blatt der Hausfrau« piše, da je sedaj v Nemčiji hudo povabiti koga v posete, ko mu pa človek nima kaj postaviti na mizo. Zlasti popoldanski obiski so postali neprijetna zadevščina. List priporoča, da naj hišne gospodinje opoldne spečejo jabolka, jih postavijo na kristalni krožnik, posujejo s sladkorjem! in potem servirajo pri popoldanskem obisku, da bo vsaj nekaj postaviti za na mizo. Pečena jabolka, tudi nekaj, toda tisti, ki jih bodo jedli, ne bodo toliko mislili na nje, kot pa ria to,' da so se opekli s fašizmom! Papež bo imenoval pet novih kardinalov. Za kardinala bo imenovan tudi vatikanski zastopnik v Jugoslaviji, nadškof Pellegrinetti. Nov način zavarovanja železniških prehodov so uvedli ponekod v Ameriki. Čim se bliža vlak, se na sredi ceste, sto metrov od železniškega tira dvigne iz tal 20 cm visoka železna ograja, na poleg ceste stoječem drogu se zasveti napis: stop (stoj), in močno zvonenje opozori vozača na Dretečo nevarnost. Koliko ptičev je na svetu? Po računih ornitološke družbe (družbe za raziskovanje ptičev) v Londonu živi na svetu 75 milijard ptičev. V Londonu je 3 milijone ptičev, od tega 1,8 milijona vrabcev. Albin Prepeluh umrl V soboto zjutraj je Albina Prepeluha zadela srčna kap. Pogreb njegov se je pa vršil v pondeljek popoldne. V skromnih razmerah je vzra-sel pokojni Ljubljančan ter je bil sedaj v 57. letu starosti. Prepeluh je bil podjeten duh kakor je malo ljudi. Uveljavljal se je zlasti na gospodarskem polju ter zadnja leta zavzemal važne pozicije v gospodarskih korporacijah. Pokojnik je bil absolvent obrtne šole ter je bil pol leta zaposlen pri firmi Mathian v Ljubljani kot rezbarski pomočnik. Pozneje je bil brez posla, dokler je dobil službo pri sodišču, po prevratu pa je postal uradnik in poverjenik za socialno skrb pri pokrajinski vladi. — O Prepeluhu lahko trdimo, da je dosegel svojo inteligenco z marljivo samoizobrazbo. Njegovo delovanje v gibanju pa se je izražalo v glavnem na sejah in v publikacijah. V dobi svoje sodnijske službe, ki jo je vršil večinoma zunaj Ljubljane, javno ni sodeloval v delavskem gibanju, razen publicistično. Politično je postal Prepeluh prav kmalu revizijonist ali Bernsteinijanec. Tudi vse njegove publikacije, razen knjižice »Občina in socializem!« (prva njegova publikacija) so bile pisane v temi duhu. Prepeluh je bil tudi soustanovitelj »Naših zapiskov«, »Demokracije« ter je spisal še knjižici »Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov«, »Problemi mladega naroda« in »V boju za zemljo in državo«. Nešteto pa je izšlo v socialističnih listih in drugod njegovih publikacij, od katerih je velik del podpisoval z Abditus, Po vojni ga je stranka poslala na zelo važna in zaupna mesta, v deželno vlado, k mirovnim! razgovorom in konferencam glede koroškega vprašanja in je zlasti v tem vprašanju pokazal’ mnogo zmisla za realno politiko v nasprotju z naivneži- kako bo z njihovo preskrbo na stara leta. Izredno prisrčno so delavci pozdravili predavatelja s. dr. Rels-ntana. ki je domače in razumljivo razložil klavne določbe novega zakona o zavaro-aniu delavcev za starost in onemoglost. Hoi ai S(> delavci videli in z njimi vred f„i,a e’, k3*40 Potrebno je, da hodijo na «Ka podučna predavanja, ker je zakon za m i?VOi PJ’es' da bo v bodoče kršitelje najstrožje kaznovalo ter se po potrebi poslužilo tudi najvišjih kazni, t. j. do 3000 Din oz. do 30 dni zapora. Obenem se glede na številne nove prijave opozarjajo imetniki gostilniških obrtov, da se v izogib strogemu kaznovanju točno drže predpisane policijske ure. Pripominja se, da se ne bodo upoštevali nikaki izgovori. — Mestno poglavarstvo: Dr. Juvan. Radi prireditve »Umetniškega tedna« odpade predavanje »Vzajemnosti«, ki je bilo določeno za to sredo. Našim čitateljem pa priporočamo, da se udeleže prireditev, čijih spored je raazviden iz lepakov, ki so nabiti po vsem mestu. Čapkova »Bela bolezen« v nedeljski delavski predstavi je bila za mariborsko delavstvo pravi dogodek in užitek, kakršen se mu redkokdaj nudi. Gledalci so intenzivno sodoživljali veliko in žilavo borbo dveh nasprotujočih si idej, ki,se je odigravala na odru; ideje brutalnega in brezobzirnega dinamizma diktatorja, ki si ob doseženih uspehih domišlja, da izvršuje res neko nadnaravno, mistično poslanstvo v stremljenju po absolutni totalizaciji, na drugi strani pa ideje humanizma, demokracije in svetovnega miru. Oba ta tečaja sta dosledna do skrajnosti, zato je ta boj tako srdit, izmirjenje tako težko. A humanizem ima mogočnega zaveznika, naravo samo, ki končno pripomore pacifistični ideji do zmage. Tragika drame je v tem, da v tem boju padeta oba predstavnika nasprotnih si taborov, kot žrtvi svoje doslednosti. Tako prvi kot drugi, maršal (g. Grom), in dr. Ga-len (g. Nakrst), sta podala svoji vlogi zelo prepričevalno in nam ostaneta v nepozabnem spominu. Zlasti zadnji, ki je zagovarjal in razvijal ideje, ki so delavstvu zelo pri srcu, je bil pri odprti sceni deležen ponovnih burnih ovacij. Poklonjen mu je bil lep šopek rdečih nageljev. Med ostalim celokupnim dramskim ansamblom so se zlasti odlikovali še Milan Košič, Kraljeva, Pavle Kovič, Gorinšek, Starčeva in ostali, ki so se res vsi potrudili, da nam pokažejo dovršeno umetnino. Gledališče je bilo nabito polno delavskega občinstva, ki tako hvaležno sprejema vse lepo in resnično, kadar mu je to omogočeno. Cele trume so žalostne odhajale od zaprte blagajne, ker so bile vstopnice že v predprodaji vse razprodane. Takih predstav si želimo še več. A. T. Hitlerijanci preganjajo naše delavce. Mnogo delavcev, naših državljanov, je bilo odkar vlada v Nemčiji fašizem, izgnanih iz Nemčije. Vsi ti reveži se trudijo, da bi dobili zaposlitev. Toda vse njihovo prizadevanje je zaman. Kakor bi postojala črna lista, jih v vsaki tovarni, kjer imajo hitlerijanci vpliv, odklonijo z motivacjjo, da ni dela. V tej zadevi igrajo nekateri tukajšnji hitlerijanci važno vlogo. Potrebno bo, da bomo ob priliki posvetili v ta gnezda. Zaenkrat pribijemo samo dejstvo, da hitle-rizem preganja delavce, naše državljane, v naši lastni državi. KINO DOM, od 23. do 25. novembra: kriminalni film »V VARSTVO TEME«. Redne predstave ob delavnikih od V45.—Al. ure in od Al.—A9. ure. Ob nedeljah in praznikih matineja ob 10. ure ter prva predstava ob V43. uro, druge kakor običajno. A 1® A priznano dobra rezila za ** britje ae dobijo povsod 24 požarov je zanetil v Radvanju in okolici neki Koren. Mož pa ni bil kakšen brezbožnež, ampak zelo bogaboječ človek. Hodil je mnogo v cerkev, prebiral same nabožne knjige in od katoliške akcije priporočane časopise, kar ga pa ni motilo, da je zažgal celo župniku in to dvakrat. Zažigal je iz »usmiljenja«, da bi pogorelci dobili izplačano zavarovalnino, kot je trdil pri razpravi, v časih pa tudi iz jeze. In baš to mu je bilo v pogubo. Enkrat se je namreč razjezil, ker mu je ušlo dekle iz postelje, pri kateri je hotel malo »povasovati«. Iz jeze ii je zažgal posteljo, nato so ga prijeli. Sedaj bo sedel enajst let. Studenci pri Mariboru »Rdeče rože« na odru »Vzajemnost« v Studencih uprizori dne 28. novembra Moškrlčvo dramo »Rdeče rože« v dvorani pri Mrazu. Vabimo vso javnost, zlasti pa delavstvo, da se predstave sigurno udeleži. Domača zabava se bo vršila po predstavi v gostilniških prostorih. Gostilničar priredi pojedino klobas. CoUo Pojasnilo. Ker je članek v zadnji »Delavski Politiki« v zadevi »ogrevalnice« naperjen očividno tudi zoper podpisanega, sem primoran ugotoviti: Občinskemu odboru sem stavil utemeljen predlog, katerega sem tudi raztolmačil, kako bi se lahko letošnjo zimo z malenkostnimi stroški, otvo-rila vsaj začasna ogrevalnica in bi s tem lahko ugodno rešili prošnjo sosveta DZ v kjer imajo delavci že čez 10 let mnogo boljše zavarovanje za onemoglost in starost. Predavanje o tem zavarovanju je zaskrbelo posebno tudi zidarje, ko so slišali, da je ta oskrba odvisna od višine vplačanih tednov, in bo zidarjem na ta način mnogo manjkalo napram drugim delavcem, ker vsaj pozimi nobeden ne dela in zato tudi ne bo plačeval takrat zavarovanja. — Navzoči so uvideli, da si lahko pribori izboljšanje delavskih zakonov samo organizirano in izobraženo delavstvo, ki ima tudi močno razširjen delavski časopis. Zato so se ob koncu predavanja priglasili takoj za naročnike »Delavske Politike« vsi tisti, ki še niso bili naročniki. Vsi so želeli, da bi se taka predavanja še nadaljevala. Zadovoljni so se zvečer razšli s sklepom, da bodo potegnili v organizacijo, kot tudi med naročnike še vse tiste, ki so žal izostali. Celju. Vendar moj predlog ni bil sprejet, ker sem zanj glasoval samo jaz. Pojasnilo se mi je. da bo prihodnje leto ogrevalnica v novem delavskem azilu, za nastopajočo zimo pa naj brezposelni še potrpijo. Da bi bil ponovil svoj predlog, bi ne imelo zmi-sla, ker je ta zadeva, z ozirom na skoraj soglasno odklonitev s strani večine, žal brezpredmetna in ne pomaga nobeno jadikovanje. — Pibrovec, delegat nameščenske-ga odseka Delavske zbornice. — Poslano rade volje objavljamo. Sedaj vidimo, da predlog za otvoritev ogrevalnice ni bil soglasno odklonjen, kakor se je to zatrjevalo. Delegat DZ je glasoval za ogrevalnico. Odprto je ostalo le še vprašanje, kako je bilo z ostalimi občinskimi odborniki, ki pri1 vsaki priliki kažejo svoje srce in svojo soci-jalnost. Socialne reforme glede delovnega časa, se v Celju razblinijo v nič. Vsi mesarski pomočniki brez izjeme so se razveselili uredba, da bodo morale biti mesarjie ob nedeljah ves dan zaprte. A žal to veselje je bilo le kratkotrajno, ker so te dni zvedeli, da so se mestni očetje pridružili zahtevi poslodavcev, da bodo še nadalje obratovali tudi ob nedeljah. Za ponovno uvedbo nedeljskega dela je glasoval tudi g. prof. Bitenc, kot predsednik socialnega odseka. Zabukovca Predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo v nedeljo, dne 28. t. m.‘ s pričetkom ob 15. uri popoldne v gostilniških prostorih s. Zupanca Ij v Migojnicah. Predaval bo g. prof. Detela iz Maribora o terhi: »Clovek-suženj in gospodar narave«. Sodrugi in sodružice, pridite vsi na to izredno zanimivo in poučno predavanje. SoStanJ V našem mestu je zavladal po znanih odpustih v tovarni Woschnagg »mir«. Med tem ko so prejšnje čase priredili organizirani delavci vsak mesec kako zborovanje, so po končani stavki črpali svoje znanje iz pokojne »Delavske fronte«, ki ni mogla prehvaliti dobrot, ki jih prejemajo delavci od svojega šefa. So pa še drugi vzroki, da se je delavstva lotil strah in da zlasti ne piše v delavski list o stvareh, ki gotovini gospodom ne prijajo. Zadnja leta se je razvila v nekaterih delih naše lepe Šaleške doline strahovita korupcija. Ponovno' smo že čitali v »Delavski Politiki«, da so se na protizakonit način ustvarjali veliki industrijski obrati, da je podjetnik leta in leta odtegoval delavcem prispevke za bolniško blagajno, ki niso bili pri Okrožnem uradu prijavljeni in da je to celo priznal pred so-> diščem itd. Največji škandal se je pa zgodil letošnjo leto, ko je neki jako dobro plačani gospod več let pridržaval za sebe zaupani mu denar, ter je tega poneverjenega denarja vrnil že nad Din 70.000. V Šaleški dolini smo res lahko ponosni, da imamo v svoji sredi take junake. Bilo b> nekako opravičljivo, če bi kradli taki, ki so jih zmetali na cesto in nimajo sedaj v zimi niti sredstev, da bi si kupili koruzno moko in nudili svoji družini vsaj koruzni močnik, med tem ko kruha sploh nimajo. Toda takih tatvin v naših krajih ni. Delavci, ki trpijo pomanjkanje se zavedajo, da bo moral priti tudi pri nas čas, ko bo imel vsak pravico do dela in jela. Slovenska Bistrica Predavanje o socialni zaščiti in pomenu strokovne organizacije, ki ga je za minulo nedeljo sklicala podružnica SMRJ v hotelu »Beograd«, je prav lepo uspelo. Obisk bi bil sicer lahko boljši, razveseljivo pa je, da je bilo prisotne mnogo mladine. Predavanje je -otvoril in vodil s. Kranjc, ki je uvodoma obrazložil namen predavanja, nato pa je podal besedo s. Jelenu, ki je govoril o socialni zaščiti in zlasti obrazložil določila nove uredbe o starostnem zavarovanju. Prikazal je dobro in slabe strani te uredbe ter v zvezi s tem povdarjal pomen strokovne in kulturne organizacije ter delavskega tiska. — S. Kranjc je ob zaključku obravnaval še nekatera društvena vprašanja in nato zaključil predavanje. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo 5. decembra vršila Masarvkova proslava. Pred razhodom se je priglasilo 6 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«, ostali pa so bili po večini vsi naročniki našega lista. Delavsko kult. društvo »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 27. novembra s pričetkom ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri 'v dvorani hotela »Beograd« veseloigro »Vozel«. Vabljeni vsi delavci in delavke ter prijatelji društva. Prvo delavsko kolesarsko društvo, podružnica Slov. Bistrica, priredi dne 4. decembra s pričetkom ob 8. uri zvečer Miklavžev večer. Na sporedu petje, burka »Pogodba« razdelitev daril, nato pa prosta zabava. Vabljeni vsi, ki se želite nasmejati. Pobroijo pri Mariboru Naša sodobna kultura je naslov preda-vanja, ki ga priredi »Vzajemnost« v soboto, dne 27. t m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Renčelj. Predava dr. Franjo Crnek iz Maribora. Vabljeni vsi! LOSCO Masarykovo proslavo priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 28. t. m. pop. ob 3. uri pri Katrineku. Predavata ss. dr. Reisman in Jelen. Pridite! Za socialno politiin! dogovor med Francijo in Jugoslavijo Syndicat des Mineurs du Pas de Calais Generalnemu tajniku C. 0. T. s. Jouhauxu vodstvu G. G. T. za Pas de Calais, vsem poslancem ljudske fronte P. de C., komisiji za reguliranje konvencij pri ministrstvu zunanjih zadev ter vsem parlamentarnim frakcijam ljudske fronte v francoskem parlamentu. Spoštovani gospodje in sodrugi! Federacija jugoslovanskih stn>-kovnih sekcij C. G. T. je na svoji zadnji seji, dne 10. oktobra t. 1. ponovno razpravljala o položaju naših rudarskih delavcev iz Jugoslavije v Franciji ter sklenila, da se v zvezi s tem obrne na vse zgoraj naslovljene stranke s to-le predstavko: Dne 29. julija 1932. je bila na predlog jugoslovenske vlade v Parizu sklenjena pogodba o delu in pomoči našim delavcem v Franciji, med Jugoslavijo in Francijo. Pogodbo (konvencijo) sta podpisala za Jugoslavijo: g. Miroslav Spalajkovič, izredni poslanik pri predsedniku republike Francije; za Francijo: g. Edvard Herriot, tedanji predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Francije. Dne 26. julija 1933. sta narodna skupščina v Beogradu in 29. junija istega leta tudi senat uzakonila (ratificirala) zgoraj omenjeno pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. Toda franc, parlament in senat nista ratificirala te pogodbe še do danes. Pogodba (konvencija) sklenjena 29. julija 1932. v Parizu je skrajno pomanjkljiva posebno pa še z ozirom na to, da je med tem časom vlada bivšega ministrskega predsednika Bluma sprejela zakone, ki so znatno poboljšali položaj delavstva Francije. Akoravno je delavstvo iz Jugoslavije v znatni meri deležno teh poboljšanj, je vendar še^cela vrsta vprašanj in zahtev, ki so ostala nerešena. Gre za socialne pravice, ki jih francosko delavstvo uživa, ne pa tudi delavci iz Jugoslavije, kot inozemci. Ker francoski parlament in senat po tolikem času še nista ratificirala pogodbe med Jugoslavijo in Francijo, ki je bila sklenjena že leta 1932., je vprašanje konvencije, t. j. ureditev pravic, katere bi moralo imeti naše delavstvo v Franciji že zdavnaj urejene, postalo tudi veliko zunanje politično vprašanje, ki se tiče obeh držav, t. j. Jugoslavije in Francije. Fašistični in reakcijonarni elementi v Jugoslaviji, , t M ii-iH l'\ M::ii i 11 izkoriščajo to v svoje podle fašistične svrhe . » ■' t - ■ Oni izkoriščajo tudi vprašanje socijalno politične konvencije za agitacijo med ljudstvom, > • ;•••.->.i,- * i* . > . Kake razmere je zavzela ta agitacija govore dejstva, ki so deloma že poznana v Franciji, toda ne vsa. Ne bomo navajali fašističnih listov raznih barv, ampak bomo navedli samo en citat iz ofi-cijelnega organa v Sloveniji »Slovenca«, ki piše v članku z dne 30. septembra 1937 »Naši v Franciji« med drugim tudi sledeče: »Valiti krivdo na izseljence same je znamenje, koliko resničnega sočutja imajo naši sodrugi z izseljenci, ki si morajo brez pravne zaščite v tujini služiti kruh in ustvarjati dom. Ali bi ne bilo mnogo bolj modro in tudi bolj socijalno, če bi bili naši sodrugi, namesto da mečejo kamenje na naše izseljence, dotrobili sodrugu Lou-art-u (J. Louart, bivši narodni poslanec in župan v Sallaumines, ki je spremljal izletniški vlak naših rudarjev v Jugoslavijo), ki je pri nas agitiral za vstop v rdeče sindikalne organizacije, naj vendar stopi k podpredsedniku sedanje vlade ljudske fronte, sodrugu Leonu Blumu, ki je bil leto dni celo predsednik vlade, in ga vpraša, zakaj vlada, ljudske fron Knjige Cankarjeve družbe te navzlic dvakratni uradni pred-stavki naše vlade v teku zadnjih dveh let še vedno noče ratificirati v parlamentu, kjer ima večino, našo delavsko pogodbo s Francijo, ki je bila podpisana — pred šestimi leti, položaj naših izseljecev bi se na mah izboljšal in bi ne jadikovali po časopisju, da jim slabo gre. To bi bila dolžnost naših sodrugov. To bi bila dolžnost sodruga Louarta. Toda, kot vidimo, so to zahteve, ki presegajo obzorje socijalnega čuta sodru-garskih organizacij na splošno in sodruga Louarta še posebej.« Toda to je samo majhen del Franciji sovražne propagande, ki se v zvezi s konvencijo vrši v Jugoslaviji. Že na podlagi izloženega je razvidno, kako velika je potreba po njeni ratifikaciji tudi iz teh razlogov, da ne govorimo o opravičenih zahtevah delavstva, da se čimprej ratificira konvencijo. Toda ta že stara in neratificirana konvencija je skrajno pomanjkljiva in bi bilo zelo škodljivo za ugled Francije, če bi se ta konvencija v sedanjem času, ko so v veljavi mnogo socijalnejši zakoni kot leta 1932, ratificirala brez dopolnila. Zato v imenu rudarskega delavstva iz Jugoslavije, organiziranega v C. G. T., P. de C. predlagamo dopolnilo k predloženi konvenciji, ki glasi: 1. Da se vnese dodatna določba, po kateri se našim rudarjem službena leta storjena v Jugoslaviji, pri-štejejo k ostalim1, službenim letom storjenim v Franciji; 2. da se vsem', ki imajo pravico do pokojnine, pokojnina izplačuje tudi v Jugoslaviji v slučaju njihove vrnitve v domovino; 3. da se vsem sočasnim upokojencem zagotovi brezlačna dobava kurjave (premoga), znižana stanarina za stanovanja ter pomoč od občine in države, ki jo prejemajo francoski upokojenci. 4. da se ženam porodnicam zagotovi podpora v slučaju poroda in podpora za dojenje v isti višini od občine in države, kakor jo dobivajo žene francoske in ostalih narodnosti; 5. da se nudi pomoč številnim družinam v isti meri kot je prejemajo francoske in poljske družine od občine in države; 6. da se odpravijo takse na potne liste, ki naj se tudi po poteku veljavnosti brezplačno podaljšajo. 7. da se v slučaju izselitve iz Francije v Jugoslavijo ali obratno dovoli polovična vožnja za prevoz pohištva na železnicah, ter da se omogoči čim cenejši povratek v domovino in obratno; 8. da se da na razpolago svobodne šolske prostore tudi učiteljem, ki poučujejo mladino v materinem jeziku. Nadejamo se, da bodo naslovljene stranke razumele opravičene zahteve rudarskega delavstva in obenem tudi željo vsega demokratičnega ljudstva Jugoslavije, ki gleda v francoskem narodu velikega predstavnika pravičnosti in bratstva in da bodo naslovljene stranke storile vse, da se predložena konvencija z dopolnitvenimi zahtevami čimpreje ratificira. Za federacijo jugoslovanskih sekcij C. G. T.: Tajnik: Černuta; preds. Močilnikar. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Da preprečijo zamenjavo novorojenčkov v porodnišnicah, so sklenili v Zedinjenih državah, da jim bodo vžgali v kožo posebne znake, oz. številke, ki bodo. vidne vsaj par let in bodo pozneje izginile. so bile pretekli teden razposlane, kot je bilo že objavljeno. Letošnji knjižni dar družbe svojim članom sestoji iz: Koledarja za leto 1938., in treh knjig: C. Petelin: Francija, Tone Maček: Ženin iz Amerike in druge zgodbe Mimica Konič: Sinovi pred- mestja. Člani bodo gotovo zadovoljni, saj nudijo knjige in koledar res izbrano čtivo. Knjiga »Francija« je informativni vir za vsakogar, ki se hoče poučiti o zgodovinskem, razvoju te dežele in razumeti ljudstvo in dandanašnje prilike v republiki, ki jo danes upravičeno smatramo, da je ču-varica človeških pravic na zapadu Evrope. Mačkova »Ženin iz Amerike« je povest, zajeta iz življenja naših rudarjev in ljudi. O njej je bilo izre- čeno že toliko laskavega priznanja, da se je družba upravičeno odločila izdati jo v knjižni obliki. Mimica Koničeva opisuje v svoji knjigi »Sinovi predmestja« žalostno zgodbo delavske družine, ki trpi, propada in umira v tovarniškem vzdušju mesta. Koledar za 1. 1938 ima kopo prav zanimivih črtic, zgodovinskih sestavkov, pesmic itd. Pečat sodobnosti mu daje »Deklaracija človeških pravic«, ki so vznikle iz velike- francoske revolucije in še danes služijo kot osnova gibanj v vseh državah, kjer se ljudstva bore za demokracijo in svobodo. Razen tega krase koledar številne, jako lepe slike. Podrobnejšo oceno bomo pa priobčili. Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost I Kamnik in Jesenice f pominuT.G.Majaryka Preteklo soboto, dne 21. novembra je priredila spominsko svečanost za pok. pre-zidentom CSR T. G. Masarykom Delavska knjižnica v Kamniku. Sodrugi so to prireditev organizirali zelo efektno. Vršila se je v kino dvorani, ki so jo najeli v ta namen, stroške pa krili z vstopnino. (Din 4 na osebo). Na podiju v dvorani je bila postavljena Masarykova slika, obdana od zelenja, na eni strani obrobljena od državne na drugi strani od čehoslovaške zastave. Prireditelji so s tem lepo simbolizirali skupnost obeh držav, ki naj jih druži Masarykov duh demokracije. Kljub slabemu vremenu so delavci in delavke, pa tudi meščani napolnili dvorano. Izvedba programa je bila zelo posrečena in priča o resnem kulturnem delu kamniškega in okoliškega delavstva. Po lepem otvoritvenem nagovoru s. Šturma je zaigrala kamniška mestna godba čehoslovaško himno, ki so jo stoje poslušali vsi navzoči. Potem pa je zapel kombiniran delavski pevski zbor (»Solidarnost« in »Planinka«) s spreinljevanjem godbe delavsko himno pod taktirko svojega preizkušenega zborovodje. Prvi je govoril s. dr. Reisman o državniku in delavskem prijatelju T. G. Masary-ku ter podrobno razčlenil dela in uspehov polno življenje tega velikega moža. Ploskanje ob zaključku njegovih izvajanj je bilo dokaz, da je govornik vzbudil v poslušalcih zanimanje za delo moža, ki je dalo čehoslo-vaškemu narodu demokracijo in svobodo ter mu zagotovilo nemoten kulturni razvoj. Kot drugi je govoril s. Eržen o socijal-ni zaščiti, pozivajoč delavstvo, da si po vzgledu čehoslovaškega delavstva utre pot k socialni pravičnosti in socialni enakopravnosti v držaji. Zaključilo je slavje petje skupnega zbora, ki je zapel še par lepih delavskih in narodnih popevk. Kamniški sodrugi so na prireditev lahko ponosni. Na Jesenicah se je vršilo predavanje o Masaryku in delavstvu v dvorani »Delavskega doma«. Ce kje, je bilo to predavanje na Jesenicah potrebno, potrebno zlasti sedaj, ko je delavstvo toliko izgubilo na svojem vplivu in prestižu ter postalo organizacijsko mlačno. Življenjski zgled- Masarykov podžiga vse one, ki omahujejo, da se zavedo svoje moči, svoje dolžnosti in poslanstva ter povezani z duhom solidarnosti, bojujejo boj za socijalno pravičnost in vzpon delavskega razreda iz nižin v svetlo bodočnost. Predavanje s. dr. Reismana je rodilo globok odmev v vrstah poslušalcev. Saj je pa tudi v svojih izvajanjih iznesel toliko primerov iz časov delovanja velikega pokojnika, ki na las sličijo sedanjemu položaju jeseniškega delavstva in .nagega delavstva sploh. S. Eržen je govori! o socijalni zaščiti delavstva v zvezi z razvojem socijalne zakonodaje po vojni, ki je žal ostala za mnogo, mnogo delavcev knjiga s sedmimi pečati, neizkoriščena in zanemarjena. Otvoril in zaključil je predavanje predsednik podružnice SMRJ s. Kunšič Rudolf. Delavstvo je razumelo zlasti refren predavanja, da je podlaga napredku izobrazba in se je precej sodrugov prijavilo za naročnike »Delavske Politike«. Splošno pa so izražali željo, da naj bi bilo sličnih predavanj čim več. 3500 delavcev, ki jih zaposluje železarska industrija na Jesenicah ne more in ne sme tavati v megli, brez cilja. Delavski pravni svetovalec Dedovanje vkljub določilom pogodbe (Dolgoše) Vprašanje: Moja mati, ki ima večje posestvo, se je kot vdova vdrugič poročila in sklenila s svojim možem, ki je tudi vdovec, pogodbo o skupnosti premoženja. V pogodbi je tudi določeno, da dedujemo vse premoženje po smrti obeh samo zakonski otroci moje matere. Ali imajo otroci mojega očima iz njegovega prvega zakona, ki so že dedovali po svojem očetu, vkljub temu kakšno dedno pravico po njem? Odškodninska odgovornost lastnika psa (Celje) Vprašanje: Sem naročnik »Delavske Politike« in stalno berem njenega »pravnega svetovalca«, kjer najdem zmeraj kaj koristnega za delavstvo. Prosim torej odgovorite tudi meni o sledečem: Pes premožnega gostilničarja je ugriznil na javni cesti mojo taščo v nogo tako, da je bila 4 tedne v bolnici in se mora če danes doma zdraviti. Ali ima moja tašča pravico, da zahteva od lastnika psa povračilo za nastale Odgovor: Ce sta Vaša mati in Vaš očim v resnici sklenila pogodbo o skupnosti premoženja in je na podlagi tega Vaš očim postal solastnik posestva Vaše matere, imajo tudi otroci iz njegovega prvega zakona pravico zahtevati svoj nujni delež iz tega premoženja, to je polovico svojega zakonitega deleža, v kolikor ga niso že prejeli, ali v kolikor se niso izrecno izjavili, da so na dedščini po očetu popolnoma odpravljeni. stroške in za bolečine? Odgovor: Ce Vaša tašča psa ni dražv-la, ali kako drugače zakrivila, da jp. je pes ugriznil, ima pravico zahtevati, da ji lastnik psa povrne vse stroške' zdravljenja in primeren znesek za bolečine, ki ga določi sodnik na podlagi zdravniškega mnenja, poleg tega pa še odškodnino ža morebiti raztrgano obleko in za mtirebiti odišli zaslužek. TU Al I