gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 "za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
XIII.
Ljubljani v sređo 21. marca 1855.
List
Na česa naj gospodar pazi, kadar dnar na
pósodo jemlje?
Kadar kdo dnarja na pósodo potřebuje, je se vé da pervo, da člověka dobi, ki dnar ima in gamupo
soditi hoće.
kje se
dnar izposojati zamore, al tega nismo v stanu. Ťo se
Dobro bi sicer bilo, ce bi mogli povedati
namreč ravna po okoljšinah kraja, kjer ćlovek živi in po druzih razmerah, v kterih gospodar živi.
Ali tištim
nauk dati, kje


] j ej o
želé dnarja na pósodo, saj dober da naj ga na pósodo nikdar ne jem

to smo v stanu jim povedati
9
varovati jih
namrec odertnikov (vohernikov). Odertniki posojajo tudi dnar in večidel še raje ko drugi pošteni ljudjé, al oni nimajo za nobeno drugo stvar serca, kakor za žakelj svoj. Kadar odertnik kaj posoja, ni dovoljen, da se mu plaćajo postavne obresti (činži), — nak! on hoče višje obresti; on išče še drugih dobičkov; on ne
dá celega zneska na pósodo vzetega dnarja; on iz tirjuje potem tudi brez milosti celi dolg, ki se z mno gimi postranskimi nadavki na silen znesek naraste, in
storí, ko dolžnik naj manj plaćati zamore, se dostikrat primeri na kant.
ker to večidel v takem času
5
da revez pride
Tedaj se je treba varovati odertnikov ! Navadno
slabo znamnje je
že to, ako
tisti, ki dnar
posoja

ni
zadovoljen z dolžnim pismom, ampak da hoče, da mu dolžnik m en i co (Wechsel) podpiše. Res je, postavah
da
vsakdo, ki se
po pogodbi (kontraktu) zave
po
zati more, tudi menico izdati smé. Vendar so menice
prav za prav le za tergovce (kupčevavce) in za take
ljudí
j
ki večkrat in veliko z blagom ali dnarjem ba
rantajo, veliko kupujejo in prodajajo, tedaj mnogo plačil imajo. Kmetovavec ali gospodar pa, ki dnarja na pósodo iše, ga potřebuje večidel za delj časa, in za tak doïg je navadno dolžno pismo popolnoma zadosti, če se tudi posojilo le za kratek čas vzame. Večidel pa pride upnik, kteri le na meníco posoja, s tim izgovorom, da pravi: meníca ne prizadeva toliko stroškov kot dolžno pismo, — dolžnik ne potřebuje tako dražega štempeljna za menico, kakor za dolžno pismo,
pri menici ni treba vpisovanja v gruntne
vse je hitro in na kratko
ali za
5
bukve (vtabuliranja)
opravljeno itd. To je sploh vse resnica kmeta je to nevarna resnica, ktera ga zamore na
pisal
in če je meníca sicer prav narejena (za to pa
že upnik skerbi), mora dolžnik, kakor hitro ga upnik v*, brez zaslišanja celi znesek v treh dneh
tozi
plaćati, sicer ga po postavi menjopravna eksekucija zadene. Ako toženi dolžnik v teh treh dneh ne plaća

ima toznik pravico polastiti se premoženja dolžniko vega ali pa dolžnika berž zapreti dati.
nevarnosti je kmet, kteri podpiše menico
za dolg, ki ga je naredil. Treba je tedaj, da vsak to nevarnost pozna. Nekteri jo sicer že poznajo, pa se tolažijo s tim, da bojo do tistega časa že plaćali
dolg
?
ene dní več
ali pa jim upnik prigovarja, da jih bo že čakal
5
ce
ne mogli plaćati.
Al
naj se var
jejo,
priti,
da jih njih gotovost ne goljufa; znajo okoljšine kterih pred vediti ne moremo:
ali
bomo
v
stanu plaćati. Pa tudi upnik včasih z vso dobro vo ljo ne more predolgo ćakati, če se noće sam sebe v škodo nesti in dolžniku še večjih stroškov na glavo na kopati. Pa tudi s tim se upnik izmuzne iz svoje obljube da dá meníco naprej, ki pride v druge roke, — po tem mu sam pomagati ne more, ako bi tudi hotel. Tri dní ima le časa; v tem času bi moral dohtarja (ad vokata) iskati, ki bi sodnii pismo předložil, da to in
5
to mu je upnik obljubil ali kak drug vgovor napravil
pa pri vsem tem ima tožnik pravico, za varšino dolgá ga eksekvirati, ga tedaj tudi rubiti itd. To vse prizadene veliko stroškov, in če gospodar ni vajen vseh teh potov, v kakošne zadrege pride! Zakaj pri
menicah je postava ojstra
?
nagla.
Naj tedaj kmet
na to vižo nikdar ne jemlje dnarja na pósodo! Sicer
naj pa nikdar ne misli, da meníca je vselej le majhen kos papir ja, na kterem so nektere besede natisnjene

me
(drukane) in se le znesek, ime in dan vpiše
nica zna popolnoma podobna biti dolžnemu pismu, le to je razloček, da v dolžnem pismu se ne smé nikjer
beseda menica (VVechsel) brati. Naj tedaj vsak tako pismo dobro prebere in pregleda: ali najde kje besedo „W ech s el"; kakor hitro najde besedo to, naj tacega dolžnega pisma nikar ne podpiše, ako se ne hoče podati v nevarnost, ki jo žugajo menice.
(Konec sledí.)
Pregled gospodarstva

kant pripraviti. Dosto žalostnih skušinj nam to spričuje. gosp. Fr. Trumer
Vinoreja na Horvaskem in v Slavonii.
časniku štajarske gospodarske družbe popisuje
vertnar družbinega verta, no
piijjiavnit JLTUÍ91U £iaiui3iiiiii tsnuoiiij ij aui iu aui itujti ^uap. x1 i. iiuuiti ^ V1SJI vtnuai uiu/iwiuv^« t^jlwu, iiv—
Ker so se tedaj poslednje čase tudi med kmete grade horvaške in slavonske, ktere je po povabilu
zagrebške gospodarske družbe že trikrat obhodil. Vi nograde imajo večidel na nizkih goricah, malo jih je
menice vrivati začele. se nam potrebno zdí, jim raz
postaviti, kako
nevarno
jasniti to reč in jim pred očí je podpisati meníco, ako jo ima odertnik v rokah. celó na ravnem; zemlja je ilovka. Zasadbo novih no Čujte !	gradov večidel opravljajo s klj uči (Blindreben), vsah
. obre
Z memco se lože goljufa, izposojeni dolg se lože njene terte nadomestujejo z grubanicami
• v	11	m m m	m	vr	b	m m	• •	• • 1	*	*	*	•	j
večji zapiše kakor v dolžnem pismu. Kadar pride zujejo jih po stari šegi na mnogoverstne ^iže upnik z meníco pred sodnijo, se ne praša kakor pri glave in šparone in jih izpeljujejo po
_ 1 • I 1 1 * • 1	•	•■	l i v • «	1 • •	f	• I	«•	î	il	1
do

na
navadnih dolžnih pismih: ali je dolžnik
podpisal, tudi
čevljev
je meníco visoko, ali pa na kratko z glavico brez šparonov;
ni pioiinii • cíli j is viuiLíuia * i\ i j \j uiuiutu v i^uau «> au pa na iviainu mj ^iu vivi/ vixsmj ^paiuuv » ^
res zapisani znesek přejel, ali v dnarji okopujejo jih enkrat povsod, dvakrat in trikrat pajih
ali v blagu, ali je dnar izposojen bil ali dolg na kakošno okopuje le pridni in bolj přemožní gospodar. Res je drugo vižo se naredil. Kadar je dolžnik menico pod- sicer, da zavolj rodovitne zemlje drugo intretjeoko
povanje ni tako
potrebno, kakor
na Štajarskem
y
Au
strijanskem in doljnem Nemškem, vendar se plevél 3 do 4 cevlje visok tako zaraste, da sonce ne more
. .	m 9 -m	« • •	«	« f	m f	• t
nemški zgodovinarji jih
y
glede
na gerška zemljopisnika in
zemlje ogrevati; gnojé lemalokje, iu kjer gnoje, gnoje le dvoj
s hlevnim gnojem, kterega verzejo v jamo
5
ki jo
zgodovinarja Strabona in Dionizja Halikarnaskega delajo
dne z Germani ali Nemci, kakor da bi bili oboji
Nasprot si drugi při-
prav
veja
S
debla
i
zadevajo dokazati, da gredo Celti deloma v se m i tisk
skopljejo okoli terte; poglavitnih tertnih sort imajo 25, rodovino, ktera je razširjeoa čez Arabijo, Sirijo in severno
zra věn teli pa še 20 sort druzih manj navadnih; vino prešajo preprosto, v Slavonii nimajo pres. Vino hor
Afriko
>
pravijo naonreč, da so Celti mlajši tistih Fen
no
v
f
kteri so 2300 pr. Kr
Egipt
J/AVKJMJV ^/m VJJA VKJWW j » ^.t« .	MIAUI^JV	W	« w. —' rw w v 1*1« • JU^ipt posedil ^
vaško-slavonsko je mnogoverstne cene in barve, mnoge Kr. pregnani, in so si potem v Grecii
vina so
žlahne, nektere
y
kakor moslavinsko in še druge
pa so bili 1790
, Hispao
Gali
j
tudi v Britanii nove sedeže dobili
Itálii . T
pr i u
so tako izverstne, da se smejo primerjati rajnskim. — Vredništvo štaj. gospodarskega časnika pristavlja
jejo s tem, da so
celtiške božanstva feniškim in eg
• V
pa dokaza
ptov
skim podobne, in da je celtiški jezik s feniškim ali hebrej-
temu popisu sledečo opombo skoz in skoz resnično: skim močno enak 2). Neki nov pisatelj spet samo Celte
v G
„Ta popis nam je nov dokaz, kako izverstne vina za
morejo dežele našega cesarstva pridelati, in vendar šteje v vse drugačno rodo
delà z Germani sorodne. Celte v Brit
3
Kt
je
gré vsako leto blizo 2 mi lij o na gold, za ptuje treba tukaj razsojevati; pa odgovor gré na dru
pra
y
pa ni
vina v ptuje dežele. Ako tedaj pomislimo, da za lan in konoplje gré

pra
mil.
za klavno živino o
mil. in 4 mil. za kože — tedaj vsako leto 13 mili
jonov — zazgolj kmetijske pridelke — vptuje
dezele za blago
y
ki
ga lahko doma přidělali
y
ni
těžko zapopasti: kje tečí poglavitni vzrok, da der žavi zmiraj dnarja manjka. Gotovo premoženje je le v rudninstvu in kmetijstvu, tedaj je pred vsem treba kmetijstvo in rudninstvo povzdigniti in jima na noge pomagati, da se sicer zdravo deržavno telo
ozdravi tište hudebolezui, ktera kakor rak gloje sicer zdrave ude. Bog daj! da bi tišti možje, kterim je blagor toliko milijonov ljudi v roke položen, to res-nico do živega spoznali, in da
pri edinem spoznanji, ampak da
: « « : ^	a
ostalo
kmali v djanje stopilo.
kmali
sanje
, kdaj da so Celti prišli v južao-donavske straui? Učeni na eni strani terdijo, da se je to v 6. stoletji
pr. Kr. zgodilo, ker rimski zgodovinar L
Galijani 200 let popřed v Italij
govori
y
da so
prišli
preden so R
padli. Na drugi strani pa dokazujejo, da se prihod Gali-janov ni popred ko 388 pr. Kr. primeril, in to je zdaj splošna menitev, ker ravno tišti zgodovinar na drugem kraji
pise
y
da pred Galij
ktei
J
o tišti dobi Bttlovez
pripeljal, nihče še ni bil Snežnikov prestopil
To
I ta
po
terduje tudi Diodor ani so bili v 114
ljski, kteri piše, da Galati ali Ga
olimpiadi, to je krog leta 324
Gre
to spoznanje ne vdarila
kom znani postali, ko so namreč v Tracijo pla
M
v tem casa pa je tudi druga množica Galij
4
Ra
i
in Sigo
čez Ren
jo je v podonavske strani dalje peljal ;
od obeh strani so Galij Snežnikov posedli.
Celti po tem tadi kraje poleg
Starozgodoyinski pomenki.
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
Vsak narod, ako se sam kaj čuti, si skaša svojo staro zgodovino bolj razjasniti. Kdo bi Slovencom zameril,
Iz te pripovedi je jasno, da Celti se niso toliko zgo
daj vselili v deželi
morje m
u
??
ktera je med Donavo in jadranskim
Za Germ
»
to je Nemce, ni nobenega dvoma
y
da
80 v indoeuropejsko rodovino šteti; saj ravno zatega
volj
se to ljudsko deblo rado imenuje
togermansk
Drugaćne pa in razne so
misli
tadi o njih p r ih o d
v
ako tudi oni želijo v tame svojega nekdajnega časa več jazno-donavske strani. Splošna misel nemških zgod
svetlobe pripraviti?
Ptuji
zgodovinarji
V.	V.	<1*1*
nasajo: „vast preUUlKl SO HC IC V »lCUl U. OlUlClja V IV	v« "«"»»V UU uviuom/ga lu U«IUO»CQO mui ja , II1V
strani prišli; pred so stanovali unstran Donave, uustran	Renom in Vislo razširjeni, ampak da so bili tudi že v sta
tatranskih hribov". Slovencom nasprot lastna zavest pri-	rem času pred prihodom Rimljanov na južnih donavskih
poveduje, da sedanje selišča jim niso bile nikdar ptuje,	bregovih in do Snežnikov naseljeni 5). Pa za to manjka
V
se
jim vedno to opo le v sredi 6. stoletja v te
narjev je ta, da so bili Germani ali Nemci ne samo v
severji od Donave do nemskega in baltiške
morja
med
temač da je že od pervega tukaj njih rod stanoval, komaj se kak Slovenec to na
glas izreci prederzne
nasprotnikov cela truma zakřičí: „kaj si nek ti Slovenci
5
5
Pa
že
h dok
nujejo . dnar j
nič
y
stari
odovinarji, kteri Celt
ne pravijo od Germ
y
ali
drugačnih spomink
tudi n i
îme-b en i h a a ni h.
domišljujejo? Celti so bili kdaj tukaj, Germani so bili kteri bi od starih nemških naselitev v teh krajih pričali, kdaj tukaj, za Slovence tedaj ni bilo mesta!" Pravda Zatoraj tudi nekteri nemški zgodovinarji štejejo med zmote
, da bi bili Germani pred rimskim gospostvom
o tej reci se je poslednji čas živo vnela
in „Novice" tudi
tisto misel
svoj del prinašajo
da bi resnica zmago dosegla.
Vendar ze na južni strani Donave stanovitne sedeze imeli. Po tem
v sredi ucene^a prepira marsikterema bravcu ni konec Je Pa znano, da so Rimljani donavsko mejo silno skerbno očiten, v kterega se mnogoteri dokazi obračajo; sledeči varovali, in zlasti Germanom vsako naselitev prepovedali spisek hoče nekoliko stan te pravde pojasniti, ia sicer v res da so jo razni nemški rodovi čez veliko reko vdarjali
y
y
vec posamskih vprasanjih.
pa so bili tudi krepko zavračevani
y
y
se
le proti konca ce
í.
Kdaj so Celti, in kdaj Germani posedli juino
donavske strani ?
Celti ali Kelti so se sploh imenovali rodovi
tertega in v petem stoletji po Kristasa so začeli si na ju žnih donavskih bregovih stanovališča osvojevati
6
Po ta
kem
y
kteri
so pervi čas v z a hod ni Europi naseljeni bili, namreč v Galii in Britanii, in deloma v Hispanii, ter so se po
w
J
verjetno, da Nemci so bili v telí stranéh še p
j bolj p
stanovavci kakor Galij
zneje tudi proti izhodu čez Snežnike (Alpes) in renski vodotoč razširili. Učeni Ijadoslovci jih sploh prištevajo v indoeuropejsko rodovino, ker je njih jezik v koreninah in slovniških oblikah podoben jezikom narodov, kteri so čez
Perzijo in večino Europe razširjeni, in se zavoljo
■2
3
Muhar „Celtisches Noricum", „Geschichte der Steiermark" I. Band (Strabo LU, 7. Dionys. Hal. 1. XXIV.)
K o ch „Keltische Bildnisse und Runen , Keltische Forschungen ; tudi g. Terstenjak to omenja v spisu: „O Noriku44.
Ho 1 z man n „Celten und Germanen".
y
Indijo
«voje sorodnosti v eno veliko družino štejejo
Liv. 1. V. 33.
1. V. 34.
Niebuhr ..Romische Geschichte*.
i
Nekteri
5
Wi s eman „Zusammenliang der Krgebnisse wissensch. schung mit der geoíf. Religion". Str. 40.
For
6
Bd. I. str. 258. Diodor. Sic. 1. XXVII.
Muhar „Gesch. der Steiermarku I. Bd. skoraj na vsaki strani Koch „Die Alpen-Etrusker"
str. 69. i
70.
v)
Antiken" (Mitth. d. hist. Vereins f. Krain 1854 str. 9.)
Die Judenburger
Pis.
Kteri narodi so pa bili pred prihodom Galijanov imajo po dvoje cinjastih pos^d s hladilnimi svojímí «oki. Pa
med Donavo in jadranskim morjem ?
Zemlja med Donavo in sinjim morjem pred prihodom Cialijanov ni stala pušava, temuč je bila z raznimi narodi obljudena. Po pričevanji starih pisateljev so imeli Gaiijani
cesti se oglašajo samo z enomernim svojim krikom : „Mo roženoje, moroženoje!" ako se pa uselijo tu ali tam
na
bude boje s prejsnimi
staoovavci, preden
so se zamogli v
kak vogel, vornostjo"
njega memoidočega prijazno, odkrivajo se prednjim, koda
tedaj osipujejo memoidoče z vso svojo razgo Naj ponižniši sloga!" — pozdravljaj o sled

deželi vsesti
i
Sicer ni lahka reč prekrižanih pripoved
bil vsakdo njih stari in
najboljsi kupee. „Velite sklenčico
greških in latinskih zgodovinarjev soediniti; poglavitne stvari
«e dajo vendar z Dekakošno gotovostjo določiti, kolikorza-devajo naj starji stanovavce teh strani. Poleg jadranskega morja naj dalje proti zahodu tedaj so se pervi čas naha-jali Umbri, zraven njih pa v koncu zaliva Euganejci; «a temi so prišli Vene ti, begúni iz Male Azije, z vojvodom Antenorjem, ter so jih od morja odriniii pod bele Snežnike; od njih se tista zemlja še sedanji čas imenuje
ledene sladcice, gospod? Znabiti vaniljeve? Ta je naj boljša; koj, koj vas postrežem. Clovek se mora ohladiti, kaj ne?" In tedaj podaja precej sladkega memoidočemu, še na to mislil ni. „Kaj? nič? celó nič? To mi je
? u
žal! naj ledu!
»
boljšega
Sladki led! sladki led! kdo kupi sladkega ledu ?

najčerstvejšega
y
najhladnejsega sladkega
Čokoladovega, rožnega, citronovega, limonovega
sladkega ledů! In pred vsim moje najboljše sladčice „evěty
Beneška. Istri, naseljeoci iz kouca čerpega morja
y
SO
gospa
in ime
2
Vse
posedali polotok, kteri še vedno ima po njih ime verji nad Istrijo, pri teržaškem in reškem morji in na oběh stranéh Snežnika (Mous Albius) so bili Japodi, ju-
pri iztoku Timava so se vsedli z vojvodom Diomedom. Li burn i, na
cvélut" (cveti cvetó). To sem jez iznajdel, noval sem jo „cveti cvetó". Tù je med vsimi naj žlahnejša. Da, moj sladki led cvetč kot mak. Pojte sem, prezala,
, poku-
nask narud; v njih bližnici nekteri greški begúni
moja
site!
gospodična, hoćete li makovega? %
Tù je
Bode se vam bolj prilegel ko ne vem kaj. Hočete
raji mešanega?
Prav
y
moja predraga, zmešal bom rude
morji sloveč narod, so po prihodu iz Azije nekdaj po ita- pega z belim kot vase lice. Ukazujete
blagovoljno ?"
lijanskih bregovih sedežev iskali, dokler se niso na izhod nem bregu jadranskega morja pod Japodi naselili. Na ita lijanski strani pa so pozneje £ tru ski mogočni bili, ste govali so svojo oblast do Snežnikov, in zadevali tudi Evganejce morebiti se na Japode
„Sladki led! sladki led! Kdo kupi mojega ledu ^cveti cvetó ?" Mak cvetč! vanilja cvetč! kava cvetč! čokolada
cvetč! kdo hoče moje cveteče sladčice? Hej, očka
9
pojte
na
3
sem! Rožna rudeča kot rože, vaniljeva rumena kot zlato! kupite si mojega zlata za svoj baker!" — In daje na sku-
Pa~ tudi v pređi dežele so razni narodi imenovani še šnjo nekoliko na sklenčico in derží proti solncu. „0 kako
krasno! Oj, kako rad bi sam jez to jel, al nisem tako bo-
dolgo pred Gaiijani. Od jadranskih bregov na izhodno stran
proti Donavi so stanovali Si gin i, kteri so v medijanski gat, da bi si mogel plaćati. Ocka, odkupite mi nekoliko zemlji doma bili iz daljne Azije, in so se pozneje Pa- da dobim denarjev in si sam pri
y
sebi kupim sklenčico „cveti
non ci imenovali; ravno ta narod so Gaiijani že v deželi cvetó". Tukaj, glejte, uzmite, očka, ter užité jo z ra
našli, ter so se mogli z njim bojevati. Na severno stran
dostjo! In tukaj še nekaj za svojega sincika. Jelite!
kaj
proti Donavi pa so bivali Taurisčani, pozneje za No- takega se niste jeli?" — Sladki led! sladki led! kdo kupi
od njih zvezes prišlici, celtiškimi mojega krasnega ledu? Pu! kako je danes vroče! Jez se
že na celem životu potim. Ne, tega ne sterpim več, jez
ricane
klicani; pripoved
Boji, kaže na njih prednost. Na meji teh dveh narodov, pri Em oni ali sedanji Ljubljani, so si greški potovavci moram jesti ledii." (Tukaj gré pomisliti, da je to o ve-
z vojvodom Jazonom postajo napravili, ako ta pripoved ni liki noči, ko je komaj zima slovo vzela). In s tim po-
Vsi ti narodi kusi nekaj malega, pomigne z očmí in privzdvigne ramena.
No gospá
4
samo zaznamba starega tergovskega pota so pri greških in latinskih pisateljih dostikrat sploh ilirski imenovani
ko da bi se mu sama mana po gerlu cedila.
5?
y
prava Ilirija je bila sicer le manjša dežela mamika, kaj lukate, kaj se vara nič sline ne cede? Zares

na izhodnih jadranskih bregovih od Drina do Narente
»"	juui»..D»u.	«« ^I.UM, \m v	, pa J"" ----------- r--------7 --------~~ r~r~ V---------J--
pozneje je bilo ilirsko ime na vso zemljo med sinjo Adrijo soncu pražite! Tù, lejte, pokusite! jejte!" in na koncu svoje
iu Donavo razširjeno, odtod se ravno razloček stanovavcov lesene žlice potisne starici košček sladkega ledu k ustom.
Ta se ne more tako naglo izgovoriti, s smehom pokusi sladko
jez se ne morem prečuđiti, kako da se tù pred menoj na
memo celtiških in nemških narodov lahko spoznava
(Dalje sledi.)
5
vabo in pod osera kopejkami ne odide.
Ozir po svetu
»
Sladki led! sladki led! naj slajši led!
cc
In tako
$
gré v enomer naprej. Nikoli mu ljubkih in vabljivih besed
Razgovornost rusovska.
(Konec.)
dj Prodajavec ledene sladčice o veliki
ne zmanjka; vabi in kliče, da sonce zaide.
Jeriša.
noči
Po vsem Rusovskem se
prodaja, kakor
hitro se je po
slovstvinih zadevah
Društvo sv. Mohora.

končanem dolgem postu poveršui led na polji raztajal, naj-pred o veliki noći ledena sladčica (Gefrorenes) po ulicah.
u
razglaša sledeče
3. list „Prijatelj-a Kakor je bilo že v 2. listu „Prijatelj-a" rečeno
r>
y
je
Kakor toliko lepih metu'jev, ki so ravno iz gerdih raešic- celovški odbor druztva kov izîeteli, je na enkrat viditi množica mladih hlapčice v, v slovenskem jezik
Mohora sklenil
t
na
J
t r oš k
pis m dajat
ki so slekli nelepo zimsko obieko in oblekli pisano poletno Od več strani je bilo nam svetovano, za tako obširno in
ter semtertje letajo po ulicah in na včs glas kličejo:„Mo
1 A rl /\ n A nln/l Ai/lA 1 A J Afl A dl A /I
to
rozenojei morozenoje: čiče! Navadno nosijo haljino iz rudeće pisane pavole
je, ledene sladčice, ledene slad-
, pod
Treba se nam
toraj zdi, očitno in kratko povedati, zakaj smo to težko
drago delo rajše kakega zaloznika poiskati
butaro vzeli na
m
J
rame
t
delo k
P d
njo dolge hlače iz černega baržuna; oboje prevezuje prost bićek za našo toliko potreb
d r u ž tv
m
pas. Cez persa in ramena jim visi brisavka z rudečimi ob- t šitki, s ktero svoje sklenčice brišejo. V lesenem škafeu
To pa takole dokazujemo: Ena tiskana pola
to je
tisk
y
papir
i
rokopis, popravljanje, vezanje in razposiljanje

Justin, hist. 1. XXIV. 4.
Plin. „hist, nat.u 1. III. 14. Liv. 1. I. 1. in V. 19. Justin 1
XXXII.
3) Strabo „Geogr." 1. VII. in V. Florus t. V. 5. Virgil „Georg." III.
H ero dot. 1. V. 9. Justin 1. XXIV. Plin. hist, nat." lib. Ill
nam pride v 2000 iztisih na 40
sr.
Allioliovo sv.
pismo šteje 200 tiskanih pol; naše po njem izdelano ne
bode 8000
tamo
pol
bseglo
toraj pride nam celo sv. pismo
sr.
Ako eno tiskano polo po enem grosu raj
y
kar je za to delo res prav dober kup
nam
22.
s
Caes. „bell. gall."
1. I. 2.
Mela 1. II. 1. 2. Plin. „Hist, n.« 1. III. 22. Strabo 1. VII.
Husovské deklice si na spomlad glavo z makovim cvetjem.
vencaj o
92
le 800 naročnikov treba, da se vsi stroški za sv. pismo
Družtvo sv. Mohora šteje po poslednjem razglasu že
do ćistega plačajo. Po tem takem nam ostane se 1200 ee- 1021 družtvenikov.
lib iztisov sv. pisma, to je v denarjih 12.000
denar za našo matico!
Slovenci ! Gre sedaj za sveto pismo,
sr.
Lep
ki obsega be
Novičar iz raznih krajev

sedo vecnega, presvetega in premodrega Boga, in nam
ozoannje za naso časno srećo in većno izvelićanje potrebne
gre sedaj za pervo podlago našega slo-
resoice ;
venskega slovstva, ki v sedanjih časih se zbuja in siri. pa vendar brez
y
vzdiga
svetega
pisma ostaja brez terdne korenine in mocnega stebra; — gre sedaj za dražtveno matico, ktera je Dam potrebna, kakor ribi voda, inktera
------ ~ 7 ------j ---r--------y	* y
bode nam pomagala, drožtvene knjige se boljši kap dajati in za nase kmete in rokodelce družtveno letnino znižati. Delo nase meri na cast in slavo našega Boga, kteri rosi
Poslednje dni se po sveta ni dosti imenitnega novega zgodilo. V saboto opoldne se je vdragić snidel danaj ski zbor, ki pretresa pravdo za mir ali vojsko; toda nie gotovega se ne vé, kako in kaj, ker so se poslanci zavezali terdo molčati, dokler ne bo pravde konec. Fraocozki poslanec naDanaji je přejel od cesarja Napoleona tele-grafno pismo, v kterem ma cesar na znanja, da je sopet
svoj vsemogocni blagoslov nad vsako dobro delo
delo
za nekaj časa odložil potovanje na vojsko v Krim, ker noće s tem motiti pogodb danajskega zbora. Da je pa za terdno sklenil se podati na bojišče, je ocitno tadi iz nekega novega ukaza, po kterem se ima v Pariza na
f VJ f	v V Al a Miit^ l/Ullf f	livu T OU Av	Uf V Vi VS i w ^	i i ?	w	c -	/ M.
nase meri na čast in srećo naših Slovencov, ki so vneti Poviti invalidnica za delavče, ki so pri delu obne
mogli ali kraljevi postali ; posebno je ta oskerbivnica na
menjena zidarjem, tesarjem, kovačem itd., ki so pri svojem
za vse sveto in dobro. Zatoraj serčno na delo, — s po-
močjo našega Boga in naših Slovencov ga doženemo srečno in slavno!
Kar se naročbe tiče
9
naznanujemo
a) Sv. pismo se bode osnovalo in sostavilo ravno v tem
jeziku in v tej obsirnosti, kakor so druge in tretje Mojzesove, 1. 1854 od družtva sv. Mohora izdane bukve.
Vse rokopise bode sloveč slov. jezikoslovec pregledal
in po enem kopitu izdelal, da bode vse pravilno in
enolično, kakor je v slov. berilih za gimnazije. Vsaku
tiskano pólo bota vselej dva gospoda pregledovala in
popravljala, da se tiskarni pogreški po mogoćosti od-vernejo.
Gosp. Leon v Celovcu si je naročil dvoje novih večjih in manjih pismenk. Sam družtv. odbor si je iz predloženih kazal naj pripravniše in lepše pismenke izbral. Pričakovati toraj moremo, da bode tudi zunajna oblika slovenskega sv. pisma prav lepa in lična. Vsaka tiskana pola velja za naročnike, ki so družtve-niki, 3 kr. sr., za druge naročnike pa 4kr. sr. Vsak naročnik se zaveže za vsak zvezek, kadar ga v roke
dobi
y
toliko poslati, kolikor ta zvezek po goriodločeni
cení iznaša. Vsak naročoik 2
naj bo družtvenik ali ne
plača
sr. popřed, kar zapise v naročilni list. Ta dva goldinarja se mu zarajtata pri poslednjem zvezku. Naročba se raztegne do konca mesca junija 1855. Za-torej se bojo listi za naročbo se mesca marca vsem visokovrednim škofijam slovenskih kronovin s to prošnjo poslali, naj da jih po vsih dehantijah med sloven-
y . »
sko duhovnistvo in ljudstvo razposlati blagovolijo. Tudi se boj o s knjigami, ki jih skoraj razposljemo, za gosp. družtvenike naročilni listi poslali. Kdor 12 naročnikov nabere, dobí 13. iztis zastonj poverh. Naročbe se prejemljejo povsod. Imenik gg. naročnikov se bode poslednjemu zvezku pridjal. Sv. pismo se dokonča saj v treh letih. Ravno v tej seji je celovški odbor želje, ki so jih Novice" prinesle, v pretres vzel in sklenil, jih kolikor je
Zatorej je bilo odločeno, kar sledi: 1. Vsak rokopis, preden se v natis posije, se ima po-
or
o
5)
mogoće tudi izpeljati.
prej natancno pregledati in slovnisko popraviti. Pisalo se bode po oblikah, ki jih gimnazijalne berila, Novice
itd. rabijo.
2.	Tiskane pole bota vselej dva gospoda pregledovala in popravljala, da se tiskarni pogreški po mogočosti od-vernejo. M •
3.	Družtvene bukve so tako dober kup, da se njih
tudi zastran kmetov mora za se-
ne more;
cena zmzati
daj še ostati pri starem
5
sv. pismo
y
ako si ga naši Slo
venci pridno naročujejo, bode gotovo tudi to na boljše
obernilo.
rokodelstvu škodo terpeli, da si nemorejo vec kruha služiti. Tudi cesarjev stric Napoleon I. se je, ko je leta 1812 z vojsko na Rusovsko šel, skušal delavcem prikupiti s
tem žati.
y
da je ukazal, da se ima cena kruha za-nje poni
da so v Krimu začele vse
Iz Varne se piše
i
armade, rusovske, francozke in anglezke, svoje dosedauje zimske taborišča zapuščati in se zbirati na tistih mestih kjer so lani bile po bitvi poleg Akjermana.
r
Sliši
se
y
da
Rusi namerjajo pri Perekopu 70.000, pri Odesi pa 80.000 vojakov združiti, med temi tretjino konjikov. Go tovo je, da so Rusi spet potopili v morje poleg Seva polja več svojih ladij, ktere imajo overati vhod sovražnih ladij v njih luko; sicer pa delajo moćne branišča na severní strani Sevastopolja in poleg reke Černaje. — Po naznanila Oest. Corr." sta pri Eu pa tori i (Kozlovém) 5. dan t.
»
m
dva eskadrona rusovskih sulićarjev z 400 Kosaki 8 ska dronov turške armade popolnoma potolkla,
to je edinor
kar so poslednje novice iz bojišća prinesle. — V Dobruči so nek spet zapazili priprave za novo ustajo Gerkov zoper Turke. Turki pa od tega časa, kar je Omer-pasa pri
Eupatorii Ruse zmagal, spet glave višje nosijo in ošabno
, da bi bili oni že zdavnej Ruse v kozji rogvgnali.
in Angležev Sevastopol)
govore,
če bi bili oni namesto Francozov oblegli! — Baron Ko lier je po odhodu Brukovem že na-stopil službo austrijanskega poroćnika v Carigradu. — V
nedeljo (4. t. m.) so položili cara Nikolaja na pare; od 8—10 in od 2—5 vsaki dan je smelo ljudstvo k njemu; dva profesorja sta truplo balzamirala, pa smert ga je tako premenila, da že drugi dan so truplo in obličje pokrili s pokrivalom, krasno z zlatom obšitim. Soba, v kteri mogoćni
car na parah leži — piše neki dopisnik iz Petrograda
ie preprosto napravljeoa; trije duhovni stoje vedno poleg truge in po versti sv. mašo beró, neštevilno ljudstva se gnječi k svojemu caru;
vsak poklekne, se pokriža in kušne Cas" naznanja. da pruski kralj,
»
mertvasko pogrinjalo. ko je prejel tište zadnje besede: „Recite Fricu, da naj
Rusii vedno ostane, kar ji je dosihmal bil", ki ma jih je
je nek po telegrafa odgovoril udovi
5
umirajoci car porocil cesarici, svoji sestri, le-to: „Oporoko cesarjevo sem prejel
in jo bodem iz celega serca zvesto spolnoval". — Na ru sovskem Poljske m morajo vsi podložni možkega spola
M
novemu cesarju priseći; prieegati so zaceli 11. dan t. m*
poflH
šol.
cerkvah, v Varšavi so mogli priseci
tudi vsi učenci ces.
^PP V Madridu dan nov poskus ustaje.
pise
y>
Oest. Corr.
cc
je bil uni
Po gov
vredništva. Gosp. N. v B.: Trubar pise v
dru
gem
duh
(leta 1582) Luk. 23. 46
roke".
takole: „Jest poro cam mui
Popra vek. V poslednjem listu „o tici pivki" namesto Gras
specht beri Grauspecht.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.