SVOBOD NB SLOVENIJO

OB "KONGRESU.
UNION ESLAVA

Prejšnji teden bi se moral zače¬
ti vseslovanski kongres “Union
Eslava” v Buenos Airesu, o čemer
smo že govorili v št. 11 (17. mar¬
ca). Tedaj smo povedali svoje mi¬
sli k “novemu vses’:ovanstvu”, ki
je po našem mnenju samo maska
za vdor komunizma skozi slovan¬
ske narode na Zapad. Tedaj smo
se že tudi vnaprej omejili, da ni¬
mamo mi — slovenska nova proti¬
komunistična emigracija — nič
skupnega ne s “starim romantič¬
nim vseslovanstvcm”, ne z “novim
slovanstvom’', ki je za nas čisti
komunizem!” Tako smo določili
naše načelro stališče do tega zbo¬
rovanja “Združenih Slovanov” v
Argentini, h katerim mi načelno
ncčemo spadati in ne spadamo.

Debro, je, da smo to napisali
prej, preden so delegati “Urion
Eslava” začali z “zborovanjem”:
razbijanjem kavarne. “Združeni
Slovani” so se pokazali pred sve¬
tom kot “razdruženi komunisti” v
imenu Tita in Stalina. Poleg tega
so še osramotili vse slovanske na¬
rode brez izjeme.

Vsi tuk. listi so pisali o ,.barbar¬
stvu” Slovanov, prinašali so slike
razbite kavarne in v nekem listu
so bili celo imenovani “eslovenos”
kot razbijalci. Mislimo sicer, da je
bila to tiskovna pomota namesto
“Eslavos”, toda dejstvo je, da je
slovensko ime bilo s tem omade¬
ževano,, vrženo v blato in da tudi
mi trpimo novo škodo na svojem
ugledu, dobrem glasu in morda še
ra marsičem, kar se bo pokazalo
kot posledica. . . Mi moramo samo
protestirati proti temu, da bi nas
Slovane metali vse v en koš s temi
komunisti, ki so v praksi pokaza-
‘i. kakšne so njihove metode in s
kakšno “demokracijo” mislijo o-
srečevati ves svet. Mi smo se pred¬
hodno postavili odločno prot? tej
fkupnosti, ker vemo, ka-j se skri¬
va zanjo. Mi samo obžalujemo, da
se vrgli dogodki blato na naše
slovensko ime in se zato zavedamo,
da bomo morali podvojiti naše sile
in naše delo, da bomo oprali to
sramoto vsaj z dela tistih Sloven¬
cev, ki smo prišli sem kot žrtev
odpora proti Stalinu kakor Titu,
dvema predstavnikoma enega sa¬
mega Hudiča: komunizma. Le za¬
la j so se tepli, če priznavajo obe
struji istega boga? Ali ni pisano
v svetem pismu, da se bo Belcebub
spoprijel s Hudičem in bosta oba
strmoglavila, v prepad? Ali se ta
prepad ne odpira tem komunistom
vsaj tu v Argentini? “Prav za dne¬
ve gre, da bomo zgrmeli v pre¬
rod.je  rekoč napisal Kardelj...
Na ta stavek sem se spomnil ob
dogodkih ob tem “slovanskem kon¬
gresu” in otipljivo spozpal polom

vseslovanske ideje, o kateri je po¬
litični voditelj sedanje „republi-
ke” Slovenije Vidmar let a  1939 na¬
pisal doslovno, da jei, le “romantič¬
ni rekvizit . . zaprašena kulisa,
ki ne pomeni dosti več kot nič in
lahko predstavlja živo realnost le
zelo naivnim in brljavim očem...”

Te žive realnosti tudi tukaj v
Argentini ni. Saj so se pretepali
Slovani sami med seboj! Za njiho¬
vim bojem je ostal le smrad komu-

Listi še vedno mnogo poročajo
o dogodkih, ki se razvijajo ali na¬
povedujejo okoli Titove Jugoslavi¬
je. Pred nekaj dnevi je prišlo do
prve velike eksplozije in sicer je
zletelo v zrak skladište razstreliva
pri Otlici, nedaleč od Gorice. Eks¬
plozija bi naj bila baje posledica
sabotaže protitovskih guerilcev.
Pozneje so poročali, da; je skupina
guerilcev napadla posadko Titove
vojsko blizu Vipave na Krasu. Ti¬
to pričakuje napad z vzhoda, spo¬
padi pa bi se naj bili baje začenja¬
li na zahodu. Vse novice o teh
guerilcih pa izhajajo iz italijan¬
skih virov in Italijani se ponašajo,
da bodo dobili staro mejo pri Po¬
stojni, če pride v Jugoslaviji do
državljanske vojne.

Kakor so te novice še nepotrje¬
ne, tako so pa novice iz drugih vi¬
rov pomembnejše. In te govore nič
manj in nič več ko to, da so zahod¬
ni zavezniki pripravljeni olajšati
Titu njegovo izvajanje petletnega
gospodarskega načrta. Francozi so
poslali trgovinsko delegacijo v Be¬
ograd, da sklenejo s Titom gospo¬
darski dogovor; Angleži so poslali
celo vodilnega člana delavske
stranke Noel Bakerja, ki povdarja,
da niti ne bo prišlo do vdora držav
kominforma v Jugoslavijo in tudi
ne bo prišlo do kakšnih hujših
notranjih pretresov in da Tito in
njegovi ljudje mirno zro v bodoč¬
nost. že poprej je angleška vlada
izjavila, da je pripravljena skleni¬
ti gospodarsko pogodbo s Titom in
i 7  Združenih držav poročajo, da
to ameriška vlada omejila ovire za
trgovino z Jugoslavijo. — Vse to
pa se poroča z nekim vidnim vese¬
ljem da je le prišlo do poglobitve
spora med Stalinom in Titom, ki
da ga je treba izrabiti.

Med tem ko se izvaja “mrzla
vojna” z velikim medvedom na ce¬
li črti, se pripravlja neko “igrač¬
kanje” z manjšim medvedom, ki
bi naj počasi postal še celo domač,
če ne bi celo popolnoma spremenil
svoje narave. Toda dejansko se do¬
gaja čisto nekaj drugega. Med tem
ko moskovski komunizem povsod
rišejo kot sistem, ki uničuje vse
človečanske svoboščine in ki pri¬
pravlja naj večjo katastrofo —
tretjo vojno, pozabljajo, da je v

nizma; tuje primesi, ki so jo tuj¬
ci vcepili v Slovane, da z njo po¬
tem okužijo svet. Ta kuga v slo¬
vanstvu škoduje predvsem slovan¬
stvu v celoti: ali ni na to mislil
Ma.rx, ko je leta 1848 zapisal v svo¬
jem sovraštvu do Slovanov tudi
besede: “Slovanom se bomo že

maščevali! Da: ta komunizem je
sedaj res maščevanje Slovanom in
dokler ga ne bomo izžgali iz sebe,
bomo svetu veljali z a  — barbare!

Titovi Jugoslaviji na oblasti isti
komunizem, ki dela isto, kar dru¬
gi sovjetski sateliti v Budimpešti,
na Poljskem in v Romuniji; zapi¬
rajo duhovnike in obsojajo nas¬
protnike komunizma na smrt. —
Vsekakor se zavedajo na zahodu,
da stavijo na siabe temelje; mogo¬
če pa je nekaj takih, ki menijo, da
so Titovi temelji še slabši in šib¬
kejši. Enkrat je bil Tito že šibak
in to je bilo med vojno, ko je imel
vse proti sebi, a se je vsilil s tujo
pomočjo, tudi zahodno. Ali se bo
sedaj to spet obnovilo?

TITO JE OSTAL ODLOČEN
KOMUNIST IN JE PROTI
DEMOKRACIJI

Ameriška časnikarska agencija
United Press poroča, da je pomoč¬
nik jugoslovanskega zunanjega
ministra dr. Aleš Bebler v Londo¬
nu dal izjavo, v kateri časnikarjem
napoveduje, da bo komirform v
prihodnjih mesecih povečal pri¬
tisk na Jugoslavijo. Za Tita pravi,
da dela in postopa kot komunist
ir ni opustil sovraštva do demo¬
kratskega sistema, če bi bilo mo¬
goče, zanj ne bi bilo nič boljšega,
če bi se sedanji spor izgladi! in da
bi mogel biti zopet sprejet v Krem¬
lju, njegova država pa zopet vklju¬
čena‘v kominform.

Beb’er je tildi poudarjal, da bi
bila titovka gotovo takoj sprejeta
nazaj v kominform, če bi sovjetski
sateliti uvideli, da ne morejo zru¬
šiti Tita,

Po Beblerjevi izjavi Tito vztra¬
ja na dejstvu, da j« bil prelom
izvršen samo med njegovo državo
ko mir form cm, nikakor pa ne s
Sovjetsko zvezo.

TITOV GENERAL IZJAVLJA...

Časnikarska agencija United Press
poroča iz Trsta, da je te dni preko ljub¬
ljanske radijske postaje govoril v ita-
ljanščini Titov general Peter Stante.
Izjavil je, “da je jugoslovanska vojska
druga v Evropi in da j.o lahko prema¬
ga samo sovjetska vojska”. Po njegovi
izjavi je jugoslovanska vojska “prh
pravljena braniti neodvisnost države
pred vsemi napadi, pa naj pridejo od
katerekoli strani”.

CON M0T1V0 DEL“CONGRESO 1
OE IA UNION ESLAVA

En el numero del dia 17 de mar¬
žo eseribimos bajo el titulo de ”un
nuevo paneslavismo" algunas pa-
labras para exponer nuestro crite-
rio para con el mencionado con-
greso.

Alll subrayamos que no tenemos
nada que ver ni con el “romantico
paneslavismo viejo" que servla al
zarismo para el disfras del impe-
rialismo, ni tampoco con el “nuevo
eslavismo" que no es otra cosa gue
la mascara del comunismo.

No solo que con esas cosas no
tenemos vinculacion alguna, sino
gue nos encontramos en la oposi-
cion declarada. Bien sabemos de
que detrds del titulo “union esla¬
va'' trabaja solapado el comunis¬
mo internacional. El nombre es ion
solo una pantalla en el escenario
del comunismo mundial, para Ilo¬
var el mundo hacia la tragedia de
la revolucion universal.

El presidente del ultimo “congre-
so paneslavo" en Praga, gral. Mas-
laric declaro: "Nuestro nuevo mo-
vimiento paneslavo no tiene nada
que ver con el antiguo ideal esla-
vo. Nosotros luchamos por la igual-
dad de europeos, moros, chinos,
americanos y aziates".

Este es el fondo del congreso de
la union eslava. de la semana pa-
sada. Los furibundos hinchas de
dos bandos comunistas no se die-
ron ni. siquiera tiempo para empe-
zar bien el congreso. Por razones
completamente ajenas al movi-
miento paneslavo esgrimieron unos
el nombre de Stalin y otros de Ti¬
to. iQuien no ve que el resorte
que les mueve es tan solo el comu¬
nismo y nada mas? La idea eslava
no les importa un pito.

Pero el mundo no se dio trabaja
para analizar la situacion. En lugar
de cerciorarse de los moviles au-
tenticos de esos farsantes, todos los
diarios largaron el grito contra el
salva ji smo eslavo en lugar de des-
tacar la alevosia del comunismo,
que dio origen a la deplorable es-
cena del Parque Norte.

Otra vez quedo asi tachado el
nombre honrado de los eslavos y
con ellos de los “eslovenos", cuyo
nombre sabo especialmente desta-'
cado por un diario, que segura-
mente desconoce los distintos pue-
blos de la raza eslava y usa asi
“esloveno" por “eslavo”.

Aunque nos hemos colocado des-
de el principio en la oposicion 'ne-
ta contra el comunismo y fascismo,
hay quienes nos confunden con
aquellos eslavos que sueumbieron
al engano contra el cual nosotro
tanto hemos combatido.

Gran injusticia es confundi'
con los comunistas e infami
tildarnos de “barbaros". Si lc
(Sigue en la pag. 2)

NA SLABIH TEMELJIH

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 13.

ARGENTINA

Predsednik republike general Peron in
njegova ga. soproga Maria Eva Duar-
te Peron bosta dne 1. maja korakala na
čelu sprevoda delavcev po Avenidi de
Mayo na slavnostni prostor, tako je bilo
objavljeni v časopisih.

Vlada je objavila uredbo o organiza¬
ciji in delovanju ministrstva za narodno
obrambo, ki mora začeti takoj poslovati
in pripraviti vse potrebno za uspešno
obrambo države. Pod ministrstvom za
narodno obrambo bodo razvijala svojo
delavnost ostala vojna ministrstva. V
slučaju vojne bo lahko minister za na¬
rodno obrambo po naročilu predsednika
republike prevzel tudi poveljstvo nad
oboroženimi silami.

Presidente Peron je nova najmoder¬
nejša argentinska potniška ladja, ki bo
v kratkem nastopila svojo prvo vožnjo
iz Anglije v Argentino.

Vse enote argentinskih oboroženih
sil bodo prisegle na novo ustavo v sobo¬
to ob desetih dopoldne.

Pristanišča v Cadizu, ki bi naj bi bi¬
lo prosto pristanišče za Argentino, ne
bodo gradili; tako pristanišče je bilo
predvideno v pogodbi med Španijo in
Argentino. Pač pa je bil te dni podpi¬
san poseben dogovor med Španijo in
Argentino, ki določa, da bo Argentina
izvozila v Španijo blaga za 70 miljonov
pesov.

Odpravnik poslov ameriškega vele-

(Viene de la pag. 1)

blos eslavos no han tenido apoyo
suficiente en su lucha contra el co-
munismo y gimen ahora encadena-
doš por el marxismo, son ellos me-
nos culpables que aquellos pueblos
que podrlan organizar una cruzada
contra ese mal tan criminal, pero
quedan observadores neutrales de
esa tragedia tan horrible.

El comunismo nacio en Alema-
nia.

Sabido es que Marx amenazo a
los eslavos con venganza en el
ano 1848.

Pero nosotros queremos libramcs
de esa maldicion. En ese camino
lo primero que debe comprender el
mundo es distinguir entre lo eslavo
y el comunismo. El congreso de la
Union Eslava, tan miserablemente
fracasado, ofrece a todos los inteii-
gentes la llave para comprenderla.

Nosotros no queremos expulsar
al demonio con el Belcebub. No te-
nemos nada de comun con el co¬
munismo, pero somos hijos eslavos.
El conflicto de Stalin-Tito es la ri-
validad que el comunismo inevita-
blemente debe provocar. jOjala
que sea para acabar con esa igno-
miniosa mentira que engana a to-
do el mundo contemporaneo!

Si es lamentable la escena bar¬
bara que se produ j o con motivo de
ese congreso, lo es mas todavia la
infame explicacion que dio la
Union Eslava. Con ella mišma que-
da comprobado de que el lobo
puede disimular el pelo pero no
las manas. La frandulencia comu-
nista descubrio al “verdadero cul-
pable de la escena”, segun su pro-
bada costumbre de echar la culpa
a los demas.

Segun ese comunicado han sido
los provocadores "ciertos elemen-
tos fascistas, ultimamente inmigra-
dos. . . que facilmente podlan ser
identificados por los pilotos que
llevaban".

Todos los eslavos conocemos

poslaništva v Buenos Airesu je v sprem¬
stvu zunanjega ministra dr. Bramuglie
obiskal predsednika republike generala
Perona. Razgovor je veljal organizaciji
trgovine med USA in Argentino in pri¬
pisujejo temu razgovoru izredno velik
pomen.

Kardinal - nadškof Buenos Airesa, dr.
Santiago Luis Copello je v nedeljo dne
27. marca v katedrali posvetil novega
pomožnega, škofa in generalnega vikarja
za svojo nadškofijo, msgr. Manuela Ta-
toja, ki je postal naslovni škof Aulona.
Izredni slovesnosti v katedrali je pri-

USA. — Levičarji so prejšnji teden
priredili v Newyorku Mednarodni kon¬
gres znanstvenikov za mir. Velika ve¬
čina udeležencev na kongresu je bila iz
vrst komunistov in tudi Sovjetska zve¬
za je poslala nanj močno zastopstvo, ki
ga je vodil komponist Šostakovič. Mno¬
goštevilnim delegatom iz evropskih
držav ameriška vlada ni marala dati vi¬
zumov in tako trije angleški vodilni ko¬
munistični intelektualci niso mogli iti
na kongres. Zborovanja kongresa so bila
v luksuznem hotelu Waldorf - Astoria
in vse tri dni kongresa so zastopniki
katoliških organizacij in bivših bojevni¬
kov prirejali pred tem hotelom demon¬
stracije proti komunizmu. Ko pa je bi-

bien la šaha cor la cual trabajan
los “comuniformistas" contra los
partidarios de Tito “hereje" contra
comunismo estaliniano. Todas las
reyertas entre varios grupos, todos
bien comunistas, que varias veces
ya motivaron intervenciones poii-
ciales, son argumentos mas convin-
centes del quien tiene la culpa de
esa ultima trifulca que la imperti-
nente denuncia de la “Union Esla¬
va''.

Al comunismo no le conviene
poner de manifiesto la profunda
escision que se produjo con el plei-
to Tito-Stalin, por eso quieren ocu.l-
tarla. Pero pueden enganarse solo
a si mismos y a los sonsos.

Nadie creera de que un antico-
munista seria capaz de gritar “vi-
va Tito", pero todos sabemos de
que cualquier comunista es capaz
de ponerse cualquier vestido y
cambiar de bandera y escarapeia
segun las circunstancias todas las
veces cuando sus cabecillas asi se
lo manden.

Dado que para el comunismo la
mentira se cotiza mej or que la ver-
dad, y en vista de que el interes
del comunismo universal prefiere
que su escision interna quede ta-
pada, inventaron a otro culpable.

El pueblo argentino es suficiente-
mente perspicaz para no dejarse
enganar. A los periodicos, por su
parte, dirigimos el pedido de todos
los eslavos, que gimen bajo el yu-
go comunista y en nombre de io-
dos los anticomunistas eslavos, que
vivimos en este pais, que no iden-
tifiquen lo eslavo con lo comunis¬
ta,- y que tengan en cuenta de que
todos los pueblos eslavos, si se nos
brindara la oportunidad, dejaria-
mos asombrado a todo el mundo
de lo anticomunistas que somos.

Por otra parte acusamos ahora
a esos elementos como el peligro
mas grande que amenaza la tran-
quilidad del pueblo argentino.

Este ultimo congreso y el comu¬
nicado comunista lo comprueban
con sobrada elocencia.

sostvovala velika množica vernikov.

Severozahodni del Argentine je zajel
silen vihar neviht in deževja. V pokra¬
jini Salta je deževje prekinilo promet¬
ne zveze. Za poštne zveze s tem delom
republike je bilo priporočeno do nadalj¬
njega uporabljati letalske zveze.

Trgatev v Mendozi se te dni zaklju¬
čuje z velikimi slovesnostmi, ki se pri-,
rejajo vsako leto v proslavo tega dogod¬
ka. Slovesnostim v Mendozi je pred¬
sedoval minister za trgovino in industri¬
jo.

Za podtajnika v ministrstvu za na¬
rodno obrambo je imenovan kontradmi-
ral Ernesto Raul Villanueva.

lo v Madison Squareu zaključno zboro¬
vanje, so se pred stadionom zbrale veli¬
ke množice katolikov, bivših bojevnikov
in Židov, ki so mimoidoče pozdravljali
z vzkliki za versko in osebno svobodo, ki
ju komunizem zatira.

—Stavka rudarjev, ki jo je oklical vo¬
dja strokovnih organizacij Lewis, je
propadla in se je 400.000 rudarjev spet
vrnilo na delo.

—Ameriška policija je objavila, da
šteje komunistična stranka v USA
74.000 organiziranih članov; toda vodja
stranke Edgar Hoover je izjavil, da je
strankina mreža organizirana tako, da
lahko vsakega organiziranega člana na¬
domesti deset novih članov — kandida¬
tov. Policija pravi, da stranka ni del
sovjetske vohunske mreže, toda vodstvo
te mreže lahko od slučaja do slučaja
zahteva od stranke podatke, ki jih mo¬
rajo člani podati ali preskrbeti.

Perzija. — Na meji med Perzijo (Ira¬
nom) in Sovjetsko zvezo je prišlo do
resnih obmejnih incidentov. Sovjetski
obmejni miličniki so ubili enega perzij¬
skega stražarja in dva odvedli v ujet¬
ništvo. Perzijska vlada je poslala v
Moskvo protestno noto.

MADŽARSKA. — Poveljnik madžar¬
ske oboroženie sile je objavil svojim vo¬
jakom naslednje zanimivo dnevno po¬
velje: “Madžarska boljševiška vojska bo
sledila sledovom sovjetske vojske, ko bo
ta krenila na pohod proti zapadu. Nje¬
na glavna naloga pa bo, da v zahod.
Evropi poišče vse Madžare, ki jih bo
možno najti in jih vse na licu mesta
brez zaslišanja pokolje”.

ITALIJA. Italijanski senat je tudi
izglasoval pristop Italije k Atlantski po¬
godbi. Zunanji minister grof SforZa je
že odpotoval v USA, kjer bo v imenu
Italije pogodbo podpisal.

—Italijanska policija je odkrila, da
je neki komunist pripravljal atentat na
predsednika vlade De Gasparija.

—Med Italijo in Francijo je bila pod¬
pisana pogodba o gospodarski zvezi. Če
se bo ta pogodba obnesla, bo prihodnje
leto podpisana pogodba o carinski zve¬
zi med obema državama.

—V Rimu se je ustavil biv. britanski
zun. min. Anthony Eden ter je imel dalj¬
ši razgovor s predsednikom it. vlade De
Gasperijem o biv. it. kolonijah. Po se¬
stanku z De Gasperijem je bil sprejet
v privatni avdijenci pri sv. Očetu.

FRANCIJA. — Pri dodatnih volitvah
v krajevne odbore je vladna skupina po¬
trdila svojo zmago, ki se je pokazala že
pri prvem delu volitev, ki so bile prej¬
šnjo nedeljo. Toda najbolj so po številu
glasov narastli De Gaulleovci, dočim so
komunisti v glavnem ohranili svojo šte¬
vilčno moč, dasi so zaradi volilnega re¬
da prejeli neznatno število mandatov.

NEMČIJA. — General Clay, ameriški
poveljnik v Nemčiji, je izjavil, da za
vlado USA potsdamski dogovori več ne
veljajo, ker so tiste dogovore sovjeti že
neštetokrat prelomili.

Pravice družine

Iz nove argentinske ustave

Ko prihajajo iz vzhodne Evro¬
pe poročila o sistematičnem uniče¬
vanju družinskega življenja po ko¬
munističnih vladah, nas mora prav
posebno razveseliti to, da pa pola¬
gajo v Argentini veliko važnost na
družino. Celo v novo ustavo so
sprejeli cel odstavek o pravicah
družine. Iz vsega odstavka diha
pravo razumevanje družine in dru¬
žinskega življenja.

Nova ustava govori o pravicah
družine v 3. poglavju in sicer v 37.
Pravi, da bo družina kot prvotna
celica in temelj družbe predmet
posebne zaščite s strani držaje.
Država ji priznava vsa pravice, ki
se nanašajo na ustanovitev druži¬
ne, na njeno obrambo in na izvrše¬
vanje njenih namenov. Da more
država doseči ta namen, zato šči¬
ti in varuje zakon, priznava juri-
dično enakopravnost zakoncev in
priznava očetovsko oblast

Dalje pravi ustava — in to je
simpatična posebnost v novi usta¬
vi, da bo država zgradila gospo¬
darsko enotnost dpužin (unidad
econcmica familiar ). Namen tega
določila, je družine gospodarsko
podpreti in jih vsestransko zava¬
rovati. Država v svoji ustavi zaga-
rantira družinam blagostanje.
Družina mora biti preskrbljena.
Mati in otrok uživata posebno,
privilegirano pozornost in zaščito
države.

Tako se glasijo določila o druži¬
ni v novi ustavi .

Zakoni, ki bodo izdani na podla¬
gi teh novih ustavnih določil, bo¬
do spravili v življenje gornja le¬
pa načela o pravicah družine.

VPRAŠANJE TRSTA ZNOVA
PRED VARNOSTNIM SVETOM

Varnostni svet UNO bo na vabi-,
lo sovjetskega zastopnika Malika
začel znova obravati vprašanje
imenovanja guvernerja v Trstu.
Malik je sporočil, da bi sedaj So¬
vjetska zveza pristala na predlog
Anglije, ki je pred poldrugim le¬
tom predlagala, da bi bil za guver¬
nerja v Trstu imenovan švicarski
trgovec Herman Flueckiger. To¬
da Anglija in Francija sta sedaj
rroti temu in menita, da je najbo¬
lje, da se Trst priključi Italiji.
Tudi ameriški delegat Warren Au¬
stin meni,' da je položaj Trsta
nevzdržen, odkar so komunisti iz¬
vedli državni udar v češkosloveški
in je položaj v vzhodni Evropi ta¬
ko zapleten. Zato so tudi Ameri-
kanci zato. da se Trst kratkomalo
priključi Italiji. — Ker gre v tem
slučaju za revizijo mirovne pogod¬
be z Italijo, bi se morali sniti šti¬
rje zunanji ministri, da bi odobri¬
li revizijo; toda, štirje ministri se
več ne sestajajo od decembra 1947
naprej.

NORVEŠKA. — Norveški parlament
je pb viharni seji odobril s 130 glosovi
proti 13 pristop Norveške k Atlantski
pogodbi.

NIZOZEMSKA. — Sreten Stojanovič,
svetnik na titovem poslaništvu, je iz
“osebnih razlogov” podal ostavko na
svoj položaj. Domov se ne misli vrniti.

ČEHOSLOVAŠKA. — Komunistično
sodišče je obsodilo 2 ameriška vojaka
zaradi “vohunstva”. Ameriška vlada je
vložila najostrejši protest.

MEDNARODNA KRONIKA

Štev. 13.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

NOVE ARETACIJE

V zvezi z eksplozijo v Spodnji Otlici
so Oznovci zaprli 12 oseb. Med areti¬
ranci so tudi 3 žene. Vse so prepeljali
v zapore v Vipavo. Skladišče streliva so
pognali v zrak protititovski gverilci.
Tako poročajo razne časnikarske agen¬
cije.

NOV SPOPAD MED TITOVIMI
NASPROTNIKI IN NJEGOVO
VOJSKO

Po časopisnih vesteh je prišlo te dni
do novih spopadov med Titovimi na¬
sprotniki in njegovo vojsko, ki je ob
jugoslovansko-italijanski meji sestav¬
ljena iz članov “proletarske brigade”,
Begunci, katerim se je posrečilo pobeg¬
niti v Italijo, pripovedujejo, da je bilo
v bojih ubitih 17 titovcev, med njimi
tudi njihov poveljnik. Titovci so sedaj
organizirali tudi večje pohode po Kra¬
su, kjer po raznih kotanjah iščejo pro
tititovske skupine.

V BEOGRADU PA ZANIKAJO

Titova uradna časnikarska agencija
je v sredo odločno zanikala vse novice,
ki so bile v zadnjem času objavljene v
svobodnem svetu o nemirih in sabota¬
žah v Jugoslaviji, ter o nemiru, ki se
polašča ljudi. Agencija Tanjug pra''i,
da so vse te novice “lažne in brez os¬
nove”.

Na Primorskem so tudi že podržavili
vso trgovino. Pravijo, da so sedaj “ljud¬
ske”. Prejšnji lastniki, so v njih, če
niso nasprotniki režima, nastavljeni
kot navadni uslužbenci. Trgovine so pa
vse prazne.

Še oden, ki se je razočaral. Proti kon¬
cu febr. se je vrnil v Gorico zdravnik
dr. Karel Rutar, ki je bil med parti¬
zansko okupacijo župan v Gorici. V Ju¬
goslavijo je odšel ob priključitvi dela
Gorice Jugoslaviji.

Kralja Joška, župnika iz Livka, doma

III.

Še marsikaj nama je povedal zgo¬
vorni Paraguayec. Sicer se je pa zno¬
čilo medtem, vendar nihče ni mislil na
spanec. Tekom dneva smo se namreč že
nadremali dovolj. Tako nam je sedaj
v razgovoru kar prijetno potekal čas,
dokler nismo ob pol petih zjutraj končno
prispeli v Posadas, ki je glavno mesto
pokrajine Misiones.

Kaj sedaj ? Tema je še bila kakor v
rogu in celo kolodvor je bil le slabo
razsvetljen. Povedali so nama, da je
precej do srede mesta in da morava
vzeti avto, če hočeva tja. Prav! Odpe¬
ljala sva se naravnost na postajališče
avtobusov, od koder bo že ob šestih
zjutraj odpeljal eden tudi v Cerro Azul,
kamor sva bila namenjena.

Še precej točno smo se odpeljali. Maj¬
hen autobus ali kolektiva, kakor jim
pravijo, ni bil nič preveč zaseden, pa
sva se zato lahko zmestila prav udobno
k oknu. Voznik je bil dober in s kar
neverjetno brzino smo zdrveli iz mesta.

Medtem se je zdanilo, sonce je vzšlo,
mesto je že ostalo za nami, pred nami
pa se je odprl drug, čisto nov svet. Pa-
raguayec ni pretiraval, Moravanka tu¬
di ne! Vse naokoli nas je srečavala gri-
čevita pokrajina v bujnem zelenju, ki
se je kopala v rosi in jutranjem soncu,
dalje v ozadju pa je bilo. videti obrise
temnih gozdov, prav tako svežih in ze¬
lenih. Kar vsesale so se od puste, dol¬
gočasne in rjave pampe utrujene oči v

Slovenije

iz Modreje pri Sv. Luciji, so oznovci
aretirali na poti Idrsko—Livek.

Poveljnik obmejnega področja med
Beneško Slovenijo in Jugoslavijo je po¬
begnil v Italijo skupno z dvema doma¬
činoma. Vsi so v Italiji izjavili, da se¬
daj strahujejo doma ljudi samo še po¬
kvarjenci.

Dr. France Marušič, biv. načelnik za
“ljudsko zdravje v Slov. Primorju” ni
več šef ter sedaj izvršuje privatno
prakso v Solkanu. Njegovo ženo, ki je
bila prej agilna članica in organizator¬
ka KP, so vrgli iz partije. Doma so Ma-
rušičevi imeli tudi gostilno. Sedaj so jo
izgubili.

V Slovenski Bistrici je nahujskana
tolpa ofarjev silovito napadala doma¬
čega župnika Šolinca in šolske sestre.

Buenos Aires, 30. marca.

Prihod novih Slovencev. V petek, 25.
marca, je prispela v Buenos Aires ame¬
riška prevozna ladja “Langfitt” ter je
pripeljala v Argentino več sto begun¬
cev iz raznih evropskih držav. Me nji¬
mi je bilo tudi 70 Slovencev, 33 iz tabo¬
rišča Eschvvege v Nemčiji in ostali iz
Spittala.

Velikonočna spoved. Velikonočno spo¬
vedovanje za Slovence se bo začelo to
soboto ob štirih popoldne in bo trajalo
do osmih zvečer. In sicer naj od 4 na¬
prej pridejo otroci in matere, oz. tisti,
ki bodo otroke spremljali. Večerne ure
naj bodo bolj za moške in one, ki čez
dan nimajo prilike.

Spovedovanje bo v tem redu:

1. Sobota pred Tiho nedeljo 2. aprila:
a) Ramos Mejia v župni cerkvi; b)
Florida, župna cerkev Ntra. Sra de la

to bujno in sveže zelenje. Pljuča pa so
se na široko raztezala, da zajamejo čim
več čistega in svežega jutranjega zra¬
ka.

Tak je bil torej prvi vtis pokrajine

Čim dalje smo se vozili, tem lepša je
bila pokrajina. Oči so se polagoma pri¬
vadile na to sveže zelenje in pričele tudi
bolj natančno motriti okolico. Zelenje
ob poti, pa drevje in pisano cvetje, pol¬
no življenja je bilo vse in nepopisno le¬
po, vendar ne tako kot pri nas, nekam
drugačno je bilo, čisto druge vrste. In
ko smo se tako vozili, smo le redko sre¬
čali nekaj več hiš skupaj, pač pa jih
je bilo dovolj na široko raztresenih oko¬
li, prav kakor vinski hrami na našem
Dolenjskem.

Iz vsega različnega zelenja pa se je
ostro odbijala živo rdečkasta zemlja, ki
je tudi posebnost te pokrajine. Vse je
bilo rdeče, zemlja povsod naokoli, cesta,
po kateri smo se vozili in prah, ki se je
dvigal za nami. Cesta ni bila tlakovana
in tudi ne nasuta z gramozom. Iz tiste
rdeče zemlje je bila zgrajena in z njo tu¬
di tlakovana. Moderna autocesta sicer
res ni bila, vendar pa vkljub temu ne¬
primerno boljša, kakor pa n. pr. doma
naša državna iz Ljubljane v Maribor.
Saj je drvela naša kolektiva po njej ka¬
kor za stavo, pa si lahko vkljub temu
mirno sedel na svojem mestu ter si nisi
razbil glave ob stropu, pa tudi ne pre¬
griznil jezika. Toda rdeča zemlja, rdeča
cesta in rdeč tudi prah, ki se je dvigal
za našim vozilom!

Župniku Šolincu se kričači očitali, “da
je v spovednici skrival 70 kg svinjske
masti in da živi nemoralno”, šolskim
sestram pa, “da se šopirijo in živijo v
brezdelju”. Proti volji večine navzočih
zborovalcev so sklenili, da je treba žup¬
nika Šolinca izročiti sodišču, nune pa
pregnati iz samostana.

Matej Škrbec umrl. V Kranju je umrl
častni kanonik g. Matej Škrbec, stric g.
dekana Matija Škrbca. Ob veliki udelež¬
bi vernikov in duhovščine so ga polo¬
žili k večnemu počitku dne 22. marca
na pokopališču v Kranju. Pokojnik je
bil 15 let slep, zadnja štiri leta pa tudi
hrom. Trpljenje je vdano prenašal in se
stalno pripravljal na smrtno uro.

V ljubljanski stolnici je ob nedeljah
in praznikih še vedno ena maša ob pol
sedmih zvečer, da lahko pridejo k njej
vsi tisti, katere titovci gonijo na “pro¬
stovoljno udarniško delo” v dopoldan¬
skih urah.

Guardia, calle Melo esc. Beiro; c) San
Justo, župna cerkev, samo od 5. do 7.
v soboto zvečer."

2. Sobota pred Cvetno nedeljo 9. apri¬
la:

a) Ciudadela, župna cerkev, b) San
Martin, župna cerkev, c. Montegrande,
župna cerkev samo v soboto od 5. do 7.
zvečer.

3. V kapeli sv. Frančiška v salez. gim¬
naziji na Belgrano 3863, kjer je sv. ma,
ša za Slovence, je prilika za spoved vse
nedelje pred sv. mašo in po sv. maši,
pravtako popoldne ob postni pobožno¬
sti, Spovedovalo bo vedno več gospodov.

Duhovniki, ki stalno živijo po župni¬
jah, spovedujejo med tednom zjutraj, ob
četrtkih in sobotah popoldne ter v ne¬
deljo zjutraj. Poklicati jih je treba ali
v zakristiji ali v pisarni.

Imenovanji za profesorja. GG. Jurak

Pičli dve uri smo se tako vozili, po¬
tem pa smo prispeli v Cerro Azul ali na
Plavi grič, kakor bi mu po naše rekli.
Zopet novo začudenje. Rekli so nama, da
šteje Cerro Azul več tisoč duš in pre¬
pričana sva bila, da bova našla tu vsaj
pošteno vas, če že ne mesta. Toda nič
takega ni bilo. Kakih deset (jo petnajst
hiš je res stalo nekoliko bolj skupaj in
to je bilo tudi vse. Kje neki tiči tod na
tisoče duš? Pa bomo že še videli!

Skozi teden dni sva ostala tedaj na
Plavem griču in temeljito proučila vse
razmere. Misiones je še zelo mlada po¬
krajina, kakor pravijo tod. Izvzeti mo¬
ramo le nekaj starejših naselij, kakor
Posadas, Apostoles, San Jose, San Igna-
cio itd., ki izvirajo še iz časov jezuitske
države tod in so danes že precejšna me¬
sta. Vso ostalo pokrajino pa je pokri¬
val tedaj še pragozd, zatočišče Indijan¬
cev. Potem pa so prišli kolonisti, kme¬
tje, vendar ne kmetje v našem smislu.
Glavna naloga kolonista je namreč, da
krči pragozd in na ta način pridobiva
plodno zemljo. To je njegov prvenstve¬
ni in tudi najljubši poklic. Večino da¬
našnje plodne zemlje po vsej Ameriki,
južni in severni, je prvotno pokrival
pragozd in kolonisti so bili, ki so mu jo
iztrgali ter napravili rodovitno. V se¬
verni Ameriki se je izvršilo to že dav¬
no, v južni pa mnogo pozneje in se vrši
ponekod še dandanes. Kolonist gospo¬
dari na svoj način. Ko je iztrgal zemljo
pragozdu, prideluje na njej predvsem
to, kar potrebuje nujno za svojo pre¬
hrano in pa to, kar lahko res dobro
vnovči. O kakem smotrenem obdelova¬
nju zemlje in gnojdnju pa ni govora. Ko
zemlja ne rodi več dovolj, ali pa mu pri-

Slovenci v Argentini

Ing. J. D.

RDEČA ZEMLJA IN ZELENO ZLATO

SMRTNA NESREČA

Jožef Hladnik, bratranec g. Janeza
Hladnika, se je v torek, 29. marca, vra¬
čal z dela v Marmolu. Pohitel je, da bi
dobil še vlak, ki je že zapuščal posta¬
jo. Na stopnico pa je stopil tako nes¬
rečno, da mu je spodrsnilo ter je padel
pod vlak. Obležal je na mestu mrtev.
Ker ni bilo v bližini nobenega pok.
znanca, je mrliča prevzela oblast. Na¬
slednjega jutra je zvedel za nesrečo g.
Rome, ko je prihajal na delo. Odšel je
takoj na komisarijo v Adrogue, kjer je
dobil vse podatke. V mrtvašnici tamoš-
nje bolnišnice je pa ležalo truplo pok.
Jožefa Hladnika. Polic, oblastem je dal
g. Rome naslove pokojnikov sorodnikov.
Te so takoj obvestile o nesreči g. Jane¬
za Hladnika, ki je nato takoj ukrenil
vse potrebno za pogreb.

Ker je bilo mogoče, da bi mrliča
položili na mrtvaški oder, je bilo dolo¬
čeno, da ga še isto popoldne pokoplje¬
jo. Na bližnje pokopališče so tragično
preminulega pokojnika spremljali nje¬
govi bližnji sorodniki in g. Rome. Radi
silnega naliva je pa bil pokop nemogoč,
zato je truplo ostalo v mrtvašnici in
je bil pogreb v četrtek na pokopališče
v Lomas de Zamora, blizu tam, kjer je
rajni imel svoj dom.

Bog daj pok. Jožefu Hladniku večen
mir, njegovim sorodnikom tu v Argen¬
tini in doma pa izrekamo iskreno so¬
žalje!

Jože in Stanko Škrbe sta imenovana za
profesorja verouka. G. Jurak bo pouče¬
val verouk na gimnaziji v Chivilcoyu,
g. škrbe pa na gimnaziji v Tucumanu.
Čestitamo!

Tiha nedelja je po odločbi sv. Očeta
spravni dan za grehe sovraštva do Bo¬
ga in brezboštva. Vsi duhovniki po ce¬
lem svetu bodo mogli opraviti ta dan po
dve sv. maši, eno posebej za odpušča-

(Nadaljevanje na 4. strani)

delki ne gredo več prav v denar, ali pa
se vsega skupaj enostavno naveliča, ta¬
ko nastalo kmetijo proda ali pa tudi kar
enostavno opusti, če ne najde kupca, po¬
bere šila in kopita ter gre dalje, dokler
ne najde odgovarjajočega kraja, kjer se
zopet zarije v pragozd.

Kolonist zaseže vedno večjo površi¬
no, po 25-50 ha, kajti toliko zemlje že
mora imeti za svoje precej preprosto in
enostavno gospodarstvo. Bivališče si po¬
stavi najraje čim najbolj sredi svoje po¬
sesti. Ker pa se kolonist navadno ne se¬
li sam, ampak vedno v večjih skupinah,
nastane na ta način večja ali manjša
nova kolonija ali naselbina, kakor bi re¬
kli po naše, četudi o kaki vasi, kakor
smo jih mi vajeni, ni niti sledi. Na
površini več tisoč hektarov je na široko
razstresenih par sto bivališč, ki tvorijo
skupno naselbino in se kot taka tudi
označujejo.

Če se nova naselbina obnese ter po-
ženo kolonisti tam korenine, ali pa jim
slede drugi, bolj stalni, kmalu začutijo
potrebo po večji skupnosti. Na primer¬
nem prostoru, bolj ali manj sredi mla¬
de naselbine, postavijo navadno najpre-
je cerkev, kmalu potem eden ali drugi,
ki je dovolj podjeten, postavi čim bli¬
že tudi gostilno, pa trgovino, pridružijo
se razni obrtniki kakor kovač, kolar itd.
Če je naselbina dobra in se ustali, se
tako nastalo središče vedno bolj širi,
obrti se pridruži polagoma še kaka in¬
dustrija itd., dokler končno ne nastane
tam najpreje manjše in potem tudi ve¬
čje mesto. Na ta način je iz naselbin in
njenih skromnih središč nastala večina
današnjih, tudi največjih mest v no¬
tranjosti ameriške celine.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 13.

v

(Nadaljevanje s 3. strani)
nje grehov. Slovenci bomo imeli sprav¬
no pobožnost tudi še v nedeljo popoldne
ob petih na Belgranu s postno pridigo
in sv. križevim potom.

Pasijon Golgota bo v nedeljo 3. apri¬
la po sv. maši v dvorani n$.  Calle Bel-
grano.

Poizvedba. Kdor od slov. emigrantov
je na poti iz Slovenije proti Koroški
prenočeval v noči od 6. na 7. V. 1945 v
žabnici nad Škofjo loko in je tam poza¬
bil lepo moško obleko, naj se javi v u-
pravi lista!

OSEBNE NOVICE

Najmlajši slovenski Argentinki. V
družini Toneta in Zofke Šabec so v ne¬
deljo 27. t. m. dobili zdravo hčerkico.
Družinsko srečo Janezu in Angeli Sim¬
čič pa je pravtako povečala hčerkica, ki
so jo dobili te dni. Srečnim staršem na¬
še čestitke.

Valle del Sol, v začetku mavca.

Danes se vam prvič oglašamo iz kras¬
ne “Doline sonca” pri Barilochah. Tu
smo štirje iz vseh krajev slov. dežele.
Zaenkrat smo zidarji, prej pa sploh no¬
benega poklica nismo imeli. Živimo v
hišici. Ko stopiš iz nje si kakor doma
▼ Sloveniji. Na levo in desno so hribi,
pokriti s snegom, v ozadju lepa soteska.
V bližini je več jezerc, toda kopati se
je mogoče samo v jezercu Trebolj. Osta¬
la so premrzla. Podnebje je tako kot na
Gorenjskem ali Štajerskem, le vetrov¬
no je bolj. Zima je dolga ter v zimskem
času 2-3 mesece ni mogoče delati. Zato
pa je v ostalem času dovolj prilike, da
prihranimo toliko denarja tudi za ta dva
meseca.

V tem kraju manjka precej obrtni¬
kov n. pr. mehanikov, električarjev, kro¬
jačev, tesarjev in zidarjev. Najtežje pa
je dobiti stanovanje za družine.

Bariloche je eno najlepših letoviščar-
skih mest ob jezeru Nahuel Huapi, ki je
dolgo 80 km. V mestu je 63 odstotkov

MESNI IZDELKI
JOŽE VIDRIH
Mercado “25 De Mayo”
Puesto No. 10.

AV. GAONA 4001. T. E. 69 -3011.

nudi svojim rojakom suhomesnate iz¬
delke: pristne kranjske klobase, čisto
domačo svinjsko mast itd. Na razpo¬
lago ima tudi kislo zelje, hren in
gorčico. Za velikonočne praznike
sprejema predhodna naročila, ki jih
lahko oddate tudi na Victor Martinez
50 ob nedeljah za naslednji teden,
Vsem rojakom se priporoča

Jože Vidrih

Švicarjev, Nemcev in Angležev, 11 od¬
stotkov Slovanov, drugi pa so domačini.
Na okoliške hribe lahko zelo poceni in
brez posebnega napora prideš. Kajti
omnibus in žične železnice te pripeljejo
skoro do vrhov. Pravtako pa vozijo iz¬
letniške ladjice po jezeru, ob nedeljah
in sobotah pa se lahko vsedeš na hidro-
avion in se za 15 pesov voziš pol ure
ter si iz ptičje perspektive ogledaš vso
pokrajino in tudi najvišjo goro Trona-
dor, ki je do polovice zavita v večni led
in sneg.

Stari naseljenci so zelo prijazni in
prav radi pomagajo. Le nekateri pa so,
kakor povsod, nasprotni nam novim na¬
seljencem.

Mendoza, 21. marca.

Iz naše slovenske skupine v Mendozi
sporočamo veselo novico, da sta g. Sim¬
čič Vinko in njegova žena Anica dobila
sinčka, ki se jima je rodil 27. januarja
in ga je na Jožefovo krstil naš dušni
pastir g. Ivan Caserman v župni cerkvi
sv. Nikolaja .na ime Frančišek - Vincen¬
cij. Botrovala sta g. Engelman Miran
in gdč. Brozina Neli. Srečnim staršem
naše iskrene čestitke, mlademu argen¬
tinskemu Slovencu pa obilo božjega bla¬
goslova na njegovi življenski poti!

ORGANIZACIJSKI VESTNIK
USTANOVNI OBČNI ZBOR SLOV.
FANTOVSKE ZVEZE

Dne 6. marca t. 1. so se slov. fantje
vseh stanov in poklicev zbrali in pove¬
zali v novo ustanovljeno organizacijo
Slovensko fantovsko zvezo.Tako organi¬
zirani se hočejo vzgajati in izobraževati
v duhu kat. načel, narodno-kulturno,
gojiti telesno vzgojo in skrbeti za zdra¬
vo razvedrilo ter v vsej slov. izselje¬
niški skupnosti širiti in utrjevati idejo
edinosti in skupnega dela za krščanstvo
in naš narod.

Organizacija hoče biti primerna dobi
in mišljenju fantov. Zato hoče vzbuditi
zanimanje za vsa vprašanja, ki posega¬
jo v življenje, delo in smoter sodobnega
fanta.

Vsi fantje, ki hočete biti “fantje od
fare” vztopite čimprej v Slovensko fan¬
tovsko zvezo.

Prvi sestanek SFZ bo v nedeljo dne 3.
aprila po postni pridigi ob pol sedmih
zvečer v dvorani na Belgranu. Vablje¬
ni ste vsi slov. fantje.

. Odbor.

DRUŠTVO SLOVENCEV
SPOROČA

Vse mladoletnike opozarjamo, da prav
gotovo v lastnem interesu čim prej spo-
roče svoje točne naslove in prav tako
prinesejo od Defensorie de Menores

f

Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža¬
lostno vest, da je 29. marca tragično izgubil življenje naš bratranec

»ložeff IS II a d m § Ut

star 39 let, doma iz Podpeška, Rovte nad Logatcem.


Po čudnih božjih sklepih je ušel smrti, katero so mu sodili leta 1945,
ko je bil z domobranci vrnjen. Tedaj je zginil eden njegovih bratov.

V Argentino je prišel v januarju 1948 in se pridno lotil obnove življe¬
nja in skrbno pomagal trpeči družini doma.

Bil je zlata duša, zvest prijatelj, premnogim pomočnik v potrebi, spre¬
ten v vsakem delu, tako kot zidar, tesar, mizar in električar.

Bil je zaveden Slovenec in zvest podpornik vsega slovenskega javnega
dela.

Pa ga je zadelo, da je prvi legel on na pokopališče v Lomas de Zamo-
ra, kjer čaka grob še marsikoga izmed nas.

V nedeljo, 3. aprila ob 10. uri bo zanj sv. maša na Avellanedi, Manuel
Estevez 630.

JANEZ HLADNIK, NACE HLADNIK,
ANGELA in MIRKO ŠPACAPAN

SLOVENCI PO SVETU

CHILE

Temuco, 7. marca.

Štirje slov. duhovniki, ki so prišli no¬
vembra meseca 1948 iz Avstrije v Chi-
le v škofijo Temuco, so bili letos 4. mar¬
ca, potem, ko so se že nekoliko naučili
kasteljanščine, od škofa imenovani za
kaplane na župnijah. G. Janez Mohar je
postal stolni kaplan v Temuco, g. Mar¬
tin Turk kaplan v Purenu, g. Franc
Kuplenič v mestu Angel, g. Jože Guštin
pa v mestu Treuguen. Škof bi rad dobil
,še več slov. duhovnikov in bi bil zanje
pripravljen plačati tudi vožnjo.
ANGLIJA

Nuneaton, 1. marca.

Zadnja nedelja v februarju (27.) je
bil velik dan za vse Slovence, ki žive na

predpisano vsoto denarja.

V društveni pisarni so še na prodaj
slovensko - španski učbeniki po 8 pesov.
Pohitite z nakupom, ker je izvodov še
zelo malo.

Naprodaj je še nekaj knjig s Koroške
in sicer Cankarjev “Križ na gori”, Mav-
sarjeva dela “Sin mrtvega”, “Prekleta
kri” in “Rotija” ter “Album Koroške”,
ki bi moral biti v vsaki slov. družini.
Vse slov. begunce, ki so v zadnjem času
prispeli v Argentino, prosimo, da nam
javijo svoje naslove; prav tako opoza¬
rjamo vse primorske in goriške begun¬
ce, da je zanje izšlo posebno pismo, ki
ga lahko dobe v društveni pisarni ali
jim ga pa bomo poslali na dom, če bodo
sporočili svoje naslove.

tem otoku. Zbrali so se v velikem šte¬
vilu v Londonu, kjer sta gg. Kunstelj
in Kuhar pripravila slovesnost blagoslo¬
vitve podobe brezjanske Matere božje,
ki bo sedaj z g. Kunstljem romala po
otoku in obiskovala posamezne sloven¬
ske skupine. Sliko je blagoslovil london¬
ski škof. Ob tej priliki je imel na vse
zbrane Slovence lep nagovor. Tudi g.
dr. Kuhar je na slov. fante naslovil več
vzpodbudnih besed. Slovenski pevci so
pa zapeli nekaj naših Marijinih pesmi.
V očesu marsikaterega našega fanta in
moža so zablestele solze ob spominu na
domovino, na dom in take prireditve
doma. Tudi škof je bil ginjen ob tako
močni zvestobi Materi božji in kat. cer¬
kvi, ki jo je naš narod ohranil kljub
vsem viharjem zadnjih let.

Po cerkveni slovesnosti smo se Slo¬
venci zbrali v domu, ki so nam ga dali
na razpolago Poljaki in v katerem smo
tudi vsi, ki smo prišli na slavnost iz
notranjosti države, prenočevali. Skupno
smo preživeli precej lepih ur ob pesmi
in razgovoru. Razšli smo se hvaležni
vsem našim gospodom, ki so nam pri¬
pravili tako lepo domačo slovesnost.
ŠPANIJA

Madrid, 19. marca.

Na zadnjem občnem zboru Zveze slov.
kat. visokošolcev je bil izvoljen nov od¬
bor, ki je sestavljen tako-le: Predsednik
Pregelj Srečko; tajnik Magister Ma¬
rjan; blagajnik Šifrer Janko; stud. re¬
ferent Klopčič Peter.

V DRUŠTVENI PISARNI
na Victor Martinez 50

naj dvignejo zastarelo pošto naslednji:
Ažman Ciril, Babuder Karel, Bajt Ksa-
verij, Bogataj Ivan, Boh Alojzij, Bo¬
žiček Anton, Brulc Anton, Burja Jože,
Ferkolj Milan, Gaberšek Stanko, Ga¬
brijelčič Stane, Golmajer Ciril, Juršek
Silvo, Knafelj Ivan, Kožel Jakob, Kra¬
pež Ivan, Križnar Alfonz, J. Lončar,
Maly Vena, Mejak Marija, Mlakar
Franc, Muršee Ivan, Podržavnik Franc,
Selan Jože, Solerjeva družina, Srebr¬
nič Vladislav, Stranič Miloš, Vračič An¬
ton, Vuga Ivanka, Zrimc Rudolf, Zupan
Herman, Zupančič Alojz, Zupančič Sta¬
nislav.

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek
Uredništvo in uprava je na
VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires
NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

U. S. A.: navadnp 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 flolarjev, letalska

9 dolarjev.

| Igralska Družina Narte Velikonja $

VELIKA DVORANA "SAN JOSE" $

CALLE AZCUENAGA 154 *

CVETNA NEDELJA \

10. APRILA OB POL ŠESTIH POPOLDNE £

William Shakespeare

ff I5EMiŠEI T B G © ¥ 1 C ”

Drama v 5. dejanjih

Izvajajo člani in članice IDNAVE; režira Jože Petrič.

Vstopnice so v predprodaji v pisarni "Društva Slovencev"
VICTOR MARTINEZ 50

^ Dvorana je opremljena z novimi ojačevalnimi napravami.

"ČASA IE © ¥ IJ ”

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300)

Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita.

Vsa popravila ur in zlatnine naj vestne j e in točno izvršena.
Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 1U-30 do 20.

Ob sobotah popoldne se slovenske st tanke lahko zglase v našem
stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5

Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644