zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje TeMelj Za TrajnosTni raZvoj Ekošola − september 2015 KaZalo UvoD 5 Vrtec Tezno Maribor DIDAKTIČNE IGRE NA TEMO SADJA IN ZELENJAVE 7 Vrtec Murska Sobota, enota Ringa raja ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 10 Vrtec Morje Lucija SpODbuJANJE NARAVOSLOVNIh DEJAVNOSTI S pOMOČJO DREVESA KAKI 13 OŠ in vrtec Apače GOZD ObLIKuJE ŽIVLJENJE - IZbRALI SMO SI SVOJE DREVO 16 Vrtec Velenje, enota Vrtiljak NAŠA GOZDNA IGRALNICA 18 Vrtec Velenje, enota Lučka OKOLI NAŠEGA VRTCA ZELIŠČA DIŠIJO 20 Vrtec Črnuče, enota Ostržek ZELIŠČA IN pREDŠOLSKI OTROK 23 Vrtec Črnuče, enota Ostržek pROGRAM GOZD V ObJEMu 25 Vrtec Zelena jama VARČuJMO Z ELEKTRIKO 28 Vrtec Zelena jama OD ŽELODA buKVICE DO SADIKE ZA NAŠ GOZD 30 Zasebni vrtec Kobacaj V GOZDu JE LEpO 33 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole pOSTALI SMO pRAVI VRTNARJI 36 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, Enota Ciciban ČARObNOST GLINE 38 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole GOZD NE pOZNA MEJA 40 Vrtec Antona Medveda Kamnik pOJDIMO V NARAVO IN JEJMO ZDRAVO hRANO 43 Vrtec Murska Sobota MALI RAZISKOVALEC MODREGA pLANETA 45 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole TRAVNIŠKE ZDRAVILNE RASTLINE 48 Vrtec Sonček pri OŠ Šmarjeta ZAČETNO NARAVOSLOVJE: RAZISKOVANJE pTIC 50 Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, enota Radovljica MAJhEN VRT, VELIKO VESELJA 53 OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, enota vrtec Črenšovci Z GIbANJEM IN OpAZOVANJEM RAZISKuJEM SVET OKOLI SEbE 55 OŠ Prevole pREDŠOLSKI OTROCI SpOZNAVAJO SEMENA IN RAZVOJ RASTLIN 57 Vrtec Ringaraja OŠ Dobrepolje DIŠAVNICE V NAŠEM VRTCu 59 ZBORNIK zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje za trajnostni razvoj Gradivo je dostopno v pdf formatu na http://ekosola.si/gradiva/ Izdajatelj: Društvo DOVES - FEE Slovenia, Portorož Uredila: Dane Katalinič in Dunja Dolinšek September 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.2.091.313:5(082)(0.034.2) ZBORNIK zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje, temelj za trajnostni razvoj [Elektronski vir] : ekošola - september 2015 / uredila Dane Katalinič in Dunja Dolinšek. - El. knjiga. - Portorož : Društvo DOVES - FEE Slovenia, 2015 ISBN 978-961-93890-0-3 (pdf) 1. Katalinič, Dane 281352192 Uvod Temeljna orientacija ali usmeritev zgodnjega naravoslovja v Varovanje okolja in upravljanje z naravnimi viri z vidika programu Ekošola oziroma v ekoakcijskem načrtu v ekovr- osnovnih potreb za zdravje in kakovost človeškega življenja tcih je naravnana na zaznavanje naravnega okolja vse do ak- ima pomembno mesto v naravoslovnih tematskih sklopih tivnosti otrok skozi projektne vsebine, oziroma posamezne zgodnjega naravoslovja v ekovrtcih, zato je prav, da teme tematske sklope v sodelovanju z vzgojitelji, s starši in družbe-oziroma tematske sklope obravnavamo problemsko. nim okoljem. Aktivnosti so usmerjene na spoznavanje okolja Temeljni koraki pri reševanju problemov so: in reševanje določene aktualne problematike – problema v neposredni bližini otrokovega bivalnega okolja z namenom • Zaznava problema v neposrednem bivalnem okolju. doseganja celovitega razvoja otroka. Za otroke v predšol- • Pridobivanje znanja, informacij in izkustev. skem obdobju je zanimanje za naravo, njeno delovanje zelo veliko. Vloga otroških izkušenj, pridobljenih v otroštvu, je • Ozaveščanje otrok z različnih aspektov, kot so pomembna pri oblikovanju vseživljenjskih stališč, vrednot velikost in pomembnost problema za človeka. in vedenjskih vzorcev do naravnega in družbenega okolja. • Akcija, ki vključuje samoopredelitev in praktično Naravoslovne vsebine v ekovrtcih naj razvijajo naravo- delovanje na vsebini reševanja problemov z določeno slovne pojme, mišljenje, sklepanje, možnosti za reševanje odločitvijo v zvezi s projektom ali tematskim sklopom. problemov, postavljanje hipotez, klasificiranje in iskanje • Dosežki, ti so vidni na nivoju osebnega razvoja vzročnih zvez. Naravoslovni eko-tematski sklopi v progra- otrok, socialnih odnosov znotraj skupine in reševanja mu Ekošola temeljijo na sodobnih teorijah integriranega problemov iz neposrednega otrokovega okolja. učenja otrok, in sicer na: Okolje je eno od pomembnih komunikacijskih predpogojev - na konstruktivističnem, za uspešen razvoj ekološke občutljivosti otrok. Cilj naravo- - sodelovalnem, slovnih vsebin v ekovrtcih je seznanjanje otrok z veščinami, ki so osnova za konstruktivno realiziranje ekološke vzgoje - doživljajskem, že v predšolskem obdobju – ekovrtcih. Naravoslovne aktiv- - kontekstualnem, nosti skozi posamezne tematske sklope imajo glavni cilj, a ta je priprava otroka za življenje v bodočnosti. Predvsem gre - izkustvenem, za ozaveščenega, zdravega in odgovornega posameznika, ki - praktičnem. bo znal preudarno ravnati z dobrinami in aktivno sodelovati pri reševanju aktualnih problemov okolja. Avtor in vodja projekta: Dane Katalinič Zbornik – september 2015 | 5 Vrtec Tezno Maribor Jadranka Zajec DIDAKTIČNE IGRE na TeMo sadja in Zelenjave Povzetek Abstract V okviru projekta Altermeda smo v letošnjem šolskem letu Within the Altermed project in this school year 2014/2015, 2014/2015 pripravili didaktične igre na temo sadja in zele- we prepared a col ection of didactic games on theme fruit njave. Namen naloge, ki smo si jo zadali je bil, da otroku and vegetables. The purpose of our goal was to introduce na naraven, njemu prijeten način, približamo pomen po- the importance of knowledge about fruit and vegetables in znavanja sadja in zelenjave. Skozi projekt smo se dotaknili child’s natural and enjoyable way. Throughout the project vseh pomembnih korakov, da bi otrok razumel, kje raste we put emphasis on all the important steps so that the child zelenjava, kako jo pridelamo, zakaj je za njegovo zdravje could understand where vegetables grow, how we can grow pomembno uživanje sadja in zelenjave in na kakšne načine them and why is it important for our health to consume a lahko izdelamo družabne igre, ki bodo otrokom zanimive, lot of fruit and vegetables. We have learned how to make ne glede na starost in razvojno stopnjo otrok. Ker vemo, da didactic games that are interesting for children, regardless v zimskem času narava miruje in je teh dejavnosti manj, je še of their age and level of development. Since we know, that kako pomembno, da otroku ponujamo nenehne možnosti in winter time the nature is resting and there are less aci- za raziskovanje tako pomembnega področja skozi vse letne tivities connected with growing vegetables and fruit, it is so čase. much more important to offer the child constant opportu- nities to explore such important area through all seasons. Ključne besede: sadje, zelenjava, družabne igre, aktivno Keywords: fruits, vegetables, board games, active thinking mišljenje Uvod možnost sprejemanja spoznanj, ki so lahko nova ali pa svoje zanje in izkušnje nadgrajuje glede na svoje razvojne sposob- Članice eko odbora smo na srečanjih nanizale nekaj iztoč- nosti. Pomembno je, da strokovni delavec spretno načrtuje nic, kako bi se predstavile na Altermedu. Želele smo, da dejavnosti tako, da vsak otrok ne glede na svoje sposobnosti predstavitev ne bi bila zgolj namenjena predstaviti jedi, ki jih lahko aktivno sodeluje z razmišljanjem, preizkušanjem in ak-pripravljamo v našem vrtcu, ampak da pokažemo aktivno tivno udeležbo. Oblikovati takšno osebnost, ki bo zmogla na vlogo otroka na drugačen način, kot smo ga bili vajeni do igriv, sproščen in samoiniciativen način posredovati svoja raz- sedaj. Delo na vrtu, skrb za rastline in poizkušanje sadja ter mišljanja in ideje je največ, kar lahko doseže strokovni delavec zelenjave je postala stalnica našega vrtca. Ugotovile smo, na svojem področju. Ko bo otrok notranje motiviran in bo da v zimskem času premalo vsebin namenimo, zelenjavi in imel možnost participacije od začetka do konca izvedbe pro- sadju, ko pa je to še kako pomembno za dvigovanje imun- jekta bo zanj motiviran, imel bo nabor novih znanj in izkušenj, skega sistema otrok. S svojim pedagoškim znanjem smo že-ki jih bo uporabljal še naprej v kontekstu novih raziskovanj. lele otroke privabiti k aktivnemu razmišljanju, participaciji, osveščanju ter spoštovanju tistega, kar je za njihovo zdravje cilji najpomembnejše. • Spoznati, da uživanje različne zdrave prehrane pomaga PoMen aKTivnega Mišljenja pri ohranjanju zdravja. in ParTiciPacija oTroK • Pridobiti navade zdravega in raznolikega prehranjevanja. • Spoznavati delovni proces za izdelavo didaktične igre Otrok sprejema nove informacije preko lastne izkušnje. in razvijati primeren odnos do dela in organizacijske Dojemanje otroka temelji na lastni aktivnosti, ki otroku nudi sposobnosti. Zbornik – september 2015 | 7 Ekošola MeToda dela: II. Starostno obdobje aktivnega mišljenja, praktične izvedbe Po načrtovanju otrok, kako bi posamezne igre izdelali je bilo potrebno poiskati ustrezen material za izdelavo. Nekaj iZvedba ProjeKTa otrok je prineslo material od doma, nekaj uporabnega in hkrati odpadnega smo našli v vrtcu. Pomagali smo si sli- Motivacija otrok kovnim materialom – fotografijami, ki so jih naredili otroci Razvijati aktivno mišljenje predšolskega otroka je skoraj sami in s sadjem ter zelenjavo, ki jo imamo znotraj vrtca. nemogoče brez dobro zastavljene motivacije, ki otroke pri- Strokovne delavke smo otroke usmerjale le toliko, da so tegne in jim ponudi možnosti za razmišljanje. V različnih sta- igre, ki so nastajale, zajemale vsa področja Kurikuluma. rostnih skupinah smo se lotili motivacije na različne načine. Spodbujali smo sodelovanje znotraj manjših skupin in med- V prvem starosten obdobju na podlagi slikovnega materiala vrstniško sodelovanje. in taktilnega materiala. V drugem starostnem obdobju na podlagi posnetkov, lastnih fotografij in pravljičnega sveta, ki reZUlTaT dela: je otrokom blizu. VRTIČKANJE Otroci so glede na ponujene vsebine nizali ideje; kakšne družabne igre bi se igrali, katere so tiste igre, ki so jim zanimive. Povedali so, kako bi igre izdelali in kakšen material bi potrebovali. dejavnosTi I. Starostno obdobje Dejavnosti prvega starostnega obdobja so se usmerile na prepoznavanje posameznih vrst sadja in zelenjave ter na poimenovanje, primerjanje in razvrščanje. Otroci so imeli možnost sodelovanja v celotnem procesu. Izbirali so ma- terial, pomagali pri nastajanju igre, preizkušali učinkovitost igre, izkušnje povezovali z slikovnim materialom. LAČNA GOSENICA Ob igri slediti navodilom in legendi. Na rumenem polju je vprašaj. Vprašaj pomeni, da mora otrok odgovoriti na vprašanje Otrok skuša napeljati vrvico skozi vse luknje. v povezavi s paradižnikom. NAGAJIVA KOCKA SADNA BOMBOLA Otrok poišče ustrezno sličico in jo prilepi na podlago. Zmaga igralec, ki prvi zakrije svojo igralno ploščo. 8 | Zbornik – september 2015 Ekošola SENČNI SPOMIN PREDsTAvITEv DosEžKov Vse, kar je bilo narejeno v skupinah in se izvaja še naprej, je predstavljeno v kotičkih za starše. V tem prostoru se lahko otroci igrajo s starši z didaktičnimi igrami. V kotičku se nahajajo tudi fotografije, ki so jih posneli otroci pri izvedbi projekta. Vonjajo se lahko zelišča in paradižnik , ki so zasajena v koritih. Otroci in starši imajo možnost opazovati in beležiti svoje izkušnje v priložene opazovalne tabele. Ponujena je vedno nova vsebina, ki je primerna letnemu času. Vse didaktične igre na temo sadja in zelenjave, ki so bile izdelane v našem vrtcu, smo predstavili na razstavnem pro- Par sestavljata barvna in črno bela inačica fotografije. storu v okviru sejma Altermed v marcu 2015. MISLEČI ČRVIČEK ZAKljuČEK Cilji in namen danega projekta se še vedno udejanja skozi usmerjene ali spontane dejavnosti. Otroka navdušiti za pe- stro in raznovrstno prehrano, ki bo del vsakdana in darilo vsakega dne posebej, je nekaj neprecenljivega. Vrednote o pomenu zdrave hrane za človeka so osnovne vrednote, ki bi jih moral poznati vsak predšolski otrok. Naša naloga pa je, da neumorno, brezkompromisno delimo svoje zanje, svo- je izkušnje, svoje spoštovanje do narave in hrane. Tako bo otrok dobil popotnico, ki mu bo omogočala razumevanje sveta, ki ne more preživeti brez neokrnjene narave in so- delovanja z njo. Različne možnosti igre: Literatura: - vleče kartico in poimenuje sadje in zelenjavo; 1. Avtorji iger: Martina Jaunik, Tina Zajšek, Biserka - razvrsti sadje in zelenjavo v dve skupini; Muršec, Jadranka Zajec, Barbara Obran. - zloguje besedo; - določi dolžino besede; - prepozna prvi glas v besedi; - sliko položi na ustrezno prvo črko v besedi. OKROGLI RAZISKOVALEC Labirint Zbornik – september 2015 | 9 Vrtec Murska Sobota, enota Ringa raja Selma Šalika ZDRAv žIvljENjsKI sloG Povzetek Abstract V okviru nacionalnega projekta Ekošola, smo si v letoš- In the framework of the national project Eco-School vari- njem letu znotraj projektov »Zgodnje naravoslovje za traj- ous projects in the field of “Early Science for Sustainable nostni razvoj« izbrali tematski sklop ZDRAV ŽIVLJENJSKI Development” were conducted. This year we’ve chosen SLOG. the topic of HEALTHY LIFESTYLE. Projekt je potekal na nivoju enote vrtca Ringa raja. Vanj so The project was conducted at the level of the Kindergarten bili vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. unit Ringa Raja. It included children in the first and second V skladu z razvojnimi značilnostmi otrok smo prilagodili ob- age-group. The volume of contents, activities as well as forms seg vsebin, aktivnosti ter oblike in metode dela. and methods of work were adjusted in accordance with the V današnjem času so nekateri premalo aktivni, tako od- developmental characteristics of children. rasli kot otroci. Posledice pretežno sedečega načina življe- Nowadays the lifestyle of many people is not very active, nja se kažejo v prekomerni telesni teži, vse slabši motoriki both in adults and children. The consequences of such a pre- in raznih boleznih. Zato smo se v našem vrtcu odločili, da dominantly sedentary lifestyle are reflected in overweight, posvetimo več pozornosti skladnemu telesnemu in dušev- deteriorating motor skil s and various diseases. Therefore nemu razvoju ter zdravemu načinu življenja naših otrok. we have decided within our Kindergarten unit, to devote To je obdobje, ko lahko veliko naredimo za otrokov ce- more attention to the harmonious physical and mental de- lostni razvoj ter mu privzgojimo potrebo po vsakodnevnem velopment and healthy lifestyles for our children. gibanju skozi vsa obdobja življenja. I this time period a lot can be done for the child’s holistic development and one can very well teach the child the need of everyday movement through all periods of life. Ključne besede: zdrav življenjski slog, otrok, gibanje, Keywords: healthy lifestyle, children, exercise, healthy zdrava prehrana food Uvod Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki ga določa skupina izrazitih obnašanj, ki se pojavljajo v določenem časovnem obdobju. Določen življenjski slog lahko vklju- čuje tako zdravju škodljiva kot zdravju naklonjena obnašanja. V našem vrtcu skrbimo za čisto, varno in zdravo bivalno okolje, v katerem se otroci dobro počutijo. Posebno skrb namenjamo zdravi prehrani, zračenju prostorov in giba- nju ter igri otrok na svežem zraku. Nenehno spremljamo zdravstveno stanje otrok in izvajamo preventivne higienske ukrepe na področju preprečevanja in širjenja nalezljivih boleznih oz. okužb. Na zdravje otrok vpliva mnogo dejav- nikov okolja, zato se zavedamo, da so pogosto gibanje in zdrave prehranjevalne navade, pridobljene v najzgodnejšem otroštvu pomembna popotnica za življenje. Zato moramo otroke že od njihovega zgodnjega otroštva navajati na zdrav način življenja, ki je pomemben tako za fiziološki, psihosoci- alni kot tudi za kognitivni razvoj posameznika. Bivanje na prostem 10 | Zbornik – september 2015 Ekošola • pridobivanje spoznanj ob lastni aktivnosti, • prikazovanje, • demonstracija, • aktivno učenje, • praktično delo. reZUlTaTi Otroci so v predšolskem obdobju najbolj dojemljivi. Njihova radovednost, dojemljivost, ustvarjalnost in aktiv- nost ne pozna meja. Vse dejavnosti smo načrtovali na podla- gi predznanja otrok. Pri pridobivanju novih spoznanj so bile uporabljene tehnike aktivnega učenja. Otroci so sodelovali pri načrtovanju, podajali so svoje predloge in ideje. Ob raziskovanju so otroci ugotovili, kako narava vpliva na Priprava čičerikinega namaza s pečenim korenčkom zdrav način življenja skozi vse letne čase in kaj lahko sami storimo za svoje zdravje. Ob ekološko pridelani hrani so otroci spoznali, da so zdrava tla pogoj za zdravje rastlin in cilji živali ter tudi nas ljudi. Skrbeli smo za preprečevanje kopi- čenja odpadkov v naravi s čistilnimi akcijami, skrbno loče- globalni cilji: vali odpadke, odpadno embalažo smo uporabili za različne vzgojne dejavnosti in varčevali z vodo ter energijo. • Seznanjanje z varnim in zdravim načinom življenja. Otroci so ob pogovoru s starši o zdravem načinu življenja • Spodbujanje, oblikovanje in uvajanje zdravega načina doprinesli k ozaveščanju, kako pomembno je, da za lastno življenja v vsakodnevnih dejavnostih, delu in življenju vrtca. zdravje skrbimo zdravo, da se uravnoteženo prehranjuje- cilji: mo, se dovolj gibljemo na prostem, skrbimo za lastno higi- eno in higieno prostorov. Ker pa je naša prioritetna naloga • Otroci oblikujejo dobre, a ne toge prehranjevalne v tem šolskem letu gibanje so bile naše prednostne nalo- navade ter razvijajo družabnost, povezano s ge: krepitev zdravja in večanje vzdržljivosti otrok, izboljšati prehranjevanjem. spretnosti otrok s pomočjo različnih rekvizitov, ponuditi ot- • Otroci spoznavajo, da jim uživanje različne zdrave hrane, rokom pestre in zanimive načine vadbe in čim več dejavnosti telesne vaje in počitek pomagajo ohraniti zdravje. izvajati na prostem. • Otroci spoznavajo različno prehrano in pridobivajo Skozi vsakodnevne dejavnosti v vrtcu smo nenehno pre- navade zdravega in raznolikega prehranjevanja. pletali vsebine, ki smo si jih zadali v sklopu ekoprojekta. • Otrok pridobiva navade o negi telesa in skrbi za zdravje. • Otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in Nekaj dejavnosti, ki smo jih v sklopu projekta izvedli: on sam. • branje zgodb: Jej zdravo za počutje pravo!, Povej mi • Otrok spozna pomen aktivnega odnosa do lastnega stila kaj ješ, pa ti povem kako živiš, Kašljav Miha, Zakaj je življenja. Skakalčka bolel trebuh?, Zakaj jemo in kaj, Ah, ti zobki, • Dodatno spodbuditi otroke k športni aktivnosti. Konj Miško pri zobozdravniku; • Zagotoviti otrokom priporočeno vsakodnevno športno • prebiranje in ogledovanje različnih zloženk, plakatov, aktivnost. časopisa, knjig, enciklopedij…; • Spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z • pogovori, razgovori o zdravi prehrani, kaj je potrebno gibanjem v naravi. storiti, da bomo zdravi, kako preprečiti, da bi zboleli, kako ukrepati, ko zbolimo, kako vreme vpliva na naše MeTode zdravje, zakaj ločujemo odpadke, zakaj je pomembno, da skrbimo za higieno nas samih in prostorov v katerih Pri izvajanju projekta smo uporabljali različne metode, ki so bivamo, zakaj se je potrebno gibati, spoznavanje različnih temeljile predvsem na aktivnosti otrok ter uporabi tehnik športov…; aktivnega učenja. Metode so bile naslednje: • učenje deklamacije Sadje se predstavi (J. Bačič); • igra, • izdelava plakata »Kako sami poskrbimo, da bomo • pogovor, zdravi«; • pripovedovanje, • izdelava prehrambne piramide; • poimenovanje, • izdelava didaktične igrice Tombola s sadjem in zelenjavo; • opisovanje, • ustvarjanje lastne slikanice »Kako sami poskrbimo, da • poslušanje, bomo zdravi«; • razlaga, • ustvarjanje iz odpadnega materiala; • pojasnjevanje, • likovno ustvarjanje (risanje, slikanje, barvanje pobarvank, • sodelovalno učenje, reševanje delovnih listov, dopolnjevank); Zbornik – september 2015 | 11 Ekošola • vsakodnevne gibalne minutke, razgibavanje, rajalno- gibalne igrice, sprehodi…; • spoznavanje različnih poklicev (zdravnik, zobozdravnik, prodajalec, smetar…); • ogled mestne tržnice; • sodelovanje na Mini olimpijadi; • sodelovanje v okviru tradicionalnega medenega zajtrka; • vsakodnevno uživanje sadja, vode ali nesladkanega čaja; • priprava sadno-zelenjavnih napitkov; • vsakodnevna skrb za lastno higieno (umivanje rok, zobkov); • obisk zobne asistentke (prikaz pravilne tehnike Sprehod ob jezeru v Kraščih ščetkanja); • vsakodnevno ločevanje odpadkov in uporaba kompostnika; • udeležba na plavalnem tečaju; • popoldanska srečanja s starši (sankanje, kolesarjenje, pohodi); • predstavitev na sejmu Altermed v Celju; • ob sredah strokovni delavci izvajamo »pozdrav soncu« (vaje sproščanja); • sodelovanje v športnem projektu Mali sonček. ZAKljuČEK Otroci so pokazali veliko zanimanja in pripravljenosti za Gibalni odmor na našem igrišču načrtovane aktivnosti. Aktivno so raziskovali z vsemi čutili, preizkušali, primerjali, ustvarjali, opazovali, reševali proble-me in iskali lastne poti pri reševanju problemov. Skozi raz- lične dejavnosti so pridobivali znanje, izkušnje in delovne na- vade. Odrasli smo jih spodbujali k odgovornosti, vztrajnosti ter jim na ta način privzgajali pozitiven odnos do narave in do svojega zdravja. Projekt smo zaključili s popoldanskim druženje s starši in podelitvijo pohval za sodelovanje v projektu Mali sonček. Literatura 1. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L. Japelj Pavešič, Bin drugi (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorje. Izvajanje plavalnih vaj na suhem 3. Gregorc, J., Videmšek, M., Pišot, R., Šimunic, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu: povezanost gibalne/ športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales. 4. Sears, W., Sears, M., Kel y, C. (2005). Jej zdravo za počutje pravo! Radovljica: Didakta. Mini olimpijada 12 | Zbornik – september 2015 Vrtec Morje Lucija Snežana Anđel sPodbUjanje naravoslovnih DEjAvNosTI s PomoČjo drevesa KaKi Povzetek Abstract Prispevek predstavlja, kako smo s pomočjo izbranega dre- The present article shows how to approach a natural sci- vesa, kakija, otrokom približali nekatere naravoslovne vse- ence content as well as other educational topics of the bine, v katere smo z različnimi igrami vpletli še druga vzgoj- Curriculum with the help of a kaki tree and a variety of na področja Kurikula. Ob tem sta bili ves čas poudarjeni games. The latter were entirely focused on children’s active otrokova aktivnost in metoda raziskovanja. Avtorica temat- approach to learning and research. The author of the above skega sklopa ugotavlja, da so otroci spoštljiv in odgovoren project also found out that the children, who developed a odnos, ki so ga razvili ob izbranem drevesu, prenesli tudi na respectful attitude to the chosen tree, transferred it to na- naravo in druga živa bitja ter spoznali pomen dreves za vsa ture and other living beings and learned about the impor- živa bitja. tance of trees for all living beings. Temelje naravoslovne pismenosti postavljamo že v vrt- In this way the kindergarten provides a solid foundation for cu, zato je še toliko pomembneje, da otrokom omogoči- children’s natural science literacy. Therefore it is of utmost mo veliko tovrstnih izkušenj ter da spodbujamo njihovo importance to give them the opportunity to learn by experi- vedoželjnost in raziskovalno žilico. Otrok si tako najlažje ence and to stimulate their curiosity and investigation skil s. pridobi pomembne izkušnje in hkrati aktivira čustva, ki ga We firmly believe this is the best way for a child to gain bogatijo. the essential experience and to simultaneously stimulate his response, which can enormously enrich his life. Ključne besede: drevo kaki, naravoslovne vsebine, razi- Keywords: kaki tree, natural science content, research, skovanje, medpodročna povezava interdisciplinary connection Uvod Ponujene metode so otrokom dale možnost, da so z veseljem prihajali do novih spoznanj in izkušenj, ki se jim Strokovni delavci se dobro zavedamo pomena zgodnjega bodo vtisnili globlje v spomin. Tako bo njihovo doživljanje opismenjevanja predšolskih otrok na področju naravoslov- sveta bogatejše. S spoznavanjem in opazovanjem drevesa, ja. Pri tem nenehno iščemo učinkovite načine podajanja no- s katerim smo se ukvarjali, so si otroci oblikovali miselne vih znanj. Zatekamo se v kombiniranje metod in oblik dela, operacije, utrjevali razumevanje pojma živega ter spoznavali na način, da ohranjamo otrokovo notranjo motiviranost za odnose med drevesom in drugimi pojavi ter živalmi. dejavnost. Zavedamo se, da ni vedno pomemben le končni Tako smo v skupini vsak mesec prvi teden namenili raz- cilj dejavnosti, temveč tudi pot, ki jo pri tem z otroki pre- iskovanju drevesa kaki. Ob tem smo razvili ritual, da smo hodimo. Na njej si nenehno zastavljamo različna vprašanja: najprej zastavili problemsko vprašanje ali uganko. Otroci KAKO? S ČIM? KJE? KDAJ? ZAKAJ? KDO? so iskali odgovore po metodi možganske nevihte in ob tem Z novimi znanji otrok razvija svoje mišljenje, pridobiva razvijali funkcionalno mišljenje. Razmišljali so ob vprašanjih. različne strategije učenja, si bogati naravoslovno besedišče Kaj je drevo? Katera drevesa poznajo? Kaj lahko naredijo, in spoznava, kje vse lahko dobi potrebne odgovore na zas- da bo njihovo drevo zraslo v veliko in zdravo drevo? Zakaj tavljena vprašanja. Hkrati pa poglablja ljubezen do narave, je drevo koristno? Kako nastane senca drevesa? Otroci so ki ga obdaja. oblikovali svoje misli ob vsakem izmed vprašanj, pri tem pa Zbornik – september 2015 | 13 Ekošola so bili vsi odgovori pravilni, dokler nismo resnice poiskali • s konico jezika okušali njegov okus in ga nato še z nosom v naravi. V nadaljevanju je predstavljen niz odgovorov po duhali, principu možganske nevihte idej. • s povečevalnim steklom opazovali lubje drevesa in njegove brazde, • primerjali lubje kakijevega drevesa z debli ostalih dreves KAKO NASTANE DREVESNA SENCA? na igrišču, Eneij: »Ko človek hodi, se tudi senca premika. Ko pa daš • ugotavljali, iz česa je drevo sestavljeno in zakaj je koristno, neki na tla ne more it skozi svetloba in nastane senca. Senca • spremljali proces sušenja odtrganega lista in ugotavljali, je lahko na tleh, pa na bloku tudi ali pa na hiši je lahko tudi zakaj spreminja barvo, senca od bloka. Vse sence niso enako dolge. Ene so kratke, • prešali kakijeve liste, ene pa dolge in če je ena stvar tanka je tudi senca tanka in če • v igralnici naredili kotiček s suhim listjem, se igrali in je stvar debela dela tudi senco debelo. Lahko pa tudi od luči hodili po njem, ali baterije, če svetiš z njo na eno stvar.« • opazovali potenje drevesa, Danaja: »Senca je svetloba, ki je sivo črne barve. Če ho- • s stetoskopom poslušali drevesni utrip, čemo imet senco moramo imet sonce in ene predmete.« • iz kakijevih sadežev pripravili marmelado in sušili kakijeve Leon: »Senca je tema, ki je na tleh ali pa je lahko na kakšni rezine, jedli kakijeve sadeže, hiši. Lahko je bolj kratka ali bolj dolga.« • si s pomočjo slikovnih aplikacij ogledali, kako zeleni listi Leo: »Bolj ko sonce sije na naše drevo polno časa, bolj čistijo zrak, se premika senca in pol je enkrat bolj dolga enkrat pa bolj • se z vrtnarjem pogovarjali o drevesu in ga opazovali pri kratka.« skrbi za naše drevo, Neža: »Senca se naredi tako, da se svetloba odbije od • iskali lesene predmete v prostoru in v naravi. neke stvari in se sonce nato ustavi in ne gre skozi in potem Naravoslovje smo spodbujali celostno, tudi prek povezav nastane senca. Senca je bolj majhna, ko je manj sonca in med naslednjimi področji: takrat, ko je kosilo je tudi bolj kratka senca popoldne pa spet dolga.« Matematika Amadej: »Senca je od tiste stvari, ki je na soncu. Senca • Otroci so izdelali drevesni diagram: JE LESENO – NI nastane tako, da kira koli stvar, ki je na soncu in tam naredi LESENO. senco in nastane senca in postane senca iz teh stvari ampak • Iskali so takšna dejanja, ki drevesu koristijo, in tista, ki pol ni iste barve senca kot stvar, samo, da je bol siva in ko mu škodijo, ter izdelali stolpčni diagram. pride še več stvari na sonce, pride pol še več senc. Ene stva- • Z barvnimi svinčniki so risali simetrijo različnim ri pa imajo včasih tudi dve sence.« drevesnim listom, opazovali liste kakija, jih primerjali po Olsen: »Senca nastane, ko je sonce in sveti na ene stvari. velikosti in nalomljenosti ter jih razvrščali. Lahko pa naredimo senco tudi z lučko in kakšno stvar pos- Jezik vetimo in pol imamo sivo senco.« • V slikopisu so napisali pismo drevesu. Iz zgoraj navedenih izjav smo ugotovili, da so otroci razu- • Osvojili so nove deklamacije o drevesu in si izmišljali meli pomen besede senca in kaj potrebujmo za njen nasta- lastne pesmi o njem. nek. Nov pojem smo preučili tudi v naravi. • Pod drevesom so poslušali zgodbe in poezijo o njem. • S pomočjo igralne kocke so si izmislili zgodbo MeTode VELIČASTNO DREVO KAKI. • Sodelovali so v besednih igrah, povezanih z drevesom. • Kovali so uganke o drevesu po NTC sistemu. Ker smo poskusili otrokom svet drevesa čim bolj približati, • Iskali so izraze za gibanje listov: padajo, letijo, plešejo, se smo jim ponudili široko paleto različnih metod, ki so jih vo-vrtijo. Te besede so uporabljali v novih povedih ter jih dile k raziskovanju. Uporabili smo naslednje metode: igra, pripovedovanje, plesno uprizarjali. opazovanje, sklepanje, aktivnost, pogo- vor, razvrščanje, razlaga, eksperimentiranje, postavljanje Umetnost hipotez, raziskovanje, demonstracija, poslušanje… • Z gibanjem so ponazarjali različne oblike listov: okrogel, srčast, špičast, suličast… • Slikali ali risali so drevo v različnih letnih časih. • Z barvicami so risali srčni utrip drevesa. disKUsija • Iz listov so delali pozitiv in negativ. • Izdelali so lepljenko iz kakijevih pešk in listov. V nadaljevanju bomo predstavili, kaj vse smo počeli v okvi- • Naredili so otiranko z lubjem. ru tematskega sklopa o drevesu kaki in kako smo področje • Izdelali so sestavljanko DREVO KAKI. naravoslovja prepletli z drugimi področji Kurikula. Da bi svet Gibanje narave otroku čim bolj približali, sva s sodelavko v vse dejav- • Izvajali so gimnastične vaje in druge oblike gibanja pod ali nosti vključili izkustveno učenje z vsemi čuti. Tako so otroci: ob drevesu. • z dotikom prstnih blazinic ugotavljali, kakšno je deblo na • Razgibavali so se z odpadlimi listi drevesa. dotik (hrapavo, gladko…), 14 | Zbornik – september 2015 Ekošola Družba • je drevo kaki listnato sadno drevo, saj ima liste in na • Z likovnimi izdelki na temo sadež kaki so sodelovali na njem zrastejo sadeži kakiji, PRAZNIKU KAKIJA v Strunjanu. • je s koreninami pritrjeno na mestu, zato se ne premika, • iz kakijevega sadeža lahko naredimo marmelado in Vse nastale dejavnosti smo sproti dokumentirali v zvezek, ki sušimo krhlje, smo ga v ta namen sami izdelali in nam omogoča priložnost • na drevesu ali pod drevesom živijo živali, za podoživljanje opravljenega dela. • tovarne in avtomobili z izpušnimi plini najhuje cilji onesnažujejo našo okolico, • višina drevesa ni povsod enaka, kar je odvisno od vej in listov, Cilji, ki smo si jih v nalogi zastavili, so bili skrbno izbrani in s • višino drevesa lahko izmerimo s pomočjo metra ali s pomočjo različnih metod ter oblik dela večkrat utrjeni. pomočjo drevesne sence, globalni cilji: • vsako drevo ima skorjo, vendar nimajo vsa drevesa enake skorje; skorja ščiti drevesa pred mrazom, dežjem • Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. in žuželkami, • Doživljanje in spoznavanje žive narave v njeni • vsako drevo naredi senco in zanjo potrebuje sonce ali raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in drugo svetlobo, estetskih razsežnostih. • senca drevesa se čez dan spreminja (je daljša ali krajša cilji: ali je ni), • drevesu lahko izmerimo obseg z metrom ali s papirnatim • Otrok opazuje razvoja drevesa kaki skozi letne čase. trakom ali z vrvico, • Spoznava in opazuje živa bitja na drevesu in v njegovi • ko smo gledali odžagano deblo, smo lahko prešteli, bližini. koliko je drevo staro. • Razvija čutne zaznave v okolju. • Razvija spoštljiv in odgovoren odnos do narave. Kot kaže interes otrok, pa še ne zaključujemo našega razi- • Seznanja se s strategijami merjenja višine in širine. skovanja, saj imajo otroci še nekaj načrtov za nova opazova- nja. Radi bi skupaj v vrtcu prespali in v temi opazovali metulje ZAKljuČEK in druge nočne žuželke, kako letajo okrog našega drevesa. Pozimi pa bi pticam prip- Med opazovanjem drevesa smo se vsi veliko naučili. ravili lojne pogačice in jih Navdušenje, ki sva ga s sodelavko pri posameznih dejavno-obesili na drevo, da bi stih začutili, sva prenašali na otroke. Stalno sva izrabljali si-laže prenesle mrzle zim- tuacije za poglobljene pogovore. Spodbujali in ohranjali sva ske dni. Zagotovo se bo radovednost in zanimanje otrok za posamezne dejavnosti, utrnila še kakšna ideja, in sicer s pomočjo interakcij z različnimi predmeti ali ljudmi, če bomo le znali izkori-ki so nama pri tem pomagali. Pomembno je tudi dejstvo, da stiti zanimanje otrok. sva s projektom uspeli vzbuditi tudi zanimanje tistih otrok, ki jim naravoslovje ni preveč blizu. Velika prednost je bila v tem, da je izbrano drevo le nekaj korakov od naše igralnice in tako smo imeli možnost vsakodnevnega opazovanja še tako majhnih sprememb na njem. Drevo je kar samo vzbu- S stetoskopom bova jalo in ohranjalo našo radovednost ter zanimanje zanj. Naše prisluhnila drevesu igrišče je postalo naša učilnica na prostem. V igri »kviz - drevo«, ki smo se jo igrali, smo ugotovili, da so otroci svoja znanja s pomočjo povedanega in doživetega LITERATURA in VIRI v stvarnem stiku z naravo nadgradili. 1. Bahovec, E. Bregar, K., Čas, M., Domicelj, M., Ob zaključku naloge so otroci prišli do zanimivega spoz- Marjanovič Umek, L. (2008). KURIKULUM za vrtce: nanja, da so si pridobili veliko različnih in zanje novih znanj. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Na veliko vprašanj, povezanih z drevesom, znajo sedaj od- 2. Katalinič, D. (2010). Ekoopazovalni dnevnik. Moje govoriti tudi sami. drevo. Ljubljana. Doves Portorož. 3. Komat, A. (2010). V zrcalu narave: Fridine zgodbe. Vedo, da: Domžale: Samozaložba. • drevesa zrastejo v največje rastline na Zemlji, saj nikoli 4. Krnel, D. Narava. V: Marjanović Umek, L.(ur.), Kroflič, R., ne nehajo rasti, Marjanović Umek,L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, • tudi drevesa oddajajo vodo, S., Saksida, I., Denac, O., Vrlič, T., Krnel, D., Japelj Pavšič, • za rast potrebujejo sonce, ki jim daje toploto in svetlobo, B., Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce. 1. natis., dež, ki jih odžeja, in korenine, s katerimi črpajo hrano in 2001, Maribor: Obzorja, cop., str. 157–175. vodo iz zemlje, 5. Srebrot, R., Menih, K. (1996). Igrajmo se ekologijo. • drevo ima korenine, deblo, veje liste, sadeže ali Ljubljana:Domus. olesenele storže, Zbornik – september 2015 | 15 OŠ in vrtec Apače Daniela Urbanič GoZD oBlIKujE žIvljENjE - iZbrali sMo si svoje drevo Povzetek Abstract Gozd s svojim dinamičnim utripom predstavlja bogato in ne- The forest with its dynamic pulse represents a rich and un- ponovljivo vzgojno-učno okolje. Otroci ga občutijo z vsemi repeatable teaching-learning environment. Children experi- čuti, ga preoblikujejo po lastnih zamislih in gozd preoblikuje ence it with all their senses, transform it by their own ideas, njih. Ponuja jim ustvarjalno okolje, ki porodi v njih iskrive and the forest transformes them. The forest offers them a zamisli, pozitivna čustva, jih umiri in objame z močjo pradav- creative environment that gives birth to their sparkling ide- nine, ki nam je zelo blizu, a hkrati v današnjem času, včasih as, positive emotions, it settles them down and hugs them zelo daleč. S tem ko gremo z otroci v gozd vplivamo na nji- with the power of prehistory which is very close to us, but hovo in naše zdravje, ter dobro počutje. Gozd kot prostor also, in the modern times, occasional y very far away. When je tudi primerno učno in igralno okolje. we take children to the forest, we influence both their and our own health and wel -being. The forest as a space is also an appropriate learning and playing environment. Ključne besede: gozd, drevo, raziskovanje, čemaž, hrast Keywords: forest, tree, research, wild garlic, oak Uvod V vrtcu smo se odločili za celoletni projekt kjer bomo do- življali lepote gozda, omogočali ustrezno učno in igralno okolje, raziskovali gozd in si izbrali svoje drevo. Raziskovali smo gozd v bližnji okolici vrtca. Kaj kmalu smo ugotovili, da nas gozd pomirja, lahko mu prisluhnemo in on nam, ponuja veliko možnosti za igro, raziskovanje, nabiranje plodov rastlin in dreves. Gozd smo spremljali od jeseni do konca pomladi. Tako smo vse načrtovane dejavnosti izvajali v in ob gozdu. Cilje smo realizirali tako da smo se vsakodnevno podali na sprehod v gozd, nabirali plodove, nabirali smo čemaž, v gozdu smo prebrali zgodbo, našli smo »VELIKE NEMARNE ŠKORNJE«, ki je pri otrocih še posebej vzpodbudila domišljijo. Na tak način smo otrokom vzpodbujali pozitiven odnos do narave, gozda. Izhodišče za pristop k projektu je bil raz- pis natečaja gozdne pedagogike, ki je v nas vzpodbudil zani- manje in željo po spoznavanju gozda na malo drugačen na- čin. Imamo idealen položaj vrtca, saj je nedaleč vstran gozd, kar nas je še posebej privabljalo. Izdelali smo načrt aktivnosti in dejavnosti in se usmerili k doseganju ciljev. 16 | Zbornik – september 2015 Ekošola MeTode našega drevesa in ugotovili, da spi, ni bilo listov, veje so gole. Spraševali smo se ali drevo sedaj zebe? Odgovori so bili Pri izvedbi projekta smo uporabljali različne metode dela. takšni ali drugačni. Izhajali smo predvsem iz otrok in njihovega raziskovanja. Spomladi nas je v gozd privabil vonj čemaža. Kar v gozdu Vzgojitelji smo bili povezovalni člen med raziskovanjem in smo poiskusili aromo te rastline in nekaterim je bila všeč. doseganjem ciljev. Najbolj uporabne metode so bile meto- Nabrali smo čemaž in si potem za zajtrk naredil čemažev da raziskovanja, izkustvenega učenja, opazovanja in metoda namaz. eksperimenta. V vrtcu sem otrokom prebrala zgodbo VELIKI NEMARNI ŠKORNJI. Otrokom je domišljija delala vse do prihoda v disKUsija gozd, kjer smo res zagledali velike nemarne škornje, ki pus- tošijo po gozdu. Projekt »GOZD OBLIKUJE ŽIVLJENJE« smo izvajali v treh Spomladi smo opazovali brstenje drevesnih vejic in tako je skupinah otrok 3-5 let, 4-6 let in 5-6 let. Nekatere dejavno- tudi naše mogočno drevo pričelo brsteti. sti so se med seboj prepletale, dopolnjevale, nekatere smo Otroci skupine 5-6 let so gozd opazovali in raziskovali. nekoliko prilagodili zaradi starosti otrok. Opazovali so ga z lupami in z vsemi svojimi čuti. Bivali so v Otroci skupine 3-5 let so si pravtako izbrali svoje drevo, gozdu v različnih vremenskih razmerah in letnih časih, na- ki raste ob vrtcu - OREH. Beležili so spremembe v vseh birali so plodove gozda in jih potem v skupini uporabili za letnih časih, izvajali so sprehode v bližnji gozd in ugotavljali različne izdelke, prepoznavali živali v gozdu, prepoznavali so kaj nam ponuja gozd za prehrano; čemaž, akacija, bezeg, drevesa preko oblik listov, jih primerjali, izvajali so gibalne gozdne jagode, lipa. Pripravili so si namaz iz čemaža, spoz-minutke v gozdu z in brez rekvizitov, kar je bilo otrokom navali so velike in male gozdne živali. V gozdu so si obliko- še posebej všeč. Pogovarjali so se o varnem gibanju v goz- vali kotiček, kjer so se otroci igrali z vejami, skorjo, zemljo, du, razvrščali so veje, debla. Prepoznavali so gozd z vsemi rastlinami. Otroci so zelo uživali ob skrivalnicah, lovljenju in svojimi čutili. Tudi v tej skupini so bili občutki zelo pozitivni. petju pesmi v gozdu. Gozd so doživljali z vsemi svojimi čuti- Otroci so prišli iz gozda sproščeni, umirjeni in polni ener- vonjem, sluhom, tipom. Vtise iz gozda so prinesli v igralnico gije za pridobivanje novih znanj. in jih izrazili s slikanjem, risanjem, oblikovanjem in gibanjem. Ugotovitve iz te skupine so bile pozitivne in motivacija za ZAKljuČEK večkratne obiske v gozdu. Otroci skupine 4-6 let so se najbolj poglobili v ta pro- Otroci so kot nepopisan list papirja na katerega življenjske jekt. V jeseni smo nabirali plodove dreves in jih potem v izkušnje pišejo svojo zgodbo. Takšno izkušnjo so otroci vrtcu uporabili, izbrali smo si svoje drevo, ga poimenovali, spoznali v gozdu. Verjamem, da so spoznali veliko novega in ga poskušali objeti, prepoznavali njegove plodove. Z dreve- uporabnega za življenje. si smo se poskušali pogovarjati in mu zaupali svoje težave. Odločili smo se, da bomo še naprej sodelovali v tem pro- Gozd je bila naša učilnica v naravi. Bilo je toliko zanimivosti, jektu GOZDNE PEDAGOGIKE, saj je tako otrokom kot da smo se morali ustaviti in zadihati. Poskušali smo izmeriti nam odraslim doprinesla veliko novega, lepega, poučnega. naše drevo z rokami. Spraševali smo se kako visoko seže naše drevo; morda do oblakov ali dlje? Ugotovili smo, da so naše roke prekratke, da ga objamemo. Ko smo našli plo- Literatura: dove hrasta smo plod primerjali z drevesom. Odločili smo 1. Inštitut za gozdno pedagogiko,Vrtec Anton Medved se, da si ga posadimo in na tak način ugotavljamo ali bo kaj Kamnik: OTROCI POTREBUJEMO GOZD, 2014. zraslo in če bo tako veliko kot naš hrast. 2. Eva D. Bahovec, Ksenija B. Golobič; ŠOLA SKOZI Prelepe so bile pravljice na gozdni jasi, ki so otrokom OGLEDALO, 2004 L jubljana. burile domišljijo. V zimskem času smo opravili sprehod do Zbornik – september 2015 | 17 Vrtec Velenje, enota Vrtiljak Melita Trdin naša goZdna igralnica Povzetek Abstract V projektu Naša gozdna igralnica smo vzgojiteljice otrokom In the project Our forest playroom, we children educators skozi različne dejavnosti omogočale zaznavanje in udeja- enabled detection and implementation of their knowledge njanje svojega znanja o naravi - spreminjajočega se učnega through various activities of nature – the changing of the okolja, odnosa do narave in odgovornost do lastnih dejanj. learning environment, attitude towards nature and respon- Z raznolikimi dejavnostmi so imeli otroci možnost pridobiti sibility for one’s own actions. With a variety of activities izkušnje, kako lahko sami vplivajo na naravo in kako lahko children had an opportunity to gain experience on how they prispevajo k varovanju ter ohranjanju naravnega okolja. can influence the nature and how they can contribute to the Hkrati pa smo se umaknili mestnim onesnaževalcem (hrupu protection and preservation of the natural environment. At in plinom) in se precej časa zadrževali v primestnih gozdovih the same time we retreated from urban pol utants (noise - zelenih pljučih mesta. and gas) and stayed there for quite a while, in the suburban forest - green lung of the city. Ključne besede: narava, gozdna igralnica, učenje, raziskovanje Keywords: nature, forest playroom, education, research Uvod tleh, okoli štorov; iz palic, lubja in storžev so oblikovali različne instalacije ter bivalnike. Naredili so gozdno gledališče Ob sodobnem načinu življenja zgubljamo stik z naravo. in prostor za malico - mizica pogrni se na velikem štoru. Otrokom narava predstavlja možnosti raziskovanja, učenja, Drevesa z gostimi vejami so omogočala možnosti za ple- igre, zabave… zalne podvige najspretnejših. Vzgojiteljice starejših skupin iz vrtca Vrtiljak smo se odlo- Pri igrah so otroci zelo dobro sodelovali. Igro in soigralce čile, da bomo spodbujale radovednost, ustvarjalnost, akcij- so izbirali po interesih igre. Bili so sodelovalni, strpni in upo-ski odnos otrok do okolja kjer živimo, zato smo si v prime- števali so ideje vrstnikov. Tako se je je kvaliteta igre bogatila. stnem gozdu naredili gozdno igralnico. Vsi so bili zelo zadovoljni. Ob prihodu v gozd smo najprej odrasli ponudili izzive, in MeTode možnosti igre za pridobivanje spoznanj in izkušenj na različ- nih področjih razvoja. Igra, opazovanje, poslušanje, raziskovanje, pogovor, pri- Zelo pogosto smo prisluhnili gozdu, sledili nekaterim zvo- povedovanje otrok, dramska igra, igranje na ritmične kom, jih sami iskali, si naredili različne ritmične instrumen-instrumente. te, pripevali, se gibali v različnih ritmih, posnemali gibanje gozdnih živali in se igrali ritmične ter gibalne uganke. Tako disKUsija smo si razvijali slušne in gibalne predstave, jakost in intenzi-teto zvoka ter ritma. Naučili smo se pozornega poslušanja Že v mesecu septembru smo se dogovorili, da bomo v tem in prepoznavanja slišanega. letu pogosto odhajali v gozd in ga spoznavali v njegovem S pomočjo bele rjuhe in opazovalnikov smo opazovali spreminjanju skozi letne čase. Vsaka skupina si je v prime- drobne živali v Naši gozdni igralnici. Opazovali smo spre- stnem gozdu poiskala svoj prostor za igro. Pred odhodi v minjanje gozda skozi letne čase, si pridobivali matematične gozd smo se vedno zaščitili pred klopi z razpršilom sivkine- predstave o prostoru, količinah, dolžinah, različnih, oblikah, ga hidrolata. površinah, številu in podobno. Že pri prvem obisku smo se dogovorili, da ne bomo motili Iz gozda smo prinašali različne plodove, liste in lubje. S gozdnih prebivalcev, lomili vej, trgali listov in podobno. pomočjo knjig smo zapisovali njihova imena in si izdelali goz- Določili smo primeren prostor in se pogovorili o mejah dni spomin. Naše gozdne igralnice. Prostor se je takoj spremenil v učil- Na poti do gozdne igralnice smo si naredili poligon. nico v naravi, saj so otroci pričeli raziskovati na gozdnih Težavnost smo stopnjevali. Pri postavitvi ovir smo vključevali 18 | Zbornik – september 2015 Ekošola otroke tako, da smo upoštevali njihove ideje. V poligon smo Konovo in Deberca. Ob hoji skozi primestne gozdove so vključevali korenine, palice, debla, luknje, štore in podobno. nam predstavili veliko zanimivih poti, rastlin in živali, ki živijo Tako so si otroci pridobili veliko spretnosti, vztrajnosti in v naši bližini. Spoznali smo tipičen bukov gozd Šaleške do- moči. line in ozavestili, da so naši gozdovi in drevesa zelena pluča Velik štor nam je predstavljal gledališki oder. Na njem je mesta. večina otrok podoživljala zgodbe iz Pravljic za otroške sanje. Vse pripomočke za igro so si naredili iz palic, kamnov, listov, ZAKljuČEK vej in materiala, ki so ga v posameznem letnem času našli v gozdu. V Naši gozdni igralnici smo v tem letu doživeli in spoznali ve- Ob prihodu Zmajčka Jurčka v Vrtiljak, smo si ogledali liko lepega ter zanimivega. Naučili smo se bivati v prostoru, dramsko igro Veliki nemarni škornji. Ob tej vsebini smo se ki nam je bil tuj. Nikoli si nismo mislili, da bomo v njem našli naučili gozdnega bontona. Tudi to igro so otroci prenesli toliko izzivov, da se bomo v njem dobro počutili in toliko na naš gledališki štor v gozdno igralnico. Dodajali so ji novo naučili. Ne samo na vseh področjih razvoja. Naučili smo se vsebino, igralce. Tako je nastala njihova zgodba, ki so jo na- medsebojnega sodelovanja in prijaznosti v naravnem okolju. slovili Izgubljena veverička Katanja. Ob poustvarjanju so se Pridobili smo si veliko novih prijateljev. Ničesar nam ni bilo na področju jezika urili v domišljijskem sooblikonju in izra- potrebno kupiti ali podariti. Za to srečo je bil dovolj odhod žanju. V igro so se vključili vsi otroci iz oddelka. Vsebina se v gozd ali preprosto povabilo. je dotikala uničenja gozdov po žledu in izginotja nekaterih Zadnje srečanje z otroki in starši smo imeli v Naši gozdni živali. Pri izvajanju so bili zelo pristni in prepričljivi. igralnici. Tudi njim smo zaigrali obe predstavi in za zaključek V našo gozdno igralnico smo povabili vse prvošolce iz posadili sadiko smreke. Še en vzrok več, da se bomo v Našo dveh osnovnih šol v Velenju. Zaigrali smo jim obe igri. Zelo gozdno igralnico radi vračali. smo jih navdušili. Kljub velikemu številu obiskovalcev v Naši gozdni igralnici, smo s sporočilom iz dramskih iger doseg- li umirjen, spoštljiv in prijazen odnos do gozda in njegovih Literatura prebivalcev. Tudi obiskovalcem je gozd nudil možnost igre, 1. Katalinič,D. (2010.) Prvi naravoslovni koraki. Odranci: sprostitve in zabave. Za zaključek smo skupaj pojedli jabol- Mizarstvo Antolin d.o.o. ka, pri mizici pogrni se. 2. Kayser, R. (1995). V gozdu in na travniku: Tehniška Po odhodu so izrazili željo, da bi jih še kdaj povabili, saj so založba Slovenije. se v Naši gozdni igralnici počutili zelo lepo. 3. Kurikulum za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport, Planinci iz Planinskega društva Velenje so nas vodili še 1999). v druge gozdove okoli našega mesta Koželj, Šalek, Jakec, Prvošolci so si ogledali obe naši predstavi: Malica pri mizici pogrni se Veliki nemarni škornji in Izgubljena veverička Katanja Instalacija iz palic - Ogenj Izlet na Jakec Zbornik – september 2015 | 19 Vrtec Velenje, enota Lučka Milojka Kuhar oKoli našega vrTca ZElIŠČA DIŠIjo Povzetek Abstract V vrtcu v središču mesta, kjer je zelo malo zelenih površin, In the kindergarten, located in the city center, where there so bile vseskozi prisotne želje o sajenju zelišč in vrtnin. Že v is very little green area, grew a desire of planting herbs and vrtcu se tlakuje pot o pozitivnem odnosu do narave in kritič- vegetables. The Kindergarten children are already showing nega razmišljanja o pridelavi hrane. Tega se je težko naučiti, their interest of a positive attitude towards nature and criti- če ni to otrokom že privzgojeno in če otroci teh izkušenj cal thinking on food production. Learning this is difficult if ne pridobijo sami z lastno aktivnostjo. Veliko otrok se še ni the child is not aware of this and if the child has had no srečalo s semenom, ni opazovalo, kako rastline kalijo, kaj experience alone with this activity. Many children have not potrebujejo za rast, kako rastline negujemo, predvsem pa s yet met with the seed nor observed how plants germinate, pomenom zdravilnih rastlin za zdravje. what they need to grow, how to cultivate plants, in particu- Vse to smo jim omogočile strokovne delavke z jasnimi in lar the importance of medical plants for health. All this ena- načrtovanimi cilji. Pri projektu so otroci aktivno sodelovali, bles kindergarten teachers to plan ahead with clear objec- se seznanjali z zelišči in njihovo uporabo. Otroke smo vzgo- tives. The project requires the children’s active involvement jiteljice spodbujale k temu, da so z lastnim mišljenjem poda- and acquaintance with herbs and their uses. jali različne in zanimive odgovore na vprašanja: Teachers encourage children to think of different and in- • Kaj so zelišča? teresting answers to questions such as: • Kaj jim predstavlja narava? • What are herbs? • Kaj potrebujemo, da smo zdravi? • What is their understanding of nature? • Kaj je zdrava prehrana? • What herbs are needed to keep us healthy? • What is a healthy diet? Ključne besede: naravno okolje, zelišča, zeliščna lekarna, Keywords: natural environment, herbs, herbal pharmacy, skrb za zdravje, nabiranje in sušenje health care, harvesting and drying cilji • metoda predvidevanja, • metoda opazovanja. • razvijanje spoštljivega in odgovornega odnosa do žive narave, Uvod • spoznavanje, da nam narava daje neprecenljive darove, • spoznavanje, da nam uživanje različne zdrave hrane Z vključitvijo v projekt EKO-šola se je tudi v vrtcu pričelo z pomaga pri ohranjanju zdravja, iskanjem prostora, kjer bi lahko posadili in posejali zelišča in • razvijanje sposobnosti opazovanja ter razvijanje in nekaj vrtnin. V atrij, predprostor vrtca, smo postavili nekaj uporaba vseh čutov v spoznavnem procesu (vid, tip, korit, skupaj s starši smo izdelali EKO-lončke (iz odpadne vonj, okus) kovinske, plastične embalaže, iz starih čevljev… ). Že prvo • skrb za zelišča v koritih in visoki gredi. leto vključenosti smo ugotovili, da projekt prinaša pozitivne izkušnje in znanja za otroke, starše in tudi strokovne delav- MeTode ke. Zato smo se odločili, da s projektom nadaljujemo in ga vsako leto nadgrajujemo. V veliko pomoč in spodbudo nam Poudarek je bil na različnih naravoslovnih metodah: je bil Zeliščarski vrtnarski dnevnik. Naše delo je temeljilo na • metoda pogovora, doživljanju in spoznavanju narave, na spoznavanju semen, • metoda raziskovanja, sadik ter prvih korakih preprostega vrtnarjenja. Z obiskom 20 | Zbornik – september 2015 Ekošola Zmajčka Jurčka, ki je v naš vrtec prišel zelo prehlajen, smo Ko je bila zunaj primerna temperatura, smo zelišča pre- podrobneje spoznali zdravilne učinke zelišč. O zdravilni sadili na prosto, posadili smo tudi sadike zelišč in vrtnin, ki moči rastlin nam je več povedal Zeliščar Zvonko, ki nas je smo jih dobili od lokalnih vrtnarjev. Skrbi za naša zelišča in obiskal ter prinesel za vsako skupino zavojček semen zelišč visoko gredo še zdaleč ni konec. Zelišča je potrebno nego- in čaj škrata Bisera. Kuharji so nam skuhali čaj in pripravili vati in zalivati, zato smo v naš kotiček postavili sod za zbira-smo čajanko. nje deževnice, s katero zalivamo rastline. Otroci so na zeliščni kotiček zelo ponosni, ga negujejo, v njem rišejo, pojejo ter se sproščajo. Njihov kotiček s pono- som pokažejo svojim staršem, starim staršem, prijateljem in ostalim enotam. disKUsija Z dejavnostmi smo pričeli že v začetku leta. V mesecu ja- nuarju smo pričeli z načrtovanjem zeliščnega vrta, z razi- skovanjem zemlje, v kateri so otroci našli veliko zanimivih primerov žive in nežive narave. Od Semenarne Ljubljana smo dobili semena, ki smo jih opazovali, primerjali, otipali, jih posejali v EKO-lončke in jih v igralnici postavili na sončno mesto. Vsak dan smo jih negovali, zalivali, opazovali, kdaj bodo rastline pokukale iz zemlje. Skupaj s hišnikom smo postavili in pripravili visoko gredo ter uredili korita v zeli- ščnem kotičku. Presajanje Raziskovanje zemlje Zalivanje z deževnico Izdelan je bil tudi hotel za žuželke, saj skrbimo tudi za male živali. V mesecu maju so naša zelišča in zelenjava že lepo zrastla, zato smo lahko poizkusili solato, v kuhinjo smo odnesli drobnjak, šetraj, luštrek, kuharji so jih dodali jedem za boljši okus. Ob poskušanju jedi, ki so jim bila dodana naša zelišča, so bili otroci zelo navdušeni in tudi okus jim je bil zelo všeč. Največje veselje je bilo, ko so v začetku junija dozorele prve jagode, saj so jih otroci sami potrgali in nato pojedli. Iz mete in melise smo pripravili sok, iz ognjiča pa ognjičevo mazilo. Priprava visoke grede Zbornik – september 2015 | 21 Ekošola Urejanje visoke grede Zeliščna lekarna čarovnice Lenčke ZAKljuČEK Otroci so ob raziskovanju, sajenju, gojenju in pobiranju pri- delkov uživali, pridobili so veliko izkušenj in razvijali pozitiven odnos do narave, kar pa je bil naš glavni cilj. Velik pomen je imela tudi vloga odraslih, ki je otrokom omogočila dovolj časa, priložnosti in preizkušanja z vsemi čutili. S projektom bomo nadaljevali, saj opažamo, da rodi sadove pri otrocih, strokovnih delavkah in starših, ki so pokazali veliko zanima- nja in nudili pomoč pri delu. Vsi smo se nekaj naučili in se še vedno učimo, saj se zavedamo, da si za zdravje lahko veliko pomagamo sami, če le vemo s čim in kako. Literatura: Delavnice s starši 1. Polonca Kovač, Ančka Gošnik Godec (DZS, 2023), Zelišča male čarovnice. Nabrali smo semena, jih shranili za drugo leto, posušili ze- 2. Katalinič, Tratnjek, Anželj (Zavod RS za šolstvo in lišča, jih pospravili v kozarce in le-te postavili v našo Zeliščno šport), Sejemo, sadimo in raziskujemo že v vrtcu. lekarno čarovnice Lenčke, ki krasi naš EKO-kotiček v sku- 3. Dane Katalinič (2013), Zeliščarski vrtnarski dnevnik. pnem prostoru. Vsako zelišče smo posušili in prilepili v her- 4. Kurikulum za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport, barij, iz zelišč smo izdelali dišeče vrečke, zeliščni spomin, 1999). čutno pot in družabno igro. 22 | Zbornik – september 2015 Vrtec Črnuče, enota Ostržek Eva Pori ZElIŠČA IN PREDŠolsKI oTRoK Povzetek Abstract Prispevek predstavi pozitivne ugotovitve izvajanja pred- The article presents the positive findings of the priority in nostne naloge v Vrtcu Črnuče (enoti Ostržek) v skupini kindergarten Črnuče (unit Ostržek) in group Metulji, which Metulji, ki je bila Ekoopazovalni dnevnik Zeliščni vrt skozi was the Eko-observation diary, named Herb garden throu-zeliščarski vrtnarski dnevnik. Otroci, stari od 1 do 2 leti, so ži-gh Herbal gardening diary. Children, aged 1 to 2 years, lived veli v stiku z naravo, si pridobivali neposredne izkušnje skozi in contact with nature, have gained direct experience thro-in z naravo, se razvijali na vseh ravneh in področjih (narava, ugh and with nature, developed at all levels and in all fields družba, matematika, umetnost, jezik in gibanje) ter obliko- (nature, society, mathematics, art, language and movement) vali nov, drugačen in boljši sistem vrednot. and created a new, different and better system of values. Ključne besede: zelišča, narava, raziskovanje Keywords: herbs, nature, research Uvod vsakodneven stik z naravo in njenimi ritmi. Cilj vseh dejav- nosti, ki smo jih izvajali, je bilo negovanje, spodbujanje in Belgijski pisatelj, dramatik in pesnik, Maurice Maeterlinck, razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane po- je nekoč razmišljujoče zapisal: »Ali vemo, kaj bi bilo s člo- zornosti v občutenje, tipanje, vonjanje, okušanje, opazova- veštvom, če ne bi poznali cvetlic.« (Sam, 2012:144). nje, raziskovanje ter uporabo zelišč. Globoka misel, ki nas lahko navda z mislijo, da je čute- Dejavnosti, ki smo jih izvajali na temo, so bile: nje in zaznavanje ena izmed temeljnih človekovih, tako tudi • opazovanje, prepoznavanje, raziskovanje zelišč v naravi otrokovih, potreb. Preko čutnih zaznav otrok spoznava in in s pomočjo IKT-ja (gozd, fotografije, videoposnetki); odkriva svoje telo ter stvari okoli sebe, razvija odnos do • nabiranje in sušenje zelišč; okolja, svoje sposobnosti zaznavanja in čutenja ter pri tem • prebiranje knjig, revijalnega tiska ter enciklopedij in doživlja veselje. Vse to se odvija v stiku z naravo, ki je polna priročnikov o zeliščih (poudarek na prepoznavanju in sprememb in presenečenj, kar celostno pritegne otroka in poimenovanju zelišč – artikulacija, besedišče); njegov duh. • ureditev zeliščnega kotička v igralnici skupine V Vrtcu Črnuče, enoti Ostržek, smo v okviru izbrane (zelišča v prozornih vrečkah in steklenih kozarcih za prednostne ekonaloge Zeliščni vrt skozi zeliščarski vrtnarski opazovanje, tipanje, vonjanje, primerjanje, razvrščanje in dnevnik v vseh starostnih skupinah celo leto dihali z naravo, klasificiranje); jo na različne načine neposredno zaznavali, raziskovali ter • ureditev zeliščnega vrta v lončkih in skrb za zelišča pri tem spoznavali, kaj nam le-ta ponuja. (sajenje, presajanje, zalivanje); MeTode • peka piškotov – medenjakov s pehtranom, žajbljem in ingverjem; • nabiranje bezgovih, melisinih cvetov ter priprava Pri izvajanju dejavnosti smo uporabljali različne didaktične bezgovega, melisinega čaja in sirupa z medom, limono in metode, primerne starostni skupini otrok, tj. 1–2 leti, ki so ingverjem; se medsebojno prepletale in dopolnjevale. Poudarjeno je • barvanje zelišč s tempera barvami ter odtiskovanje na bilo poslušanje, spremljanje, opazovanje, posnemanje, kla- belo podlago iz papirja in blaga; sificiranje, raziskovanje/spoznavanje z lastno aktivnostjo in • čajanka z otroki iz drugih skupin (kuhanje zeliščnega čaja fotografiranje. z medom in limono, zeliščni piškoti); disKUsija • ekodan na ravni vrtca (prehajanje med skupinami v vrtcu in seznanjanje z obravnavo zelišč v različnih skupinah, degustacije zeliščnih sirupov, namazov in zeliščnega Izbrana tema – zelišča, ki nas je kljub drugim obravnavanim peciva). temam spremljala skozi celo leto, je otrokom omogočala Zbornik – september 2015 | 23 Ekošola Otroci so z vsemi svojimi čuti spoznavali različna sveža in posušena zelišča; jih opazovali, tipali, vonjali in okušali v različnih oblikah. Odkrivali in spoznavali so njihove lastnosti, pripravo in uporabo (zeliščni čaj z medom in limono, če- mažev namaz, piškoti s pehtranom, ingverjem in žajbljem ali melisin sirup z žajbljem in ingverjem ipd.) ter si pri tem pridobivali navade zdravega in raznolikega prehranjevanja in razvijali družabnost, povezano s prehranjevanjem (pripra- va in kuhanje različnih vrst čajev ter organiziranje čajanke z otroki iz drugih skupin). S pomočjo odraslih ter možnostjo opazovanja odraslih pri delu in posnemanja so se seznanja- li s sajenjem in skrbjo za zelišča (ureditev zeliščnega vrta v lončkih s pomočjo starih staršev, presajanje, zalivanje), predvsem pa so razvijali in oblikovali sistem vrednot, ki so jih pričeli prenašati tudi na svoje starše. Opazovanje, tipanje in vonjanje zelišč v vrečkah. ZAKljuČEK Temo zelišča smo v skupini obravnavali celostno, saj so re- alizirane načrtovane dejavnosti zajemale vsa področja (na- rava, družba, matematika, umetnost, jezik in gibanje) otro- kovega razvoja. Otroci so bili ves čas aktivnosti motivirani in izredno sodelovalni. Z zanimanjem in radovednostjo, z usmerjenostjo v povečano čutnost in zaznavanje so odkri- vali svet narave in v odnosu do nje tudi samega sebe, svojo bit, ki se vedno rada vrača in teži nazaj k izvoru – naravi. To, t. i. Rousseaujevsko »vračanje nazaj k naravi«, se zdi v času globalizacije in potrošništva nuja in daje pozitivne ugo- tovitve: otroci, ki živijo v stiku z naravo in pridobivajo neposredne izkušnje skozi in z naravo, so bolj srečni, čustveno in intelektualno stabilni ter imajo boljše razvit sistem vrednot. Ureditev zeliščnega vrta v lončkih. Viri in literatura 1. Anej Sam (2012). Zemlja ima srce. Ljubljana: Jasa. 2. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Melisin sirup ter medenjaki z ingverjem, žajbljem in pehtranom. 24 | Zbornik – september 2015 Vrtec Črnuče, enota Ostržek Eva Pori PrograM goZd v objeMU Povzetek Abstract Članek obravnava pozitivne ugotovitve izvajanja programa The article deals with the positive findings of the program Gozd v objemu v Vrtcu Črnuče, ki temelji na konceptu odpr-Forest in embrace in kindergarten Črnuče based on open tega vzgojno-učnega okolja1 ter uvajanju in izvajanju elemen- educational learning environment and implementation of tov gozdne pedagogike v vrtcu. Gozd se pokaže kot idealno elements of forest pedagogy in kindergarten. The forest vzgojno-učno in spodbudno okolje za razvijanje spretnosti appears as an ideal educational learning and a supportive na vseh področjih (narava, gibanje, jezik, umetnost, družba, environment for the development of skil s in all areas (na- matematika) in otrokom omogoča, da optimalno razvijejo ture, movement, language, art, society, mathematics) and svoja znanja, veščine in izkušnje, ter jim nudi ustrezne izzive enables children to optimal y develop their knowledge, za celostni (psihosocialni, fizični in kognitivni) razvoj. skil s and experience, and providing them with appropriate chal enges for comprehensive (psycho-social, physical and cognitive) development. Ključne besede: predšolski otrok, gozd, program Gozd v Keywords: preschool child, forest, program Forest in objemu embrace Uvod MeTode V času globalizacije, potrošništva, hitrega tempa, nenehnih Pri izvajanju dejavnosti smo uporabljali različne didaktične sprememb in stalnih pritiskov družbe na posameznika zazna- metode, primerne starostnim skupinam otrok (1–3 in 3–6), vamo vedno bolj nepristne, neresnične, virtualne odnose, ki ki so se medsebojno prepletale in dopolnjevale. Poudarjeno za seboj puščajo duhovno prazne in oslabljene osebnosti. je bilo poslušanje, spremljanje, opazovanje, posnemanje, Otroci večino svojega časa preživijo v zaprtih prostorih, ne- klasificiranje, gibalno izražanje, pogovor, eksperimentiranje, aktivno, brez njim ustreznih spodbud in čutnih dražljajev. V raziskovanje/spoznavanje z lastno aktivnostjo, fotografira- prostem času se nič več ne družijo z vrstniki, niso umazani nje in snemanje. in zapacani – bogati z občutki in doživljaji. Ker se zavedamo negativnih posledic tovrstnega načina življenja otrok, smo v disKUsija Vrtcu Črnuče v več enotah in različnih starostnih skupinah otrok že drugo leto zapored izvajali program Gozd v objemu, Dejavnosti, ki smo jih kontinuirano izvajali v gozdu, so zaje-ki temelji na konceptu odprtega učenja. Večino načrtovanih male vsa področja otrokovega razvoja in so bile osredoto- dejavnosti/aktivnosti smo skušali izvajati v naravnem vzgoj- čene predvsem na naslednje prednostne cilje: no-učnem okolju in kontinuirano2 odhajali v gozd. Sledili Gibanje: smo rousseaujevskemu »vračanju nazaj k naravi« in uresni- • razvijanje koordinacije oziroma skladnost gibanja čevali misel filozofa Friedricha Schil erja (2003:83): (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), »Skozi lepoto je čutni človek popeljan k obliki in mišljenju; ravnotežje; skozi lepoto je duhovni človek popeljan nazaj k materiji, skozi • razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike; njo je vrnjen svetu čutov.« • sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, plezanje, preplezanje, plazenje, prestopanje). 1 V strokovni literaturi se v zvezi z gozdno pedagogiko rabi termin odprto učno okolje. Ker je tematika vezana na vrtec in predšolskega otroka, sem termin preoblikovala v priredno zvezo vzgojno-učno okolje (tako že v svojem predhodnem članku Program Gozd v objemu kot oblika pedagoškega pristopa v odprtem vzgojno-učnem okolju pri predšolskem otroku (2014)). 2 Po načelu gozdne pedagogike naj bi v gozd odhajali kontinuirano, redno skozi celo šolsko leto, vsak teden, ne glede na vreme, razen v primeru pojava izrednih in nevarnih vremenskih razmer. Zbornik – september 2015 | 25 Ekošola Jezik: ustvarjalna igra pri drevesu, izdelava inštrumentov – tol- • spodbujanje in razvijanje jezikovnih zmožnosti kal iz odpadlih in polomljenih vej, risanje z nogo in prsti (artikulacija, besedišče); na gozdno podlago, masaža drevesa (tipanje), telovadba • jezik kot objekt igre. z drevesom (objem, plezanje), gibalno-socialne in rajal- ne igre ob praznovanju rojstnih dni, čiščenje in urejanje Umetnost: gozdnega prostora (pobiranje in nošenje vej, potiskanje • negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja hlodov), vzpon in spust po gozdni klančini, ležanje/poči- z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tek na korenini drevesa, prostorsko oblikovanje v gozdu tipanje, opazovanje, poslušanje sebe ter izbranih virov iz (bivak, hiša); okolja; • uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje in raziskovanje naravnega, gozdnega materiala. Družba: • razvijanje sposobnosti in načinov za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki (reševanje problemov, pogajanje, dogovarjanje, razumevanje in sprejemanje stališč, vedenja in občutij drugih itn.); • spoznavanje značilnosti naravnega okolja, gozda. Narava: • spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. Matematika: • klasificiranje in razvrščanje naravnega, gozdnega materiala. Pozdrav drevesu. Glede na področja in zastavljene cilje so bile dejavnosti raz- deljene v štiri skupine: • elementarne gibalne igre: igra skrivalnice z in med • aktivnosti za spodbujanje ročnih spretnosti in drevesi, gibalni poligon, ki je vključeval različne elemen- grafomotorike: nabiranje/pobiranje različnega narav- te gibanja (premagovanje naravnih ovir – hlodov, pajko- nega materiala in razvrščanje le-tega, nabiranje smreko- va mreža, ustvarjanje z glino, ciljanje tarče, spoznavanje vih vršičkov, bezgovih cvetov in izdelava sirupa iz le-teh, gozdnega materiala v čutnih vrečah), lazenje po kolenih in ustvarjanje z glino in gozdnim materialom na deblo dre- rokah, plezanje na drevo, na hlod, po hlodu, hoja po listju, vesa, izdelava gozdnih živali s pomočjo tehnike lepljenja po hribu navzgor in navzdol, hoja po prstih, po petah, po gozdnega materiala in risanja, izdelava gozdne slike (ri- trim stezi, prek korenin, sonožni poskoki pri ustvarjalnem sanje) na gozdno podlago, ustvarjalna upodobitev števil, gibanju na temo deklamacij, skoki po eni nogi, preskoki črk in rimanih besed s pomočjo gozdnega materiala (na- vrvi, hloda, vej, korenin, vijuganje med drevesi, tek oko- lomljenih vej, palic) ali z lastnimi telesi, risanje s kredo po li dreves, kotaljenje hlodov z obema rokama, z nogama, deblu drevesa, slikanje s čopiči na deblo drevesa, risanje dvigovanje in nošenje vej pri urejanju gozdnega prostora. (ob opazovanju) prostora v gozdu, izdelava inštrumentov iz gozdnega materiala; igranje na liste dreves ali gozdni ksi- lofon, pobiranje smeti; • aktivnosti za spodbujanje čutov (vidne, slušne, taktilne) in povečanje prostorskih spretnosti: pre- poznavanje različnih plodov in gozdnega materiala z zave- zanimi očmi po otipu, poslušanje in prepoznavanje različ- nih stvari po zvoku, glasu, vonju, hoja ob vrvi z zavezanimi očmi; igre za orientacijo (na, pod, za, pred, levo, desno), iskanje zaklada, hoja, tek in valjanje, kotaljenje po različ- nih podlagah (trava, listje, seno), poizkusi z vodo, igra z glino in vejami; različne gibalno-socialne igre, ustvarjalno gibanje na temo poezije in proze, lovljenje in opazovanje žuželk, podajanje gozdnega materiala – storži, kamenje, iglice v krogu z zaprtimi očmi, upodobitev zvokov – zvoč- na slika; • aktivnosti za zavedanje telesa: pozdrav/objem dre- Premagovanje naravnih ovir – prestopanje hlodov. vesa, igra z vrvjo, pajkova mreža, kotaljenje po različnih podlagah (trava, listje, seno), gibalne vaje z drevesom, 26 | Zbornik – september 2015 Ekošola Pri vseh gibalnih dejavnostih so otroci neizmerno uživali, bili ZAKljuČEK zelo motivirani in ustvarjalni. Pri njih se je okrepilo samo- zaupanje in samozavest ter socialne veščine (boljši medse- Z izvajanjem programa Gozd v objemu smo pri otrocih bojni odnosi, večja sodelovalnost), pridobivali so znanje, si zaznali same prednosti in pozitivne spremembe. Prepričani širili obzorje, razvijali kritično mišljenje in oblikovali sistem smo, da je dati otrokom to, kar za normalni razvoj najbolj vrednot, novih vidikov spoznavanja samega sebe in drugega. potrebujejo – čas za igro/bivanje v naravnem okolju ali goz- Vsestransko motivirani in ustvarjalni pa so bili tudi otroci du, ki je idealno vzgojno-učno in spodbudno okolje za razvi- prvega starostnega obdobja, stari od 1 do 2 leti, za katere janje spretnosti vseh podočij, osrednja in temeljna vrednota je bila že sama pot do gozda pravi podvig, preživljanje časa vzgoje otrok današnjega časa. v gozdu pa povsem nova izkušnja. Pri njih so bile aktivnosti osredotočene predvsem na prvi stik z drevesom, izvajanje pozdrava/objema drevesa in na prepoznavanje tega, kaj jim Viri in literatura gozd kot prostor ponuja. Na začetku izvajanja programa 1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za so bili pretežno v vlogi opazovalca in zelo posnemovalni, šolstvo in šport. sčasoma pa je bila njhova igra vedno bolj samoiniciativna in 2. Pori, E. (2014). Program Gozd v objemu kot oblika ustvarjalna, nadpovprečno pa so razvijali tudi sposobnosti pedagoškega pristopa v odprtem vzgojno-učnem grobe in fine motorike ter spretnosti pri gibanju. okolju pri predšolskem otroku. V: Kompetence Ob vsem tem velja poudariti, da se je na ravni celotnega vzgojitelja – izzivi, izkušnje, spoznanja. VII. Mednarodna vrtca izboljšala tudi kakovost sodelovanja s starši (poro-strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih 2014. čanje o izvedenih aktivnostih v gozdu prek gozdne knjige, Ljubljana: MIB, d. o. o. 173–183. izvedba srečanj in druženj v gozdu, vpliv na oblikovanje nji- 3. Schil er, F. (2003). O estetski vzgoji človeka. Ljubljana: hovega sistema vrednot), ki so pozdravljali našo odločitev za Študentska založba (zb. Claritas). 83. vpeljavo gozdne pedagogike. Zbornik – september 2015 | 27 Vrtec Zelena jama Maja Ciglar vARČujmo Z ElEKTRIKo Povzetek Abstract Raziskovanje narave in njenih pojavov je za otroke izziv. Exploration of nature and natural phenomena presents a Elektrika je skrivnostna in čarobna; kot taka nudi številne chal enge for the children. Electricity is mysterious and ma- možnosti spoznavanja fizikalnih pojavov, s katerimi se otroci gical and offers many possibilities for learning about natural radi spoznavajo. phenomena, which children thoroughly enjoy. S projektom Varčujemo z elektriko smo želeli otroke With the project of saving electricity, we wanted to en- spodbuditi, da bi se bolj zavedali uporabe in pomena var- courage the children to be more aware of using and saving čevanja ter seveda, kako mi sami lahko prispevamo k skrbi electricity and to teach them that we can contribute to ca- za naš planet. ring for our planet. V okviru projekta smo otroke ozavestili o obstoju elek- During the project, we taught the children how electricity trike in tem, da ta ni samoumevna. Od nekje pride, nekdo is produced and that it is not self-evident. It must come from jo »naredi«, drugi pa jo porabi. Prek poskusov so otroci somewhere, someone produces it and someone uses it. z lastnim delom odkrivali lastnosti elektrike. Naučili so se The children explored electrical properties through expe- brati znake, prepoznati, kaj vse je pod električno nape- riments. They learned to read the signs and to recognize tostjo. Razlikujejo med napravami, ki za svoje delovanje what is under voltage; they can also differentiate between potrebujejo električno energijo, in tistimi, ki je ne. Vedo, devices that use electricity for operation and those that do da sami lahko vplivamo na to, koliko elektrike porabimo. not. They know that we can influence how much electricity Ponosni so na to, da znajo sami vklopiti žarnico s pomočjo we use and are proud that they can turn on a light bulb with žic in baterije. Svoje znanje radi delijo z drugimi. a battery and some wires. They like to share their knowled- ge with others. Ključne besede: elektrika, baterija, žarnica, daljnovod, Key words: electricity, battery, light bulb, power line, elektrarna power station Uvod MeTode Otroci so pred začetkom projekta vedeli, da elektrika Pogovor, raziskovanje, eksperimentiranje, opazovanje, pri-od nekje prihaja in da potuje nekam naprej, do Bosne in merjanje, fotografiranje, zapisovanje komentarjev. Hercegovine ali pa celo do Amerike. Zavedali so se, da ele- ktrike lahko zmanjka, če je preveč porabimo. Tisti, ki so bili radovednejši, so vedeli celo to, da ima neko posebno moč disKUsija in da lahko tudi strese. Sledil je »bum učinek«. Nenadoma so v vrtcu ugasnile vse Po »bum učinku« smo začeli raziskovanje, od kod pride ele- luči. Otroci so takoj opazili spremembo in se začeli spogle- ktrika v stavbe in kje vse jo najdemo; spoznavali smo apa- dovati. Ta uvodna dejavnost nam je služila kot izhodišče za rate in naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električni izpeljavo pogovora in drugih aktivnosti, kajti otrok se je zelo tok. Eksperimentirali smo s pomočjo baterij, žarnic in žic. dotaknilo dejstvo, da je zmanjkalo elektrike. Pri tem sta nam pomagala hišnik v vrtcu in eden od staršev. Tako so otroci razvijali lastne predstave o elektriki ter jih Zastavili smo si naslednje cilje: izražali prek risbe, s komentarji in z gibanjem. • spoznati vlogo in pomen elektrike; • spoznati različne možnosti varčevanja električne LEO: »Elektrika so majhni elektrončki, ki se med seboj pori- energije; vajo in noben ni še vidu elektrike, ker je nevidna.« • navajati na pravilno in varno ravnanje z električnimi LUCIJA: »Z elektriko moraš bit previden.« aparati (opozarjanje na nevarnosti elektrike). 28 | Zbornik – september 2015 Ekošola ALJAŽ: »Elektrarna je ena hiša, kjer je edina elektrika. Iz PATRICIJA: »Bom rekla mamici, da nej da pokrovko na lon- tam potem gredo žice. ce, ko kuha.« OSKAR: »Z vode se tud naredi elektrika pa iz strele.« ELDINA: »Pa vse žarnice morajo ugasnit', ker je brez veze vse prižgano.« Ob spoznavanju in raziskovanju elektrike smo se srečali z novimi pojmi, kot so: daljnovod, strelovod, električni krog, Na raziskovalno vprašanje, zakaj je treba varčevati z elek- elektrarna, električna iskra, udar električne napetosti, triko, smo odgovore poiskali na spletu, v enciklopedijah in stikalo, vtičnica, vtikač… V projektu smo izdelali maketo revijah. Otroci so vedeli, da že varčujemo z vodo, in so to mesta, v katerem so se s pomočjo baterije, žarnic in žic povezali z elektriko. prižigale in ugašale luči, robota, v katerem je s pritiskom AMIR: »Da se ne uporablja voda in elektrika brez veze.« na stikalo zasvetila lučka, telefon brez žic in elektrike, ter se igrali z žicami, žarnicami in z baterijami. Otroci so v VASJA: »Da ne porabiš preveč vode al pa elektrike. Če greš okolju začeli opazovati električne napeljave, daljnovode, nekam, ugasneš luči.« transformatorje… V sklepni fazi projekta smo se srečali z ekodetektivi in spoz- nali, katere so njihove naloge. ČRT: »Ekodetektiv odkriva, če je ugasnjena luč ali če voda brez veze teče.« OSKAR: »Skrbijo za okolje, da pregledujejo, če je vse v redu. Če ni v redu, popravijo ali pa opozorijo druge, da popravijo.« AMIR: »Da opozarjajo druge, če kaj narobe delajo.« Otroci so za en teden postali ekodetektivi v naši in sosednji enoti vrtca ter vsakodnevno pregledovali porabo elektrike. Nepotrebno vklopljene luči so označili z rdečim zamaškom, tiste, ki so bile izklopljene, pa z zelenim. To so skrbno ozna- čevali v za to namenjeni preglednici – piktogramu. Ugotovili smo, da je bilo proti koncu tedna veliko več luči izklopljenih in tega so se ekodetektivi zelo razveselili. Za opozorilo, da je treba z elektriko varčevati in izklapljati luči, smo izdelali nalepke in jih nalepili pri vsakem stikalu v vrtcu. sKleP Strokovni delavci smo bili pred izvajanjem projekta v neka- kšni dilemi, kako izpeljati projekt o elektriki s predšolski- mi otroki. Zato smo si zastavljali ista vprašanja, kot smo jih postavljali otrokom. Skupaj z otroki smo se igrali, reševali probleme, predvidevali, sklepali in oblikovali koncepte. Ob tem smo se tudi sami neizmerno zabavali in veselili. Literatura 1. V svetu elektrike, Bojović, V.; Knjiga za male raziskovalce – doživite naravo z igro in s poskusi: Ker so otroci že v uvodu projekta vedeli, da je elektrika lah- Braun, C., Diehl, U., Diemer, M. ko nevarna, smo spoznali znak »Pozor, visoka napetost!« in 2. Mali naravoslovec, Kohl, M. A., Potter, J. njegov pomen. Otrokom znak predstavlja: »Da se ne sme- 3. Šola znanosti, Manning, M., Grunstom, B. mo tam nič dotikat.«, »Da je tukaj elektrika.«, »Da te lahko 4. Zvite žice in iskriva vezja – zanimivi in poučni strese.«. eksperimenti: Martineau, S., Bushel , N. Ogledali smo si videoposnetek »Energy, let's save it« in posredovali povezavo do videoposnetka tudi staršem. ELEKTRONSKI VIRI Otroci so svoje znanje začeli prenašati na starše. 1. http://learn-energy.managenergy.net/education/ kidscorner/sl/u11/animations.htm ELA: »Jaz bom mamico naučila, da ne sme brez veze pustiti 2. https://www.youtube.com/watch?v=1-g73ty9v04 luč goret'.« Zbornik – september 2015 | 29 Vrtec Zelena jama Erika Eržen oD žEloDA BuKvICE do sadiKe Za naš goZd Povzetek Abstract Otroci so na začetku izvajanja projekta vedeli, da v gozdu At the beginning of the project, the children knew that trees rastejo drevesa in živijo živali. Toda kako in iz česa drevo grow in the forest and that animals live there. How does a zraste, kako veliko je na začetku svoje rasti – to pa so tako tree grow, what does it grow from, how big is it when it abstraktne reči za predšolske otroke, da si jih brez videnega starts growing – all these are things that are so abstract for in lastnih izkušenj ne morejo predstavljati. Prav zato smo z pre-school children that they cannot imagine them without otroki posadili žir in opazovali rast drevesa od semena do seeing and experiencing them themselves. This is why we sadike in vse do večjega rastočega drevesa. Prav tako smo z planted a beechnut with the children and examined the tree otroki vse leto odhajali v gozd ter ga opazovali in raziskovali. growth from the seed to a small plant and to an ever-larger V njem smo preživeli kar nekaj dopoldnevov, žal pa zaradi growing tree. Throughout the year, we visited the forest, precejšnje oddaljenosti vrtca od gozda manjkrat, kot bi si examined, and explored it. We spent a number of morn- želeli (do gozda smo oddaljeni več kot pol ure hoda v eno ings in the forest, but not as many as we would have liked smer). because of a considerable distance (half an hour of walking in one direction). Ključne besede: žir, bukev, gozd, rast drevesa, raziskovanje Key words: beechnut, beech tree, forest, tree growth, research Uvod MeTode Gozd je najvišje organizirana življenjska skupnost rastlin in Pri izvajanju projekta smo uporabili različne metode, ki so živali v življenjskem prostoru, zato ima poseben pomen. se med seboj prepletale in dopolnjevale. Metode dela smo Zaradi svojih raznovrstnih vlog nudi najrazličnejše dobrine prilagodili dejavnosti, ki smo jo izvajali. Uporabili smo me- – les, gozdne sadeže, prostor za rekreacijo in oddih, delo, tode pogovora, razlage, opazovanja, lastnega raziskovanja, hkrati pa omogoča tudi ohranjanje čiste pitne vode (Gale, igre in čutnega zaznavanja. Lešić, Kutin Slatnar, 2011). Z otroki smo spoznavali različ- ne vrste gozdnih dreves in opazovali rast drevesa. Drevo je disKUsija živo bitje, ki diha in se prehranjuje; na istem mestu se rodi, živi in umre. Je rastlina z deblom, vejami in z listjem ali iglica-Izvajanje projekta smo začeli jeseni. Za začetek smo si z ot- mi, pod zemljo pa ima korenine, ki črpajo potrebno hrano roki ogledovali jesenske plodove, med katerimi je bil tudi (Pavla in Anko, 1994). žir. Otroci ga niso poznali in so o njem povedali naslednje: Namen našega projekta je bil otrokom približati pomen »Žir je rjav.« gozda in dreves ter ugotoviti, zakaj je pomembno, da gozd »Okrogel je, ne ni okrogel, trikoten je!« ohranimo takšen, kot je, in da se v njem primerno obnašamo. »Bode, skoraj kot kostanj, ampak malo manj.« Gozd je prostor, v katerem prevladuje pozitivna učna kli- ma, prostor, ki ne utesnjuje misli, prostor, ki diši po uče- Otrokom sem žir predstavila in jim pokazala fotografijo nju. Gozd otroke sprejme, postanejo del njega, jim vzbuja bukve. Da iz žira lahko zraste tako mogočno drevo, si je bilo zanimanje, zato se čudijo, marsikaj izvejo in seveda dobijo težko predstavljati. Minilo je nekaj dni, ko smo se odločili, da priložnost za uspeh (Komljanc, 2013, v Györek, 2014). Prav bomo žir posadili. Najprej smo se o tem pogovarjali. Kaj se zato smo vsi skupaj veseli, da smo v tem šolskem letu veliko bo zgodilo? Razvil se je naslednji pogovor: časa preživeli v gozdu in se v njem skupaj učili. 30 | Zbornik – september 2015 Ekošola O: »Zrasle bodo buče, paradižniki, solata .. « smo s hišnikom Dušanom poiskali primeren prostor za za- V: »Iz žira?« saditev, nato pa se lotili dela. Otroci so izkopali luknjo, va- O: »Zraslo bo drevo.« njo položili sadiko in jo z izkopano zemljo zasuli. Na koncu V: »Res je, katero drevo pa bo zraslo?« smo naši bukvici zaželeli uspešno rast in dobro počutje na O: »Bor.« njenem novem prostoru. Sadiko bukve pa še vedno sprem- V: »Ne bor.« ljamo in opazujemo, kar bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Otroci kažejo na list papirja, na katerem je fotografija bukve. V: »Tako je, iz žira bo zrasla bukev.« Nato smo se lotili dela. Otroci so zelo radi sodelovali. Odločili smo se, da naredimo še preizkus. Dva lončka z žirom smo zalili z vodo in jih postavili v igral- nico na mesto, ki je dovolj svetlo. Gozd–življenjski prostor naše bukve – pa smo opazovali vse leto, tj. v vseh letnih časih. Vanj smo se odpravili jeseni, ko so bili drevesni listi že obarvani z jesenskimi barvami, pozimi, ko so imela drevesa snežno odejo, in pomladi, ko so drevesa ozelenela. Tipali smo drevesno lubje in ugotovili, da imajo nekatera drevesa Skupaj z otroki smo se namreč pogovarjali, kaj rastline pot- hrapavo, nekatera pa gladko skorjo. Nekatera drevesa so rebujejo za rast. Dveh lončkov pa nismo zalili in smo jih na tanka, druga debela, velika in majhna. Z otroki smo razvr- predlog otrok odnesli v klet. Lončka s posajenim žirom v ščali drevesa v drevesnem diagramu glede na to, ali imajo igralnici so otroci vsak dan pogledali, da bi videli, ali je kaj iglice ali ne; zdaj otroci vedo, da se drevesa z iglicami ime- že vzklilo. Prav tako so za žir dobro skrbeli in ga pridno nujejo iglavci, drevesa z listi pa listavci. V gozdu smo gozd zalivali, ko je bilo treba. Obenem pa smo opazovali, kaj se opazovali tudi s pomočjo povečevalnih stekel. Gozdni plo- dogaja z žirom v kleti, ki nima ne svetlobe in ne vode. Žal dovi, drevesni listi, iglice, drobne gozdne živali, mah – vse nam tudi žir, ki smo ga posadili in vzgajali v primernih po- to je postalo še zanimivejše pod povečevalnim steklom. Z gojih, ni vzklil. otroki smo se pogovarjali, zakaj je gozd pomemben, kako V aprilu pa smo v igralnici opazili mlado drevo. S skupnimi se v njem obnašamo; kaj v njem lahko delamo in česa ne močmi smo ugotovili, da gre za bukev. Spomnili smo se, da smemo. Spoznavali smo živali, ki živijo v gozdu. Na tabo- smo jeseni posadili žir, iz katerega naj bi zrasla bukev. Sadiko ru na kmetiji pa sta nas obiskala lovca, ki sta nam pokazala smo si dobro ogledali in se odločili, da jo naslednji dan poiš- nagačene gozdne živali. Razložila sta nam, zakaj se živalskih čemo na Golovcu. V gozd smo se odpravili takoj po zajtrku mladičev ne dotikamo in kako se v gozdu obnašamo, da ži- in se vrnili do kosila. Našli smo polno mladih bukev in tudi vali ne prestrašimo. zelo mogočno bukev. Ob mogočni bukvi smo se igrali, jo Na naših izletih v gozd smo nabirali različne gozdne plo- tipali in jo opisovali. Sadiko bukve, ki smo jo našli v igralnici, dove in naravne materiale. Iz njih smo si v vrtcu izdelali pa smo posadili na travnik pri vrtčevskem igrišču. Najprej čutno pot, po kateri se z veseljem sprehajamo. Otroci so Zbornik – september 2015 | 31 Ekošola opisovali svoja občutja, ko so stopali po različnih naravnih Projekt se je zelo dobro povezoval s področjem gibanja. materialih. Prek izvajanja dejavnosti smo se veliko gibali na prostem in Za konec projekta pa smo v vrtec povabili gozdarja z preživeli kakovosten čas v naravi, s tem pa smo skrbeli za Gozdnega inštituta Slovenije, ki nam je pripravil zanimi- svoje zdravje in dobro počutje. vo delavnico na temo gozda. Skupaj z njim smo se v gozd Otroci so prek opazovanja spoznali, da iz majhnega seme- odpravili. Predstavil nam je pravilno obnašanje v gozdu, rast na zraste veliko drevo. Večina otrok zdaj tudi ve, da bukev drevesa, pokazal nam je prerez drevesa. Skupaj z njim smo zraste iz žira. Prav vsi otroci pa so bogatejši za veliko novih šteli črtice; razkril nam je, da se imenujejo letnice in da nam izkušenj, ki smo jih doživeli v naravi – v gozdu. povedo, koliko let je staro drevo. Otroci se vedno znova razveselijo odhoda v gozd. Tam neizmerno uživajo v njegovem raziskovanju in igri z naravni- Literatura mi materiali, ki jih gozd ponuja. 1. Pavla, K. in Anko, B. (1994). Zbirka Korenine znanja Otroci so na vprašanje, zakaj jim je všeč, ko se odpravimo narave – Gozdovi in drevesa. Ljubljana: Založba v gozd, povedali naslednje: Mladinska knjiga. »V gozdu slišimo peti ptičke. Všeč mi je, ker tam lahko 2. Gale, Š., Lešić, M. in Kutin Slatnar, B. (2011). Drevo, raziskujemo in tečemo.« gozd, les. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. »Všeč mi je, ker v gozdu lahko hodimo po deblu.« 3. Vrtec Antona Medveda Kamnik. Uredniški odbor: »Meni so pa všeč drevesa, so zelo velika.« Gyὂrek, N. et al. (2014). Otroci potrebujemo gozd »V gozdu vidimo živali, danes smo videli čmrlja.« (gozdna popotnica). Kamnik: Vrtec Antona Medveda Kamnik: Inštitut za gozdno pedagogiko. ZAKljuČEK Vse leto, ko smo raziskovali gozd in rast naše bukve, smo se vsi učili. Otroci so prek lastnih izkušenj dobili drugačen pogled na drevesa in naravo, ki nas obdaja. Strokovni delavci pa smo bili vedno znova presenečeni in veseli zaradi pozitiv- nega odziva otrok pri stvareh, ki jih najdemo v naravi. 32 | Zbornik – september 2015 Zasebni vrtec Kobacaj Sonja Flere v goZdU je lePo Povzetek Abstract Otroci skupine Račke iz Zasebnega vrtca Kobacaj radi razi- The children of the Ducks group from private kindergarten skujejo naravo okoli sebe in kar se da, dopoldneve preživijo Kobacaj likes to explore the nature around them any time zunaj, v naravi. Velikokrat pa jih hitri čevlji zanesejo v gozd. they can, spending mornings outside, in nature. Many times Je odličen prostor za raziskovanje in igro, preko katere se has ours »quick boots« lead us into the woods. It is an excel- otroci učijo in pridobivajo osnovna znanja za življenje ter se lent place to explore and play through which children learn navajajo na kakovostno preživljanje prostega časa v naravi. and acquire basic skil s for life and are prepared on qual-Z igro v gozdu želimo otrokom ponuditi kvalitetno učenje v ity leisure time in nature. With the game in the woods, we sožitju z naravo, v ospredju je izkustveno učenje ter razisko- wanted to offer children a quality learning in harmony with vanje z vsemi čutili. Hkrati pa jim v naravnem okolju ponu- nature, it the forefront has been experiential learning and dimo možnosti za igro prav na vseh kurikularnih področjih. exploring with all their senses. At the same time we offered V gozdu otroci lahko pridobijo paleto različnih igralnih užit- them all opportunities to play well in natural environment in kov; od kuhanja gozdne juhice na štoru do gradnje gozdnih all curricular areas. In the woods, children can experiencing utrdb pod drevesom. a range of different gaming pleasures; from cooking soup on forest stump to the construction of making fortifications from wood under a tree. Ključne besede: gozd, igra, naravno okolje, čutno Keywords: forest, play time, natural environment, sensory zaznavanje perception Uvod lepo nam je bilo. Otrokom smo želeli dati predvsem čas, da doživijo gozd v vsej svoji lepoti in razsežnosti. Spodbujali Večina se nas vrtca spomni predvsem po igri na prostem smo jih, da opazijo vsako drobno žival ali rastlinico v tleh, in sprehodih, le malokdo pa se ga spomni po dejavnostih v da nabirajo gozdni material, ga opazujejo ter uporabijo v igralnici. Zato je bil letošnji cilj preseliti čim več dejavnosti v simbolni ali gibalni igri. Na tak način smo najmlajše spod-naravo in v otrocih pustiti lepe spomine iz otroštva. Gozd bujali k čutnemu zaznavanju narave okoli sebe. Otroci tako v okolici vrtca je bil neprecenljivo okolje mnogih možnosti občutijo, okušajo, vonjajo, poslušajo in primejo vse, kar jim za raziskovanje, prosto igro, razvijanje domišljije in ustvar- pride pod roke ( Bahovec in Golobič, 2004). jalnosti ter učenje za življenje. Hkrati pa smo želeli pri otrocih pričarati nasmeh, sproščenost in svobodo gibanja, ki ga MeTode prostor med štirimi stenami ne nudi. Igra v gozdu spodbudi otroke k radovednosti, saj jih svet Vse metode smo uporabili v naravi - v gozdu: metodi lastne narave neustavljivo privlači - pravi izziv bi bil, kako to vedo-aktivnosti in igre, metodi opazovanja ter čutnega zaznava- željnost izgubiti. Odrasli smo tu, da jim to omogočimo in nja, metode raziskovanja, pogovora ter pripovedovanja. pomagamo, da bodo sami znali odkrivati svet okoli sebe. Vse kar potrebujemo, je malce sočutja, navdušenja in pri disKUsija nekaterih otrocih le malce spodbude, da njihova domišljija dobi krila. Pri vsem tem pa si je potrebno vzeti dovolj časa, V gozdu so se otroci umaknili pred mestnim vrvežem in po- da se bodo otroci lahko zatopili v svojo igro. Najdene mate- iskali tišino ter kotiček za umiritev. Legli so na tla in opazo-riale iz narave nato predelujejo in jih vpeljejo v svoje skrivne vali drevesne krošnje, ki so se razprostirale nad njimi ter svetove, v katerih jim odrasli ne moremo slediti ( Danks in prodiranje sončnih žarkov. Gozd so doživeli z vsemi čutili. Schofield, 2007). Razvijali so slušne predstave in prepoznavanje zvokov iz na- Obisk gozda je zato pri nas trajal celo dopoldne, včasih rave. Za sprostitev so se igrali tudi igrico tišine. Prijeli so se se nam je pripetilo, da smo zamudili celo na kosilo, tako za roke, zamižali in preprosto poslušali zvoke okoli sebe. Zbornik – september 2015 | 33 Ekošola Nato so pripovedovali, kaj vse so slišali: » Ptičke, listke, veter, letalo, ko si stopila.« Ležanje na gozdnih tleh in dotikanje drevesnih krošenj Spoznanje otrok: Iglavci pikajo Štetje storžev Razvrščanje naravnega materiala Igra tišine na jasi pred gozdom Na tleh so opazovali prodiranje sončnih žarkov in svojo sen- co. S tipanjem so prepoznavali teksturo drevesne skorje, mehkobo zelenega mahovja, z objemi dreves pa preverjali debelino drevesnega debla. Prepoznavali so značilnosti li- stavcev in iglavcev ter preizkušali plovnost najdenega narav- nega materiala. Gozd je bilo tudi odlično učno okolje za razvijanje ma- tematičnih pojmov (t.j. velikostnih odnosov in količinskih predstav in razvrščanja…). Otroci so se prelevili v gozdne detektive in nabirali gozdni material, ga razvrščali, prešte- vali, ugotavljali kaj je višje in nižje, debelo in tanko, ob vsem tem pa razvijali matematične spretnosti in razmišljanje. Debelina drevesna debla Odkrivali so gozdne živali, jim brez strahu ponudili dlan nato pa vsakič izpustili v naravo. Opazovali so jih tudi skozi po- večevalno lupo. Odkrivali so njihove sledi in zavetja ter s pesmico »Kdo živi v tej hišici« ugotavljali, kdo prebiva njih. Otroci so se tako na enostaven, neprisiljen način navajali na spoštljiv odnos do živih bitij (rastlin in živali) ter varovanje Opazovanje sence le-teh. Odtisi drevesnega lubja »Kdo živi v tej hišici« Opazovanje živali skozi lupo 34 | Zbornik – september 2015 Ekošola Otroci so lahko sami preizkušali lastne gibalne sposobnosti in krepili svojo samozavest, ki je tudi ena od temeljnih in pomembnih življenjskih vrednot. Poleg tega pa so krepili ravnotežje, koordinacijo in zavedanje, da je gozd oz. narava odličen prostor za rekreacijo in ohranitev dobrega počut- ja ter zdravja. V gozdu so bili otroci še posebno pogumni, stalno so raziskovali in z veseljem, brez večjega strahu pre- magovali naravne ovire in pri tem spodbujali drug drugega. Zato smo pogosto kar skupaj postavili naravni poligon iz vejevja, hlodov ali štorov. Gozd pa je otrokom ponujal tudi nešteto skritih kotičkov za igrico skrivalnice. Gozdne »igrarije« so plod otroške domišljije Tik pred odhodom v vrtec pa smo si z otroki vedno vzeli čas za kakšno socialno ali rajalno igrico (npr. Bela, bela lilija, Diradičindara, Medved, koliko je ura ali pa Lisica, kaj rada ješ…). V odprtem naravnem okolju so se še posebej radi povezovali med seboj, si podajali roke, zaplesali in prepevali pesmi. Prav žalostni so bili, ko smo zapuščali gozdne kotič- ke. Ampak si vsakič dejali, da se kmalu spet vrnemo. Bela, bela lilija v gozdu Naravni poligon: skok iz štora, hoja po robu na jasi ob gozdu, hoja po vejevju, premagovanje klančine Vsak obisk gozda smo namenili tudi prosti igri in raziskova- nju. Tu se je pokazala povezanost skupine. Pri igri v gozdu so V gozdu je lepo bili otroci strpni drug do drugega, med seboj so sodelovali ter si pomagali. Vsak je lahko izrazil svoje mnenje, tako so se skupaj dogovarjali za potek igre. Obenem pa so prilagajali ZAKljuČEK jakost govorjenja naravnemu okolju, saj smo se dogovorili, Menim, da s preživljanjem dni v naravi oz. gozdu pripomo- da ne bomo preglasni, saj bi s tem prepodili živali v gozdu. remo k dobremu in zdravemu počutju otrok in seveda tudi Njihova domišljija pri igri res ne pozna meja. Drevesne veje vseh nas odraslih, ki spremljamo mlade raziskovalce na poti. so v hipu postale orodje gozdarjev, štor lonec za gozdno Ravno odprto, gozdno okolje deluje izredno pomirjujoče in juhico in palica za mešanje, skupina fantov je nabirala vejevje daje še posebej otrokom, ki so sicer bolj živahni in nemirni, in si pripravljala drva za zimo, deklice so našle podrto deblo občutek svobode in nanje deluje izredno pozitivno, saj se in se na njem gugale. Drevo pa je postalo tudi gusarska ladja lažje osredotočijo na posamezne dejavnosti. Prav vsi otroci sredi gozdnega »morja«. so se iz obiskov gozda vračali v vrtec veseli, sproščeni in s polno vrečo gozdnih vtisov. In prijetno je bilo poslušati nji- hova doživetja in besede: »Danes je bilo res lepo!« Literatura: 1. Bahovec, D. E., Golobič, B. K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS. 2. Danks, F., Schofield, J. (2007). Igrišča narave. Radovljica: Didakta. Zbornik – september 2015 | 35 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole Majda Klajnšek PosTali sMo Pravi vrTnarji Povzetek Abstract Vrtec Krtek Makole je podeželski vrtec. Kljub življenju ot- Krtek Makole Kindergarten is a kindergarten in the coun- rok na podeželju, pa otroci vedno bolj pozabljajo na pomen tryside. Despite living in the countryside, children aren’t vrtnarjenja, saj veliko staršev doma nima več vrta. Zato aware of the importance of gardening, because a lot of their smo se v oddelku 2 – 3 leta odločili, da bomo v letošnjem parents don’t have gardens. Therefore we decided to give šolskem letu dali velik poudarek vrtnarjenju. Že jeseni smo great emphasis on gardening this school year in the class unit pomagali urejati in pripravljati gredice za zimski počitek. of 2-3 years. In the autumn we started to help arranging and Spomladi se je začelo sejanje, presajanje in zalivanje. Otroci preparing beds for winter’s rest. In spring we started sow- so se tako seznanili z osnovami vrtnarjenja in tudi pomenu ing, transplanting and watering the plants. Children came in doma pridelane zelenjave. Za pomoč smo prosili tudi star- touch with the basics of gardening and became aware of the še, ki so nam z veseljem prinašali različna semena in sadike. importance of home-produced vegetables. We’ve asked Skupaj z nami so se veselili vsake zelenjave, ki je zrastla, their parents for help and they gladly brought us different prav tako tudi lepo vzgojenega peteršilja, ki ga naša kuhari- seeds and plants. They rejoiced along with us about every ca z veseljem uporablja pri kuhanju. vegetable that has grown in our garden, also about the pars- ley, which our cook gladly uses in the kitchen. Ključne besede: vrt, vrtnarjenje, semena, peteršilj Keywords: garden, gardening, seeds, parsley Uvod MeTode: V našem vrtcu dajemo velik poudarek zdravi prehrani. Z • igre, otroki smo raziskovali, katera živila so za nas najbolj zdra- • lastne aktivnosti, va. Ugotovili smo, da je najbolj zdrava tista zelenjava, ki je • pogovora, pridelana na domačem vrtu. Dogovorili smo se, da bomo • razgovora, imeli v vrtcu vrt. In tako smo pričeli z vrtnarjenjem. Z našimi • raziskovanja, najmlajšimi otroki smo naredili prvi korak k zdravi prehrani. • opazovanja, Spoznavali smo, kako iz majhnega semena zraste rastlina, ki • demonstracije, jo lahko pojemo. Zato smo skozi vse šolsko leto prebirali • branja, različno literaturo na to temo, se igrali z zemljo in se tako • sodelovanja, čim bolj približali naravi. Sejali smo semena paprike in peter- • KWL tabela. šilja in za konec popestrili našo juho s sesekljanim peterši- ljem. Juha je bila za vse nas izjemno dobra in še bolj okusna. disKUsija S sejanjem dveh zelo različnih semen smo se seznanili, da ene rastline vzklijejo prej kot druge, in da je peteršilj upora-Jesen je čas pobiranja pridelkov na njivi, v sadovnjaku in tudi ben zelo hitro, pri papriki pa moramo počakati več časa na na vrtu. Na naših dveh permakulturnih gredah je bilo veliko prve plodove. pridelane zelenjave. Pobirali smo paradižnik, papriko, fižol, V preteklosti je vsaka hiša imela svoj vrt, tekom let pa so jagode. Zanimalo nas je, kako je ta zelenjava zrasla. vrtovi počasi izginjali. Tudi otroci so bili včasih dosti bolj po-S pomočjo nevihte možganov smo se najprej seznanili o vezani z naravo, kot sedaj. Z različnimi dejavnostmi v naravi vrtu. Potem smo izpolnili KWL tabelo o vrtu in vrtnarjenju. želimo otrokom privzgojiti vsaj delček povezanosti z naravo. Imeli smo veliko prednost, saj imamo v vrtcu že permakul- turne grede, ki so jih do sedaj urejali starejši otroci. Letos pa smo se vključili tudi mi. Pozno jeseni smo začeli z urejanjem in pospravljanjem gredic in jih tako pripravili na zimski po- čitek. V zimskem času smo raziskovali in prebirali knjige o 36 | Zbornik – september 2015 Ekošola vrtnarjenju, kdaj začeti sejati in presejati ter se veliko igrali z zemljo. Iz knjig smo izvedeli, da je Valentin (14. 2.) zelo pomemben svetnik naših prednikov in narave, saj prinaša ključ do korenin. To pomeni, da se začne narava spet prebujati in je pravi čas za prvo sejanje v lončke, ki ostanejo še nekaj časa na toplem. Presaditev sadik peteršilja na permakulturno gredo Peteršilj je sedaj že dovolj velik za uporabo. Paprika pa še raste in še čakamo na njene prve plodove. Igra z zemljo Odpravljamo se nabirat peteršilj ZAKljuČEK Otroci so se tekom projekta seznanili z osnovami vrtnar- jenja. Vedo, da je potrebno pred začetkom urediti gredice, izbrati primerni čas za sejanje in presajanje in potem tudi ne- govati sadike, če želimo dobiti pridelek za uporabo. Spoznali smo, da je za vzgojo rastlin zelo pomemben čas, prostor in voda. Naš projekt smo zaključili z nabiranjem peteršilja, ki Sejanje semen smo ga umili in narezali. Otroci so ga poskusili najprej sa- mega, potem pa še v juh. Bili so mnenja, da je peteršilj boljši v juhi. Na naš pridelek paprike pa še čakamo. Verjamemo, Pri zbiranju semen, smo za pomoč poprosili starše, ki so se da jo bomo lahko uporabili v kakšni poletni solati ali kot z zanimanjem odzvali. Zbrali smo veliko semen, ki smo jih prigrizek. potem pripravili tudi za izmenjavo. To pomeni, da so si starši lahko vzeli semena, ki jih potrebujejo. Z izmenjavo smo tudi starše spodbudili k sejanju. V vrtcu smo pripravili prostor za Literatura sejanje peteršilja in paprike. Otroci so sami posejali semena 1. Katalinič, D., Tratnjek, l., Anželj, B.,(2007), Sejemo, in jih ob pomoči tudi redno zalivali. Ko je bil čas in sadike do-sadimo in raziskujemo že v vrtcu, Ljubljana: Zavod RS volj velike, smo papriko in peteršilj posadili na gredo. Vsak za šolstvo in šport. dan smo skrbno zalivali in opazovali rast sadik. 2. Katalinič, D., (1992). Od semena do rastlin, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 3. Kurent, N., (1998). Praznično leto slovencev 1.,Ljubljana: Družina. 4. Dietel, G., Ross, T., (2002). Vrtnarjenje v vseh letnih časih. Tržič: Učila. 5. van Sann, A., (2011). Moja velika knjiga o vrtnarjenju. Tržič: Učila. 6. Tommes, S., (2001). Moja prva knjiga o vrtnarjenju. Tržič: Učila. 7. Likar, M. (2009). Otroci in vrt. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 8. Kurikulum za vrtce (1999), Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Presaditev sadik paprike na prosto Zbornik – september 2015 | 37 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, Enota Ciciban Suzana Mlakar ČARoBNosT GlINE Povzetek Abstract V današnjem času ljudje vedno bolj pozabljajo na tisti prvin- Nowadays, people increasingly tend to forget those primal ski in edinstven stik z naravo, ki so ga poznali naši predniki. and unique contact with nature, which are known by our Vidgar (1998) omenja, da je med mnogimi čudesi v naravi ancestors. Vidgar (1998) notes that among the many won- tudi glina, mehka in voljna snov, ki je sestavljena iz posebne ders in nature also clay, a soft and pliable material, which zemlje in vode. Sposobnost človeškega uma je omogočil, da is composed of specific soil and water. The ability of the je človek sčasoma spoznal čudovite lastnosti gline. human mind is possible that the man eventual y realized the V sklopu našega raziskovanja so otroci spoznavali ma- wonderful properties of clay. terial – glino, ki jo dobimo izključno iz narave. Naše razi- In the context of our research, children learn about ma- skovanje je temeljilo na spoznavanju in biti v stiku s štirimi terial - clay, obtained solely from nature. Our research is naravnimi elementi narave: zrak, ogenj, voda in zemlja. based on knowledge and to be in contact with the four Otroci so bili deležni aktivnega načrtovanja in sodelovanja natural elements of nature: air, fire, water and earth The pri dejavnostih in pridobivanja izkušenj, kako pomembno children were given active planning and participation in the je, da so do naravnih danosti odgovorni in da jo raziskujejo activities and experience how important it is that the natu- z vsemi čutili. ral resources and the responsibility to explore it with all your senses. Ključne besede: glina, odtiskovanje z naravnim materi- Keywords: clay, impressions of natural materials, the alom, topnost gline, ožiganje gline, spoznavanje različnih solubility of clays, clay scorching, getting to know different materialov materials Uvod V enem izmed naših skupnih izletih v vrtcu smo se odpravili Pred začetkom raziskovanja me je usmerjala misel, da je na potep v gozd. Otroci so pri svojem aktivnem raziskova- znanje »najboljše kadar je participatorno, proaktivno, sode- nju spoznali, da se da zemljo spraviti v kepo in se jim je tak- lovalno in posvečeno ustvarjanju pomenov namesto suho- šen način zdel zelo zanimiv. Po prihodu v vrtec sem otroke parnemu ponavljanju teh pomenov« (Bruner 2000, str. 93), povprašala, ali poznajo še kakšno drugo naravno zmes, ki kadar torej nastaja v skupnem procesu konstrukcije učečih se jo da še bolje oblikovati kot zemljo. Otroci so razmišljali se subjektov. in podajali različne izjave, kot npr. plastelin, slano testo… Le en deček se je spomnil, da je pri njem doma ob potoku MeTode polno gline in da se velikokrat z njo igra. Otroci so želeli o glini izvedeti še veliko več, zato smo Pri našem raziskovanju so nas vodile metode: naredili načrt, kaj vse nas o glini zanima in začelo se je naše • raziskovanja, raziskovanje. Otroci so bili v samo načrtovanje vključeni • aktivnega načrtovanja, že od začetka in zato je bila motivacija ohranjena dlje časa. • možganska nevihta, Odkrivali in spoznavali smo različne lastnosti gline, se z gli- • igre, no igrali in vanjo z naravnim materialom delali odtise. Želeli • pripovedovanja, smo spoznati tudi ali glina potone ali plava na vodi, iz gline • postavljanja hipotez, mnenj, idej, zaključkov, smo oblikovali vulkan in napravili poskus izbruha vulkana. • sodelovalnega raziskovanja, Spoznali smo tudi različne materiale in jih med sabo primer- • opisovanje postopka, jali. Da bi spoznali, zakaj je potrebno glino ožigati, smo v • sodelovalnega učenja, vrtcu izvedli tudi postopek ožiganja gline. • poskušanja. 38 | Zbornik – september 2015 Ekošola reZUlTaTi Viharjenje možganov je temeljilo na razmišljanju otrok, kaj je to glina? Nastale so naslednje izjave: • Jaz pa mislim, da je glina rahla in mehka zemlja. • Glina je zemlja in je take rjave barve. • Mislim, da je glina ena vrsta zemlje. Glino so zelo cenili v starih časih. • Iz gline tudi lahko narediš polža, pa žirafo, pa slona. • Glino dobimo iz zemlje in iz nje lahko naredimo žogo. • Iz gline lahko naredimo kače, pa želve, krokodile. • Iz gline lahko narediš šparovček. • Glino najdemo pod zemljo. Pri našem raziskovanju smo pri spoznavanju lastnosti gline • Glina je del narave… Glina je dobra za oblikovanje. ugotovili, da je glina zelo mehka, v njej so nastajali odtisi Mislim, da je glina ene vrste zemlja in pesek. školjk, storžev, kamnov. Glina se na zraku suši in če ni zavita • Glina je od spodaj pod zemljo. Iz nje lahko narediš kačo. v folijo se posuši in se ne da več oblikovati. Ugotovili smo, • Glina je v zemlji. Iz nje pa lahko naredimo kačo. da glina v vodi potone, in pri tem se začne tudi glina topiti. • Glina – ja iz nje lahko narediš kuščarja, je iz zemlje. Tako smo spoznali tudi, da je glina v vodi topna in dobili smo • Glina me spomni na gozd. naravno barvo, s katero smo se umetniško izražali. • Glina je zemlja. Pri našem raziskovanju različnih materialov smo ugoto- • Iz gline se lahko naredi tudi okrogla žoga. vili, da je glina naravni material, ki ga še danes uporabljajo • Glina me spomni, da lahko kaj izdelaš. Muco, pa orla, pa lončarji. Skupaj z otroki smo izvedli tudi postopek ožiganja tigra. gline in ugotovili, da so bili glineni izdelki po tem bolj trdni. DIsKusIjA IN ZAKljuČEK Pri našem raziskovanju smo spoznali kar nekaj zanimi- vih lastnosti gline. Otrokom je bilo všeč ožiganje gline, pa čeprav se je malenkost kadilo. Morda bi lahko res naše gli- nene izdelke odnesli v peč, vendar sem na koncu projekta spoznala, kako se je otrokom vtisnil v spomin sam postopek ožiganja gline in kako nestrpno so brskali po koncu ožiga- nja, da bi našli svoje izdelke. Otroci so vsak na svoj način doživljali »čarobne lastnosti gline« in se tako čutno povezali z naravo. Literatura: 1. Vidgar, A. (1998). Glina. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2. Bruner, J. (2000). Kultura obrazovanja. Zagreb: Educa. 3. Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. Zbornik – september 2015 | 39 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole Katja Kovačič goZd ne PoZna Meja Povzetek Abstract Vrtec Makole stoji na podeželju, obdan z prostranimi goz- Makole Kindergarten is a kindergarten in the countryside, dovi, ki nam dajejo možnost raziskovanja, čutenja, vživlja- surrounded by extensive forests that give us the oppor- nja, gibanja in igre. Dejavnosti iz igralnice smo tako v celoti tunity to explore and feel the nature, to get accustomed prenesli v gozd in si tam ustvarili novo gozdno igralnico brez to surroundings, to perform outdoor activities and play. meja, ob potoku Jelovščica. Vzgojiteljice smo lahko opazo- Activities in playrooms were completely moved into the vale otrokov napredek na vseh področjih. forest, where we have created a new forest playroom with no borders along the Jelovščica stream. The teachers were able to see the progress in children in all fields. Ključne besede: gozd, raziskovanje, gibanje Keywords: forest, exploring, activities, play Uvod V oktobru, ko narava začne spreminjati barve iz poletne ze- lene na živahne jesenske, smo se odpravili v gozd. Otroci so že komaj čakali, da se lahko igrajo v gozdu ob gozdni poste- lji. Ampak to ni bila igra. Bilo je kričanje, brezglavo tekanje in zamahovanje s palicami. Na podlagi teh opažanj smo se vzgojiteljice v skupini odločile, da bomo načrtno 1-2x te- densko prestavile dejavnosti iz igralnice v gozd, ter s tem otroke spodbujale k igri, raziskovanju, medsebojnemu po- vezovanju in učenju. • opisovanja, • branja, • možganske nevihte, • sodelovalnega učenja, • razlage, • opazovanja, • razvrščanja, • urejanja, • postavljanja hipotez, • načrtovanja, • raziskovanja, • okušanja, MeTode • praktičnega dela. Pri izvajanju smo uporabljali različne metode: disKUsija • igre, • pogovora, Druženje z gozdom se je začelo ob gozdni postelji, s palčkom • pripovedovanja, in knjigo Veliki nemarni škornji. Istoimenski projekt smo v • poimenovanja, oddelku želele izvajati v povezavi z drugimi temami in pro- • čutenja, jekti, ki imajo namen ozavestiti otroke, da se odgovorno • štetja, vedejo do narave. Tako smo začeli z prvim raziskovanjem. 40 | Zbornik – september 2015 Ekošola Ugotavljali smo, kaj vse najdemo v gozdu in tako smo poi- Za živali, ki smo jih našli pri naših raziskovanjih, smo nare- menovali drevesa, se seznanjali z užitnimi in neužitnimi go- dili živalski vrt. V njej so prebivali črvi, polži s hišico, lazarji, bami, jih poimenovali, primerjali in potovali kot detektivi mravlje, hrošči, pajki, strigalice, kočiči. Opazovali smo jih z po sledeh nemarnih škornjev, ter za njimi pobirali smeti. lupami in skozi digitalno mikroskopsko kamero, ter prirejali Očistili smo naš košček gozda ter zgradili domove za palčke. dirke med polži. Medse v gozd smo povabili znanega gozdarja in geoman- Skozi dneve druženja v gozdu, je nastajal tudi gozdni po- ta Jaka Šubica in Tannjo Yrska in z njima preživeli čudovito ligon. Tako imamo enega stalnega in enega, ki ga otroci ves dopoldne. V gozdu smo se igrali z naravnimi materiali, se čas spreminjajo. Fantje so očistili potoček, ki priteka v po- obmetavali z listjem, se skrivali, spuščali po gozdnem to- tok Jelovščica. Iz njega so pobrali liste, opeko in čez zgradili boganu, iskali škrate in plesali vilinski ples. Ko nas je zazeb-most. lo, smo se pogreli ob ognju, ki smo ga naredili z drgnjenjem dlani. V gozdu smo se igrali gledališče in si sami naredili rekvizite za igranje. Na našem stalnem prostoru so si otroci iz vej zgradili hišico, palice pa uporabljali za košenje trave in lov- ljenje rib v potoku. Izdelali smo "varuhe dreves" duhce iz blaga, jih opremili s sporočilom za obiskovalce gozda, ter jih obesili vsakega na svoje drevo, grm, štor. . Pogledali smo kako izgleda gozd sko- zi ogledalo, ga fotografirali ter izmerili dolžine debel, listov, višine grmov in obsege dreves z nestandardnimi merami - koraki, palčke, listki, otroške roke. V gozdu je nastalo veliko pravljic, ki smo si jih izmislili ob "pripovedovalnih" kamnih. Zbornik – september 2015 | 41 Ekošola Gozdni material smo razvrščali, polagali in s tem ustvarili Palčki pa so nas povabili tudi na iskanje zaklada, ki se skri- gozdno preprogo po kateri se sprehodimo na vhodu v gozd. va nekje v gozdu. S pomočjo zemljevida, markacij, kamenč- Otroci so ugotovili, da si za igro lahko vse izdelajo sami, tu kov in opravljenih nalog na vsaki postaji smo zaklad našli: in tam so potrebovali pomoč odraslega, kakšno zavezano Knjiga Popotovanje od starega gradu Štatenberg do dvorca vrv in že so nastale zanimive igre, kot je gozdni "bowling", Štatenberg (knjiga legend, ki smo jo zapisali in narisali tekom glasbila. V toplih mesecih smo se preizkusili v izdelovanju leta). ladjic iz lubja, ter jih spuščali po potoku. Nekaj jih je poto- nilo. Preizkusili smo se še v "pajkovskih" spretnostih ter si z vrvjo spletli mrežo med drevesi. ZAKljuČEK Skozi druženje v gozdu smo krepili znanja z vseh področij kurikuluma in resnično prenesli kotičke iz igralnice na pros- to. Otroci so s tem postali bolj povezani med seboj, sode- lovali so pri raziskovanjih, reševali probleme in uganke na njihovi poti ter postali tudi gibalno bolj spretni in odporni. Znanje, ki jim ga je gozd ponudil so vsrkali in zajemali z veli-ko žlico, saj so imeli možnost vse to tudi preizkusiti. V veliko pomoč nam je bila razna literatura o živalih v gozdu, predvsem pa kamera s katero smo lahko pogledali, kar s prostim očesom sicer ne vidimo. In ob zaključku projekta, gozdu znamo tudi prisluhniti … Literatura 1. Cornel , J. (1994). Približajmo naravo otrokom. Celje: Mohorjeva družba. 2. Cornel , J. (1998). Veselimo se z naravo. Celje: Mohorjeva družba. 3. Danks, F., Schofield,. .(2007). Igrišča narave. Radovljica: Didakta. 4. Inštitut za gozdno pedagodiko, vrtec Anton Medved Kamnik (2014).Otroci potrebujemo gozd. 5. Šega, Crnič,S.(2014). Drevesni duhec. Ljubljana: Alba 2000. 6. Šubic, J.(2007). Škratove pripovedi. Samozaložba: Vaše. 42 | Zbornik – september 2015 Vrtec Antona Medveda Kamnik Angeli Močnik PojdiMo v naravo in jejMo Zdravo hrano Povzetek Abstract V tem šolskem letu se je naš vrtec vključil v projekt »Z In this school year our kindergarten participated in the GIBANJEM IN OPAZOVANJEM RAZISKUJEMO SVET«. project “EXPLORING THE WORLD WITH MOVEMENT Preko tega projekta smo želeli otrokom približati naravo in AND OBSERVATION”. Through this project we tried to jih spodbujati, da jo opazujejo ter da se v njej čim več gibajo. get nature closer to children and encouraged them to ob- Področje narave smo povezovali tako z opazovanjem in raz- serve it and to exercise in nature as much as possible. We iskovanjem gozda kot tudi gibanjem v njem. Skrbeli smo za were connecting the field of nature not only with observa- naš vrt in opazovali rast, ob koncu pa pobirali pridelke ter tion but also with exploring the forest and exercising in it. iz njih pripravili zdrave prigrizke. Da so drevesa pomemben We were taking care of our garden, observing it and by the del v našem življenju, pa smo sklenili z dogodkom, ko smo end harvesting it. We used our harvests to make healthy skupaj z županom g. Marjanom Šarcem posadili jablano na snacks of our own. vrtčevskem igrišču. We confirmed that trees play important role in our life by planting an apple tree on our kindergarten playfield with our mayor Marjan Šarec. Ključne besede: gozd, vrt, jablana, gibanje, zdrava hrana Key words: forest, garden, apple tree, movement, healthy food Uvod • Otroci raziskujejo življenje v gozdu. • Otroci uživajo na vrtu pridelano hrano. V otrokovem razvoju ima narava velik vpliv. Poleg doživlja- nja veselja ob gibanju v naravi in o soočenju s tem, kaj vse MeTode nam narava nudi, otrok občuti povezanost z naravo. V otroku se tako porodi tudi skrb za naravo. Z otroki radi • Pogovor, zahajamo v gozd, kjer opazujemo živali, rastline, drevesa, • igra, korenine, krošnje, vse kar zajema gozd v svoji prostranosti. • opazovanje, Drevesa so postala naši prijatelji, otroci jih velikokrat obja- • raziskovanje, mejo in pobožajo njihova debla. Otroci se skrivajo za de- • primerjanje, bli dreves in opazujejo ptice v krošnjah. Ko se vračamo iz • lastna aktivnost. gozda, smo vedno dobro razpoloženi. Otroci na aktivnem sprehodu vedno postanejo radovedni in začutijo željo po reZUlTaTi raziskovanju. Radi imajo tudi tišino, da prisluhnemo petju ptic in žuborenju potočka ob gozdni jasi. Radi se skrivajo Z otroki smo aktivno opazovali drevesa v vseh letnih ča- tudi za debli dreves, ki rastejo na našem igrišču. Drevesa sih. Spoznali smo, da drevo spreminja svojo podobo. Jeseni nam omogočajo senco, ko urejamo naš vrt. Drevo nudi sen- smo se igrali z obarvanimi listi dreves, poslušali smo njihovo co tudi rastlinam na vrtu. šelestenje v vetru. Liste smo prinesli na naš vrt in jih upo- rabili kot gnojilo. V zimskem času smo opazovali listnata cilji drevesa in ugotovili, da drevo pozimi počiva, iglasta drevesa pa nudijo zavetje in dom pticam. Spomladi smo opazovali • Otroci spoznavajo pomen dreves za ljudi in naravo. brstenje drevja. Ogledali smo si čebelnjak. Čebelar nam je • Otroci opazujejo drevo v vseh letnih časih. povedal, kako pomembno vlogo imajo drevesa in gozd za Zbornik – september 2015 | 43 Ekošola življenje čebel. Pokazal nam je pripomočke, ki jih potrebuje, Seveda pa bogatijo naše življenje v vrtcu tudi pridelki, ki ko opravlja svoje delo pri čebelah. Posladkali smo se z me- jih poberemo na našem vrtu. Pripravili smo si bučno juho, dom. Predstavil nam je izdelke kot so cvetni prah, matični iz bučkinih semen pa smo pripravili namaz. Zmleli smo se- mleček, propolis. Opazovali smo čebele, kako v svoje koške mena in dodali bučno olje. Otroci so namaz namazali na na nožicah nabirajo cvetni prah. Med je naše zdravilo, ki ga polnozrnat kruh. Odžejali smo se s čajem iz zelišč mete in v vrtcu večkrat zaužijemo in tako preprečimo marsikatero melise, ki rasteta na našem vrtu. Pripravili smo degustacijo bolezen ali prehlad. krompirja, ki je zrastel na našem vrtu. Okušali smo kuhan Za naše zdravje v vrtcu skrbimo tudi z vsakodnevnim krompir, pečen krompir in krompirjev pire. uživanjem sadja. Jablane bogatijo že marsikatero vrtčevsko Naše aktivnosti smo predstavili na sejmu Altermed v igrišče. Otroci opazujejo jablane, kako iz cveta nastane plod Celju. – jabolko. Iz jabolk smo naredili jabolčni čips. Jabolka so ot- roci narezali na rezine in jih nato naložili na pekač ter ga od-ZAKljuČEK nesli v pečico. Jabolka so vsak dan na naših krožnikih, zato smo jim posvetili tudi pesem. Otroci so naravo doživeli v vsej svoji raznolikosti. Spoznali so, da se narava skozi leto spreminja in da je stik z naravo del našega življenja. Prišli so do spoznanja, da smo z nara- POZDRAVLJENO vo močno povezani, da je naše življenje odvisno od narave, JABOLKO zato je potrebno, da z njo ravnamo spoštljivo ter jo ohranja- mo čisto. Le tako bodo lahko v njej bivale živali, rastline in Jabolko rdeče hej, ljudje. Naša polja pa bodo obrodila plodove, ki bodo boga- kje si zraslo, mi povej. tili naše zdravje. Spoznali smo, da je narava naša prijateljica, V vrtcu na zeleni travi, zato smo dolžni skrbeti zanjo in pomagati drug drugemu. ki Anton Medved se mu pravi. Otroci tam svoj vrt imajo in dobro zanj skrbeti znajo. Literatura Da bolj zdravo se živi, 1. Katalinič Dane (2007): Sejemo, sadimo in raziskujemo čebelica za med poskrbi. že v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Ko delo je opravljeno, 2. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za za mizo vsi se zberemo šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. in zdravo se najemo. 3. Marjanovič Umek Ljubica (ur.) (2010): Priročnih h kurikulu. Maribor: Založba Obzorja. Stojnica na sejmu Altermed 44 | Zbornik – september 2015 Vrtec Murska Sobota Bogatin Dragica Mali raZisKovalec Modrega PlaneTa Povzetek Abstract Naravoslovna pismenost ni pomembna le zaradi spo- Scientific literacy is significant for understanding and decision sobnosti razumevanja in odločanja o problemih sodob-making of modern society and environmental issues, and ne družbe ter problemov okolja, temveč tudi zato, ker je also for acknowledging the fact that the science is a part of naravoslovje del naše kulture. Neposreden stik z okoljem our culture. The concern for our environment raises aware- omogoča zavedanje vrednosti in ranljivosti okolja, razvija ness, vulnerability, respectful relationship for clean environ- občutek za lepo in vredno okolje, spoštovanje in občudo- ment and admirable nature conservation. Environmental vanje ter željo po ohranjanju. Okoljska vzgoja pomeni pred- education represents the way of life in our kindergarten. vsem celoten način življenja in utrip vrtca. Dejavnosti, ki se All the present activities which are carried out in our unit by izvajajo v okolju, za okolje, postavljajo temelje za kasnejše the help of enrichment supplementary activities during the naravoslovje v šoli, v življenju, so predstavljale izvodilo za school year are laying the foundations for all the scientific okoljsko opismenjevanje preko obogatitvene dejavnosti activities and education which will be carried out later in skozi šolsko leto. Otroci so bili usmerjani, vodeni, motivi-children’s lives. Children were guided, motivated and en- rani, spodbujani, vključeni v pripovedovanja, raziskovanja, couraged by their mentors. Furthermore they were par- izmenjave informacij… in razlage primerno njihovi starosti, ticipating in storytelling, doing some researches, exchanging zmožnostim razumevanja s tem pa tudi aktivno povezani some information and explaining some facts appropriate for glede na lasten interes. their age, abilities and interests. Ključne besede: obogatitvena dejavnost, zgodnje naravo- Key words: enrichment activity, early science, children, slovje, otroci, vrtec kindergarten Uvod Bivanje v naravi, doživljanje in spoznavanje žive in neži- ve narave in s tem razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do narave so le nekateri cilji, naloge, ki si jih zadajamo že v predšolskem obdobju. Že v samem načrtu obogatitvene dejavnosti je bil zadan osebnostni cilj: otroka preko strategij mišljenja, raziskovanja, eksperimen- tiranja popeljati do tega, da začuti utrip narave, dejavnosti v povezavi s tem, okolje z vsemi čutili, da izraža svoja raz- položenja, občutke ter interese, kar smo tekom tedenskih dejavnosti tudi poskušali realizirati. Narava kot so že zapisali mnogi je dobra učilnica, ki nam s svojo raznolikostjo ponuja ogromno, le vključiti se je potrebno, se prepustiti določe- nemu sozvočju z naravo, sprejeti spodbude ter se osredo- točiti tudi na cilje, procese. Pridobivanje znanja, spoznanj, izkušenj tako pozitivnih kot negativnih, iskati odgovore na Izdelek nastal skozi igro iz prebarvanih kamnov po končani vprašanja, se poglabljati, načrtovati… pa je le delček vsega dejavnosti o snoveh, predmetih.. ter prostoročno naslikane kar se lahko otrokom ponudi in na tem tudi gradi. drobne živali na dano temo (pridobitev s strani mamice otroka vključenega v dejavnost) Zbornik – september 2015 | 45 Ekošola MeTode • spoznavanje lastnosti snovi, predmetov, igra in ustvarjanje z njimi; Skozi šolsko leto, skozi načrtovane in spontane dejavnosti • ureditev gredic v vrtcu (puljenje trave, okopavanje…), so bile prisotne številne metode, ki so se medsebojno po- zasaditev rož (pogovor o določenih rožah, zalivanje…); vezovale, dopolnjevale, nagrajevale ter iz katerih smo tudi • spoznavanje semen zelenjave, rož, sejanje le teh izhajali in sicer nekaj najvidnejših, najpomembnejših: v »modele iz stiropora«, opazovanje sprememb, • Metoda pogovora (skozi pogovor do idej, zaključkov. .). »pikiranje ter kasneje zasaditev…; • Metoda raziskovanja (od raziskovanja do rešitev. .). • ureditev vrta, skrb za njega, opazovanje sprememb v • Metoda opazovanja (si narediti prestave, slike. .). rasti zasajenih sadik, oblikovanje označb…; • Metoda opisovanja (možnost izražanja svojih videnj. .). • skrb za zelišča, njihovo spoznavanje, okušanje, sušenje, • Metoda razlage (razložiti neznano, pozabljeno. .). označitve ter možnost uporabe le teh v domači • Metoda sklepanja in predvidevanja (ali se odločim kuhinji…; pravilno, ali bo uspelo tako. .). • spoznavanje naključno videnih, najdenih drobnih živali • Metoda praktičnega dela, preizkušanja (izvesti npr: polži, gosenice, deževniki, njihovo opazovanje… načrtovano tudi v praksi, preizkusiti. .). vlivanje gipsa v odtise na temo o drobnih živalih…; • Metoda lasne aktivnosti (poskusi, naredi sam. .). • vrtec v barvah (sprehod po spreminjajočem jesenskem • Metoda fotografiranja (shraniti v arhiv, si ogledati. .). vrtcu, ogled, pogovor o barvah, značilnostih, pobiranje jesenskih listkov, plodov, risanje dreves…) in v različnih Da smo lahko realizirali zadane cilje so bile prisotne različne letnih časih; metode in oblike dela ne le naštete saj smo le tako lahko • vreme (pogovor o vremenskih pojavih, izdelava plakata, upoštevali vsakega posameznika, dejavnosti, med področne prikaz oz. izvabljanje zvokov iz cevi ter poslušanje povezave z načeli, kurikulum in še druge spontane elemente. »zvokov vetra«); dejavnosTi • izdelava »čutnega kroga« iz naravnih materialov… in še mnoge druge dejavnosti. Tekom šolskega leta smo se dotaknili kar nekaj pomembnih tem kot so: Spoznavanje, sejanje semen v različne modele Pripravljene označitve Sadike pripravljene na zasaditev Urejanje vrta Skrb za zasajeno Drobne živali v naravi Vlivanje gipsa v odtise modelov živali Primerjanje, opazovanje drobnih živali Čutni krog 46 | Zbornik – september 2015 Ekošola Poizkus z gustinom »Ujeli smo veter« in mu prisluhnili Poizkus z baloni Mali zeliščarji ter označitve disKUsija so pokazali pri izvajanju različnih poizkusov, ki so jih zelo pritegnili, zato smo jih vključili še pogosteje kot je bilo v za-Obogatitvena dejavnost naravoslovje je bila otrokom v za- četku mišljeno, jih ponavljali, delili z drugimi, se pogovarjali četku šolskega leta predstavljena pod imenom »Mali razi-o videnem, podajali naša mišljenja, ugotovitve… Narava skovalec modrega planeta« in s tem tudi nudena možnost nam je veliko ponujala skozi celo šolsko leto, otroci so bili proste izbire vključitve. V samo dejavnost je bila vključila opazovalci, spoznavalci, v proces so bili vključeni aktivno, z heterogena skupina otrok od 4 do 6 let starosti iz vseh sku- različnimi tehnikami učenja in z veliko srčne predanosti. pin enote. Vsekakor je bila pomembna njihova lastna volja, želja do sodelovanja in želja, da se izrazijo na svojem moč- ZAKljuČEK nem področju. Pomemben je bil pogovor, pripovedovanje, prikazovanje, eksperimentiranje in s tem posredovano Predšolsko obdobje je za otroke pomembno za pridobivanje novo znanje, možnost osvajanje novih pojmov, individual-izkušenj na vseh področjih, odrasli kot vzgled pa jim morajo nega in skupinskega vključevanja. Aktivno so jih pritegnile nuditi izzive, pomoč pri doseganju teh ciljev. Odgovornost vse pripravljene dejavnosti, eksperimenti, naključno izbra- odraslih, okoljska vzgoja in ozaveščanje so pomembni de- ne dejavnosti, kar se je pozitivno odražalo preko njih sa- javniki, ki bodo »mladi rod« popeljali k ohranjanju narave mih, sodelovanja, njihovih vprašanj in podvprašanj. Otroci le z dobrimi temelji, pozitivnimi izkušnjami. Zadani cilji v le-so ugotavljali rešitve, se utrjevali ter se tako približali pravi tošnjem letu so bili realizirani pa vendar se bodo še naprej »znanosti« - bili so pravi mali znanstveniki, izumitelji, ki so v trudili, da bodo aktivni, polni načrtov in želje po novostih. tej vlogi zelo uživali. Na svoje domneve so iskali rešitve, se učili na napakah ter bili deležni aktivnega vključevanja vseh. Otroci so tako spoznali da je narava pomemben del našega Literatura življenja, si prizadevali z njo živeti, jo čuvati in vlagati sebe v 1. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za to okolje. Samo delo na prostem, delo z rožami, na vrtu, se šolstvo in šport. poizkušati kot »vrtnarji«, »zeliščarji«, »okoljevarstveniki«… 2. Lepičnik Vodopivec,J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. jim je bilo v veselje in ponos, ki so ga z velikim navdušenjem Založba AWTS. deliti tudi z otroki, ki niso bili vključeni v obogatitveno de- 3. Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce. (2001). javnost ter tako širili svoje interese naprej. Veliko interesa Založba obzorja. Zbornik – september 2015 | 47 Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole Katja Kovačič TravnišKe Zdravilne rasTline Povzetek Abstract Vrtec Makole stoji na podeželju, obdan z prostranimi goz- Kindergarten in Makole is situated in the countryside, sur- dovi in travniki, skozi katere vije svojo pot reka Dravinja. rounded by extensive forests and meadows, where river Na igrišču vrtca otroci in vzgojiteljice skrbimo za zeliščne Dravinja winds its way. Children and teachers are taking grede, ki rastejo ob čutni poti in permakulturne grede, iz care of herbal beds that grow along sensual path and per- katerih pridno pobiramo pridelek. V letošnjem letu pa smo macultural beds, where we pick the harvest regularly. This se odločili še za gredo travniških zdravilnih rastlin, ki nam year we decided to make another bed of meadow medicinal bo pripomogla k boljšemu poznavanju teh rastlin na širnih plants, which will help us in knowing the plants that grow on travnikih v naši okolici. extensive meadow in our surrounding better. Ključne besede: travniške zdravilne rastline, uporaba, Keywords: meadow medicinal plants, use, health zdravje Uvod Tudi v tem šolskem letu smo si zadali kot prednostno nalogo oddelka, da bomo spoznali naravo v našem ožjem okolju. S pomočjo zvezka Ščepec travniških zdravilnih rastlin bližnje- ga okolja, smo se podali na raziskovanje travnika ter spozna- vali uporabnost in zdravilnost rastlin, ki tam rastejo. MeTode Pri izvajanju projekta smo uporabljali različne metode: • igre, • pogovora, • pripovedovanja, • poimenovanja, • opisovanja, • branja, • možganske nevihte, • sodelovalnega učenja, • razlage, • opazovanja, • razvrščanja, • urejanja, • postavljanja hipotez, • načrtovanja, • raziskovanja, • okušanja, • praktičnega dela. 48 | Zbornik – september 2015 Ekošola disKUsija V mesecu septembru smo po načrtu zvezka Ščepec travni- ških zdravilnih rastlin izdelali gredo. Sledilo je iskanje teh rastlin v oktobru in risanje ob opazo- vanju. Pri nekaterih so nam pri iskanju priskočili na pomoč tudi starši. V dolgih zimskih mesecih smo jih s pomočjo an- kete povprašali o poznavanju teh rastlin in njihovi uporabi. Večina staršev pozna regrat. Uporabljajo ga za solate in za regratov sirup. V pomladnih mesecih smo po načrtu nabirali rastline, Nabrali smo rman, ga posušili in podarili staršem za čaj. ugotavljali za kaj vse jih lahko uporabimo, jih občutili in ob Na naših sprehodih smo opazovali podobnosti in razlike opazovanju pobarvali v zvezku. med škrlatnordečo mrtvo koprivo in pekočo koprivo. Pri ivanjščici smo bili presenečeni, ko smo opazovali krave na paši, saj le teh ivanjščic od vseh rastlin na travniku ne popa- sejo. Še zdaj se sprašujemo zakaj, a žal ne razumemo "krav-jega" jezika. Poleg vseh naštetih zdravilnih travniških rastlinah v dnev- niku, pa poznamo še druge, ki jih imamo v svojem herba- riju: črna detelja, preslica, pekoča kopriva, gabez, vijolica, pljučnik, lapuh in repuh. Listi lapuha so zelo uporabni, saj jih lahko, zaradi njihove velikosti, uporabljamo tudi kot klobuke za zaščito pred soncem. Preden pa smo poiskali te rastline, smo o njih prebrali v knjigah in se pozanimali v strokovni literaturi. Iz trobentic in jagodnjaka smo si naredili poparek. Iz mar- jetic smo si skuhali čaj ter njihove cvetove posušili. Regrat vsi zelo dobro poznamo. Večkrat smo ga nabrali, ter naredili solato iz listov, iz cvetov pa sirup. ZAKljuČEK Skozi projekt so otroci spoznali travniške zdravilne rastline iz seznama opazovalnega dnevnika in tudi tiste, ki niso uvrščene na ta seznam in rastejo v našem okolju. Spoznali smo, kako nam pomagajo k boljšemu zdravju in kako jih lahko pripra- vimo, za kaj jih uporabljamo. Otroci ločijo travniške zdravil- ne rastline od drugih na travniku in jih poimenujejo. S svojim znanjem, ki so ga pridobili skozi projekt pa so v veliko pomoč svojim staršem, ki šele zdaj spoznavajo, kako pomembno je Sedaj, ko je je travnik poln regratovih lučk, delamo dihalne poznati te rastline. Ugotavljamo, da tudi starši vse bolj pose- vaje, s tem ko jih pihamo. Ugotovili smo, da lahko z njim tudi gajo po naravnih pripravkih kot po farmacevtskih. rišemo. Vodilo tete Pehte: »Za vsako bolezen ena rož`ca rase,« Najraje pa imamo trpotec, saj nam večkrat pride prav, ko postaja vodilo tudi otrokom v vrtcu in tudi njihovim staršem na naših raziskovanjih staknemo rane in odrgnine. Iz ozkoli- doma. stnega trpotca smo pripravili sirup. V kozarec smo izmenič- no polagali plast trpotca in plast rjavega sladkorja. Literatura 1. Katalinič, D. (2014). Ščepec travniških zdravilnih rastlin bližnjega okolja. Logatec: Unicommerce,d.o.o. 2. Kovač, P. (2009). Zelišča male čarovnice. Mladinska knjiga. Zbornik – september 2015 | 49 Vrtec Sonček pri OŠ Šmarjeta Tija Cvelbar, Suzana Pepel ZAČETNo NARAvoslovjE: raZisKovanje PTic – Ko uČIlNICo v NARAvI PRENEsEmo v IGRAlNICo Povzetek Abstract Članek opisuje sodelovanje dveh vrtčevskih skupin pri izved- The authors show their work with pre-school children aged bi projekta »RAZISKOVANJE PTIC V NAŠEM OKOLJU«, s 3-5 during a few months long project on researcing birds, katerim sva avtorici želeli otrokom v starosti 3–5 let pribli- with key elements on exercise activities and moving class- žati najpogostejše ptice v njihovem okolju ter pokazati, kako room activities outdoors and vice versa. na inovativen način prenesti »raziskovanje narave« v igralni- co, običajne gibalne dejavnosti pa iz igralnice v »učilnico na prostem«, v naravo bližnjega gozdička. Ključne besede: začetno naravoslovje, gibanje, narava, Keywords: initial science, nature, birds, society, exercise družba, ptice Uvod V Vrtcu Sonček pri OŠ Šmarjeta sta se skupini Medvedkov predstavljata, na glas štejeta. Ob petem krogu sme ptiček (3–4) in Muc (3–5) povezali v projektu »PTICE V NAŠEM v gnezdo, toda le, dokler so roke dvignjene. Ko se enkrat OKOLJU«. Pri raziskovanju naju je gnala želja po izvedbi spustijo, se vhod v gnezdo in iz njega zapre. Ptička, ki je projekta, s katerim pokrijemo čimveč področij kurikula ostal brez gnezda, so otroci klicali, naj se jim pridruži, torej in hkrati vključimo obogatitvene dejavnosti po LDN. Ker to ni bila igra na izpadanje. imamo v Šmarjeških Toplicah park, ki je opremljen z vsemi Otroci so zaradi vključevanja štetja še bolj uživali pri de- podatki o pticah, ki živijo na našem območju, sva se po- javnosti, saj so se med seboj popravljali in dopolnjevali, s vezali z DOPPS in se vključili v zimsko akcijo opazovanja čimer so izkazali tudi matematične kompetence. ptic. V ta namen sva že v februarju izvedli pohod po parku V nadaljevanju je predstavljeno, kako sva preko različnih z opazovanjem, označevanjem in štetjem vrst ptic. Otroke dejavnosti v obeh skupinah uspeli povezati vsa področja ku- sva predhodno pripravljali na izlet z IKT-gradivom o vrstah rikula ter izpostavili eno samo, na primer gibanje, ki je bilo v pri nas živečih ptic. Spoznavali smo različne ptice v slikov-letošnjem letu eno glavnih ciljev našega LDN. ni, avdio-vizualni obliki, učili smo se več pesmic o pticah, se spraševali, s čim se hranijo in kako jim lahko v zimskem času MeTode dela: pomagamo. Iz odpadnih materialov smo izdelali opremo, ki jo za uspešno opazovanje nujno potrebujemo: daljnogled. skupinska, individualna, skupna. Da nam mraz ne bi rezal v kosti, smo si čas med sprehodom krajšali z gibalnimi dejavnostmi, ki so vključevale variacije na 1. RAZIsKovANjE PTIC PRI mEDvEDKIH temo družabne igre – ptički v gnezdo. Namesto obroča, v Samo raziskovanje smo začeli s prepoznavanjem in opisova- katerega se skrijejo ptički, gnezdo predstavljata dva otroka, njem ptic ob slikovnem materialu. Za lažjo predstavo smo ki s sklenjenimi rokami le tega ponazarjata. Otroka vabi- izdelali ploske lutke z realno sliko posameznih vrst ptic, ki ta ptičke v gnezdo. Ptički brez gnezda na znak vzgojiteljice jih najpogosteje opazimo v naši okolici. Zaradi starosti smo bežijo pred kraguljem. Pred vstopom v gnezdo mora vsak se omejili na 5 vrst: vrabec, sinica (in plavček), kos, detel in ptiček letati okrog gnezda, medtem ko otroka, ki gnezdo sraka. Te ptice smo raziskovali na različnih področjih: 50 | Zbornik – september 2015 Ekošola NARAVA: UMETNOST: Ob sprehodih smo se pogovarjali o pticah, prepoznavali Na dan, namenjen spoznavanju plesa v »tednu kulture«, različne načine oglašanja in jih ločevali na selivke in stalnice. smo na melodijo pesmi »Pleši, pleši, črni kos« sestavili V obstoječih krmilnicah smo krmili ptice s primerno hrano. preprosto plesno koreografijo v parih, ki vsebuje tudi ele- mente polke. MATEMATIKA: Ob dnevu, posvečenem igram, sva otroke seznanili z Sestavili smo ptičjo hišico (celota iz delov, razvrščanje po igro, ki smo jo kot otroci poznali vsi: ristanc. V želji, da listu), opisovali položaj ptic, spoznavali smo prostorske poj- bi jo prilagodili starosti otrok in seveda pticam, so šte- me (na/pod/za/pred. .), oddvzemanje/dodajanje ter pojem vilke zamenjale slike ptic (kos, taščica, sinica, golob, gos, »koliko« (koliko ptičkov je zdaj v hišici) ter ustvarili zapo- štorklja, sokol selec, labod, planinski orel), ki so imele na redje dogodkov ob opisovanju slik. spodnji strani ustrezno število barvnih krogcev. Otroci ob tej igri uživajo še danes. Prav tako navdušeni so nad dru- JEZIK: žabno igro (ptičji) spomin. Idejo s slikovnim materialom za Prebirali smo zgodbe o pticah (Maša v parku), pesmi o pti- slednjega je ponudila »zakladnica ustvarjalnih idej na temo cah (Vrabček čaka mamico, Sinička in Pleši, pleši črni kos), ptic« – DOPPS. uganke o pticah, ki si jih je izmislila vzgojiteljica ter govorne Poleg tega smo izdelali trganke na temo ptic, glinene igrice. ptičke – piščalke, ki smo jih v peči tudi zapekli in pobarvali. Izdelke smo podarili mamicam ob materinskem dnevu; risali DRUŽBA: ptice po opazovanju, s pomočjo obrisa dlani, izdelali ptičje Sodelovali smo z okoljem pri oskrbi z materialom/živo ptico hišice iz odpadnega materiala. za plastično ponazoritev vrste. Dotaknili smo se tudi nege in MATEMATIKA: skrbi za živali ter spodbujali odgovoren odnos do živih bitji. Risali smo ptice z geometrijskimi oblikami, sestavili celoto UMETNOST: iz delov (in jih razporejali na listu); povezali pike/dokončali Poslušali smo glasbeno pravljico Živali pri babici Zimi, pre-sliko (polovica slike je narisana, ostalo se doriše s pres- pevali pesmi, risali z ogljem in izdelali semenke. likavo), razvrščali ptice (vodne/gozdne/mestne; selivke/ stalnice ...). GIBANJE: JEZIK: Izvajali smo hojo po naravnem terenu in ob tem spozna- vali bližnjo okolico. Vključili smo tudi poligon za razvijanje Tudi pri Mucah smo se učili vseh zgoraj naštetih pesmic pri ravnotežja. skupini Medvedkov, smo pa nekaj več časa namenili pra- Pri slednji dejavnosti smo vse, kar smo izvedeli o pticah, vljicam o pticah. Te smo prebirali bodisi v jutranjem kro- uspešno povezali s področjem gibanja, ki je predstavljalo gu pred osrednjo dejavnostjo ali pred počitkom, srečali pa naslednjo etapo raziskovanja. smo se z naslednjimi: Divji labodi, Grdi raček, Zlata ptica in V samem uvodu v dejavnost sem otroke motivirala s ča- Cesarjev slavec. robno vrečo, v kateri se je skrivala različna hrana za ptice: DRUŽBA: pšenica, koruza, proso, koščki jabolka, oreh, arašidi. Otroci so med tipanjem ugotavljali, kaj je v vreči in to tudi opisali. Po Sodelovali smo z okoljem pri oskrbi z materialom, sode-vsakem zaključenem krogu smo določeno hrano predstavili lovali s starši pri naboru materiala in postavitvi učne poti. in jo pravilno razvrstili določeni ptici, ki se z njo prehranju-Dotaknili smo se tudi nege in skrbi za žival ter spodbujali je. Po uvodnem delu smo se odpravili v telovadnico, kjer odgovoren odnos do živih bitij. sem jim predhodno pripravila poligon »ptiček išče hrano«. NARAVA: Gibanje na poligonu sem povezala z zgodbo o lačnem ptič- ku. Skozi zgodbo sem jih popeljala z lutko. Izvajali smo sprehode v bližnji okolici, prepoznavali različna Lačna ptička sedi na veji in se guga (gibalna dejavnost ni-oglašanja (IKT), opazovali ptice, izpolnjevali zbirnik s slikami hanja na vrvi) . Odide si iskat hrano ( prestopanje po ribstolu, o rednem opazovanju ptic in hranjenju ptic. vijuganje med ovirami) , se ustavi ob plotu (hoja po klopi) . Na IKT: tleh opazi hrano (prestopanje obročev), pobira zrna (fina mo-torika, prestopanje) . Po naslednjem plotu se vrne po prijatelje. Ogledali smo si več delov risanke Divja brata Kraft, preko katerih smo spoznavali zanimiva in nazorna dejstva o pticah. 2. RAZIsKovANjE PTIC PRI muCAH GIBANJE: Ker smo Muce starejše, sva se poleg raziskovanja ptic Izvajali smo družabne igre: ptički v gnezdo (z vključevanjem vzgojiteljici trudili povezovati temo z ostalimi dejavnostmi glasbenega instrumenta in s porazdelitvijo vlog otrokom), znotraj kurikula ter v sam tematski sklop vključiti čim več ptičji ristanc in gnilo jajce. obogatitvenih dejavnosti, skladno z vrtčevskim LDN. Tako Ob pesmi Pleši pleši, črni kos smo zaplesali z elementi smo »teden kulture«, katerega letošnja rdeča nit je bil po- ljudskega plesa. jem tradicije, uspešno povezali s pticami na vseh področjih. Zbornik – september 2015 | 51 Ekošola disKUsija s šolo in občino Šmarješke Toplice. Morda se ob njej nekoč znajde tudi senzorna učna pot. Diskusija je bila izvedena v vseh etapah projekta vsakodnev- Daljšega projekta v sodelovanju z drugo skupino sva se no – v jutranjem krogu pred začetkom osrednjih dejavnosti obe lotili prvič, vendar zaradi navdušenosti otrok, uspešne- in ob zaključku posamezne etape, ko smo od otrok prido- ga sodelovanja z okoljem in bogatenja idej, ki jih ponuja delo bile tudi povratno informacijo, katere dejavnosti so se jih v paru, zagotovo ne zadnjič. posebej dotaknile. ZAKljuČEK: Literatura: iZ igralnice naZaj v naravo 1. H. C. Andersen: Grdi raček, slavec – divji labodi, Ljubljana, Mladinska knjiga 2009. 2. A. Gočnik Godec: Zlata ptica, Ljubljana, Mladinska V času trajanja projekta (od januarja do aprila) sva vsaka knjiga. Uploaded 13.10.2011, youtube. v svoji skupini in skupaj izvedli veliko dejavnosti. Omembe 3. M. Voglar: Sinička se je usedla v: Majhna sem bila, vredna je tudi oživitev gozdne učne poti ob obeleženju eko Ljubljana DZS, 2014. dneva (obnovitev eko zastave). Skupaj s starši smo izvedli 4. N. Maurer: Vrabček čaka mamico, v: Pravljični cvet, sprehod po gozdni poti, jo očistili ter ob njej postavili ptičje Ljubljana MK, 2003 (zbirka Sončnica). hišice, izdelane iz odpadnega materiala. Hišice smo opremili 5. Pavlina Pristavšek, Pleši, pleši, črni kos, objavljeno z zapisom osnovnih značilnosti določene postaje (npr. za ka- 23.3.2014, Ptički že pojo, youtube. teri potok gre, katere rastline rastejo ob njem, katere živali 6. Sokolov Cvetka, Maša spet v parku, Ljubljana MK, živijo v tem gozdu, kdo se lahko giba po gozdni poti itd.). Cicido, l. 2009/10/št.4/2. Učno pot smo kasneje uporabljali (in jo še vedno) za izved- 7. IKT: Wild krats, slo risanka, youtube: 1. Mesto sokola, bo drugih gibalnih dejavnosti (kros, tek s telovadnimi vajami, 21. del 1 sezone, 2014; 2. Perje rajskih ptic, sezona 1, kombinacija teka in družabnih iger. .). Imava tudi vizijo, kako ep.38, 2015; Raziskovanje ptic ujed, sezona 1, ep 40, še obogatiti pot s postavitvijo trim steze, ki jo bomo reali- 2015. zirali predvidoma v naslednjem šolskem letu v sodelovanju Ptičji ristanc AV petje ptic Obisk parka Ptički iz geometrijskih oblik Postavitev gozdne učne poti Informacije v literaturi 52 | Zbornik – september 2015 Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, enota Radovljica Tina Smolej, Karlina Gašperin Majhen vrT, veliKo veselja Povzetek Abstract V okviru projekta eko vrtovi imamo na igrišču vrtca ure- Within the project eco gardens we have a garden on our jen vrt. Vsaka skupina ima na razpolago eno gredico in tako playground. Each group has at its disposal one garden bed smo Metuljčki, stari od 2 do 3 leta, na začetku leta poiskali and so at the beginning of the year we, Metuljčki aged 2 to 3 svojo. years, went to look for ours. Z obdelovanjem smo začeli že jeseni in nadaljevali vse We started working on it in autumn and continued till do poletja. Čez zimo pa smo aktivnosti izvajali v igralnici. summer. Over the winter, we had carried out activities in Otroci so skozi proces aktivno sodelovali in izredno uživali. the playroom. Children were actively involved throughout Imeli smo možnost izbire rastlin (zelišča, vrtnine ali cvetje) the process and they extremely enjoyed it. We had a choice ter ali jih bomo sadili ali sejali. Odločitev pa sva prepustili of plants (herbs, vegetables or flowers) and whether they otrokom saj so bili oni tisti, ki so pod najinim vodstvom skr- will be planted or seeded. The decision was left to the chil- beli za vrtiček. dren because they were the ones who, under our leader- ship, took care for the garden. Ključne besede: vrt, gredica, rastline, hrana Keywords: garden, garden bed, plants, food Uvod Otroci radi opravljajo vrtna opravila kot so sajenje, zaliva- nje, odstranjevanje nezaželjenih rastlin.. vendar pa jih zara- di starosti odrasli le redko vključujejo v neposredno delo na vrtu. S projektom sva želeli otroke seznaniti in jim približati dejansko delo na vrtu ter skrb za vzgojo rastlin. Zanimalo naju je tudi, če bodo otroci raje poskusili in uživali sadje in zelenjavo, ki so jo pridelali sami. MeTode Uporabili smo metode: • pogovora, Priprava gredice na zimovanje • razlage, • opazovanja, Ker sva odločitev o tem, kaj bo raslo na vrtu, prepustili ot- • demonstracije, rokom, sva vedeli, da bomo uporabili mešano sajenje. Pri • raziskovanja, tem sva upoštevali le pravila dobrih sosedov. Usmerili smo • pojasnjevanja, se tudi na naraven način pridelave. • lastne aktivnosti, Pozimi smo vadili obdelovanje zemlje kar na sebi. Preko • igre. izvajanja masaže Sadimo krompir so otroci spoznali posto- pek sajenja in se srečali z vrtnarsko treminologijo. Otrokom disKUsija sva ponudili tudi različne knjige in slikanice na to temo. V sobo pa smo prinesli tudi rastline za katere smo skrbeli. Gredico smo prevzeli od lanskoletne skupine Metuljčkov. Otroci so spoznali, da rastline potrebujejo vodo, svetlobo Na njej so rasle jagode in veliko plevela, ki smo ga odstranili in toploto za življenje. in gredico pripravili na počitek. Vsak dan, dokler ni zapadel Spomladi pa smo začeli z delom in otroci so morali upo- sneg, so otroci hodili in pulili vse, kar je pogledalo iz zemlje. rabiti pridobljeno znanje. Gredico smo najprej prekopali in Zbornik – september 2015 | 53 Ekošola odstranili plevel. Dodali smo ji še kompost z našega kom- postnika, nato pa smo lahko začeli saditi in sejati. Odločili so se, da bomo gredico zasadili z jagodami. Te so z malo pomoči zasadili sami. Eden je skopal luknjo, drugi pa je vanjo položil sadiko jagode. Na sprehodu mimo tržnice so otroci opazili, da prodajajo sadike. Tako smo se naslednji dan vrnili in vsak si je lahko izbral eno sadiko zelenjave, ki jo je odnesel nazaj v vrtec in posadil. Večina si je izbrala solato, trije pa nadzemno kolerabo. Kasneje smo posejali še grah in redkev. Ko je grah pogledal iz zemlje, smo se odpravili v gozd, kjer Uživanje solate smo nabrali suhe veje po katerih se bo vzpenjal. Na tržnici Zalivanje gredice Med vrtnarjenjem smo srečali tudi različne živali in se po- govarjali katere so koristne in katere škodljive za naš vrt. Sajenje solate Pazili sva, da jih otroci niso uničevali, temveč le odstranili z gredice. Prvi pridelek, katerega smo zaužili, je bila redkev. Otroci Otroci so ves čas vrtiček opazovali in naju opozarjali na so jo sami izpulili in umili. Vanjo so ugriznili vsi vendar večini spremembe. Najraje so ga zalivali. Kljub temu da so otro-ni teknila. Naslednja je bila na vrsti solata. Ko so sadike že ci mlajši, so pokazali več zanimanja in delovne vneme kot dovolj zrasle, so jih otroci izpulili in otresli zemljo s korenin, otroci starejših skupin. Večkrat so poskrbeli tudi za druge midve sva odrezali korenine, katere so nato odnesli v kom- gredice: jih zalivali, pomagali urediti travo okoli njih, odstra-postnik. Solato so nato ponosno odnesli v kuhinjo in jo pri niti plevel. . kosilu pojedli. Pojedli smo jo več kot običajno, poskusili pa so jo tudi tisti, ki je sicer ne jedo. Na najpomembnejši pri- ZAKljuČEK delek pa smo morali počakati skoraj do konca šolskega leta. Otroke so seveda najbolj zanimale jagode in komaj so čakali, V današnjem času se zopet vračamo k izročilu in si znova da dozorijo. Ko se le-te obarvajo rdeče, jih takoj pojedo. Na prizadevamo, da bi zelenjavo in zelišča spet pridelali sami, grah in kolerabo pa bomo morali še malo počakati. zato ni nikoli prezgodaj za učenje teh veščin. Za majhne ot- roke, ki se šele začenjanjo srečevati z vrtnarjenjem, pred- stavlja majhna gredica velik izziv in ogromno veselja. Literatura 1. Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje – Hribar, N., Japelj, B. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo. 2. Kreutner, M. (2013). Biovrt za začetnike: osnove in praktični nasveti. Ljubljana: Modrijan. 3. Likar, M. (2009). Otroci in vrt. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 4. Ucman, R. (2011). Mali ekološki vrtnar: z naravo do Slika 4: Nabiranje solate zdravega pridelka. Domžale: Kozmos. 54 | Zbornik – september 2015 OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, enota vrtec Črenšovci Petra Smej Z gibanjeM in oPaZovanjeM raZisKUjeM sveT oKoli sebe Povzetek Abstract Ko otroku pokažemo, kako razburljiva je narava, ni When you show your child how exciting nature is, it pol toliko pomembno videti, kot čutiti. not half as important to see as it is to feel. - Rachel Carson - Rachel Carson Vrtec Črenšovci je vrtec na podeželju, ki nudi veliko mož- Kindergarten Črenšovci is kindergarten in the country- nosti za opazovanje in raziskovanje okolice. Neokrnjena side, which offers many opportunities to observe and ex- narava, pestrost živalskega in rastlinskega sveta so bogato plore the surrounding area. Unspoiled nature, diverse flora učno okolje, ki nudijo priložnosti in izzive za pridobivanje and fauna are a rich learning environment that offers oppor- izkušenj in spoznanj. V oddelku otrok starostnega obdob- tunities and chal enges to gain experience and knowledge. ja 5–6 let smo skozi celo leto raziskovali bližnjo in daljnjo In the department of children aged between 5 and 6 years okolico in preko eksperimentov spoznavali, kaj se dogaja z we have been studying near and distant places through ex- raznimi snovmi. periments and learning about what is happening with vari- ous substances. Ključne besede: raziskovanje, gibanje, narava, opazovanje Keywords: exploration, movement, nature, observation Uvod disKUsija Vrtec Črenšovci je v program Ekošole vključen že nekaj let. Predšolski otrok ima željo po raziskovanju, le ponuditi je Skozi različne dejavnosti želimo otrokom približati naravo, treba prave izzive, ki vzpodbudijo miselne procese. predvsem pa izkoristiti naravne danosti okolja, v katerem Fošnarič in Katalinič (2012) pravita, da je za potešitev ra- živimo. dovednosti potrebno okolje, kjer otrok lahko žival, rastlino, K sodelovanju pogosto povabimo razne strokovnjake, stvar potipa, povoha, začuti… ki nam dodatno obogatijo načrtovan tematski sklop. Tako V nadaljevanju govorita o iskanju miselnih zvez med že smo že sodelovali z agronomom, čebelarjem, kmetom, far- znanimi stvarmi, ki jih otrok seveda ob pravilnih postopkih macevtom, veterinarjem… lahko dojema in odkriva. V letošnjem šolskem letu smo s projektom Z gibanjem Že drugo leto je prednostna naloga na ravni celotnega na- in opazovanjem raziskujem svet okoli sebe povezali vsa šega vrtca gibanje v povezavi z jezikom. Strokovne delavke področja kurikuluma in bili aktivni tako zunaj kot znotraj ugotavljamo, da v vrtec prihajajo otroci z različnimi govor- igralnice. nimi motnjami in skromnim besediščem ter da je potrebno V vseh letnih časih smo opazovali spremembe v naravi, še okrepiti drobno-gibalne spretnosti. posebej smo bili pozorni na zvoke iz narave. Različni strokovnjaki so mnenja, da je razvoj govora pove- zan z gibalnim razvojem. MeTode S ponujenimi aktivnostmi, med drugim tudi z naravo- slovnimi dejavnostmi, smo želeli izboljšati stanje na tem Pri delu so bile uporabljene metode pogovora, posluša- področju. nja, igre, razlage, eksperimentiranja, praktičnega dela in opazovanja. Zbornik – september 2015 | 55 Ekošola KAj smo PoČElI? ZAKljuČEK MIKROSKOPIRANJE »Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim, V sklopu tematskega sklopa čiste roke smo si z učiteljico razumem in znam«, pravi kitajski pregovor. Lastna aktiv- biologije pod mikroskopom ogledali bacile, ki jih najdemo nost, izkušnje in motivacija so ključ do uspeha. Osnovna igra na rokah. otrok je gibanje, in če je le-to v naravi, po možnosti čisti, je PREIZKUŠANJE, KDAJ SO ROKE BOLJ ČISTE uspeh toliko večji. Pritegniti otroke v naravo, in ne k televi- Naredili smo preizkus, kdaj si roke, umazane od blata in ziji, zna biti v današnjem svetu tudi izziv. V vsakodnevnem olja, lažje speremo: s toplo vodo z/brez mila ali z mrzlo delu se srečujemo z otroki, ki včasih sploh ne slišijo ptičjega vodo z/brez mila. Vse napovedi smo grafično prikazali. petja, spreminjanja barv v naravi… Prav zato je dan naslov Z gibanjem in opazovanjem … prava stvar. NAPOVED DOGODKOV – KAJ SE ZGODI, ČE ZMEŠAMO OLJE IN VODO, ZAKAJ RISALNI PAPIR NE VPIJE TAKO HITRO VODE KOT PAPIRNATA BRISAČA …? Litetartura Otroci so iz izkušenj napovedali, kaj se bo zgodilo, če kane- 1. Bahovec, E. idr. (1999). Kurikulum za vrtce: Ljubljana: mo kapljice vode na risalni papir in kaj se zgodi s papirnato Ministrstvo za šolstvo in šport. brisačo. Napovedi smo zabeležili, nato pa naredili praktičen 2. Fošnarič, S. in Katalinič, D. (2012). Didaktične preizkus. Na koncu smo primerjali dobljene rezultate. usmeritve za izvedbo in raziskovalnih in OPAZOVANJE NARAVE V VSEH LETNIH ČASIH eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na Namen opazovalnih sprehodov je bil opaziti spremembe, področju naravoslovja. Maribor: Pedagoška fakulteta. ki so se zgodile v nekem obdobju. Strokovni delavki sva ot- 3. Kroflič, R. idr. (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h roke pred dejavnostjo usmerili, na kaj vse naj bodo pozorni kurikulu za vrtce.Maribor: Obzorje. (npr. barva listja; dogajanje na njivi; zvoki, ki jih slišiš …). Dejavnost opazovanja je v naravoslovju načrtna in usmer- jena, pri njej pogosto vključimo vsa čutila, vendar so le-ta odvisna od pojavov, ki jih opazujemo. Z opazovanjem se novo znanje širi, novo znanje pa bo spodbudilo drugačno opazovanje (Otrok v vrtcu, 2008). TEMATSKI SKLOP ŽIVALI Za uvod v novo temo smo vsak dan prebirali zgodbo Živalska olimpijada, avtorice Svetlane Makarovič. Otroci so zgodbo ilustrirali. Pred vsakim branjem smo se seznanili z eno živaljo, tako da smo jo ogledali v živo (na obisku ali v igralnici). Nekaj otrok je premagalo strah pred psom, ne- kateri otroci pa so smeli ali si upali vzeti v roke hrčka in zajčka. Pri tem so vključili vsa čutila, še posebej vonj in tip. Z zvočnimi knjigami smo ugotavljali, kako se oglašajo do- ločene živali; preko tipnih knjig pa smo spoznavali kožo oz. pokritost živali. Pozorni smo bili na poimenovanje živali – samec, samica, mladič. V okolici vrtca se nahaja nekaj kmetij, kjer vzrejajo praši- če, govedo, ovce in koze. Pohode do kmetij smo izkoristili tudi za opazovanje okolice, predvsem spomladi, ko se na poljih pričenja delo. Narava je res velika učilnica neskončnih možnosti. ZELENI TEDEN RAZISKUJEMO NARAVO V mesecu aprilu smo zeleni teden namenili eksperimentom (voda, zrak, papir, zvoki iz narave). V svet naravoslovja so nas za en dan popeljale dijakinje Gimnazije FM Ljutomer, ki so nam predstavile eksperimente z magneti, vodo in barvami. V igralnici smo izločili vse plastične igrače in jih nadomestili z igračami okolju prijaznih materialov. Vsakodnevno smo be-ležili naravi prijazne prihode v vrtec. Ves teden smo imeli na jedilniku vsaj eno jed ekološkega iz- vora. Ugotovili smo, da je naš planet tudi z majhnimi dejanji lahko prijazen in še bolj zelen. 56 | Zbornik – september 2015 OŠ Prevole Urška Fabjan PredšolsKi oTroci sPoZnavajo seMena in raZvoj rasTlin Povzetek Abstract Vključevanje otrok v procese, s katerimi si lahko sami pri- Including children in activities in which they are able to delajo hrano in se naučijo nekaj novega o razvoju rastlin, je grow produce and learn new things about plants is beco- v današnjem času vedno bolj pomembno. Otroci imajo v ming nowdays increasingly more important. Nature is the naravi oz. v naravnem okolju najboljšo igralnico ali učilnico best both playroom and classroom and satisfies their thirst za potešitev njihove radovednosti po znanju. Nemalokrat for knowledge. Often do preschool teachers find parts of se je v vrtcu zgodilo, da smo v garderobi vzgojiteljice ugo- plants in childrens pockets while changing them after a walk tovile, da se v žepih hlač in jopic skrivajo deli rastlin, ki so jih outside. Beside teaching active observation and developing otroci nabrali na sprehodu. Poleg načrtovanega, aktivnega respectful attitude towards nature, we teached them abo- opazovanja, razvijanja spoštljivega odnosa do narave smo ut difference between seed and fruit. We discussed plant otroke veliko vključevale v spoznavanje pojma plod in seme. development using various literature, as we wanted for chil- Ob različni literature smo se veliko pogovarjali o razvoju dren to understand in theory and also in practice how are rastlin, saj sem hotela, da otroci spoznajo tako teoretičen seeds developed and plants grown. kot tudi praktičen del razvoja semen in rastlin. Ključne besede: predšolski otrok, narava, seme, plod, Keywords: preschooler, nature, seed, fruit, plant razvoj rastline development Uvod • Metoda igre: otroci so se igrali z nabranimi semeni, deli rastlin …; S prikazovanjem narave lahko pri otrocih oblikujemo pozi- • Metoda opazovanja: otroci so opazovali rast posajenih tiven odnos do okolja in jim s pravilnim zgledom zbudimo rastlin, razlike med njimi, spremembe v naravi; zanimanje za naravo. Vrtec na Prevolah je podeželski vrtec, • Metoda raziskovanja: otroci so ugotavljali, zakaj je za rast saj vsi vključeni otroci prihajajo iz okoliških vasi. Za razširi-potrebna voda, svetloba, toplota; tev sklopa o spoznavanju semena in razvoju rastlin sem se • Metoda poslušanja: otrok ob razlagi odraslega (med odločila, ker otroci ne vedo, da je npr. želod, ki ga prinesejo prebiranju literature) pridobiva nova znanja, ugotovitve iz gozda, živa stvar in da se iz nje ob pravih pogojih razvije ostalih otrok v jutranjem krogu; mogočno drevo. V načrtovani sklop - temo sem vključila • Metoda primerjanja: primerjali so rast rastlin, liste, sodelavce, starše in širše okolje. Iz izkušenj sem spoznala, da cvetove, plodove, semena; če otroka pri raziskovanju spodbudi še odrasla oseba, ki mu • Metoda opisovanja: pri opisovanju in beleženju so izražali zna prisluhniti in zagotoviti pogoje za pridobivanje novega svoja občutja, mnenja, spoznanja, s tem seznanjajo tudi znanja, je velik del odnosa z naravo že vzpostavljen. druge vključene osebe; • Metoda pogovora: vsakodnevno pripovedujejo o MeTode izkušnjah s tega področja doma, o svojih opažanjih, novih ugotovitvah; Pri izvajanju teme sem uporabila različne naravoslovne me- • Metoda sklepanja, predvidevanja: otroci so ob meritvah tode, ki so temeljile predvsem na aktivnosti otrok tako v in beleženju podatkov hitro sklepali o nadaljnji usodi naravnem okolju kot tudi v igralnici. rastline; Zbornik – september 2015 | 57 Ekošola • Metoda lastne aktivnosti in eksperimentiranja: predvsem Spremljevalne dejavnosti: pri prosti igri s semeni in rastlinami, deli rastlin ob robu • izdelava ropotulj iz semen, gozda ali v igralnici, ugotavljanju kaljivosti. • izdelava vrečke s semeni in igra pari na otip, • polnjenje in praznjenje plastenk s semeni, PoTeK dela in reZUlTaTi • izdelava igre spomin iz delov rastlin, • izdelava sončničnega cveta (lepljenje semen in plodov), V pozni jeseni smo na sprehodih lovili še zadnje sončne žar- • predstava delavk za starše in otroke vrtca – Strašilo ke in uživali v spreminjajoči se naravi. Otroci naravno okolje Motovilo, dobro poznajo, saj živijo na podeželju, a jim nekatere na- • izdelava figuric iz plodov kostanja in želoda (starši), ravne zakonitosti še niso bile dovolj približane, da bi imeli • dramatizacija otrok vrtca – Repa velikanka, izkušnje na področju razvoja rastlin. Dejavnosti sem zasno- • pihanje regratovih lučk, vala tako, da je otrok preko konkretnih izkušenj z rastlinami, • tiskanje, odtiskovanje z deli rastlin, s poldovi in semeni. plodovi in semeni prišel do novih spoznanj, kaj so: seme, plod, kalitev, rast, cvet, rastlina. ZAKljuČEK Dejavnosti s semeni in rastlinami: Preko raziskovalno-opazovalnih metod je bila tema zapol- 1. Uvajanje pojma seme: otrok tipa skrite dele rastline, upo- njena z aktivnim sodelovanjem otrok, sodelavk in staršev. rabi besedo seme, loči seme od drugih delov rastline. Nekateri starši so poročali, da njihovi otroci sejejo tudi 2. Seme se skriva v plodu: tipa seme, razvršča semena. doma. Otroci so po dejavnostih z naravnimi materiali iz- 3. Nabiranje plodov pod drevesi: išče seme, plod, uporabi žarevali pozitivno energijo, bili so sproščeni, mirni, zado- besedo seme, nabira plodove za v igralnico, šteje. voljni… Uspelo nam je, da so se veliko naučili s svojimi 4. Izdelava naravnega barvila iz plodu kaline in tiskanje z go- ugotovitvami, lastnim raziskovanjem. Vsakodnevni stik z moljem krompirja: v plodu išče seme, ustvarja s pridoblje- naravo so utrdili z novimi spoznanji na področju plodov, no barvo iz narave. semen in razvoja rastlin. Sklenili smo, da v prihodnjem letu Plod se razvije iz oplojenega cveta: poiščemo prostor za vrtiček in v njem naprej spoznavamo 1. Iskanje plodu v delih rastline: lušči semena solate in travni-naše čudeže narave, pridelke pa veselo pojemo pri kosilu, ških rastlin, ugotavlja, da v odcvetelem delu rastlina skriva saj jih je bilo zdaj le za pokušino. seme, raziskuje, išče. Iz semena zraste rastlina: Literatura 1. Kalitev fižola: posadi seme, spoznava, kaj potrebuje rastli- 1. Ardle, N. (1993): Spoznavajmo znanost Rast. Ljubljana. na za rast, opazuje, kaj se bo zgodilo. Slovenska knjiga. 2. Beleženje podatkov rasti fižola: opazuje, beleži v razpre- 2. Bahovec, E. D. in sod. (1999): Kurikulum za vrtce. delnico, usvaja pojem rastlina, spoznava dele rastline. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. 3. Kalitev solate: poseje seme, opazuje, kaj se bo zgodilo, 3. Chinery, M. (1989): 1000 idej za naravoslovce. primerja razlike med ostalimi rastlinami. Ljubljana. Mladinska knjiga. 4. Kalitev graha: posadi seme, spozna, da iz določenega se- 4. Fitzsimons, C. (1997): 50 zamisli za otroke v naravi. mena zraste določena rastlina (seme graha - rastlina grah). Radovljica. Didakta. 5. Kalitev kreše (krešine glavice): sejanje semena na malo 5. Katalinič, D. (1992): Od semena do rastline. drugačen način (lupina jajca), opazovanje, kaj se bo 6. Katalič, D. in sod. (2007): Sejemo, sadimo in zgodilo. raziskujemo že v vrtcu. Ljubljana. Zavod Republike Razvojni krog rastline (seme - kalitev, rastlina - cvetenje, Slovenije za šolstvo. oploditev, oprašitev, plod, seme): 7. Krnel, D. (1993): Zgodnje učenje naravoslovja. 1. Razvoj in rast solate, graha, fižola: uporablja besede Ljubljana. Državna založba Slovenije. seme, korenina, listi, steblo, cvet, poizkuša užitni del ra- 8. Krnel, D. (2003): Kaj početi z idejami otrok – stline, zaliva, opazuje rast, spoznava naravno in umetno konstruktivizem v začetnem naravoslovju. Ljubljana. opraševanje rastline, posadi pridelek - seme, spozna ži- Center za pedagoško izobraževanje Filozofske vljenjski krog rastline… fakultete. 9. Licar, P.(1992): Razmnoževanje, razvoj, rast. 10. Oblak, S. (1993): Novi pristopi k poučevanju naravoslovja. Vzgoja in izobraževanje, letnik 24, številka 2. 58 | Zbornik – september 2015 Vrtec Ringaraja OŠ Dobrepolje Petra Štrubelj dišavnice v našeM vrTcU Povzetek Abstract Naš vrtec, vrtec Ringaraja, se nahaja v Dobrepoljski dolini. Our kindergarten Ringaraja is located in Dobrepolje val- Tukaj je še vedno veliko travnatih in gozdnih površin. Tukaj ley. In Dobrepolje is still a lot of grass and wooded area. je kmetijstvo in obdelovanje zemlje še vedno del vsakda- Agriculture and land cultivation are still part of everyday life na marsikaterega občana predvsem starejše populacije. Ti many of citizen of the elderly population. They share this pa svoje znanje in izkušnje radi prenašajo vedoželjnim in knowledge and experiences to younger population. Our zagnanim mladim in najmlajšim. Naši najmlajši pa so tisti, youngest population is the one that often surprises us with ki nas večkrat presenetijo z navdušenjem in znanjem s po- enthusiasm and knowledge in the field of land cultivation dročje obdelovanja zemlje ter kmetijskih strojev. V projek- and agricultural machinery. In our kindergarten we made tu Dišavnice v našem vrtcu smo spoznavali proces sajenja project Dišavnice were we learned about process of plant- in presajanja od semena do rastline in pridelka. Ker je bila ing and transplanting. Because winter was long and cold we zima dolga in kar hladna za sajenje na prostem, še čakamo are still waiting for the first plants but our spices become na prve pridelke. Naše dišavnice pa so ozelenele kar v na- green in our kindergarten playroom. Through the project ših igralnicah. Svoje dosedanje znanje in izkušnje s sajenjem, Dišavnice we got a lot of new experience in planting, trans- presajanjem ter skrb za rastline smo podkrepili z novimi planting and caring for plants. At the same time we stick to izkušnjami. Ob tem smo se držali smernic, da smo ekološko the rule that we are ecological y oriented and we showed a usmerjeni ter pokazali veliko ustvarjalnosti pri izdelavi zuna- lot of creativity. njih korit za dišavnice. Ključne besede: zelišča, dišavnice, sejanje, opazovanje in Keywords: herbs, spices, planting, observation and moni-spremljanje, presajanje, uporaba zelišč. toring, transplantation, use of herbs. Uvod MeTode Že pred leti se je v našem vrtcu pojavila ideja in želja, da bi Opazovanja, pogovora, lastne aktivnosti, sodelovanja, raz-zasadili vrtiček. Letos smo v sodelovanju z Ekošolo zasle- iskovanja, beleženja, ustvarjanja, eksperimentiranja in pro- dili projekt Dišavnice. V projekt se je vključil celoten vrtec cesnega učenja. Ringaraja. Tako jaslične kot tudi starejše skupine. Naš vrtec sestavlja osem skupin. Tri skupine so jaslične, dve hetero- geni ter tri skupine drugega starostnega obdobja. V okvirju projekta smo med skupinami veliko sodelovali. Izmenjevali smo si izkušnje, ideje ter znanje. V začetku šolskega leta 2013 smo si zastavili skupne cilje. cilji: • otrok spoznava in opazuje rast rastlin; • aktivno sodeluje pri setvi; • opazuje spremembe rastlin v daljšem časovnem obdobju; • primerja trajanje rasti rastlin; • zagotavljanje optimalnih pogoje za rast rastlin; • otrok opazuje rastline v gojilnicah ali vrtu, spreminja pogoje ter predvideva, ugiba in napoveduje posledice; • otrok spoznava postopek priprave rastlin ter uporabo. Zbornik – september 2015 | 59 Ekošola disKUsija Otroci so še bolj z zanimanje spremljali korita, ko so se po- govarjali, kako bodo zrasla zelišča lahko uporabili pri pripra- O projektu smo se pogovarjali že v začetku šolskega leta vi različnih jedi. V ta namen so v skupini Čebelice zbirali re- 2012/13. S sodelavkami smo zbirale ideje in predloge, kako cepte za uporabo fižola. Recepte, ki so jih otroci s pomočjo bi se lotili projekta. Nato smo zbrale semena različnih di- staršev prinesli v vrtec so zvezali v knjigo. šečih rastlin. Vsaka skupina je dobila Zeliščarski vrtnarski Kmalu smo opazili prve poganjke v koritih. Spremljali smo dnevnik. Ta nam je bil v pomoč ter vodilo dejavnosti. Vanj rast sadik. Skrbno smo jih zalivali ter jim po potrebi poiskali smo kasneje skrbno beležili potek dejavnosti. Opravljene primernejši prostor. Ko so sadike zrasle, je sledilo presaja- aktivnosti smo zabeležili z besedilom in sliko. nje. Lončke smo napolnili z zemljo, vanj naredili jamice ter V mesecu januarju smo pričeli s sajenjem prvih semen. presadili sadike. Izbirali smo med različnimi semeni: drobnjak, peteršilj, ba- V skupini otrok Ribice in Pikapolonice smo si pripravili zilika (navadna in rdeča), salvija, maggi, majaron … V skupi- prav posebna korita in stojala za lončke s sadikami. Ta nam nah drugega starostnega obdobja so se tudi otroci aktivno sedaj krasijo teraso in okensko polico. vključili v prinašanje semen. Nekatera semena so bila zelo V skupini otrok Ježki so korita otroci sami ustvarjalno ok- majhna in drobna. Presenečeni so bili nad majhnostjo se- rasili s čopiči ter tempera barvami. Skupina otrok Ježki in men ter ugotavljali, da je samo eno seme zelo težko prijeti. Miške pa so se odločili, da nam z zelišči okrasijo zunanja Večja semena, kot je fižol, so lažje prijeli. Semena so otroci cvetlična korita. V skupini Ježki so se dela lotili kar sami ob spoznavali s tipanjem, opazovanjem ter s pogovorom. Večja pomoči vzgojiteljic. Skupini otrok Miške pa je na pomoč pri- semen pa so tudi razvrščali in primerjali. Sledilo je sejanje skočil vrtnar. Predstavil jim je svoj poklic. Vrtnar je s seboj semen. Manjše lončke ali korita smo napolnili z zemljo ter prinesel sadike različnih zelišč in dišavnic. Sadike so skupaj vanjo posadili semena. Ko so bila semena skrbno pokrita posadili v korita ter jih obogatili z napisom in opozorilom z zemljo, so jih otroci zalili z vodo. Opremili smo jih tudi z spoštljivega odnosa do rastlin. Ker se korita nahajajo ne- napisom imena zelišča. posredno pred vhodom v vrtec, so nam tako zelo polepšali Za korita in lončke smo v igralnicah poiskali primeren vhod v vrtec. kotiček. Kotiček je moral biti primeren tako za rast rastlin V skupini Čebelice so v okolici vrtca poiskali primeren kot za vsakodnevno opazovanje, spremljanje ter zalivanje. prostor za posaditev fižola. Izkopali so gredico ob ograji, z 60 | Zbornik – september 2015 Ekošola grabljami zrahljali zemljo, posajena semena prekrili ter zaščitili Literatura gredico z nizko pregrdo. V skupini so se že dalj časa pogovar- 1. Kurikulum za vrtce (1999), Ljubljana Ministrstvo za jali o sajenju. Že v igralnici so izvedli eksperiment s fižolom. šolstvo in šport. Fižol so posadili v steklene posode primerne za opazovanje 2. Katalinič, D. (2013), Zeliščarski vrtnarski dnevnik. kaljenja in rast rastline. Opažanja in spremembe so beležili v Logatec: Unicommerce, d. o. o. dnevnik Eko kotiček za moj fižolček. Sedaj, ko čakajo, da gre-3. Katalinič, D. Tratnjek, L. in Anželj B. (2007), Sejemo, dica ozeleni, pripravljajo označbe ter opore za rastline. sadimo in raziskujemo že v vrtcu. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. ZAKljuČEK 4. Katalinič, D. (1992), Od semena do rastlin. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. V okvirju projekta smo vsi veliko pridobili, tako vrtec kot 5. Marjanovič Umek, L. (2010), Otrok v vrtcu: Priročnik strokovne delavke in otroci. Pridobili smo nova znanja in h kurikulumu za vrtce. Ljubljana: Obzorja. izkušnje. Pri delu smo bili ustvarjalni in kreativni. Vrtec smo okrasili s prav posebnimi rastlinami ter razvijali skrben in spoštljiv odnos do narave. Še predno odhitimo na počitni- ce, pa si želimo naše pridelke ter zelišča tudi preizkusiti s pripravo okusnih jedi. Zbornik – september 2015 | 61 Ekošola www.ekosola.si www.drustvo-doves.si 64 | Zbornik – september 2015