gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 "za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. XIII. Ljubljani v sređo 21. marca 1855. List Na česa naj gospodar pazi, kadar dnar na pósodo jemlje? Kadar kdo dnarja na pósodo potřebuje, je se vé da pervo, da člověka dobi, ki dnar ima in gamupo soditi hoće. kje se dnar izposojati zamore, al tega nismo v stanu. Ťo se Dobro bi sicer bilo, ce bi mogli povedati namreč ravna po okoljšinah kraja, kjer ćlovek živi in po druzih razmerah, v kterih gospodar živi. Ali tištim nauk dati, kje ] j ej o želé dnarja na pósodo, saj dober da naj ga na pósodo nikdar ne jem to smo v stanu jim povedati 9 varovati jih namrec odertnikov (vohernikov). Odertniki posojajo tudi dnar in večidel še raje ko drugi pošteni ljudjé, al oni nimajo za nobeno drugo stvar serca, kakor za žakelj svoj. Kadar odertnik kaj posoja, ni dovoljen, da se mu plaćajo postavne obresti (činži), — nak! on hoče višje obresti; on išče še drugih dobičkov; on ne dá celega zneska na pósodo vzetega dnarja; on iz tirjuje potem tudi brez milosti celi dolg, ki se z mno gimi postranskimi nadavki na silen znesek naraste, in storí, ko dolžnik naj manj plaćati zamore, se dostikrat primeri na kant. ker to večidel v takem času 5 da revez pride Tedaj se je treba varovati odertnikov ! Navadno slabo znamnje je že to, ako tisti, ki dnar posoja ni zadovoljen z dolžnim pismom, ampak da hoče, da mu dolžnik m en i co (Wechsel) podpiše. Res je, postavah da vsakdo, ki se po pogodbi (kontraktu) zave po zati more, tudi menico izdati smé. Vendar so menice prav za prav le za tergovce (kupčevavce) in za take ljudí j ki večkrat in veliko z blagom ali dnarjem ba rantajo, veliko kupujejo in prodajajo, tedaj mnogo plačil imajo. Kmetovavec ali gospodar pa, ki dnarja na pósodo iše, ga potřebuje večidel za delj časa, in za tak doïg je navadno dolžno pismo popolnoma zadosti, če se tudi posojilo le za kratek čas vzame. Večidel pa pride upnik, kteri le na meníco posoja, s tim izgovorom, da pravi: meníca ne prizadeva toliko stroškov kot dolžno pismo, — dolžnik ne potřebuje tako dražega štempeljna za menico, kakor za dolžno pismo, pri menici ni treba vpisovanja v gruntne vse je hitro in na kratko ali za 5 bukve (vtabuliranja) opravljeno itd. To je sploh vse resnica kmeta je to nevarna resnica, ktera ga zamore na pisal in če je meníca sicer prav narejena (za to pa že upnik skerbi), mora dolžnik, kakor hitro ga upnik v*, brez zaslišanja celi znesek v treh dneh tozi plaćati, sicer ga po postavi menjopravna eksekucija zadene. Ako toženi dolžnik v teh treh dneh ne plaća ima toznik pravico polastiti se premoženja dolžniko vega ali pa dolžnika berž zapreti dati. nevarnosti je kmet, kteri podpiše menico za dolg, ki ga je naredil. Treba je tedaj, da vsak to nevarnost pozna. Nekteri jo sicer že poznajo, pa se tolažijo s tim, da bojo do tistega časa že plaćali dolg ? ene dní več ali pa jim upnik prigovarja, da jih bo že čakal 5 ce ne mogli plaćati. Al naj se var jejo, priti, da jih njih gotovost ne goljufa; znajo okoljšine kterih pred vediti ne moremo: ali bomo v stanu plaćati. Pa tudi upnik včasih z vso dobro vo ljo ne more predolgo ćakati, če se noće sam sebe v škodo nesti in dolžniku še večjih stroškov na glavo na kopati. Pa tudi s tim se upnik izmuzne iz svoje obljube da dá meníco naprej, ki pride v druge roke, — po tem mu sam pomagati ne more, ako bi tudi hotel. Tri dní ima le časa; v tem času bi moral dohtarja (ad vokata) iskati, ki bi sodnii pismo předložil, da to in 5 to mu je upnik obljubil ali kak drug vgovor napravil pa pri vsem tem ima tožnik pravico, za varšino dolgá ga eksekvirati, ga tedaj tudi rubiti itd. To vse prizadene veliko stroškov, in če gospodar ni vajen vseh teh potov, v kakošne zadrege pride! Zakaj pri menicah je postava ojstra ? nagla. Naj tedaj kmet na to vižo nikdar ne jemlje dnarja na pósodo! Sicer naj pa nikdar ne misli, da meníca je vselej le majhen kos papir ja, na kterem so nektere besede natisnjene me (drukane) in se le znesek, ime in dan vpiše nica zna popolnoma podobna biti dolžnemu pismu, le to je razloček, da v dolžnem pismu se ne smé nikjer beseda menica (VVechsel) brati. Naj tedaj vsak tako pismo dobro prebere in pregleda: ali najde kje besedo „W ech s el"; kakor hitro najde besedo to, naj tacega dolžnega pisma nikar ne podpiše, ako se ne hoče podati v nevarnost, ki jo žugajo menice. (Konec sledí.) Pregled gospodarstva kant pripraviti. Dosto žalostnih skušinj nam to spričuje. gosp. Fr. Trumer Vinoreja na Horvaskem in v Slavonii. časniku štajarske gospodarske družbe popisuje vertnar družbinega verta, no piijjiavnit JLTUÍ91U £iaiui3iiiiii tsnuoiiij ij aui iu aui itujti ^uap. x1 i. iiuuiti ^ V1SJI vtnuai uiu/iwiuv^« t^jlwu, iiv— Ker so se tedaj poslednje čase tudi med kmete grade horvaške in slavonske, ktere je po povabilu zagrebške gospodarske družbe že trikrat obhodil. Vi nograde imajo večidel na nizkih goricah, malo jih je menice vrivati začele. se nam potrebno zdí, jim raz postaviti, kako nevarno jasniti to reč in jim pred očí je podpisati meníco, ako jo ima odertnik v rokah. celó na ravnem; zemlja je ilovka. Zasadbo novih no Čujte ! gradov večidel opravljajo s klj uči (Blindreben), vsah . obre Z memco se lože goljufa, izposojeni dolg se lože njene terte nadomestujejo z grubanicami • v 11 m m m m vr b m m • • • • 1 * * * • j večji zapiše kakor v dolžnem pismu. Kadar pride zujejo jih po stari šegi na mnogoverstne ^iže upnik z meníco pred sodnijo, se ne praša kakor pri glave in šparone in jih izpeljujejo po _ 1 • I 1 1 * • 1 • •■ l i v • « 1 • • f • I «• î il 1 do na navadnih dolžnih pismih: ali je dolžnik podpisal, tudi čevljev je meníco visoko, ali pa na kratko z glavico brez šparonov; ni pioiinii • cíli j is viuiLíuia * i\ i j \j uiuiutu v i^uau «> au pa na iviainu mj ^iu vivi/ vixsmj ^paiuuv » ^ res zapisani znesek přejel, ali v dnarji okopujejo jih enkrat povsod, dvakrat in trikrat pajih ali v blagu, ali je dnar izposojen bil ali dolg na kakošno okopuje le pridni in bolj přemožní gospodar. Res je drugo vižo se naredil. Kadar je dolžnik menico pod- sicer, da zavolj rodovitne zemlje drugo intretjeoko povanje ni tako potrebno, kakor na Štajarskem y Au strijanskem in doljnem Nemškem, vendar se plevél 3 do 4 cevlje visok tako zaraste, da sonce ne more . . m 9 -m « • • « « f m f • t nemški zgodovinarji jih y glede na gerška zemljopisnika in zemlje ogrevati; gnojé lemalokje, iu kjer gnoje, gnoje le dvoj s hlevnim gnojem, kterega verzejo v jamo 5 ki jo zgodovinarja Strabona in Dionizja Halikarnaskega delajo dne z Germani ali Nemci, kakor da bi bili oboji Nasprot si drugi při- prav veja S debla i zadevajo dokazati, da gredo Celti deloma v se m i tisk skopljejo okoli terte; poglavitnih tertnih sort imajo 25, rodovino, ktera je razširjeoa čez Arabijo, Sirijo in severno zra věn teli pa še 20 sort druzih manj navadnih; vino prešajo preprosto, v Slavonii nimajo pres. Vino hor Afriko > pravijo naonreč, da so Celti mlajši tistih Fen no v f kteri so 2300 pr. Kr Egipt J/AVKJMJV ^/m VJJA VKJWW j » ^.t« . MIAUI^JV W « w. —' rw w v 1*1« • JU^ipt posedil ^ vaško-slavonsko je mnogoverstne cene in barve, mnoge Kr. pregnani, in so si potem v Grecii vina so žlahne, nektere y kakor moslavinsko in še druge pa so bili 1790 , Hispao Gali j tudi v Britanii nove sedeže dobili Itálii . T pr i u so tako izverstne, da se smejo primerjati rajnskim. — Vredništvo štaj. gospodarskega časnika pristavlja jejo s tem, da so celtiške božanstva feniškim in eg • V pa dokaza ptov skim podobne, in da je celtiški jezik s feniškim ali hebrej- temu popisu sledečo opombo skoz in skoz resnično: skim močno enak 2). Neki nov pisatelj spet samo Celte v G „Ta popis nam je nov dokaz, kako izverstne vina za morejo dežele našega cesarstva pridelati, in vendar šteje v vse drugačno rodo delà z Germani sorodne. Celte v Brit 3 Kt je gré vsako leto blizo 2 mi lij o na gold, za ptuje treba tukaj razsojevati; pa odgovor gré na dru pra y pa ni vina v ptuje dežele. Ako tedaj pomislimo, da za lan in konoplje gré pra mil. za klavno živino o mil. in 4 mil. za kože — tedaj vsako leto 13 mili jonov — zazgolj kmetijske pridelke — vptuje dezele za blago y ki ga lahko doma přidělali y ni těžko zapopasti: kje tečí poglavitni vzrok, da der žavi zmiraj dnarja manjka. Gotovo premoženje je le v rudninstvu in kmetijstvu, tedaj je pred vsem treba kmetijstvo in rudninstvo povzdigniti in jima na noge pomagati, da se sicer zdravo deržavno telo ozdravi tište hudebolezui, ktera kakor rak gloje sicer zdrave ude. Bog daj! da bi tišti možje, kterim je blagor toliko milijonov ljudi v roke položen, to res-nico do živega spoznali, in da pri edinem spoznanji, ampak da : « « : ^ a ostalo kmali v djanje stopilo. kmali sanje , kdaj da so Celti prišli v južao-donavske straui? Učeni na eni strani terdijo, da se je to v 6. stoletji pr. Kr. zgodilo, ker rimski zgodovinar L Galijani 200 let popřed v Italij govori y da so prišli preden so R padli. Na drugi strani pa dokazujejo, da se prihod Gali-janov ni popred ko 388 pr. Kr. primeril, in to je zdaj splošna menitev, ker ravno tišti zgodovinar na drugem kraji pise y da pred Galij ktei J o tišti dobi Bttlovez pripeljal, nihče še ni bil Snežnikov prestopil To I ta po terduje tudi Diodor ani so bili v 114 ljski, kteri piše, da Galati ali Ga olimpiadi, to je krog leta 324 Gre to spoznanje ne vdarila kom znani postali, ko so namreč v Tracijo pla M v tem casa pa je tudi druga množica Galij 4 Ra i in Sigo čez Ren jo je v podonavske strani dalje peljal ; od obeh strani so Galij Snežnikov posedli. Celti po tem tadi kraje poleg Starozgodoyinski pomenki. Slovenščina v starem času. Spisal P. Hicinger. Vsak narod, ako se sam kaj čuti, si skaša svojo staro zgodovino bolj razjasniti. Kdo bi Slovencom zameril, Iz te pripovedi je jasno, da Celti se niso toliko zgo daj vselili v deželi morje m u ?? ktera je med Donavo in jadranskim Za Germ » to je Nemce, ni nobenega dvoma y da 80 v indoeuropejsko rodovino šteti; saj ravno zatega volj se to ljudsko deblo rado imenuje togermansk Drugaćne pa in razne so misli tadi o njih p r ih o d v ako tudi oni želijo v tame svojega nekdajnega časa več jazno-donavske strani. Splošna misel nemških zgod svetlobe pripraviti? Ptuji zgodovinarji V. V. <1*1* nasajo: „vast preUUlKl SO HC IC V »lCUl U. OlUlClja V IV v« "«"»»V UU uviuom/ga lu U«IUO»CQO mui ja , II1V strani prišli; pred so stanovali unstran Donave, uustran Renom in Vislo razširjeni, ampak da so bili tudi že v sta tatranskih hribov". Slovencom nasprot lastna zavest pri- rem času pred prihodom Rimljanov na južnih donavskih poveduje, da sedanje selišča jim niso bile nikdar ptuje, bregovih in do Snežnikov naseljeni 5). Pa za to manjka V se jim vedno to opo le v sredi 6. stoletja v te narjev je ta, da so bili Germani ali Nemci ne samo v severji od Donave do nemskega in baltiške morja med temač da je že od pervega tukaj njih rod stanoval, komaj se kak Slovenec to na glas izreci prederzne nasprotnikov cela truma zakřičí: „kaj si nek ti Slovenci 5 5 Pa že h dok nujejo . dnar j nič y stari odovinarji, kteri Celt ne pravijo od Germ y ali drugačnih spomink tudi n i îme-b en i h a a ni h. domišljujejo? Celti so bili kdaj tukaj, Germani so bili kteri bi od starih nemških naselitev v teh krajih pričali, kdaj tukaj, za Slovence tedaj ni bilo mesta!" Pravda Zatoraj tudi nekteri nemški zgodovinarji štejejo med zmote , da bi bili Germani pred rimskim gospostvom o tej reci se je poslednji čas živo vnela in „Novice" tudi tisto misel svoj del prinašajo da bi resnica zmago dosegla. Vendar ze na južni strani Donave stanovitne sedeze imeli. Po tem v sredi ucene^a prepira marsikterema bravcu ni konec Je Pa znano, da so Rimljani donavsko mejo silno skerbno očiten, v kterega se mnogoteri dokazi obračajo; sledeči varovali, in zlasti Germanom vsako naselitev prepovedali spisek hoče nekoliko stan te pravde pojasniti, ia sicer v res da so jo razni nemški rodovi čez veliko reko vdarjali y y vec posamskih vprasanjih. pa so bili tudi krepko zavračevani y y se le proti konca ce í. Kdaj so Celti, in kdaj Germani posedli juino donavske strani ? Celti ali Kelti so se sploh imenovali rodovi tertega in v petem stoletji po Kristasa so začeli si na ju žnih donavskih bregovih stanovališča osvojevati 6 Po ta kem y kteri so pervi čas v z a hod ni Europi naseljeni bili, namreč v Galii in Britanii, in deloma v Hispanii, ter so se po w J verjetno, da Nemci so bili v telí stranéh še p j bolj p stanovavci kakor Galij zneje tudi proti izhodu čez Snežnike (Alpes) in renski vodotoč razširili. Učeni Ijadoslovci jih sploh prištevajo v indoeuropejsko rodovino, ker je njih jezik v koreninah in slovniških oblikah podoben jezikom narodov, kteri so čez Perzijo in večino Europe razširjeni, in se zavoljo ■2 3 Muhar „Celtisches Noricum", „Geschichte der Steiermark" I. Band (Strabo LU, 7. Dionys. Hal. 1. XXIV.) K o ch „Keltische Bildnisse und Runen , Keltische Forschungen ; tudi g. Terstenjak to omenja v spisu: „O Noriku44. Ho 1 z man n „Celten und Germanen". y Indijo «voje sorodnosti v eno veliko družino štejejo Liv. 1. V. 33. 1. V. 34. Niebuhr ..Romische Geschichte*. i Nekteri 5 Wi s eman „Zusammenliang der Krgebnisse wissensch. schung mit der geoíf. Religion". Str. 40. For 6 Bd. I. str. 258. Diodor. Sic. 1. XXVII. Muhar „Gesch. der Steiermarku I. Bd. skoraj na vsaki strani Koch „Die Alpen-Etrusker" str. 69. i 70. v) Antiken" (Mitth. d. hist. Vereins f. Krain 1854 str. 9.) Die Judenburger Pis. Kteri narodi so pa bili pred prihodom Galijanov imajo po dvoje cinjastih pos^d s hladilnimi svojímí «oki. Pa med Donavo in jadranskim morjem ? Zemlja med Donavo in sinjim morjem pred prihodom Cialijanov ni stala pušava, temuč je bila z raznimi narodi obljudena. Po pričevanji starih pisateljev so imeli Gaiijani cesti se oglašajo samo z enomernim svojim krikom : „Mo roženoje, moroženoje!" ako se pa uselijo tu ali tam na bude boje s prejsnimi staoovavci, preden so se zamogli v kak vogel, vornostjo" njega memoidočega prijazno, odkrivajo se prednjim, koda tedaj osipujejo memoidoče z vso svojo razgo Naj ponižniši sloga!" — pozdravljaj o sled deželi vsesti i Sicer ni lahka reč prekrižanih pripoved bil vsakdo njih stari in najboljsi kupee. „Velite sklenčico greških in latinskih zgodovinarjev soediniti; poglavitne stvari «e dajo vendar z Dekakošno gotovostjo določiti, kolikorza-devajo naj starji stanovavce teh strani. Poleg jadranskega morja naj dalje proti zahodu tedaj so se pervi čas naha-jali Umbri, zraven njih pa v koncu zaliva Euganejci; «a temi so prišli Vene ti, begúni iz Male Azije, z vojvodom Antenorjem, ter so jih od morja odriniii pod bele Snežnike; od njih se tista zemlja še sedanji čas imenuje ledene sladcice, gospod? Znabiti vaniljeve? Ta je naj boljša; koj, koj vas postrežem. Clovek se mora ohladiti, kaj ne?" In tedaj podaja precej sladkega memoidočemu, še na to mislil ni. „Kaj? nič? celó nič? To mi je ? u žal! naj ledu! » boljšega Sladki led! sladki led! kdo kupi sladkega ledu ? najčerstvejšega y najhladnejsega sladkega Čokoladovega, rožnega, citronovega, limonovega sladkega ledů! In pred vsim moje najboljše sladčice „evěty Beneška. Istri, naseljeoci iz kouca čerpega morja y SO gospa in ime 2 Vse posedali polotok, kteri še vedno ima po njih ime verji nad Istrijo, pri teržaškem in reškem morji in na oběh stranéh Snežnika (Mous Albius) so bili Japodi, ju- pri iztoku Timava so se vsedli z vojvodom Diomedom. Li burn i, na cvélut" (cveti cvetó). To sem jez iznajdel, noval sem jo „cveti cvetó". Tù je med vsimi naj žlahnejša. Da, moj sladki led cvetč kot mak. Pojte sem, prezala, , poku- nask narud; v njih bližnici nekteri greški begúni moja site! gospodična, hoćete li makovega? % Tù je Bode se vam bolj prilegel ko ne vem kaj. Hočete raji mešanega? Prav y moja predraga, zmešal bom rude morji sloveč narod, so po prihodu iz Azije nekdaj po ita- pega z belim kot vase lice. Ukazujete blagovoljno ?" lijanskih bregovih sedežev iskali, dokler se niso na izhod nem bregu jadranskega morja pod Japodi naselili. Na ita lijanski strani pa so pozneje £ tru ski mogočni bili, ste govali so svojo oblast do Snežnikov, in zadevali tudi Evganejce morebiti se na Japode „Sladki led! sladki led! Kdo kupi mojega ledu ^cveti cvetó ?" Mak cvetč! vanilja cvetč! kava cvetč! čokolada cvetč! kdo hoče moje cveteče sladčice? Hej, očka 9 pojte na 3 sem! Rožna rudeča kot rože, vaniljeva rumena kot zlato! kupite si mojega zlata za svoj baker!" — In daje na sku- Pa~ tudi v pređi dežele so razni narodi imenovani še šnjo nekoliko na sklenčico in derží proti solncu. „0 kako krasno! Oj, kako rad bi sam jez to jel, al nisem tako bo- dolgo pred Gaiijani. Od jadranskih bregov na izhodno stran proti Donavi so stanovali Si gin i, kteri so v medijanski gat, da bi si mogel plaćati. Ocka, odkupite mi nekoliko zemlji doma bili iz daljne Azije, in so se pozneje Pa- da dobim denarjev in si sam pri y sebi kupim sklenčico „cveti non ci imenovali; ravno ta narod so Gaiijani že v deželi cvetó". Tukaj, glejte, uzmite, očka, ter užité jo z ra našli, ter so se mogli z njim bojevati. Na severno stran dostjo! In tukaj še nekaj za svojega sincika. Jelite! kaj proti Donavi pa so bivali Taurisčani, pozneje za No- takega se niste jeli?" — Sladki led! sladki led! kdo kupi od njih zvezes prišlici, celtiškimi mojega krasnega ledu? Pu! kako je danes vroče! Jez se že na celem životu potim. Ne, tega ne sterpim več, jez ricane klicani; pripoved Boji, kaže na njih prednost. Na meji teh dveh narodov, pri Em oni ali sedanji Ljubljani, so si greški potovavci moram jesti ledii." (Tukaj gré pomisliti, da je to o ve- z vojvodom Jazonom postajo napravili, ako ta pripoved ni liki noči, ko je komaj zima slovo vzela). In s tim po- Vsi ti narodi kusi nekaj malega, pomigne z očmí in privzdvigne ramena. No gospá 4 samo zaznamba starega tergovskega pota so pri greških in latinskih pisateljih dostikrat sploh ilirski imenovani ko da bi se mu sama mana po gerlu cedila. 5? y prava Ilirija je bila sicer le manjša dežela mamika, kaj lukate, kaj se vara nič sline ne cede? Zares na izhodnih jadranskih bregovih od Drina do Narente »" juui»..D»u. «« ^I.UM, \m v , pa J"" ----------- r--------7 --------~~ r~r~ V---------J-- pozneje je bilo ilirsko ime na vso zemljo med sinjo Adrijo soncu pražite! Tù, lejte, pokusite! jejte!" in na koncu svoje iu Donavo razširjeno, odtod se ravno razloček stanovavcov lesene žlice potisne starici košček sladkega ledu k ustom. Ta se ne more tako naglo izgovoriti, s smehom pokusi sladko jez se ne morem prečuđiti, kako da se tù pred menoj na memo celtiških in nemških narodov lahko spoznava (Dalje sledi.) 5 vabo in pod osera kopejkami ne odide. Ozir po svetu » Sladki led! sladki led! naj slajši led! cc In tako $ gré v enomer naprej. Nikoli mu ljubkih in vabljivih besed Razgovornost rusovska. (Konec.) dj Prodajavec ledene sladčice o veliki ne zmanjka; vabi in kliče, da sonce zaide. Jeriša. noči Po vsem Rusovskem se prodaja, kakor hitro se je po slovstvinih zadevah Društvo sv. Mohora. končanem dolgem postu poveršui led na polji raztajal, naj-pred o veliki noći ledena sladčica (Gefrorenes) po ulicah. u razglaša sledeče 3. list „Prijatelj-a Kakor je bilo že v 2. listu „Prijatelj-a" rečeno r> y je Kakor toliko lepih metu'jev, ki so ravno iz gerdih raešic- celovški odbor druztva kov izîeteli, je na enkrat viditi množica mladih hlapčice v, v slovenskem jezik Mohora sklenil t na J t r oš k pis m dajat ki so slekli nelepo zimsko obieko in oblekli pisano poletno Od več strani je bilo nam svetovano, za tako obširno in ter semtertje letajo po ulicah in na včs glas kličejo:„Mo 1 A rl /\ n A nln/l Ai/lA 1 A J Afl A dl A /I to rozenojei morozenoje: čiče! Navadno nosijo haljino iz rudeće pisane pavole je, ledene sladčice, ledene slad- , pod Treba se nam toraj zdi, očitno in kratko povedati, zakaj smo to težko drago delo rajše kakega zaloznika poiskati butaro vzeli na m J rame t delo k P d njo dolge hlače iz černega baržuna; oboje prevezuje prost bićek za našo toliko potreb d r u ž tv m pas. Cez persa in ramena jim visi brisavka z rudečimi ob- t šitki, s ktero svoje sklenčice brišejo. V lesenem škafeu To pa takole dokazujemo: Ena tiskana pola to je tisk y papir i rokopis, popravljanje, vezanje in razposiljanje Justin, hist. 1. XXIV. 4. Plin. „hist, nat.u 1. III. 14. Liv. 1. I. 1. in V. 19. Justin 1 XXXII. 3) Strabo „Geogr." 1. VII. in V. Florus t. V. 5. Virgil „Georg." III. H ero dot. 1. V. 9. Justin 1. XXIV. Plin. hist, nat." lib. Ill nam pride v 2000 iztisih na 40 sr. Allioliovo sv. pismo šteje 200 tiskanih pol; naše po njem izdelano ne bode 8000 tamo pol bseglo toraj pride nam celo sv. pismo sr. Ako eno tiskano polo po enem grosu raj y kar je za to delo res prav dober kup nam 22. s Caes. „bell. gall." 1. I. 2. Mela 1. II. 1. 2. Plin. „Hist, n.« 1. III. 22. Strabo 1. VII. Husovské deklice si na spomlad glavo z makovim cvetjem. vencaj o 92 le 800 naročnikov treba, da se vsi stroški za sv. pismo Družtvo sv. Mohora šteje po poslednjem razglasu že do ćistega plačajo. Po tem takem nam ostane se 1200 ee- 1021 družtvenikov. lib iztisov sv. pisma, to je v denarjih 12.000 denar za našo matico! Slovenci ! Gre sedaj za sveto pismo, sr. Lep ki obsega be Novičar iz raznih krajev sedo vecnega, presvetega in premodrega Boga, in nam ozoannje za naso časno srećo in većno izvelićanje potrebne gre sedaj za pervo podlago našega slo- resoice ; venskega slovstva, ki v sedanjih časih se zbuja in siri. pa vendar brez y vzdiga svetega pisma ostaja brez terdne korenine in mocnega stebra; — gre sedaj za dražtveno matico, ktera je Dam potrebna, kakor ribi voda, inktera ------ ~ 7 ------j ---r--------y * y bode nam pomagala, drožtvene knjige se boljši kap dajati in za nase kmete in rokodelce družtveno letnino znižati. Delo nase meri na cast in slavo našega Boga, kteri rosi Poslednje dni se po sveta ni dosti imenitnega novega zgodilo. V saboto opoldne se je vdragić snidel danaj ski zbor, ki pretresa pravdo za mir ali vojsko; toda nie gotovega se ne vé, kako in kaj, ker so se poslanci zavezali terdo molčati, dokler ne bo pravde konec. Fraocozki poslanec naDanaji je přejel od cesarja Napoleona tele-grafno pismo, v kterem ma cesar na znanja, da je sopet svoj vsemogocni blagoslov nad vsako dobro delo delo za nekaj časa odložil potovanje na vojsko v Krim, ker noće s tem motiti pogodb danajskega zbora. Da je pa za terdno sklenil se podati na bojišče, je ocitno tadi iz nekega novega ukaza, po kterem se ima v Pariza na f VJ f v V Al a Miit^ l/Ullf f livu T OU Av Uf V Vi VS i w ^ i i ? w c - / M. nase meri na čast in srećo naših Slovencov, ki so vneti Poviti invalidnica za delavče, ki so pri delu obne mogli ali kraljevi postali ; posebno je ta oskerbivnica na menjena zidarjem, tesarjem, kovačem itd., ki so pri svojem za vse sveto in dobro. Zatoraj serčno na delo, — s po- močjo našega Boga in naših Slovencov ga doženemo srečno in slavno! Kar se naročbe tiče 9 naznanujemo a) Sv. pismo se bode osnovalo in sostavilo ravno v tem jeziku in v tej obsirnosti, kakor so druge in tretje Mojzesove, 1. 1854 od družtva sv. Mohora izdane bukve. Vse rokopise bode sloveč slov. jezikoslovec pregledal in po enem kopitu izdelal, da bode vse pravilno in enolično, kakor je v slov. berilih za gimnazije. Vsaku tiskano pólo bota vselej dva gospoda pregledovala in popravljala, da se tiskarni pogreški po mogoćosti od-vernejo. Gosp. Leon v Celovcu si je naročil dvoje novih večjih in manjih pismenk. Sam družtv. odbor si je iz predloženih kazal naj pripravniše in lepše pismenke izbral. Pričakovati toraj moremo, da bode tudi zunajna oblika slovenskega sv. pisma prav lepa in lična. Vsaka tiskana pola velja za naročnike, ki so družtve-niki, 3 kr. sr., za druge naročnike pa 4kr. sr. Vsak naročnik se zaveže za vsak zvezek, kadar ga v roke dobi y toliko poslati, kolikor ta zvezek po goriodločeni cení iznaša. Vsak naročoik 2 naj bo družtvenik ali ne plača sr. popřed, kar zapise v naročilni list. Ta dva goldinarja se mu zarajtata pri poslednjem zvezku. Naročba se raztegne do konca mesca junija 1855. Za-torej se bojo listi za naročbo se mesca marca vsem visokovrednim škofijam slovenskih kronovin s to prošnjo poslali, naj da jih po vsih dehantijah med sloven- y . » sko duhovnistvo in ljudstvo razposlati blagovolijo. Tudi se boj o s knjigami, ki jih skoraj razposljemo, za gosp. družtvenike naročilni listi poslali. Kdor 12 naročnikov nabere, dobí 13. iztis zastonj poverh. Naročbe se prejemljejo povsod. Imenik gg. naročnikov se bode poslednjemu zvezku pridjal. Sv. pismo se dokonča saj v treh letih. Ravno v tej seji je celovški odbor želje, ki so jih Novice" prinesle, v pretres vzel in sklenil, jih kolikor je Zatorej je bilo odločeno, kar sledi: 1. Vsak rokopis, preden se v natis posije, se ima po- or o 5) mogoće tudi izpeljati. prej natancno pregledati in slovnisko popraviti. Pisalo se bode po oblikah, ki jih gimnazijalne berila, Novice itd. rabijo. 2. Tiskane pole bota vselej dva gospoda pregledovala in popravljala, da se tiskarni pogreški po mogočosti od-vernejo. M • 3. Družtvene bukve so tako dober kup, da se njih tudi zastran kmetov mora za se- ne more; cena zmzati daj še ostati pri starem 5 sv. pismo y ako si ga naši Slo venci pridno naročujejo, bode gotovo tudi to na boljše obernilo. rokodelstvu škodo terpeli, da si nemorejo vec kruha služiti. Tudi cesarjev stric Napoleon I. se je, ko je leta 1812 z vojsko na Rusovsko šel, skušal delavcem prikupiti s tem žati. y da je ukazal, da se ima cena kruha za-nje poni da so v Krimu začele vse Iz Varne se piše i armade, rusovske, francozke in anglezke, svoje dosedauje zimske taborišča zapuščati in se zbirati na tistih mestih kjer so lani bile po bitvi poleg Akjermana. r Sliši se y da Rusi namerjajo pri Perekopu 70.000, pri Odesi pa 80.000 vojakov združiti, med temi tretjino konjikov. Go tovo je, da so Rusi spet potopili v morje poleg Seva polja več svojih ladij, ktere imajo overati vhod sovražnih ladij v njih luko; sicer pa delajo moćne branišča na severní strani Sevastopolja in poleg reke Černaje. — Po naznanila Oest. Corr." sta pri Eu pa tori i (Kozlovém) 5. dan t. » m dva eskadrona rusovskih sulićarjev z 400 Kosaki 8 ska dronov turške armade popolnoma potolkla, to je edinor kar so poslednje novice iz bojišća prinesle. — V Dobruči so nek spet zapazili priprave za novo ustajo Gerkov zoper Turke. Turki pa od tega časa, kar je Omer-pasa pri Eupatorii Ruse zmagal, spet glave višje nosijo in ošabno , da bi bili oni že zdavnej Ruse v kozji rogvgnali. in Angležev Sevastopol) govore, če bi bili oni namesto Francozov oblegli! — Baron Ko lier je po odhodu Brukovem že na-stopil službo austrijanskega poroćnika v Carigradu. — V nedeljo (4. t. m.) so položili cara Nikolaja na pare; od 8—10 in od 2—5 vsaki dan je smelo ljudstvo k njemu; dva profesorja sta truplo balzamirala, pa smert ga je tako premenila, da že drugi dan so truplo in obličje pokrili s pokrivalom, krasno z zlatom obšitim. Soba, v kteri mogoćni car na parah leži — piše neki dopisnik iz Petrograda ie preprosto napravljeoa; trije duhovni stoje vedno poleg truge in po versti sv. mašo beró, neštevilno ljudstva se gnječi k svojemu caru; vsak poklekne, se pokriža in kušne Cas" naznanja. da pruski kralj, » mertvasko pogrinjalo. ko je prejel tište zadnje besede: „Recite Fricu, da naj Rusii vedno ostane, kar ji je dosihmal bil", ki ma jih je je nek po telegrafa odgovoril udovi 5 umirajoci car porocil cesarici, svoji sestri, le-to: „Oporoko cesarjevo sem prejel in jo bodem iz celega serca zvesto spolnoval". — Na ru sovskem Poljske m morajo vsi podložni možkega spola M novemu cesarju priseći; prieegati so zaceli 11. dan t. m* poflH šol. cerkvah, v Varšavi so mogli priseci tudi vsi učenci ces. ^PP V Madridu dan nov poskus ustaje. pise y> Oest. Corr. cc je bil uni Po gov vredništva. Gosp. N. v B.: Trubar pise v dru gem duh (leta 1582) Luk. 23. 46 roke". takole: „Jest poro cam mui Popra vek. V poslednjem listu „o tici pivki" namesto Gras specht beri Grauspecht. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.