Leto XXXVIII
Št. 2
CENA 23 din
<—>

Glavni urednik: Milan Bajželj
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
KRANJ, torek, 8. 1. 1985 GLASILO "SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z  Redom zaslug za  narod s srebrno zvezdo
.Množična spominska in rekreacijska prireditev
»Po stezah partizanske Jelovice«
V SREDIŠČU POZORNOSTI
V pocastitev 43. obletnice legendarne dražgoške bitke, 40. oble-iniee osvoboditve in praznika škofjeloške občine, bodo v nedeljo, januarja, športna tekmovanja in množični pohodi v okviru »• Pnreditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Osrednja slovesnost bo ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah.
Skofja Loka — V nedeljo bodo oži-    glasitvijo   rezultatov  vseh  športnih
ci   tah      M6- POti na Jelovi(;i: mladin-    tekmovanj.
šh,   ,    n    ' vojaki, rezervni voja-       Preživeli borci Cankarjevega bata-
enn   Jaresine- športniki, pripadniki    ljona se bodo ta dan sestali na tradi-
,~\. tcritoi'ialne obrambe, pionirji,    cionalnem srečanju. Športniki se bo-
l   eziveli  borci   narodnoosvobodilne    do pomerili v biatlonu na 10 kilome-
d()J?e !n številni drugi občani se bo-    trov. Na sporedu bo 14. odprto prven-
podal   ■?' ZG osemindvaJsetič doslej,    stvo smučarskih patrulj, patrulj re-
parti?   ' uraZ^ih  koncev Jelovice  v    zervnih vojaških starešin in mladin-
x>   io           -     až§ose ~ v vasico, ki    cev, tekmovanje alpskih smučarjev
194')    .nem'Si      °kupatorji  januarja    in sankačev. Na ta dan bodo številni
vulce^k^     J-Z ZOmlJ°' nJene prebi-    pohodi, daljši in krajši, lažji in zah-
ili i '• i*.se mso umaknili, pa pobili    tevnejši, za telesno dobro in slabše
<      «ehli. V spomin na te dogodke    pripravljene  občane.   Najtežji   med
č-istit     !n°SuOdllne borbe ter v P°-    nJimi bo vsekakor pohod  »Po poti
nV17niiI       opletnice osvoboditve in    Cankarjevega bataljona od Pasje ra-
fi.'i'n v D    -lne, SkofJ° Loke bo ta    vni do Dražgoš«, začel se bo ob enih
■tnhrtaZ5°Sa    'n na '^e^ovici več    ponoći na Pasji ravni in bo trajal več
■iriJS, IkmovanJ in množičnih re-    fcot deset ur. Udeleženci pohoda »Po
<rtPv             u° Odov; vrhunec prirc-    poti   heroja  Antona   Dežmana-Ton-
/ah na t-dn    if°d imenom »po ste-    čka« bodo krenili nekaj po 8. uri iz
r>   uri   uk        Jelovice«, pa bo ob    Krope in nadaljevali mimo Jamnika
ž^ošah         h ^Vl s,pomeniku v Dra-    do Dražgoš.  Iz Soteske bodo odšli
širn°k  |f0Sre    Ja  slovesnost s  kraj-   prek Jelovice »Po stezah prvih parti-
uiturnim proeramom in ■?. m?-    zanov« ob sedmih ziutraj. Pohod »Po
le v uU^ 9°™ Je snega za pokušino, vendar so agencije pripelja-r>n„ i°, *n v zasebne sobe tisoče turistov, predvsem iz skandi-savskih delel. - Foto: F. Perdan
V Kranjski gori nobene proste Postelje
so nr* ? ?°ra ^e P°*na do zadnjega kotička; tuje agencije li. ci peljale predvsem Francoze in Skandinavce — V hotelu Slavec Je spet prijetno
zimskemTka ^°ra ~ Vsi noteli in zasebne sobe v našem največjem sk» gori "nstlčnern središču so že od novega leta zasedene. V Kranj-niH, da boden °tCel0 0<?klanJati domaće goste, ki so se prepozno spom-
Gorenika Preživljali zimski dopust na snegu. Poskrbela za '^ V kraJu naJveč hotelov in depandans in tuđi letos je ko se Razor ^eC]a ln.manjša obnovitvena dela v vseh hotelih. Medtem sno Dovcpm PriPravlja na gradnjo apartmajev, so izredno lepo in oku-cej zanemrP0 pmače- opremili hotel Slavec, ki je bil dolga leta pre-siJo zdai st -n' ° stenan najstarejšega kranjskogorskega hotela vi-sebniki takariHg°ren;'Ski etn°grafski predmeti, ki so jih prispevali za-dolgih leth ° - note^ sPet privablja domaće in tuje goste. Vanj so po bra post "KaCe-* PrinaJati domaćini, ki sta jim domaće vzdušje in do-čnost      rez      všeč. Vsak dan je glasba, ki ustvarja prijetno doma-
stor in °^eJ"1-^ar.r!'' ki Je Poleg Ljubljanske banke, so izkoristili prođi te s U/•  ,.   °dlićno pizzerijo, v katero zahajajo vsi tišti, ki imajo ra-
noma ^u' La-"x ^e P°P°lnoma zaseden, okoli 700 postelj so kupili veći-goste ,.andlnavci- ki so jih pripeljale agencije. Penzion za domaće V hotT d° ^500 dinarJev, hotel pa nudi dovolj ugodja in razvedrila. Niasaž     Sta bazen> ki Je redno ogrevan in savna, zdaj bodo odprli še
težkRaZUml^ivo *e' da ima-i° hoteli n^Jveč stroškov s kurjavo in da že nudh k jeJ° visoke str>o^ke s ceno penziona. Posebej tišti, ki svojo pojave Mu1'1*0 z °grevanim bazenom, ki »požre« skoraj polovico kur-dati ^00!}"0 Sa morajo ogrevati do 30 stopinj, vodo in zrak. Odpove-m-ičii d Se ba?-enu ne nameravajo, saj so prepričani, da bi s tem osiro-'"dsiii ponudbo.
°b zH Krat?J.ski g°ri Je sn^ga zaenkrat bolj za pokušino, vendar se tuđi jih n n'/kin temperaturah žičnice vrtijo in vozijo tište smučarje, ki odeirf T°^e' Pravo zimsko podobo pa bo kraj dobi'l z debelejšo snežno tos s k1!?1 koćl.jažl še ne morejo na ceste,-kujti snega je premalo. Le-navnri u sostJe lanko vozili tuđi na saneh iz 16. stoletja, nadvse ne-bod U -n na m0Č izvirnih- Sani bo vpeljal hotel Larix, gostje pa se «^- ....." na njih luhko vozili od Larixa do Krike in Mojce.     \~) Sedej
poti herojev Staneta Žagarja in Jo-žeta Gregorčiča« s katerim bodo počastili tuđi praznik krajevne skupno-sti Železniki, se bo začel ob 10. uri pred gasilskim domom v Rudnem. Udeleženci pohoda »Po poti heroja Iva Slavca-Jokla« bodo krenili na pot iz Stražišča, nadaljevali ob 8. uri iz Čepulj in odtod do Dražgoš. Pohod »Po poti Otona Vrhunca-Blaža« se bo začel ob 9.30 pred osnovno solo v Sel-cah, pohod »Po poti Škofjeloškega odreda« pa ob šestih zjutraj pred vo-jašnico v Škoi'ji Loki.
Prireditveni odbor 28. množičnih spominskih, športno-rekreacijskih prireditev »Po. stezah partizanske Jelovice« — že vrsto let ga vodi Stane Krapež — pričakuje, da se bo po-hodov, tekmovanj in osrednje slo-vesnosti pri spomeniku udeležilo veliko število občanov — od mladine do borcev. (cz) ■
Slovesnost ob občinskem prazniku
V pocastitev občinskega praznika, ki ga v Škofji Loki praznu-jejo 9. januarja v spomin »na Dra-žgoško bitko, občinska skupščina pripravlja slovesnost, ki bo v sre-do ob 16. uri v dvorani kina Šora v Škofji Loki. Na slovesnosti bo predsednik občinsKe skupščine Matjaž Čepin govoril o dosežkih leta 1984 in nalogah v letu 1985, podelili bodo priznanja občine za leto 1984, nagrade inovatorjem in državna odlikovanja. Pripravili bodo tuđi kulturni program.
L. B.
Velik uvoz opreme
Jesenice — Za letošnje leto na-črtuje jeseniško gospodarstvo za 9 odstotkov večji skupni izvoz kot lani, neposredni konvertibilni izvoz pa naj bi porasel za 6 odstotkov. Skupni uvoz se bo povečal za 89 odstotkov, konvertibilni pa za 167 odstotkov.
Tako visok porast uvoza se na-naša na novo elektrojeklarno na Beli, ki bo uvozila opremo. Jeseniško gospodarstvo brez Železar-ne bo letos izvozilo za 3 odstotke manj, medtem ko načrtuje za 49 odstotkov večji uvoz.
Posredni izvoz naj bi se povečal za 4 odstotke, uresničile pa naj bi ga Železarna, Vatrostalna, KOOP Mojstrana, Tehnični biro Jesenice, Iskra na Blejski Dobra-vi, Kompas v Kranjski gori, Gradbinec in Integral.
-D. S.
9. JANUAR
PRAZNIK OBCINE ŠKOFJA LOKA
Za nami je leto v katerem smo se kljub zaoštrenim gospodarskim in družbenim razmeram, dokaj uspešno upirali in premagovali težave, ki so bile pred nami. Leto, ki je pred nami ne bo dosti drugačno, drugačno bo le v toliko, ker smo pri dosedanjem delu spoznali, da smo sposobni pre-magovati in premagati težave, ki jih pred nas postavlja težka gospodarska situacija.
Le zavzeto in »pametno« delo lahko da rezultate. In če bodo rezultati tuki naprej pretežno ugodni, bo to tuđi osnova za nadaljnje dograjevanje sociali'stienega samoupravljanja.
Ob dnevih, ko se spominjamo slavne dražgoške bitke, ka-tere datum je vsakoletni praz.nik občine Skofja Loka, želim vsem delovnim Ijudem in občanom Škofje Loke čim-več delovnih uspehov, zdrav ja in osebne sreče, ki šijo borno morali kovati sami.                       Predsednik
ohčinske skupščine Matjaž ČEPIN
Radovijica: 2423 delavcev na sindikalnih športnih igrah — Stci'ilo udeleiencev na sindikalnih športnih igrah radovljiške občine je zadnja leta upadlo; medtem ko je sredi sedemdesetih let sodelovalo na igrah prek tri tisoč zaposlenih, jih je bilo lani manj kot 2500. Sindikalne športne ekipe, ki so se metile v devetih športnih panogah, so bile razdeljenev tri skupine. Vprvi so tekmovale ekipe iz delovnih organi-zacij z več kot 400 zaposlenimi; med njimi je prepričljivo zmagal be-gunjski Elan pred leško Verigo in Iskro Otoee. Vdrugi skupini (od 100 do 400 zaposlenih) je bila prva Iskra Lipnica, drugi Žito Lesce in tretje Gradbeno podjetje Bohinj. V tretji skupini (manj kot 100 zaposlenih) je slavila PTT Radovljiea pred Filbom iz Dohinjske Bistrice in Osnovno solo Gorje. — Na sliki: Filip Praprotnik (prvi z leve), predsednik sindikalnega športnega društva Elan, sprejema pokal za zmago iz rok sekretarja občinskega sindikalnega sveta Mirka Rimahazija (tretji z leve). Na njegovi levi — Vladimir Silič, predsednik sindikalnega sveta, na desni — Lađo Matjašič, predsednik komisije za šport in rekreacijo. — Foto: F. Perdan
Pridobitev za izvoznike
Kranj — Na cesti JIA 4 v Kranju (zraven nebotičnika) so odprli podružnico Narodne banke Slovenije, oddelek devizno-dokumentacijske kontrole. Kot je povedala guverner-ka Narodne banke Slovenije Milica Ozbič, se je s tem uresničila dolgo-letna želja in potreba gorenjskega gospodarstva. Za odprtje podružnice Narodne banke v Kranju si je zelo prizadevala tuđi Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, kateri gre zasluga, da so predlog v sorazmerno kratkem času uresničili.
V devizno-dokumentacijskem od-delku Narodne banke v Kranju bodo urejali devizno-dokumentacijsko kontrolo za okoli 100 gorenjskih or-
garuzacij združenega dela in sicer vse zadeve okoli izvoza, uvoza, višjih oblik mednarodnega sodelovanja, kooperacij in vseh drugih oblik zu-nanjetrgovinskih poslov.
Gorenjsko gospodarstvo ustvari 12 odstotkov deviznega priliva v Sloveniji, zato je Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko dala pobudo za ustanovitev podružnice Narodne banke, hkrati pa bo potrjevala preferencialna izvozna spričevala, je dejal predsednik Bojan Urlep. Pove-dal je tuđi, da je gorenjsko gospodarstvo lani izvozilo za 285 milijonov do-larjev blaga, od tega 190 milijonov dolarjev za zahodna tržišča in za 85 milijonov dolarjev za vzhodna tržišča. Uvozilo pa je za 237 milijonov dolarjev in to z zahoda za 190 milijonov dolarjev in z vzhoda za 47 milijonov dolarjev. Obseg zunanjetrgovin-ske menjave sam dovolj zgovorno dokazuje potrebo po podružnici narodne banke.                          l. b.
OLA82 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 8. JANUARJA 198^
Življenjskl stroški za polovico večji
Življenjski stroški so se lani povećali za dobrih 46 odstotkov. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se najbolj povećali izdatki za obleko in obutev in si-eer za 76,8 odstotka. Izdatki za kulturo in razvedrilo so bili decembra lani v primerjavi s pred-lanskim decembrom višji za 57:6 odstotka, stroški za stanovanje za 55 odstotkov, za promet in ptt za 50,8 odstotka, za higieno in zdra-vje za 47 odstotkov, izdatki za to-bak in pijace so se povećali za 35,8 odstotka. Še najvianj naj bi porasli izdatki za prehrano in si-cer za 34 odstotkov.
Zadnji podatek preseneča, će upoštevamo, da gre za prehrano najvećji del družinskega proračuna. Vendar pravijo statistiki, da so cene na tržnicah bile stabilne.
Vspomin Pohorskega bataljona
Na tradicionalni pohod na po-slednje bojišče Pohorskega bataljona je v nedeljo navsezgodaj odšla mladina bistriške občine in s tem začela prireditve ob letoš-njem prazniku občine Slovenska Bistrica. Prebivalci te podravske občine slave praznik v spomin na 8. javuar, ko je pri Treh žebljih na (Jsankarici bil svoj poslednji boj Pohorski bataljon. Osankari-ca je bila dopoldne tuđi izhodišče druge, prav tako tradicionalne prireditve smučarskega teka »Po poteh pohorskih partizanov«.
Milijon parov otroške obutve
Tovarna Vesna v Beli Palanki, ki je znana po izdelovanju otroške obutve in je dobila že veliko priznanj, naj bi letos izdelala milijon parov otroških Čevljev. Već kot 230.000 parov bodo izvozili na konvertibilni trg, s cimer bodo zaslužili 207 milijonov dinarjev.
Stoli in omare iz Travnika za ameriške kupce
V delovni organizaciji Šipad — Šebešič v Travniku tuđi za letos predvidevajo povećanje proizvodnje in storitev, izvoza, zapo-slovanja in naložb. Po načrtih bo skupni prihodek znašal 8,8 milijarde dinarjev. Izvozili naj bi 363.000 stolov in 7000 kvadratnih metrov omar in različnih pregrad v Ameriko.
Nov gasilski dom
Škofja Loka — Od letošnjega praznika škofjeloške občine bo me-sto pod Lubnikom bogatejše za nov pomemben družbeni objekt. V sredo, 9. januarja 1985, bodo namreč na Trati v Škofji Loki odprli Dom druž-bene samozaščite; tako so poimeno-vali stavbo, kjer bodo odslej centralni gasilski dom, center civilne zašči-te in drugi prostori za potrebe splo-šne ljudske obrambe ter družbene samozaščite. Svečanost ob odprtju doma bo ob 10. uri, na njej pa bo slavnostni govornik predsednik sveta za SLO in družbeno samozaščito škofieloške občinske skupščine Mat-jaž Cepin.
(S)
Takšni smo
»Saj ni već župan«
Delavec. ki se upokoji, je po sodobni logiki odpisan, neuporaben, obnašamo se tako, kot da nam je čisto vseeno, će še živi ali kako. Slabo vest si lajšamo s tem, da enkrat letno prirejamo upokojenska sreča-nja, mu v tresoče se roke potiskamo slike domaćih amaterjev in ga to-lažimo z dunajskim zrezkom. Včasih gremo ćelo tako daleč — zgodilo se je v jeseniški Železarni — da upokojenemu sodelavcu, ki ga iz tega ali one ga vzroka ni na veličasmo slavje, iz užaljenosti in prizadetosti, ker nam ni hotel olajšati slabe vesti, načelno nočemo izročiti darila. Sindikalna organizacija, ki zdaj darilo trmasto zaklepa, bo pač zaman pričakovala obdarjenca, saj ga po darilo ne bo. Dejanje, ki se zdi navi-dez nepomembno, je v resnici hinavsko in zlobno.
Se hujši smo do nekdanjih funkcionarjev, tuđi županov in drugih, ki so v minulih letih tako ali drugače vodili gospodarstvo in politiko našega ožjega družbenega okolja. Teh se resnično nihče već ne spomni in jih nihče več nikamor ne povabi, četudi globoko v zavesti vendarle ćutimo, da so v dobi »županstva« kljub spodrsljajem napravili tuđi kaj dobrega. Za marsikoga od nas so na vekomaj odpisani, zato ob novem letu ne dobijo niti standardne voščilnice, kaj sele kakšen koledarček — čeprav se nam valjajo po vseh kotih.
In tako se je zgodilo, da se je ob novem letu nekdanjega župana vendarle spomnil eden izmed direktorjev, pograbil prvi koledar in se namenil do upokojenega predsednika občine. Na poti ga je srečal prijatelj, direktor sosednjega podjetja. Ko je zvedel, da nese koledarček z novoletno voščilnico nekdanjemu županu, mu je na glas in z odkritim začudenjem ušlo:
»Zakaj pa njemu? Saj ni več župan!«
D. Sedej
Višje cene in boljša organizacija dela
V radovljiški občini so sprejeli dolg seznam nalog za odpravo na-kopičenih problemov v komunalni dejavnosti — Vsega ne bodo opravile višje cene komunalnih storitev, potrebna je tuđi reorganizacija oziroma boljša organizacija dela v Komunalnem gospodarstvu
Radovljica — Višje cene komunalnih storitev so že sprejeli, podrobne-je smo že pisali o njih. S tem seveda še zdaleč nišo naredili vsega, slediti bo morala boljša organizacija dela in reorganizacija Komunalnega gospodarstva, ki bo imela učinke za daljši čas. V tem pogledu so sprejeli niz nalog, ob njih zapisali tuđi roke za uresničitev.
Komunalno gospodarstvo bo do konca januarja Lescam, Begunjam, Kropi in Gorjam ponudilo vključitev komunalnih objektov, s katerimi zdaj še ne gospodari. Kasneje bo podobne ponudbe posredovalo . tuđi upravljalcem vodovodov v Bohinju: Brod—Savica—Kamnje, Srednja vas in Bohinjska Češnjica, Jereka in Koprivnik-Gorjuše. Prevzeti bo sku-šalo tuđi pogrebno in pokopališko dejavnost v Lescah, Gorjah in v Rib-nem. Glede oskrbe s plinom bodo do konca aprila izdelali idejno zasnovo razvoja plinovodskega omrežja. Sku-paj s sanitarno inspekcijo in družbe-nim pravobranilcem samoupravljanja bodo do konca aprila pregledali, kako v posameznih krajevnih skup-nostih gospodarijo s komunalnimi napravami in objekti.
Posebne pozornosti bodo deležna turistična območja. Vendar seveda ne gre, da bi ob enaki prispevni stop-nji imeli v teh krajih višji komunalni standard, potrebno bo dodatno združevanje denarja. Komunalno gospodarstvo bo do konca januarja pripravilo celovito ovrednoten program za boljšo komunalno urejenost Bleda in Ribićevega laza v Bohinju.
V bodoče bo komunalno gosnodnr-
stvo zmanjšalo obseg stranske dejavnosti in ohranilo le dela, ki se na-našajo na vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav.
Omenili smo že, da so s 1. januar-jem povišali cene komunalnih storitev, ki so bile doslej med najnižjimi v Sloveniji. Pri tem so uveljavili več-jo razliko med gospodinjstvi in dru-gimi porabniki, kar naj bi tovarne napotilo k tehnološkim rešitvam, ki ne bodo več zahtevale tolikšne uporabe pitne vode. Že sredi leta lahko pričakujemo novo podražitev pitne vode, odvajanje odpadnih voda in odvoza smeti, saj bodo v bodoče s ce-nami sledili smotrnemu gospodarje-nju s komunalnimi objekti in napravami. Ne srne se več ponoviti živo-tarjenje Komunalnega gospodarstva oziroma njegovo preživljanje s stranskimi dejavnostmi, kar je pri-peljalo do zanemarjenega vzdrževa-nja naprav in objektov.
Naloga, o kateri že dolgo govore, pa je reorganizacija Komunalnega gospodarstva po dejavnostih in do-končna opustitev dosedanje teritori-alne organiziranosti. Do 1. marca bodo tako izpeljali organizacijo oskrbe s pitno vodo in pogrebno dejavnost, do 1. septembra pa še ostale komunalne dejavnosti.
Brez kadrovske okrepitve Komunalnega gospodarstva seveda ne bo šio. Do 1. marca bodo na novo zaposlili vodjo tehnično—planskega sek-torja, na opralvjanje drugih strokov-nih del pa bodo prerazporedili delav-ce iz dosedanjih enot.
M. Volčjak
O I A ft UatanovtteiJI Glasa obćlntke kontorenc« SZDL J«Mnica, Kranj, Radovljica, §ko<J» Loka in VLfMO Tri|č _ |zdaja £a(op<gno pod|«t)» Glas Kran| — Glavni urednik Mllan Ba|ž*<| — Odgovorni urednik Joža Kotn)«k — Novinar)!: Leopoldln« Bogata], Danica Dol*nc, Dušan Humar, Helena Jelovčan, Les Menclnger, Stojan Sa|e, Dartnka Sedej, Marl|a Volc)afc, Cveto Zaplotnlk, Andre) Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnlćni urednik Mar|an A|dovec — Obllkovalcl: Lojze Erjavec. Slavko Haln — Predsednik lzda|atel|skega sveta Mirko Blrfc (Radovl)lca) — List lzha|a od oktobra T947 kot tednik, od |a-nuar|a 1958 kot poltednlk, od (anuarja 1960 trlkrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob »redah In so-botah, od |ullja 1974 pa ob torklh in petklh. — Stavak TK Gorenjskl tlak, tlsk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pl|adeja 1 — Tekoćl raćun pri SDK v Kranju itevllka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcl|a 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnlćni urednik 21-835, komerelala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, narocnlna 27-960 — Oprosčeno prometnega davka po prlstojnem mnenju 421-1/72 — Narocnlna za I. polletje 750 din
325 milijonov za vodna del^
Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske sprejela pla*^ vodnogospodarskih del na nizinskih vodotokih na Gorenjskefl™
— Največ za vzdrževanje in izboljšanje vodnega režima           Pr
Di
Kranj — Skoraj 325 milijonov dinarjev znaša za leto 1985 sprejeti plan vodnogospodarskih del na nizinskih vodotokih na Gorenjskem, ki ga je konec decembra sprejela skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske. Sredstva so v planu razdeljena na pet različnih dejavnosti, največ denarja pa so delegati na-menili za vzdrževanje objektov in naravnih strug ter za izboljšanje vodnega režima.
Za vzdrževanje objektov in naravnih strug bo letos na Gorenjskem na voljo 128 milijonov dinarjev. Tako je na Savi Dolinki predviđena ureditev brezin od izliva Belce do Podkuž. Na območju Mojstrane bo treba zavaro-vati poškodovana obrežja zaradi za-ščite kmetijskih površin. V akumula-cijskem bazenu prodne pregrade na Hrušici bo treba odstraniti nanos mulja.
Na območju Save Bohinjke je na Bledu predviđena ureditev potoka Solznik v Zaki, v Mali Zaki pa ureditev potoka Mišce. Zavarovati bo treba poškodovane brezine pod Riben-skim in Selskim mostom. Obnoviti bo treba tuđi obstoječe obrežno za-varovanje pod jezom v Soteski.
V Okroglem pri Naklem bo treba zavarovati levo brezino, ker poško-dovano obrežje ogroža vaško pot. Nadaljevala se bodo tuđi dela na levi brezini od izliva Kokre proti Zarici. Ražen tega je predviđeno zavarova-nje obrežij na potoku Lipnica in ureditev potoka Blatnica v Poljčah.
Večja dela na območju Tržiške Bistrice z Mošenikom bodo obnnova jezu na Mošeniku, obnova obrežnih zavarovanj na Mošeniku na Ravnah,
ureditev potoka na Loki in obnoV desnega obrežnega zavarovanja n Slapu.         '                                   i
Največji deli na področju KoMj bosta sanaciji jezu v Preddvoru i] jezera Črnjava. Na Klancu je predaj dena sanacija desne brezine Kokrjj v naselju Tatinec pa zavarovafli] obrežij Belce.                                j
Na Sori bodo večja vzdrževal"1 dela na potoku Žabnica in nadalje vanje del na levem bregu pod Re*j čami. Na območju Poljanske Sorej< predviđena obnova jezu na Visoke'j in Gaberku. V programu je tuđi ui*j ditev Sorškega potoka ob sotočju, #\ varovanje brezin v naselju Dolen) Dobrava in zavarovanje leve brež^l pod jezom v Gorenji vaši. Najveq| delo na območju Selske Šore bo o|I nova Seširjevega jezu v Škofji LoK| Ražen tega je na tem delu Šore pr^l viđena še obnova desne brezine n*| mostom v Praprotnem in obnosi desnoobrežnega zidu nad mostom'! Dolenji vaši. Med manjša dela '| lahko uvrstili zavarovanje brezin f Zalem logu in stroške za obratoVf nje Krevsovega jezu v Škofji Loki-|
Kar 103 milijone dinarjev so v p^I gramu za letos namenili za izbolj^f nje vodnega režima. Gre predvse'! za dve investiciji in sicer za regula*'? jo Parovnice in za regulacijo Polja"? ske Sere v Žireh.                           i
Precej denarja so v programu H letos namenili tuđi za varstvo vo#f Za gradnjo čistilne naprave na JeS<| nicah je v programu skoraj 58 milij'l nov dinarjev, za sanacijo Blejskejl jezera 15 milijonov in za sanaciji Moščanskega jezera 10 milijonov <* narjev.                               A Zalaf
15 let Hotelsko-turističnega podjetja Bled
Priznanja za izboljšanje turistične ponudbe
BLED — V petek, 28. decembra, torej na izteku starega leta, so s slavnostno sejo centralnega delav-skega sveta v Hotelsko-turističnem podjetju Bled proslavili petnajstle-tnico obstoja delovne organizacije. Na skromni, vendar prisrčni proslavi so tuđi podelili občinske medalje. Poleg delovne organizacije HTP je medalje prejelo tuđi sedem posa-meznikov: Anton Ažman, Zvone Špec, Jovan Mitić, Slavka Mlakar, Janez Žerovec, Janez Lenček in Vladimir Janežič.
Hotelsko-turistično podjetje je ze-lo izboljšalo turistično ponudbo Bleda. Naložbe so bistveno izboljšale gostinsko-turistično ponudbo kraja, hkrati pa prispevale k boljšim rezultatom poslovanja. 600-članski delovni kolektiv ima danes nadpovpre-čne osebne dohodke in urejen družbeni standard. Lani so za investicijska vlaganja namenili 300 milijonov dinarjev. Obnovili so hotela Trst in Korotan, gostišče Mlino, kamp Zaka in vilo Bled. Pripravili so se na nove naložbe, ki bodo v še večji meri po-pestrile ponudbo Bleda in širše okolice. Lani so devizni priliv povećali za 20 odstotkov, pri čemer se je šte-vilo tujih nočitev povećalo za 15 odstotkov. Vse to kaže na pravilno poslovno usmeritev in zagotavlja hitre jši razvoj.
Preteklost HTP Bled šega v de-cember 1969, ko so se tedanje delovne organizacije Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Krim in hotel Ix>vec združile v Združeno podjetje Hoteli Toplice Bled, kar je pri-
spevalo k boljši povezanosti, pose"^a v pogledu naložb in popestritve t uj nudbe kraja. Tako organizirana! \m delovna organizacija poslovala d^ ca najst let. Kot druge s področja t^° stinstva in turizma je naletela 1na prenekatero težavo, npr. odhaja^Jf° delavcev  v  industrijo,  kjer so ^ ° osebni dohodki in pogoji dela boljj ^r Turistične  sezone  so  tedaj  nih*J vendar jim je uspelo nekaj naloj ?° zgradili so novo restavracijo in \ ■( stro Grand hotela Toplice, obnoV"^"-depandanso Jadran, dvakrat obno^ " li in povećali zmogljivosti hotela " ,> lovica, zgradili novi del hotela Kri'   " obnovili hotel Lovec in tako prido"1 ^ li već novih postelj. Ime delovne *j p ganizacije se je kasneje spreme^ rf v Hotelsko-turistično podjetje B^ tif leta 1981 so se združili z Zavodom j -^ pospeševanje turizma in s tem : j • povećali sposobnost večjih vlaga™ ^ dograditev in izgradnjo spremljw ^ čih turističnih objektov.                 ^
Ob vlaganjih in hitrem razvoju' VT ni bil pozabljen delavec. To se da"'' odraza v osebnjh dohodkih, ki ! d nad obćinskim povprečjem, in v U^J SQ jenem   družbenem   standardu.   ? s^ membna je vsekakor ugotovitev, • so znotraj delovne organizacije ^ nosi dobri, da ne prihaja do neso^ sij. Tuđi sodelovanje z drugimi hof -li in organizacijami na Bledu sp^f bija še do nedavna pogosto pripV bo, da so turistični delavci na Bi«* med seboj sprti in da jih to ovira t hitrejšem razvoju. Brez zadrege 1* ko rečemo, da danes ni več tako,' dobro sodelujejo v okviru  Turi^ čne-poslovne skupnosti.
Slovensko javno mnenje 1984
Slovenci cenimo mir, svobodo in delo
Letošnje slovensko javno mnenje je kritično — Podpora pomembnim gospodarskim objektom, med drugim tuđi elektrojeklarni — Delovno disciplino bi bilo treba zaoštriti
Center za raziskovanje javnegu mnenja in množićnih komunikacij pri Uriivor/.i Edvurda Kurdolja v Ljubljani, Fakulteti /a sociologijo, po litićne vt^ie in novinarstvo, jo tuđi letos pripravi pregled rezultatov slovenskoga javnoga mnenja Reprezentativni vzoree je zajel 2520 polnoletnir obćanov po Sloveniji, ki so odgovarjali na vpra sanja o dru/benih in gospodarskih razmerah, po litićnem sistemu, delu, nagrajevanju in kadrih mednacionalnih, modnarodnih odnosih, obramb in o religiji.
Raziskovaki bodo na osnovi teh podatko\ pripravili v prihodnjih mesecih metodično znan stveno interpretacijo slovenskoga javnoga mne nja, mi pa bi pov/eli le nekaj poudarkov, ki kaže jo ra/.iskovalćeva opažanja, ki so se oblikovah na osnovi ocene rezultatov letošnje ia/iskave te: primerjav z rezultati prejšnjih raziskav,'še pose bei iz leta 198.S.
Anketiranci so veliko bolj kritično kot leto prej ocenili živijenjske pogoje, demokratičnost odločanja, samoupravljanje, zakonitost, mož-nost, da bi dobili stanovanje, zaposlitev. Vse slabši ekonomski položaj tako posameznika in družine kot delovnih organizacij se izraza v narastanju kritičnosti. Odgovori so pokazali, da se tišti anketiranci, ki poznajo program stabilizacije, moćno zavzemajo za uresničitev nekaterih temeljnih postavk: za bolj.še in odgovornejše delo se je zavzelo kar 81,4 odstotka vprašanih, prav toliko za modernizacijo tovarn. Visok je odstotek tistih, ki menijo, da bi morali nerentabilna podjetja ukiniti in odpraviti vse oblike razmetava-nja družbenega denarja. Obenem pa kažejp nad-vse pozitiven odnos do skupne porabe, saj so proti zmunjšunju sredstov za šolstvo, zdravstvo in kulturo (72,5 odstotka) in proti zmunjšunju sredstov za znanstveno delo in ruziskovanje («1.5 odstotka).
Raziskovalci ugotavljajo, da kljub bolj kritičnim ocenam družbenoekonomskih razmer in lastnega položaja anketirancev raziskava odkri-va povećano pripravljenost za sodelovanje in prispevanje k razreševanju kriznih družbenoekonomskih razmer. Ne le to, da anketiranci iz-ražajo podporo splošnim stabilizacijskim ciljem, temveč so tuđi osebno pripravljeni prispevati pri urejanju družbenih razmer (77,6 odstotka); kar dve petini sta pripravljeni prispevati iz lastnih sredstev k posojilu za gradnjo pomembnih gospodarskih objektov — tri petine Slovencev je za to, da v ubliki posojila prispevajo za izgradnjo hidroelektrarn in drugih pomembnih gospodarskih objektov.
V iskanju izhodov iz gospodarske krize velika većina vprušanjh Slovencev poudarja pomen, ki ga ima za nadaljnji razvoj delo s sredstvi v zasebni lasti. Menijo, da bi se zasebno delo moralo hitreje razvijati na sledečih področ.jih: kmetij-stvo, uslužnostna obrt, gostilne in penzioni, pre-vozništvo, malu proizvodna obrt, kot dopolnilo pa tuđi trgovina na drobno. Ko so jih vprašali o kmotijstvu, so še bolj kot prejšnju leta poudarili, da je treba odpraviti omejitev zasebne posesti na 10 hektarov obdelovalno zemlje.
Anketirance so vprašali tuđi o njihovem odnosu do pomembnih gospodarskih razvojnih projektov v Sloveniji v prihodnjem petletnem obdobju. Največ soglasja in podpore so bili riele-žni investicijski objekti na področju kmetijstva in predelave hrane (!)2,4 odstotka), sledijo pa jim
projekti: modernizacija in odpiranje premoć nikov (87 odstotkov), gradnje in obnova terfl* elektrarn in hidroelektrarn na Savi in na lW (84,6 odstotka), modernizacije in razvoj žele^ (82,2 odstotka). Zanimivo je, da sta podpore K ležna tuđi projekta modernizacije slovenS^ železarn, elektrojeklarna Jesenice (70,5 ods*J ka) in modernizacija proizvodnje aluminija (^ odstotka).                                                    :
Med ostalimi vprašanji so odgovarjali tud*; možnostih za podaljšanje porodniškega dop^' in 72,4 odstotka anketirancev meni, da bi ga ^ rali podalj.šati. Prav tako je bila većina mne"' da bi se morali vrtci poceniti. Med drugim je1 ziskava pokazala, da je med Slovenci zakore, njeno stališče, da je treba vsem zaposle"1 skraj.šati delovno dobo. Mnenja so tuđi (91,4" stotka), da je treba zaoštriti delovno disciplin0 odstraniti vse, ki zaposlitev zlorabljajo. Nii*1* pa dobrega mnenja o nagrajevanju po delu, , kar 70 odstotkov vseh anketirancev pravi, d3, uveljavljeno. Po mnenju anketirancev naj ^ izboljšanju medrepubli.ških odnosov prispeV: »,'ečje medsebojno spoštovanje, odprava pred5 kov in boljše medsebojno informiranje.         ..
Anketa nedvoumno kaže, da sta tem6! vrednoti za Slovence mir in svoboda, ob njij11; delo in poštenje. Kaže se tuđi, da je sinoni^ vse negativno oblast. Ljudje so vznomirjen' ; radi pojavov v svetu, razlik med bogastvof" revščino.                                                     :
D. Sed*J
l8f!25I!L?-!ANUARJA 1985
GOSPODARSTVO
.3. STRANGLrAS
gNa Jezerskem spet pečejo kruh
alNovi lastnik jezerske pekarne, v kateri je prej pekel k eirnik Je Zitov tozd Pekama Kranj - Domaći jezerski
kruh zaseb-
.;             -----. ~««..»m Kranj — Domaći jezerski kruh bodo
piotiajali tuđi v samopostrežni trgovini v Britofu in v kranjski oV Delikatesi.
"mi^noT Jefersko - Mustafa Ra-*novi ** m slašfiićar po pokliču, ter > 'Koopv i- ]?zrrske Pekarne Trajče ^zanosk.n1 Je u11 Pred tem dvanajst let ^peteknovV-kJa.njski Pekarni, sta v
ezerskT « ?esi a testo v obnovljeni
'»te*vrstoPfiTt ,\katen Je Pred JJ1 Jezerska« 7 PCk?! kmh zasebnik z ettsta spekjf i?n\Zfetek (in P°kušino) eJcer Da   'u20 kilogramov kruha, si-
^gramovgčpt°fa VSak dan 1200 kil0" J^a ^krhn rtl u° ga bosta namenila ^nKnkr preblvalstva Jezerskega nj1   K0kre' za v°Jake Ankove in Virni-
kove karavle, za hotela Kazino, Planinka, gostišče Valerijo in za druge jezerske gostinske lokale. Preostali kruh bosta odpeljala v dolino, kjer ga bodo od 13. ali 14. ure dalje proda-jali v samopostrežni trgovini v Britofu in v kranjski Delikatesi. Zakaj prav v teh trgovinah? V kranjski Pekarni so povedali, da zato, ker sta trgovini v blizini ceste Kranj—Jezer-sko. Nova jezerska peka se bosta na-mreč zjutraj s kombijem odpeljala na Jezersko, spekla kruh in ga za-tem ob vračanju v Kranj spotoma oddala v omenjeni trgovini.
Domaćini in gostje hotelov bodo lah-ko dobili vsak dan svež in še topel kruh. Manj negotovosti in čakanja bo tuđi v primerih, če bo Jezersko zaradi /.ametov, plazov, neurja ali kakšne druge naravne nezgode odrezano od ostalih krajev. Kruh iz jezerske krušne peči, v kateri kurijo le z bukovimi drvmi, je nekdaj veljal za zelo okusnega; domaćini upajo, da bo tako tuđi zdaj, ko je postal lastnik pekarne Žitov tozd iz Kranja. Poskusili bodo tuđi z novostjo: dno peči bodo pred vsako peko očistili s smrekovimi vajmi, da se bo zatem kruh navzel značilnega vonja.
Žito, ki že ima 18 industrijskih pe-karn v Sloveniji, je s prevzemom jezerske začelo uresničevati zamisel, da bi v težje dostopnih in za splošni ljudski odpor pomembnih krajih ali drugod, kjer bi se ponudila prilika, prevzelo stare in manjše pekarne za peko domaćega in drugih posebnih vrst kruha. Kranjska Pekama je s pomočjo družbenopolitične skupno-sti izkoristila priložnost, ki se ji je ponudila na Jezerskem, tu je za 1,4 milijona dinarjev odkupila in obnovila nekdanjo zasebno pekarno. De-nar za to so prispevali: 400 tisoč dinarjev občinski sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, prav toliko kranjski sekreta-riat za ljudsko obrambo in ostalo Žito. (cz)
»r                   .                                                                      -■■■■■■■■■■■■■■■■'■■■■■■■-^mmzmm                                 t        t-
Nova jezerska peka - Mustafa Ramić in Trajče Kocev. -
Zasebna menjava
Foto: C. Z.
uiah ^nstlcnih delovnih organizaci-stui* , Se storitve plačujejo tudi s K£..wluto. morajo po predpisih 9!imeti na vidnem mestu veljavno te-Jir,?>n°K- ma Zakonodajalec je sicer VvnTh    na;tanč^o opredeliti, kakšna
A ja kali', u!maJ° večJih mot denar-r\a 3l lahl<o se zgodi, da skozi vra-°l tucS^u0- in-^ektor in pogleda ■ Jiwi°S,Cbno d«"»™*o zaposlenih. <l p"S  lkrela >e kajpak očiten: pre-
^Zai%^rbno menjavo in
i dosfeednoP» /* f!™' če ne bi PredPis % tih. levZF le V d™b™* objekti ščih se\r?lokaterih zasebnih gosti-
3 nimalo   i^3°, hst0-  z^ebniki jih
1 Pn zaseb°2lu P,°Je °bil° deviz tudi
d°*il   devt°lahk° UgOVOre' da S0 % svodnici   f « °' naPitnin° «" od
i ^venski -, , lce' ki veliko da n« i                                    D. Sedej
Jezerjani se tudi potem, ko je pre-nehal peči kruh zasebnik, nišo prito-ževali nad oskrbo s kruhom; ta čas je na Jezersko dostavljala kruh vsak drugi dan (v ponedeljek, sredo in pe-tek) kranjska Pekama. S tem ko so spet začeli peči kruh v jezerki pekarni, se bo preskrba še izboljšala.
Tudi to se zgodi...
PO DRVA V DOLINO! - Novi lastnik jezerske pekarne — Žitov tozd iz Kranja — je moral po bukova drva v dolino, skoraj štiride-set kilometrov daleč, v nakelsko Kurivo, da je lahko v petek zaku-ril peč in poskusno spekel kruh. Na Jezerskem, kjer je gozd, ka-morkoli pogledaš, jih ni dobil — ali pa jih ni iskal. Peki zatrjujejo, da se jim je to zgodilo prvič in zadnjič in da bodo že naslednje kubične metre drva preskrbeli na Jezerskem. Le nekoga morajo še najti, da jih bo razcepil. Najbolje bi bilo, da bi bil z Jezerskega. Mar ne?
30 milijonov dolarjev za jeklo
V jeseniški Železarni za letos ne načrtujejo bistveno večje proizvodnje in tudi ne rasti zaposlenosti — Prispevek slehernega de-lavca
Jesenice — Jeseniška Železarna je največji slovenski porabnik električne energije, zato se železarji za-vedajo, da morajo ob današnji visoki ceni energije dosledno in še bolj kot do zdaj varčevati. Varčevali bodo tudi s surovinami in repromaterialom.
V letošnjem letu pričakujejo skupno proizvodnjo milijon 400 tisoč ton jekla, od tega naj bi ga 64 tisoč ton izvozili. Povprečna prodajna cena za tono naj bi znašala 155 tisoč dinarjev, povprečna izvozna cena za tono pa 477 dolarjev. Z izvozom naj bi zaslužili 30,6 milijona dolarjev.
Celotni prihodek načrtujejo v visini 81 tisoč milijonov dinarjev, čiste-ga dohodka pa naj bi bilo 6 tisoč milijonov dinarjev. 6.700 zaposlenih de-lavcev pričakuje porast vrednostne produktivnosti v visini 8 odstotkov, vendar le, če bo preskrbljenost s su-
rovinami zadovoljiva. Če bodo imeli dovolj surovin za proizvodnjo kvali-tetnega jekla, bodo lahko dosegli tudi izvozne nacrte.
Že nekaj let železarji izkoristijo vse proizvodne zmogljivosti tudi tako, da opravljajo storitve prevalja-nja. Na vseh področjih se trudijo, da bi dosegli nacrte in posodobili proizvodnjo. Poleg največje investicije v elektrojeklarno na Beli bodo za kva-litetnejše jeklo vlagali tudi v obrate in za vse naložbe v letošnjem letu namenili 9 tisoč milijonov dinarjev.
Na novo ne nameravajo zaposlo-vati, tudi fizični obseg proizvodnje ne bo večji od prejšnjega leta. Pri-pravljajo pa več akcij za boljšo organizacijo dela, za racionalno razpore-ditev delovnega časa in za večjo produktivnost na delovnem mestu.
D. Sedej
Meso, meso in samo meso ...
kier   so         • daleč naokoli,
Pre<» TtJTJl ,PriPravlJeni mizo            akatl na Prosto
KraSka g°ra ~ Gostišče Bor v štirimf ivg°? Se lahk0 P°hvali s vhodnL- ezdlcami kvalitete pred zvezdie™ VratL A še tolik° £pih
(B°hj je lani Tak° zveneči naslovi veniie «'2 ,.,Tunstlčna zveza S1°-za gostnir £-lla laskavo Primanje ^So^Jein kvaliteto) ne po-
Potriii«   J 5°St1' ce se kvaliteta ne slehlri   Vedno znova in v stiku s c"ernim gostom.
kih tS1™^ da Je Bor eno red-. n gostisc daleč naokoli, kjer gost-
vrati°-m?C1 in tu*[' dobesedno pred vrst CakaJ° na Prosto mizo. Vsi po 2uiOine2OiV Pstižcu in se ne zadr-gled ri ka-J časa> zato na Prv' PO-^ni m        °bčutek, kot bi bil v odli-
ljubnrfnZ1- Ze pri vratih te gosto-, sti kaitVPtraŠajO' ČC kuniš kaJ P°Jy-hinii             se vo> da se njihovi ku-
J  proprosto no moreš odreći.
so Dr^aj vso sili Prav v Bor. zuku.j
^    M ta vrati redno avtamobili itali-
Jure Detela, šef kuhinje v odlično obiskanem Boru. — Foto: F. Perdan
janske in avstrijske registracije, ko pa se povsod drugje je prav tako obilno in dobro? Mar privlačila do-mačnost in izredno gostoljubje?
»Ne morem reci, da bi bili v čem posebej drugačni,« pravi mladi šef kuhinje Jure Detela. »Mislim, da privlači to, ker se osebje neverjet-no  dobro  ujame  in  razume,  kar
gost vsekakor vidi in občuti. Nobe-ne velike reklame ne delamo, hrano imamo takšno kot drugod, cene enake, porcije enako obilne, res ne vem,« se smeje Jure Detela, ki ima ob takem obisku gostov bore malo časa za klepet.
»Res je, v lokalu je veliko koro-ških gostov, stalnih, ki redno pri-hajajo po nakupih in se redno oglasijo tudi pri nas. Žanje je kaj-pak hrana smešno poceni. Za toliko, kolikor v avstrijski restavraciji odšteje za golaž, pri nas dobi odlično mešano meso na žaru in še kaj zraven. Drži kot pribito, da imajo Korošci najraje meso na žaru in vse vrste zrezkov, da pa sploh ni povpraševanja po kmečki hrani: po obari, žgancih, zelju ... Minuli teden smo menda prodali eno samo klobaso. Nudimo nekaj hišnih specialitet, prodamo pa največ plošč z mesom, krompirčkom, ri-žem. Za dve osebi velja 950 dinarjev.«
Zdi se, da je Bor, ki sodi v temeljno organizacijo Gorenjke in Gorenjkinih hotelov v Kranjski gori, brez posebnih komercialnih pri-jemov privabili toliko ljudi. A tako se zdi le tištim, ki ne vedo, koliko delu so že vložili vsi zaposleni in kuko so sleherni dan trudijo, da od-hujujo gostjo zadovoljni.
I). Sedej
Zakaj enostavno?
Med presonečenja ob novem letu nedvomno sodijo tudi novi prometni davki za različne izdelke. Žanje smo zvedoli prav na novo leto. Seznam, ki je prišel po teleksu, je dolg kar dober meter in in v njem so tudi navodila, kako spremljati in pravočasno zagotoviti pravilen popis blaga, kateremu se cene spremenijo zaradi novega davka.
Sporočilo o spremembah davčnih stopenj in organizaciji popisa proizvodov je krenilo na pot 30. decembra. Opremljeno je bilo z oznako uradna tajnost, strogo zaupno in zelo nujno; s pripisom, da ga je treba vročiti 31. decembra do 8. ure. V tržnem inspektoratu Uprave inspekcijskih služb za Gorenjsko v Kranju so ga dobili 31. decembra dopold-ne. Sporočilo niti ni toliko presenetilo. Bolj je presenetilo navodilo, da vse spremembe veljajo s 1. januarjem in da so »tržni inšpektorji dolžni spremljati pravočanost in pravilnost popisa obstoječih zalog blaga, kjer se povečujejo, znižujejo ali ukinjajo stopnje temeljnega promet-nega davka ter ugotavljati pravilnost oblikovanja novih maloprodajnih cen ...« Da bi bila zadeva še bolj zapletena, je bilo v sporočilu tudi zapisano, da bodo naknadno prišli podatki o spremenjenih stopnjah deležev (maržah), čeprav vse spremembe veljajo od 1. januarja naprej.
V  tržnem inspektoratu so se znašli v dokaj čudnem položaju. Spraševali so se, kako zagotoviti pravočasen in pravilen popis, saj je prvo sporočilo o maržah prišlo sele 3., naslednje pa 4. januarja. V petek je bilo še vedno precej nejasnosti, kako je treba razlagati posame-zna določila.
Ko so inšpektorji seznanjali delovne organizacije z novostmi in spremembami, so marsikje naleteli na vprašanje, zakaj je obvestilo prišlo tako pozno. Navsezadnje smo lahko že lep čas pričakovali, da bo do tega prišlo in dolgotrajne popise izdelkov bi pred novim letom že lahko opravili. Skrb, da bi ob pravočasnem obvestilu pri popisu lahko kaj prikrili in družbo oguljufali, je ob vseh zagroženih ukrepih v takš-nih primerih prav toliko upravičena, kolikršna je zdaj zmeda zaradi prepočasnega obveščanja. Vseh sprememb s 1. januarjem praktično ni mogoče izvesti, če še konec minulega tedna nišo bile znane vse podrobnosti.
V delovni organizaciji Živila so nam na primer povedali, da takšen način obveščanja kaže, da je bilo vse skupaj v zveznem sekretariatu za finance slabo pripravljeno. Popis, ki so ga oziroma ga bodo z zamu-do opravili, pa slej ko prej tudi ne bo edini. Ob spremembah temeljnega prometnega davka namreč lahko pričakujemo tudi spremembe re-publiškega in občinskega prometnega davka. Kakšni bodo roki in kako bodo potekala tovrstna obvestila, tudi ni še jasno. Gotovo je le, da bo potrebnih še nekaj popisov, da borno končno izvedeli za nove maloprodajne cene številnih izdelkov.
Nedvomno smo zaenkrat preslabo seznanjeni s tem, zakaj so bile predlagane in sprejete vse spremembe prometnega davka. Lahko pa rečemo, da smo ubrali tisto pot, ki bi ji lahko rekli: Zakaj enostavno, če lahko zapleteno? Vprašujemo se, zakaj na primer lahko zaupamo milijarde delovnim ljudem v upravljanje, ne moremo pa pod strogo zaupno zagotoviti pravočasnega obveščanja o drobtinicah.       a. Žalar
Skromna stanovanjska gradnja
V jeseniški občini bodo malo gradili in tudi zasebne spodbude posameznih graditeljev bo najbrž zelo malo — Komunalni objekt na Blejski Dobravi žalostno propada
Jesenice — V jeseniški občini na-daljujejo z izgradnjo stanovanj v družbeni lasti, saj so v zadnjem času zrasle številne stanovanjske soseske za delavce jeseniške železarne in drugih delovnih organizacij. Družbe-na gradnja se nadaljuje v soseskah Center II na Jesenicah, na Hrušici in v krajevni skupnosti Sava. Železarna pa bo sama začela z gradnjo stanovanj na Koroški Beli, saj jih po-trebuje za delavce, ki bodo več let gradili novo elektrojeklarno na Beli.
Če bo ob današnji in pričakujoči inflaciji sploh še kaj zasebne spodbude, se bodo graditelji lahko vklju-čili v stanovanjsko zadrugo Železar, ki gradi na Hrušici in na Rodinah. V naslednjih letih sicer ne bo novih stanovanjskih sosesk zasebnih hiš, dovolj pa bo možnosti za lokacije z zapolnitvami v novih naseljih kot so Breg, Moste, Blejska Dobrava, Hru-šica ali Kranjska gora.
Skupno naj bi v letošnjem letu zgradili 185 novih družbenih stanovanj in dali okoli 80 lokacijskih do-voljenj za zasebno gradnjo.
Skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo pa mora delati z roko v roki komunalna skupnost, ki ima
že več let težave s pridobitvijo ustreznih zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo. Za letos med drugim pravijo, da jih caka tudi precej dela pri pripravah za gradnjo kara-vanškega predora, kajti dela naj bi se končno le začela. Nemalo finan-čnih zadreg pa imajo tudi z izgradnjo centralne čistilne naprave na Jesenicah, z odlagališčem odpadkov, z dokončanjem vodovoda Završnica-Smokuč, s kanalizacijskimi kolek-torji na Jesenicah in v Kranjski gori in z investicijsko pripravo za izgradnjo centralne polnilnice butana in propana na Jesenicah.
Komunala že nekaj let zaostaja, saj ji vedno zmanjka denarja in zato Jeseničanom še vedno povzroča hud glavobol parkirišče tovornih vozil na Jesenicah in v Kranjski gori, uredi-tev avtobusnih postajališč ter uredi-tev prometa nasploh v Kranjski gori in na Jesenicah. Po svojih zmožno-stih komunalna skupnost sicer pri-speva nekaj denarja za gradnjo mr-liških vežic po posameznih krajev-nih skupnostih občine, ni pa zmožna dograditi objekta na pokopališču na Blejski Dobravi, kjer že nekaj let prav žalostno propada.        D. Sedej
Dan mladosti naj bo mladostnejši
Dan mladosti enačimo s štafeto mladosti, ki jo slovesno prinesejo na beograjski stadion JLA ob 25. maju, nato pa se v pompoznem nasto-pu zvrsti na stadionu nekaj sto mladih, ki s svojimi telesi oblikujejo parole o pripadnosti jugoslovanski družbi in Titu. Tak je dan mladosti že nekaj desetletij. In kakor je v začetku mladina navdušeno paradirala in klicala parole, ji je danes tak način izražanja pripadnosti idealom socialističnega samoupravljanja zastarel. To je pokazala tudi javna razprava o praznovanju dneva mladosti, ki so jo mladi konec leta skle-nili. Predlagali so, kakšen dan mladosti si želijo.
To ne bi smel biti en sam dan, ko bi na omejenem prostoru sto mladih izvajalo klasičen nastop, ki ga je pripravilo desetero scenari-stov in zanj dobilo bleščeče honorarje. Danes nišo več čaši, da bi vzkli-kali parole, temveč bi morali na drugačen, ustvarjalen način izražati, da so za Titovo pot. Predlagali so, naj se dan mladosti poslej manifestira v jugoslovanskih srečanjih mladine, ki bodo dala besedo ne peščici scenaristov, glasbenikov in koreografov, temveč mladim ustvarjalcem na vseh področjih dela in ustvarjanja. Ob toj priliki naj bi se pokazalo znanje mladih kovinarjev, družboslovcev, baletnikov, športnikov. Ustvarjalnega duška naj si ne bi dajala le znana jugoslovanska imena, temveč zlasti množica anonimne mladine, katere delo in ustvarjalnost sta pomembnejša od zvezdnikov. Ta mladina naj se ne bi več pojavlju-la v vlogi pasivnih gledalcev na tribuni boograjskega stadiona JI.A, temveč bi se pokazala na srečanjih, ki bi tekla denimo v centru Sava ali kje drugje. Tam bi mladi na dan mladosti sprejeli tudi štafeto mladosti, ki se ji tudi v prihodnje ne kanijo odreći, čeprav že nekaj let raz-mišljajo, ali je štafeta brez Tita še smiselna.
Ne le v Beogradu, tudi v najmunjših krajevnih skupnostih ali to-varni, kjer bo' mladina praznovalu svoj dan. bi mora! mladinski praznik /ures dihati mludost. Naj se ve, da je to dan mladih, no pa suhoparnu praznična prireditev, kot jih jo skozi vso loto dovolj.
D. Z. Žlebir
OLA84 STRAN
KULTURA
TOREK. 8. JANUARJA 1»TO
Groharjeva nagrada Marjanu Gabrijelčiču
Združenje umetnikov Škofja Loka je letošnjo Groharjevo nagrado podelilo skladatelju Marjanu Gabrijelčiču, Groharjevo stipendijo slikarju Francu Berčiču-Berku, za Groharjevo galerijo pa je odUupilo delo slikarja Simona Mla-karja.
Skladatelju Marjanu Gabrijelčiču je Groharjevo nagrado izročil predsednik škofjeloške občinske skupščine Matjaž Čepin. Foto: F. Pcrclan
Škotta Loka — Združonje umetnikov Skofja Loka je v petek, 4. ja-nuarja, pripravilo že tradicionalno pred.' tavitev, ki je združena s pode-litvijo Groharjeve nagrade in stipendije. V galeriji na loškem gradu so postavili ra/.stavo likovnih del, v glasbenem delu večera je ob klavir-ski spremljavi Vlaste Doležal-Ru-sove pela Vera Mlejnikova. Predsednik združenja je uvodoma po-jasnil novost — odkup likovnega dela za Groharjevo galerijo. Zaradi pomanjkanja denarja so Groharjevo slikarsko kolonijo spremenili v Groharjevo galerijo. Vsako leto bo-do zanjo odkupili kvalitetno likovno delo, s cimer bodo poživili zbi-ranje likovnih del in pomagali umetnikom, ki s svojim ustvarja-njem ne morejo živeti. Dodal je, da bodo morali v Škofji Loki za Groharjevo galerijo najti tuđi prostor in spomnil na ;obljubo slikarju Francetu Miheliču, prvemu Gro-harjevemu nagrajencu, o stalni razstavi njegovih del.
Dosedanjim Groharjevim nagra-jencem: slikarjem Francetu Miheliču, Gabrijelu Stupici in Ivetu Šu-bicu ter pisatelju Vladimirju Kav-čiču se je letos pridružil skladatelj Marjan Gabrijelčič, ki živi v Škofji Loki.
• Skladatelj Marjan Gabrijelčič, izredni profesor in prodekan na Akademiji za glasbo v Ljubljani, poprej umetniški vodja in direktor Slovenske filharmonije, je komponiranje zastavil na zborov-skem in samospevnem področju. Nekatere skladbe, med njimi »Ve-tri v polju«, »Riba faronika« in druge so bile izvajane v mnogih sve-tovnih središčih, bodisi z našimi ali tujimi izvajalci. Komorno glasbeno
podrocje najbolje zastopa »Saloni-ca«, ki so jo lani predstavili imenit-ni solisti pihalnega kvinteta RTV Ljubljana   v   Italiji,   Romuniji   in Španiji. Simfonično in vokalno instrumentalno  ustvarjalnost zasto-pajo: Memento mori, Tolminci, Intonacija, Preludij, Ostinato, Velika masa, Mati in druga dela. Nekate-ra med njimi so bila ugodno spreje-ta v Italiji, Švici, Sovjetski zvezi.
ustvarjalnosti, marveč išče vse bolj evropsko podobo, ker je njena zasnovanost uprta k človeku in člove-čnosti.
# Slikar Franc Berčič-Berko je prejel Groharjevo stipendijo za le-tošnje leto. Berkovo slikarstvo, njegove risbe in serigrafije, so umetnost trenutka. Tisto, kar se zdi v določenem trenutku resnično, v naslednjem izgine in se ne pojavi več. Ta iluzija trenutka je Berkova slikarska resnica, njegov v svetlobi spreminjajoči se svet je za slikarja lahko tuđi simbol neoprijemljivosti in nestanovitnosti sveta in življenja. Berko si prizadeva zaustaviti nadaljnji razkroj notranje slikarske zgradbe z večjo dominacijo figure v sliki. Tako nastajajo bolj ali manj urejene in različnim geometrijskim sestavom podrejene figu-ralne kompozieijske sheme in ko se svet okrog njih v svetlobi vrtoglavo sprevrača, ohranjajo Berkova temno senčena telesa videz ohrabrujoče stabilnosti. Berkov pristop k slikarskomu gradivu je izrazito studijski. Berko ni samo slikar in ustvarjalec, temveč tuđi resen likovni raziskovalec. Njegove raziskave učinkov svetlobe v sliki, njena odbojna pota, učinkova-nje svetlobe v prostoru vodijo k najbolj temeljitim likovnim dosež-kom te vrste pri nas.
Umetniški svet združenja v se-stavi Janez Hafner, Miloš Mlejnik in Gorazd Sotler je za odkup za Groharjevo galerijo izbral delo akademskega slikarja Simona Mlakarja. Zanj je značilno, da je zorel prav v obdobju hiperrealizma in v času, ko se je okoli leta 1980 začela najavljati nova tako imenovana postmoderna umetnost s svojim destruktivnim vplivom. Simon Mlakar je zavzel do vseh teh so dobnih pojavov zanimivo stališče, da je možno tako iz novih tokov ka-kor tuđi iz zgodovinskih stilskih opredelitev poiskati svojo lastno resnico. Na ekspresivno slikarsko izročilo je cepil nova dognanja, do
Za Groharjevo galerijo so odkupili delo akademskega slikarja Simona Mlakarja. Foto: F. Perdan
Gabrijelčič sledi sodobnemu glasbenemu izrazu, a ostal je spre-jemljiv za širši krog poslušalstva. Dosedanje skladbe, njih sprejem pri strokovni in laični publiki doma ter na vseh kontinentih, pričajo, da je njegova glasba pomembna ne le kot   razvojni   korak   v   slovenski
katerih je prišel pri raziskovanju socrealizma, in ne oziraje se na materiale uspel z nemajhno ironično noto ustvariti dela, ki pri ob-činstvu naletijo na odpor, so pa sli karske stvaritve, polne iskanja, ki zaslužijo, da jih ohranimo kot dokument v bodoči stalni galeriji.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (185)
Filmi za otroke in odrasle
»V otroškem kinu Mojca te dm predvajajo izredno zanimiv film o živa-lih »Ta čudovita bitja«. Ker sem film poznala že prej, sem menila, du bi bilo to pruvo doživetje za mojega triletnega otroka, zato sem ga peljala v kino Na začetku filma pa sem z. ogorčenjem opazila, da je spremno besedilo v srbohrvatskem jeziku. Tuđi od drugih staršev je bilo slisati nejevoljne pri pombe. Mar že od predšolskih otrok, katorim je kino prav tako namenjen, prićakujemo, da bodo razumeli srbohrva.ščino? — V Sloveniji tuđi drugi kinematografi večkrat prikazujejo filme v srbohrvaščini brez slovenskih podnapisov ali ćelo v srbohrvaškem prevodu ter s takim ali drugačnim po-jasnilom kršijo našo ustavno pravico do svojega jezika. Toda pri otrocih si tega gotovo ne bi smeli dovoliti. Zato me zanima, s kakšno pravico kino Mojca predvaja film brez prevoda in kdo mu (jim) to dovoli.«
N. A., Ljubljana
O predvajanju srbohrvaško podnaslovljenih filmov v slovenskih kine-matografih smo v Jeziltovnem razsodišču pisali že pred dvema letoma Te-daj je bil namreč pred sprejemom nov Zakon o kulturnoumetniških dejav-nostih, ki dopušća glede posredovanja kulturnih prireditev v kakem tujem jeziku nekatere irjeme. Te naj bi dovolil pristojni republiški organ (Repu-bliški komite za kulturo). Pri Jezikovnem razsodišču smo tedaj opozorili na nevarnost. da si bodo kinematografska podjetja tako nujne izjeme ra-zlagala po svoje in skušala vsiliti Republiškemu komiteju svoja (tržna) me-rila. Zato smo predlagali, naj bi bilo iz zakona crtano določilo o izjemah, tako da bi morali biti vsi filmi v naši republiki podnaslovljeni oz. sinhronizi-rani slovensko.
Vendar je to zakonsko določilo ostalo. Uresnićila se je praksa, da kinematografska podjetja širijo krog »izjem«, prilagajoč se bolj tržnim kot moralnim in ustavnim zahtevam. To je seveda še posebno neodpustno, kadar gre za otroke. Zato se pridružujemo kritiki naše dopisovalke. Otroci in odrasli v Sloveniji zaslužimo kulturne prireditve v sloven.ščini.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe-renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Pridobiti
nove
pevce
Radovljica — V soboto, 22. decembra, je imel občni zbor komorni mo-ški pevski zbor A. T. Linhart iz Ra-dovljice. Poročilo o delu v preteklem letu je podal predsednik Jože Rebec. Zbor je imel 73 rednih vaj, pet samo-stojnih koncertov, pet nastopov na občinskih proslavah, dva na žalnih slovesnostih in 17 na pogrebnih sve-čanostih. Obiskali so tuđi zamejske Slovence in nastopili na proslavi slo-venskega kulturnega društva Kočna v Svečah na Koroškem. Od oktobra zbor vodi pevovodkinja Betka Dem-šar, ki je zamenjala dotedanjega pe-vovodjo Antona Iskro. Po smrti Sve-tozarja Pezdiča so pred dobrim me-secem za novega tajnika izvolili Stanka Adama. Lani so v svoje vrste sprejeli tri nove pevce, letos jih bodo skušali še več, saj bo to poglavitna naloga. Skušali bodo še večkrat na-stopiti, posebej s sodelovanjem turi-stičnih društev in organizacij. Zahvalili so se radovljiškim in leškim organizacijam združenega dela in krajenim skupnostim ter krajevni konferenci SZDL Radovljica za de-narno pomoč.
JR
Solistični recital v Glasbeni soli Kranj
Duo Igor Karlin in Aci Bertoncelj
Za sklep lanskega leta sta v dvoranici Glasbene sole Kranj nastt pila klarinetist IGOR KARLIN in pianist ACI BERTONCELJ. V prild nostnem nastopu dua klarinet in klavir sta priznana slovenska um' tnika izvedla priredbe in izvirne skladbe za njun sestav. Studiozni kl* rinetist Igor Karlin se je ponovno izkazal kot eden prvih poustvarj*' cev na klarinetu pri nas, v soigri pa v tej smeri ni zaostajal niti spretf ljevalec, sicer pa odlični slovenski pianist Aci Bertoncelj.
V drobnih delih-stavkih velja od priredb omeniti Webrov Conceft no v c-molu, op. 26, počasni — drugi stavek Koncerta v A-duru za klaf net in orkester, op. 622 W. A. Mozarta in Rvaleovo Habanero. Slednj sta umetnika na zaključku recitala še enkrat ponovila. V vseh našte^ delih se je klarinetist Igor Karlin izkazal kot veren poustvarjalec i>( tnih zapisov in kjer mu je nenehno menjavanje glasbenih tekstov # karakterjev nudilo izjemne možnosti za tonsko in muzično izkazoV* nje svojega mojstrstva. Omeniti še velja, da je klarinetist igral recif na obeh sodobno uglašenih instrumentih — v B in A klarinetu. Talf kot se je solist potrdil v vseh že navedenih priredbah del za klarineti1 klavir, v takorekoč-železnem repertoarju klarinetistov, je izzvenelot* di nadaljevanje prepričljivega muziciranja obeh umetnikov. Recif sta nadaljevala in zaključila s Schumannovimi Phantasiestiicke (št.-jj op. 73, Ramovševim Diminuendom, Lutoslavvskega Plesnimi preludij Šantlovim Rokokojem, Tempeltonovo Improvisation in Perminovo B* lađo. Karakterna glasbena dela so bila hkrati tuđi v duhu zaključi" starega leta in nov izziv kranjski glasbeni publiki za nadaljevaitf koncertne sezone v GŠ Kranj.
Kot ponavadi se tuđi tokrat ni odzvala temu koncertu številna p" blika, ki so ji vse prireditve v Kranju pravzaprav namenjene. Ponovi* so mogoče izostali zopet tišti, ki jim za nadaljnji-razvoj glasbene kult* re in umetnosti v Kranju prav gotovo gre pripisati marsikatere očitk«
FRANC KRIŽNAR
Odkup Linhartove s rojstne hiše
V radovljiški občini so oživeli pogovori o odkupu Linhartove1 stne hiše in njeni proglasitvi za kulturni spomenik — Pob( vsekakor zasluži temeljit razmislek, mnenje muzejev rado* ške občine pa je v današnjih časih resnično stvarno
Radovljica — Pobudo o odkupu Linhartove rojstne hiše je v občinski skupščini sprožila delegacija kraje-vne skupnosti Brezje, obravnavala sta jo tuđi delegacija in svet kraje-vne skupnosti Radovljica. Sklenili so, da najprej pripravijo program uporabe hiše. Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo pa ,je za strokovno mnenje glede od-kupa, proglasitve in ureditve Linhartove rojstne hiše zaprosil muzeje radovi ji.ške in Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Slednj i odgovora še ni poslal, mnenje je dal muzej rado-vljiške občine, ki ga lahko ocenimo kot stvarno. Ravnateljica muzejev Maruša Avguštin je poslala nasled-nje pismo.
»Odkupiti Linhartovo hišo in jo proglasiti za kulturni spomenik bi bilo veliko dejanje za rojstno mesto prvega slovenskega dramatika. Vendar je ob takem koraku nujno potrebno imeti pred seboj celotno podobo, čemu naj bi hiša služila, kako bo vzdrževana, kakšni ljudje bodo delali v njej itd., kakor si ludi sole, zdravstvenega doma, tovarne ali ka-kršnekoli stavbe ni mogoče zamisliti brez ljudi. Jasno se je treba zavedati v naprej, da kulturne hiše brez izjeme ne prinašajo denarja, temveč ga trošijo. Če vsega tega nimamo pred seboj in če spoznamo, da bi hiše ne mogli vzdrževati, je bolje, da ostane na hjej le spominska plošča in odkup počaka na ugodnejši trenutek.
Seveda si zelo lahko predstavljamo, da bi bil v restavrirani hiši boga-teje urejen Linhartov muzej. Slovenski gledališki muzej si je v preteklo-sti zelo prizadeval za ureditev Lin hartovega muzeja v njegovi rojstni hiši, danes pa se Linhartova soba stiska v enem prostoru Čebelarske ga muzeja, medtem ko bi muzej prostor še kako potreboval za svojo de-javnost. Lahko bi bili v hiši Antona Tomaža Linharta predstavljeni še drugi velmožje iz Radovljice in širše okolice. Najbrž bi Linhartova roj-stna hiša težko nudila Radovljici, kjer je bila nekoč zelo razgibana gle dališka dejavnost, vsaj skromno gle-dališko dvorano. Morda pa le? Mor-da bi bila lahko v hiši knjigama s či-talnico, podobno kot je v Kranju Svet knjige?
Sploh pa Linhart ni pomemben samo za Radovljico, temveč za vse Slovence!
Muzeji radovljiške občine se odlo-čno sprašujejo, koliko bi stali odkup in solidno restavriranje stavbe ter njeno vzdrževanje, hkrati pa opozar-jajo na nujno zaposlitev novega kadra.
Čebelarski muzej ima svoje prostore v radovljiški graščini, ki je ob-činska stavba in v tako slabem stanju, da si nikakor ne upamo podpira-ti odkupa novega objekta, dokler ni tisto, kar občina že ima, vsaj nekoliko bolje vzdrževano.
Šivčeva hiša, prav tako občinska stavba, je bila restavrirana, vendar so dela ostala na pol poti (streha, dvonsce,  podstrešje,  pnzidka  itd),
poleg tega je kanalizacija v hi* sploh na Linhartovem trgu v t*1 stanju, da bi bilo nujno potrebfl? siti najprej ta problem in nadali1 ti s tlakovanjem mestnega j* osveti javo, izločitvijo avtomobi" ga prometa itd. Zavod za spo% ško varstvo ima izdelane n8^ vendar dela že nekaj let stoje.
Muzejem se kupovanje ^ stavb v takem trenutku kaže ko',, odgovorno ravnanje do tistega. že imamo, in navaja na misel. $ novemu objektu ne bi godilo bo" Zato je pred odkupom hiše lf pregledati vse probleme, jasno ^\ pred seboj naloge in stroškr. K1-naloge pogojujejo, vnaprej naj*' čin vzdrževanja stavbe in deja^ v njej in se zavedati, da je odk^ cer velik, nikakor pa ne naj* strošek.
Poleg drugega je staro mestfl' dro Radovljice predlagano za r3* sitev za spomenik v celoti. V te"" meru bo v celotnem jedru vklj^ tuđi Linhartova rojstna hiša. /<a glasanje    spomenikov    nepre"1. kulture je za našo občino poobl^. Zavod za spomeniško varstvo v' nju. Njegova naloga je izdelav^ borata, ki v omenjenem primerj: jema celotno mest.no jedro, s te* mora biti znotraj mestnoga jed^ delan vsak posamičen objekt
Notica v Delu, v kateri ben'i11', bi bila Linhartova hiša odkupi.^ izkupičkom od prodaje Lin! :ft značk, se zdi za veliko stavi) ' sedanji čas preoptimistična. '/$ vo pa je ponujena gesta izra/ K(| ne volje, da bi Radovljica dobij tretjo kulturno hišo, v katr: ■ ^ dogajalo nekaj, česar za zduj '■-' nju ni.«
Pobudo je obravnavala tuđi o ska kulturna skupnost, kjer j' nasprotovali. Dodali so, da je l upoštevati težavne razmere ?a voj družbenih dejavnosti, po* kulturne. Kulturna skupnost ne re sprejemati dodatnih obveZ11 niti v zvezi z odkupom niti k# šim vzdrževanjem stavbe. Pri y bitni uresničitvi pobude pa nai sodelovanju pritegnili tuđi de'1 organizacije izven občine, ki bi5 jo dejavnostjo ustrezno dop^ predstavitev našega prvega dr^f ka in znanstvenega zgodovinari
TOMilĆEVA  44
Kranj — V četrtek, 10. januaff 15.30 in ob 16.30 bodo v lutk<>' gledališču v gradu Kiselštajn '[ vale tovarišice iz vrtca Mojca j nju z lutkovnima igricama H1^ hruška in Babica Zima.
TOREK. 8. JANIIAR.IA ioac;
ŠKOF.IA I OKA PRA7MII.IP
_5. STRAN OLAf
Ob prazniku škofjeloške občine
9. januar je škofjeloški občinski >raznik. Praznujejo ga v spomin na irazgoško bitko, ko se je sredi hude :|me, na prehodu iz 1941. v 1942. ? .^ankarJev bataljon spopadel z lekajkrat močnejšim sovražnikom. ^aj je pomenila dražgoška bitka za azvoj narodnoosvobodilnega gibala na Gorenjskem naj povedo zgo-lovinarji. Prav gotovo pa je bila po-•ledica upornosti in domoljubja Po-jancev, ki so dobrih deset dni prej ^nozicno odšli v partizane in drugih ^artizanov, ki so se zbirali v gozdo-"n in Cankarjevem bataljonu že vse xi poletja 1941. Bila je dokaz, da se juoje, ki se bore za svobodo in do-Tiovino ne ustrašijo še tako močnega praznika. Dokaz, da teh ljudi, kljub siiovitemu pregonu in zastraševanju, ni mogoče uničiti. Zato so partizanke enote postajale vse bolj številne n njihova moč vse večja. Pomenile
nL P.°mfmbno vojaško moč na ozemlju, ki ga je okupator smatral za ael svoje dežele.
Domoljubje jn ve(jka že|ja pa_ Predku svojega kraja in občine je se aanes značilnost ljudi v škofjeloški ^ičLni-HKa,teril<oli konec Poljanske ali hn hf ^Olme ali dolin v Lolkem hri-^/''^Sorškem polju pogledaš
znMh h eSV?OVSOd te sprejmejo prija-k^r^dle> kl so vedno Pripravljeni po-kramljati s teboj, povedati o svojih Lezavan in se pohvaliti z napredkom. i a šega v sleherno vas. Danes že sko-raj ni več zaselka ali vaši, kjer ne bi rasle nove hiše, kjer ne bi gradili ne-kaj novega ali kamor ne bi vrelo življenje. Prav gotovo je to posledica velike zagnanosti ljudi, njihove prid-nosti m pripravljenosti, da tuđi za
ni-PHe.Zadeve sami daJo denar in za-nje aelajo, pa tuđi pripravljenosti skofjeloske občine, da pomaga po-vsoa tam, kjer Ijudje menijo, da je to Potrebno. Tako se danes lahko z av-tom pripelje v sleherno vas, telefonski drogovi so postavljeni že tako re-koc po vseh hribih, šolski autobusi vozijo z vseh hribov in vaši. Še povi^? uneje Pa Je' da so načeli obnašati hnbovske sole, čeprav jih obi-^u)e le malo otrok in je presežena
ni- ■        se bo otrok več naučil v ve" ki in moderni soli v dolini, čeprav
učiteljica do konca leta komaj ve, ka-*° Je vsem v razredu ime. Tako so obnovili sole v Davči, Lučinah, v Le-Vf UJ, Javorjah, obnovili pa jih bodo n^.V^kovici   in  na  Bukovščici  in
slit ? le kje- Na)brž bi kazal° razmi-Tr k— ° obnovi nekdanjih sol na ' reDiji, v Martinj vrhu, Stari Oselici in "rugih hnbovskih krajih, kjer so jih rn ;v letih Prevelikih želja po mo-iel£ 'n velič'ni. Tuđi v teh krajih v^e vec za solo obveznih otrok. So-vasi t?amreč tudi kulturno središče šop'n Se Vedno kaj dogaja, če pa kprrll' ^as lzgubi velik del vitalnosti, imain ?e družine odhajajo tja, kjer lma]ootroci bliže solo. n^n riPravljenost za delo, predanost ^predku in pridnost se kaže tudi v
činu arStVU' Ne samo' da Je vsa ob' Ra, kljub izredno razgibanemu in
iriDovitemu ozemlju lepo obdelana titH-red' naJveč živine na Gorenjskem,
uai gospodarski dosežki so v primer-' Vi z Gorenjsko in Slovenijo dobri,
^Prav nišo dosegli vsega, kar so pla-
"raii. Proizvodnja je bila lani v pri-^erjav, z |etom 1983 za 2 odstotka
pa, kar je za odstotek manj kot so panirali. Vendar pa v delovnih orga-
zacijah spreminjajo proizvodne ^r°grame in izdelujejo več izdelkov,
zatitevajo več znanja in inventivno-*'• zato pa manj materiala. To po-
er>i, da ponekod obseg proizvodnje ^manjšujejo v korist kvalitete in zah-
vnosti, kar je dolgoročno edinc ppavilna pot. Gopodarstvo namreč ne
more računati z vedno večjimi količi-nami materiala, posebno ne uvože-nega. Skratka, razvoja se ne da meriti le v litrih in tonah, temveč tudi s kvaliteto.
Finančni rezultati za vseh dva-najst mesecev lani še nišo izračunani. V devetih mesecih pa je celotni pri-hodek porastel za 55 odstotkov, iz-datki pa so večji za 54 odstotkov, kar je glede na inflacijo in probleme pri oskrbi z materiali ugodno. Najbolj so se povečali izdatki za energijo, ki so se več kot podvojili in negativne tečajne razlike, ki so večje za 250 odstotkov.
povečal za 9 odstotkov, od tega konvertibilni za 13. Uvoz se je povečal za 11, od tega konvertibilni za 15 odstotkov. Menjava s klirinškim ob-močjem je tako na strani izvoza kot tudi uvoza padla za dobro desetino. Globalno je škofjeloško gospodarstvo polovico več izvozilo kot uvozilo, na konvertibilno področje pa so prodali le za 15 odstotkov več kot so tam kupili.
Nestimulativna politika izvoza na konvertibilno področje je na loško predelovalno industrijo vplivala izrazito negativno, čeprav tudi doseženi porast konvertibilnega izvoza ne gre
Z letošnjim letom se izteka tudi srednjeročno obdobje. Z njim pa re-ferendumski program. Ob dnevu republike je bila odprta obnovljena šo-la v Lenartu, obnavljajo solo v Škofji Loki v Šolski ulici in začeli so graditi prizidek k osnovni soli na Trati. Spo-mladi pa bodo zastavili tudi v Polja-nah. S tem in šolami, ki so jih zgradili v preteklih letih, bo referendumski program, ražen obnove nekaterih podružničnih sol, ki jih bodo obnovili v naslednjih dveh letih in telovadnice na Trati, v celoti uresničen.
Najpomembnejša naloga novega srednjeročnega obdobja pa bo izgradnja telefonije in čest v občini. Obeh se bo treba lotiti prav tako nacrtno, kot so se lotili šol.
Osnova za gradnjo telefonskega omrežja v občini bo nova avtomat-
Dohodek je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 za 56 odstotkov večji, kar je manj kot je slovensko povprečje in več kot gorenjsko. Čisti dohodek je večji za 55 odstotkov, kar je na slovenskem povprečju in nad gorenjskim. V delitvi dohodka pa so se najbolj povečala sredstva za rezervne sklade in za razširitev in razvoj materialne osnove dela. Ugodna so tudi gibanja sredstev za reprodukcijo, saj so višja od stopnje inflacije. Lahko ugotovimo, da je škofjeloško gospodarstvo bolj napredovalo k kvalitativnih kazalcih, manj pa v kvantitativnih, kar je vsekakor dobro. Po vseh kakovostnih kazalcih gospodar-jenja, ražen pri investicijah, je škofjeloško gospodarstvo boljše kot je gorenjsko povprečje.
Investicije v osnovna sredstva so slaba točka že nekaj let. Čeprav se je delež investicij v družbenem proizvodu lani nekoliko povečal, še vedno vlagajo relativno najmanj na Gorenjskem. Za referendumski program so namenili 7 ^odstotkov denarja za na-ložbe, za  stanovanjsko gradnjo pa nekaj  manj kot 20 odstotkov. Vse drugo   so   gospodarske   investicije. Vendar pa je k temu potrebno prište-ti tudi nakupe opreme, ki se statisti-čno ne zajema v investicije za osnovna sredstva, vendar je prav tako po-membna naložba. Veliko delovnih or-ganizacij  s  svojim  denarjem' nado-mešča izrabljeno opremo in posoda-blja tehnologijo, zato razmere na po-dročju investiranja nišo tako kritične, kot kaže pogled v statistične podatke. Nekatere organizacije pa se tudi uspešno  vključujejo  v  mednarodne kreditne posle za nakup opreme.
Z  zunanjetrgovinsko   menjavo  v 11  mesecih lani ne morejo biti po-vsem zadovoljni, saj vseh planskih ci Ijev nišo dosegli. Celotni izvoz se je
podcenjevati. Nerealen tečaj dinarja, predrage surovine, nepriznavanje reprodukcijskih celot, majhen delež razpolaganja z devizami, nestabilna zunanjetrgovinska zakonodaja so pri-spevali svoje. To seveda ne pomeni, da so organizacije združenega dela dovolj ofenzivne in da se nekatere nišo zaradi boljšega in lažjega zaslužka obmile na manj zahtevna in dohod-kovno bolj donosna domača tržišča. Delež izvoza v celotnem prihodku je okoli 15 odstotkov, kar je največ na Gorenjskem in skoraj polovico več kot velja povprečje za Slovenijo.
Ob dokaj dobrih gospdoarskih in finančnih rezultatih škofjeloškega gospodarstva, so lani v občini morali začeti resno razmišljati o problemu dveh delovnih organizacij, ki takšni kot sta sedaj, nimata izgledov za razvoj. Prva je bila Iskra Reteče, v kateri so prisilno upravo uvedli ob polletju in se sedaj pripravlja sanacijski program, ki mora še v letošnjem prvem četrtletju odgovoriti, kakšna bo pri-hodnost te Iskrine temeljne organizacije.
V nerešljive težave je zašel tudi žirovski Remont, za katerega pa so že odločili, da ga likvidirajo, tište, ki so odgovorni zato, da je bilo v dveh letih zapravljeno celotno premoženje delovne organizacije pa bodo pokli-cali na odgovornost.
Oba primera dajeta vedeti, da morajo biti v občini do primerov sla-bega vođenja manj sentimentalni in da morajo ukrepati takoj, ko se poka-žejo težave.
Še eno pomembno pridobitev velja omeniti. Lani je začel s poskusno proizvodnjo Rudnik urana Žirovski vrh. Njegov prispevek bo pomembno povečal družbeni proizvod občine in po dosedanjih meritvah in izkušnjah ne onesnažuje okolja.
ska telefonska centrala na Trati, ki jo bodo začeli graditi letos, delovati pa naj bi začela leta 1987. S tem bo dana možnost, da telefon resnično dobi vsak zaselek in vsakdo, ki ga potrebu-je. Sedaj telefonsko omrežje v večini krajevnih skupnosti gradijo Ijudje sami z veliko prostovoljnega dela in lastnim denarjem in kljub temu tež-ko dobijo telefonske številke.
Program obnove čest bodo pripravili do leta 200O in potem določili vrstni red obnove. Prav gotovo pa , imajo že sedaj prednost nekatere ceste. Tako naj bi letos potegnili uran-sko cesto do Todraža in hkrati zgradili 600 metrov dolgo obvoznico Gorenje vaši. Prav tako si vodilni Ijudje v občini zelo prizadevajo, da bi že letos začeli obnavljati in urejati cesto Trebija—Žiri, ki je ena najbolj kritičnih cestnih odsekov na Gorenjskem in hkrati tudi zelo prometna. Žirov-ske delovne organizacije morajo sedaj izdelke voziti do železniške postaje prek Logatca.
Z srednjeročnim oziroma dolgo-ročnim planom bo sprejet tudi pro-storski plan občine, kar pomeni, da se bo prvič za celotno občino vedelo, katera zemljišča so namenjena izklju-čno za kmetijstvo, katera za stanovanjsko zidavo in katera za industrijo. Pomeni, da bo za celotno občino končno izdelana urbanistična dokumentacija, kar si Ijudje že dolgo že-li jo.
Vse kar ljudi jezi in kar bi želeli imeti pa prav gotovo nikdar ne bo re-šeno. Življenje ima pač lepe in manj lepe strani in s takšnim se srečujejo tudi Ijudje na tem koncu domovine. Takšno, lepo in manj lepo, srečno in veselo pa tudi manj srečno, bo tudi leto v katerega pravkar vstopamo.
L. Bogataj
6. STRAN.
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
TOREK, 8. JANUARJA 1
Večja
proizvodnja in izvoz
V žirovski Alpini je leto'1984 minilo v prizadevanjih za čimvečji zahodni izvoz, čimvečjo proizvodnjo in normalno oskrbo z materiali za delo. Vse leto so delali brez zastojev, ražen nekaterih prernikov delovnega časa in ozkih grl v šivalnicah. Tako so plan proizvodnje presegli za približno 3 odstotke. Izdelali so skoraj 2 milijona pa-rov različne obutve.
Največ obutve so prodali na zahodna tržišča in sicer 1,200.000 parov. To predstavlja kar 60 odstotkov proizvodnje. 250.000 parov ali 12,5 odstotka obutve so prodali na vzhod in 550.000 parov so prodali doma. Zlasti so zadovoljni z izvozom, saj so na zahodna tržišča lani izvozili 300.000 parov obutve več kot predlani, ko so izvozili polovico skupne proizvodnje.
Na domaćem trgu pa se že opaža manjša kupna moč, zato so lani prodali manj čevljev kot predlani. Ven-dar so na manjšo prodajo računali in bodo nanjo morali računati še nekaj let.
Tuđi finančni rezultati so dokaj ugodni. Celotni pri-hodek je porastel za 65 odstotkov, dohodek za odstotek ali dva manj. Približno enaka je rast ostanka dohodka na delavca, akumulacija pa je nekaj višja kot so planirali. Rast dohodka je zaostajala za rastjo celotnega prihodka zaradi velikega zahodnega izvoza, padajoči tečaj dinarja pa zlasti v prvem polletju ni pokrival domaćih stroškov in inflacije.
Cevlji, ki so jih izvozili, so bili vredni okoli 12 milijo-nov dolarjev, iztržili pa so le okoli 8 milijonov dolarjev. Zaradi nizkega odstotka razpolaganja z devizami in dragih domaćih materialov so se namreč morali posluževati začasnega uvoza materialov za proizvodnjo. Zato v fi-nančnih pokazateljih prihaja do navideznega nesmisla: količinski izvoz raste, dolarski iztržek pa se zmanjšuje.
Osebni dohodki so nekako na povprečju škofjelo-škega gospodarstva.
Od investicij velja omeniti uvoz 40 šivalnih strojev in nekaterih ključnih strojev za montažne oddelke. Kupili so večjo količino šivalnih strojev Bagat, zaključuje pa se tuđi postopek za odobritev kredita za opremo pri med-narodni finančni kooperaciji IFC. Strokovnjaki IFC so si že ogledali Alpinino proizvodnjo in so bili zadovoljni z delom v tej največji tovami škofjeloške občine. Z uvozom sodobne opreme bo Alpina skušala ponovno stopiti v korak z najsodobnejšo tehnologijo proizvodnje obutve.
Lani so zgradili tuđi skladišče vnetljivih snovi, večji poseg pa predstavlja tuđi na novo urejeno odpraševanje in ventilacija v montažni hali. Od investicij v maloprodajni mreži pa kaže omeniti nakup prostorov za prodajalno v Tuzli in Sarajevu ter novo prodajalno v Kranjski gori. Več prodajaln pa so obnovili.
Pomembna pridobitev lanskega leta je tuđi razvoj nove tekaške vezi s čevljem, ki so ga v Alpini poimeno-vali, »control sistem« in so lani prve količine že izvozili v
Združene države Amerike. Novosti so se razveselili zlasti ljubitelji smučarskega teka, saj se nova vez lahko pritrdi na vse tekaške smuči. Njene odlike pa so enostavno de-lovanje in uporaba, boljša vodljivost smuči, čevlji so veliko lažji in vez je zelo enostavno montirati. Novosti pa pri-pravljajo tuđi v programu alpskih smučarjev, kjer se vse bolj uveljavljajo pancerji z vstopom skozi peto.
Za letos planirajo 5 odstotkov večjo proizvodnjo-kot lani. Izvozili bodo še več kot lani in sicer 80 odstotkov celotne proizvodnje. Izvoz na zahod ne bo večji od letoš-njega, povećali pa bodo izvoz na vzhod. Na zahod bodo prodali med 55 in 60 odstotki proizvodnje in na vzhod med 1.5 in 20 odstotki. Za večji izvoz na klirinška tržišča so se odločili zato, ker ekonomska politika še vedno bolj spodbuja vzhodni kot zahodni izvoz. Kot povsod, morajo tuđi v Alpini gledati na dohodek in za dobro delo morajo Ijudje dobiti tuđi primerne osebne dohodke.
Med investicijami pa je najpomembnejša nakup sodobne   opreme   s   pomočjo   IFC   kredita  v  vrednosti
750.000 dolarjev. Kupili bodo tuđi precej nove doma# opreme. Še vedno imajo premalo zmogljivosti za izdel* vo zgornjih delov obutve. Prek 3.000 parov zgornjih d* lov obutve še vsak dan dobijo pri kooperantih. Zato raZ-mišljajo, da bi razširili obrat v Gorenji vaši, kjer imajo d obstoječi tovarni dovolj prostora za prizidek. Gradnja ot sedanji tovarni je najbolj smotrna tuđi zato, ker je ta zgrajena vsa potrebna infrastruktura. Letos bodo zače delati tuđi štiri obnovljene prodajalne.
Alpina se vključuje tuđi v financiranje programov krajevni skupnosti. Za izgradnjo zlasti komunalnih n* prav in za druga dela v krajevni skupnosti prispeva taW kot vse žirovsko združeno delo denar v visini 4 odsto tkov bruto osebnih dohodkov.
V Alpini imajo urejen tuđi družbeni standard. TaW imajo urejeno družbeno prehrano, jmajo počitniške ćo move. Tuđi stanovanjska vprašanja rešujejo sproti. L* tos bodo za stanovanjske potrebe namenili toliko denaf ja, da bodo lahko ugodili prosilcem po stanovanjskif sj, kreditih. V Žireh pa pripravljajo tuđi gradnjo soseske S^ vc in računajo, da bodo stanovanja vseljiva leta 1987. To $ ujema s potrebami tovarne po družbenih stanovanjihf Žireh.
Kolektiv Alpine ob prazniku občine Škofja Loka čestita vsem občanom in /im želi veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1985.
"OREK, 8. JANUARJA 1985
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
7. STRAN GLAS
Tehnološka
prenova
proizvodnje
nnhr'Ples' ki je v sodobno tovarno pohistva zrasel v zadnjih dvajsetih le-
nWr'Je-Kena naJvečJih in najbolje orga-nziramh  tovarn  v  občini.   Znan  je
?k^VSem po sv°Jem Pohištvu, saj Sa| n's|ovenskega in tuđi gorenj-skega stanovanja, kjer ne bi imeli A!nL!ne9a prostora opremijenega z
vlaa nr°Ve predsobe iz časov njego-
ŠWomPnnt9a Pr°dOra na tr9 s P°hi" s vom, potem pohištvo Triglav, v zad-
a I n3SU Pa So Podstavili nov pro-gram Dom.
var£e»raV Se lesne in Pohištvene to-žalamff srečuiei° z zalogami, s te-čnln?    p^0l2V0dnji in slabšimi finan-
Snn I?1' S0 v A'Plesu leto 1984 olram, Z |UČiN GosP°darski plan v Sn|e9We cil'e so d°se9» 'ako prodaip   -)U Proizv°dnje,  izvoza  in
doma£mC?PraV pravi'° da vsai na Sa  trgu letos nis° Vladale nor-
™e so i^lT Prve letošnie ™se-moan S k° naročil' da niso več tT zfasli t sp,reiemati ^ jih uresniči-
p-:o3dn^%osom-rsij4Tvč^
notranjih ukrepov. Najprej so ukinili kolektivni dopust, vsi režijski delavci so delali v proizvodnji, drugače so se organizirali, skratka, zastavili so vse sile, da so ustregli kupcem.
V zadnjih treh mesecih pa se sre-čujejo s prav nasprotnim pojavom: zaradi  zmahjšane   kupne   moči   po-vpraševanje  po  pohištvu   upada.  V Alplesu sicer še nimajo zalog, vendar pa so že lahko precej skrajšali doba-vne roke za pohištvo. To ima seveda tuđi dobro stran, saj kupee hitreje dobi pohištvo, ki ga je naročil.
Kljub vsem tem težavam pa so poslovni rezultati zadovoljivi. Celot-nega prihodka so ustvarili 2,7 milijarde dinarjev, kar je skoraj za milijardo več kot leta 1983. Akumulacija znaša 150 milijonov dinarjev. Z izvozom so zaslužili 4 milijone dolarjev. To pome-ni, da so izvozili skoraj tretjino proizvodnje. Ves izvoz je konvertibilen. Kako hitro v Alplesu povečujejo izvoz, najbolj zgovorno pove podatek, da so leta 1979 izvozili za milijon dolarjev pohistva, prihodnje leto pa bo iztržek že skoraj petkrat večji.
V  gospodarskem planu za letos so predvideli, da bodo ustvarili 4,8 milijarde dinarjev celotnega prihodka. izvoz pa naj bi znašal 4,9 milijona dolarjev, kar je zahtevna naloga.
Še vedno bodo največ izvažali v Združene države Amerike, kamor bodo prodajali nov program miz — od klubskih do jedilnih — ki so jih zah-tevnemu ameriškemu tržišču že predstavili. Sicer na ameriški trg izva-žajo tri programe: ploskovni program — to so knjižne police, program miz in program klubskega pohistva.
Drugo tržišče na katerem se želi-jo uveljaviti, je zahodna Evropa. To tržišče je zelo zahtevno, izdelki morajo biti vrhunske kvalitete, vendar pa za-služek ni vedno najboljši. Na tem trgu morajo prodajati, da se ime Alples uveljavi tuđi v Evropi pa tuđi zato, ker so partner firme Slovenijalesa v Žitari
vaši na Koroškem. Prav sodelovanje s to firmo jim omogoča lažji prodor na zahodno evropsko tržišče.
Sicer pa bo leto 1985 leto tehnološke prenove v Alplesu. Tovarna je bila pred leti opremljena z najsodob-nejšo tehnologijo, ki pa je že zastare-la. Zato bodo v drugem polletju za-čeli uresničevati obsežen investicijski program v novo tehnologijo. Že drugo leto naj bi Alples delal z novo najsodobnejšo opremo kar je nujno potrebno, če se hoče obdržati na se-danjih in se uveljaviti na novih tržiščih in če hoče povečevati proizvodnjo ter ustvarjati primeren dohodek. Gre za takoimenovano mikrotehnologijo na daljinsko krmiljenih strojih. Za nov način dela imajo v Alplesu dovolj sposobnih, izobražen,. in izkušenih ljudi, ki se zavedajo, da se večja produktivnost ne ustvarja na navadnih »sekularjih in gatrih« ter z rokami, temveč z elektronsko vodenimi stroji in napravami.
Z gradnjo, pa pravijo v Alplesu, so zaključili. Proizvodnih prostorov imajo dovolj, urejene imajo tuđi vse pomožne prostore, zato bo vsaj he-kaj časa imela prednost tehnologija.
Kako ocenjujejo leto 1985? Tržno, pravi glavni direktor Stane Ča-dež, bo težko. Povpraševanje na do-mačem trgu bo zaradi padanja kupne moči, še manjše. Zato se bodo priza-devali, da bodo kupcem v kar največji
meri ustregli. Pohištvo se je vedno prodajalo in vedno se bo, vendar ne vsako in ne po vsaki ceni. Prodajal pa ga bo tišti, ki se bo najbolj potrudit in najbolj zadel želje in potrebe potroš-nikov.
V Alplesu so lani začeli ražen že klasičnega programa pohistva Triglav izdelovati tuđi pohištvo Dom. Dom je na različnih sejmih in predstavitvah pobral vrsto nagrad in tuđi Ijudje so se zanj povsod zanimali. Predstavlja nekaj novega na našem trgu, z njim pa je mogoče opremiti prav vse prostore v hiši ali stanovanju, ražen ku-hinj. Že v naslednjih mesecih bo Dom razstavljen v vseh večjih prodajalnah pohistva po Jugoslaviji, že sedaj pa si ga je moč ogledati v Alplesovem salonu pohistva v Železnikih. Nekaj kombinacij pa si lahko ogledate tuđi na fotografijah ob tekstu.
Kolektiv Alplesa iz Že-leznikov ob škofje/oškem občinskem prazniku čestita vsem občanom in jim želi uspešno in srečno leto 1985!
Ht alples
GLAS 8. STRAN
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
TOREK, 8. JANUARJA 198! -
ALPETOUR
Povećali prihodek na domaćem in tujem trgu
Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour združuje delovne organizacije, ki s svojimi dejavnostmi pokrivajo vrsto gospodarskih področij, od prometa, gostin-stva, turizma, do proizvodne in špediterske dejavnosti. Lani je bilo v Alpetouru zaključenih več pomembnih naložb v razširjeno in enostavno reprodukcijo.
Poslovanje v letu 1984 je potekalo v bistveno bolj zaoštrenih in gospodarsko tež-jih razmerah kot leta 1983. Zamrznitev cen in tečaja di-narja v začetku leta in kasnej-ša sprostitev, naraščanje ce-ne nafte s tečajem dolarja ter hkrati skrito povečevanje cen reprodukcijskega materiala, so močno vplivali na poslovanje.
Če začnemo pri gostinski dejavnosti, je treba povedati, da so tako kot predlani tuđi letos naredili veliko. Največja pridobitev so novi bungalovi v temeljni organizaciji hoteli Strunjan, saj so s tem pridobili dodatnih 250 ležišč. Hoteli Simonov zaliv so odprli v Kopru novo restavracijo SIMON, v Izoli pa so obnovili restavracijo Parangal. V škofjeloškem hotelu Transturist pa so tik pred novim letom odprli pre-novljeno kavarno. Gledano v celoti, so v delovni organizaciji Gostinstvo lani imel: več kot 300.000 prenoćite posteljne zmogljivosti so bile iz-koriščene 61 odstotno, kar je 5 odstotkov več kot leta 1983. Poleg naložbenih uspe-hov so dosegli lepe rezultate tuđi v povezovanju  med te-
meljnimi organizacijami, saj so uspeli čvrsto povezati te-rneljne organizacije, ki delajo na slovenski obali s tistimi, ki imajo močno zimsko sezono. Pomembne uspehe je dosegla tuđi delovna organizacija Promet. V temeljni organizaciji Potniški promet, so lani kupili 10 avtobusov za mestni in primestni promet, ki jih intenzivno vključujejo v povećane potrebe za prevoze delavcev in šoloobveznih otrok. Avtobusi so povpre-čno vsak dan prevozili 236 ki-lometrov kar je 11 kilometrov več kot leta 1983. Pomembne uspehe   so   dosegli   na   po-
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------             ■-------------—                >
^^   Trgovsko DO
i nama
Ljubljana   tozd veleblagovnica škofja loka
ČESTITA OBČANOM ZA OBČINSKI '                   PRAZNIK
in se priporoča:
—  velika izbira oblačil za zimo in opreme za zimske sporte
—   pri izbiri pohištva vam bodo dobro svetovali
—   posebnost petkove ponudbe v restavraciji:
»slovenske narodne jedi«                                T"1#T¥Y"I#T
hiša dobrega nakupa
dročju poslovno tehničnega sodelovanja z našim največ-jim proizvajalcem avtobusov AVTOMONTAŽO, saj so pred kratkim podpisali dolgoročen sporazum o izdelavi avtobusov, ki jih bodo izdelovali v mehaničnih delavnicah v Škofji Loki. V tovornem prometu so povećali vozni park za 13 tovornjakov in dve prikolici. Skupaj so prepeljali čez 200.000 ton tovora, kar je 8 odstotkov več kot leta 1983.'
V delovni organizaciji Crei-na so lani vložili znatna sredstva v obnovo servisa oseb-nih vozil na Laborah, ki se je konec novembra lani preselil v prenovljene prostore ne-kdanje proizvodne hale kme-tijskih strojev. V temeljni organizaciji Kmetijski stroji na Primskovem pa so lani izdela-li 112.000 proizvodnih enot, kar je za 47 odstotkov več kot leta 1983. Proizvodne enote pa predstavljajo normo izdelavne ure, ki so odvisne od količine vloženega dela za posamezen izdelek.
Tuđi v delovni organizaciji za obnovo avtoplaščev YU BANDAG so za odstotek povećali proizvodnjo obnovljenih gum. Obseg poslovanja se je povečal tuđi v temeljni organizaciji REMONT, saj so opravili za 17 odstotkov več efektivnih ur na zaposlenega, v mehaničnih delavnicah pa za 7 odstotkov več kot leta 1983.
Na Krvavcu se je število prepeljanih potnikov poveća-
lo kar za 135 odstotkov, saj so prepeljafi le nekaj mani kot 3.600.000 smučarjev. Tak' šno povećanje gre predvserfl na račun zadostne količine snega med zimskimi počitni' čami in izredno dolge sezone vse do sredine maja.
V Alpetouru pa so v prete' klem letu dosegli izredno ve' lik napredek predvsem n& področju inozemskega turiZ' ma, saj se je število tujih no' čitev povećalo kar za 25 o& stotkov, delež tujih nočiteV pa je porastel iz 43 na 50 o& stotkov v primerjavi z letom 1983.
Vse te uspehe so delavci sestavljene organizacije AL' PETOUR dosegli predvsefl1 po zaslugi zavestnega oć\c čanja pri razporejanju dohod' ka, saj so vsa prosta sred' stva namenili razširjeni reprc dukciji in ne nazadnje tuđi $ tem, da so se odpovedali r3' sti osebnih dohodkov, ki so^ Alpetourju rasli počasne]^ kot v drugem gospodarstva Delavci 2.400 članskega kole' ktiva se zavedajo, da bodo If z dobro premišljeno nadalj' njo usmeritvijo njihove dejaV' nosti omogočili stabilnejši ^ uspešnejši razvoj, za katere' ga so se odločili s skupnih dogovarjanjem. • • •
Delovni kolektivi sestavlj# ne organizacije združene^ dela Alpetour ob praznik11 škofjeloške občine čestitaj vsem občanom in jim želij" veliko delovnih uspehov N1 osebne sreče v letu 1985.
^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦»*
mšTomcije
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
ŠKOFJA LOKA Tel.: 60-581, 60-582
Kolektiv DO Instalacije Škofja Loka, ki opravlja vse vrste elektro in strojnih .inštalacij, proizvaja elektroopremo in peči na trda goriva LOKATHERM ob občinskem prazniku čestita vsem đelovnim Ijuđem in občanom.
8i IgggK. 8. JANUARJA 1985
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
9. STRAN OL,AS
Prehajajo na profesionalne izdelke
V Iskri - Elektromotorji Zelezniki, ki so temeljna organizacija široke  potrošnje,
iennZna5°?lenih nekaJ več kot TOO delavcev. Tovama, ki so jo dograjevali več kot dvajset let. je v zadnjih letih dobila povsem novo podobo. Ob ^-letnici kovinarstva v Želez-nikih so namreč zgradili novo sodobno tovarno elektro-motorjev, glavnega proizvoda zeleznikarske Iskre. Nova to-varna je bila grajena predvsem zaradi večjega izvoza, Kar 2f 'eznikarski kolektiv tuđi uspešno uresničuje. Ražen eieKtromotorjev v Iskri izdelu-jejo tuđi male gospodinjske aparate Zlasti so poznani nji-hov. mešalci in sesalci, ki jih izdelujejo v sodelovanju s po-znan.mi tujimi firmami
iskra - Zelezniki je tuđi najvecji občinski izvoznik. La-
vsam T? tUJa trŽiŠča> Pred" rinh k ^?nvertibilna    prodali
fn°7bar'^0 odstotkov izdelkov •nzasluz.l,i6,5milijonadolar-
jev. To pomeni, da znaša izvoz na zaposlenega 16.500 dolarjev, kar prav gotovo ni malo. Za letos pa planirajo 19 milijonov dolarjev deviznega iztržka, kar pomeni, da bodo izvozili dobro polovico proizvodnje. Kooperacije bodo ostale na enaki ravni, čisti izvoz, to je izvoz, elektromotor-jev pa se bo povečeval.
Celotni prihodek je bil v primerjavi z letom 1983 za 62 odstotkov večji, izdatki pa so bili 68 odstotkov večji. Za su-
rovine in material za proizvodnjo so lani namenili skoraj 70 odstotkov več kot pred-lani.
Zlasti nekatere ključne doma-če surovine so se namreč po-dražile nekajkrat bolj, kot je bilo dogovorjeno. Nekatere ćelo za dvakrat ali trikrat. Ze-lo jih bremenijo tuđi visoke obresti, ki tuđi požirajo velik del dohodka. Ta je bil za približno 45 odstotkov večji kot predlani, s tem da njegov de-lež v celotnem prihodku pada. Osebni dohodki so se ko-nec leta že približali 30.000 dinarjem v povprečju.
Tuđi v Iskri Zelezniki inve-stirajo predvsem v zahtevnej-še izdelke, ki zahtevajo več znanja in manj materiala. S pomočjo IFC kredita bodo vpeljali v proizvodnjo izdelavo »servomotorjev in koračnih motorjev,« Investicija znaša 1,6 milijona dolarjev in naj bi se aktivirala sredi letošnjega leta.
To so nove družine najso-dobnejših elektronskih elek-tromotorjev. Servomotorji so sestavni del investicijske opreme, vgrajujejo jih v ob-delovalne stroje in računalni-ško periferijo. Motorje so v Iskri že razvili, dopolnjujejo pa še elektronsko opremo. Z osvojitvijo proizvodnje servo in koračnih motorjev se bo Iskra uvrstila med vrhunske proizvajalce elektromotorjev in jih bo velik del tuđi izvozila. Za servomotorje imajo dolgo-ročno pogodbo s firmo IN-DRAMAT v ZRN, koračne motorje pa bodo izvažali predvsem v ZDA. To so mo-torji, ki jih vgrajujejo v pisalni-ke, risalnike in spominske enote v računalniški opremi.
Z osvojitvijo tehnologije novih servo in koračnih motorjev in njihovo vpeljavo v proizvodnjo začenjajo v Iskri Zelezniki prestuktuiranje pro-izvodnega programa k profesionalnim izdelkom, ki so teh-nično zahtevnejši in zahtevajo več znanja in manj materiala. To bo tuđi dolgoročna razvojna usmeritev tovarne in bo omogočila doseganje večjega dohodka ter njegovo sta-bilnejšo rast.
Kolektiv Iskre — Elektromotorji Zelezniki čestita vsem občanom škofje-loške občine ob občinskem prazniku in jim želi veliko delovnih uspehov'in osebne sreče v letu 1985!
><*. .. rn'iiimi«
•tfta^ir"*                            ..........'usnu
GLASIO. STRAN
REPORTAŽE
TOREK. 8. JANUARJA 198!
Troje sol pod eno streho
Reformirana šola je šola ustvarjalnosti, inovacij, pravi Lojze Ma-lovrh, predstojnik kranjske enote Zavoda za šolstvo. Izkušnje treh srednjih sol pod streho škofjeloškega Šolskega centra Borisa Ziherla to potrjujejo. Zavedajo pa se tuđi številnih ovir, ki jih soli prihodnosti postavlja usmerjeno izobraževanje
Škofja Loka — Teče četrto leto usmerjenega izobraževanja in ne-dvomno prinaša veliko prednosti. Poleg vsebinskih novosti so sole pred štirimi leti večinoma dobile so-dobnejšo učno tehnologijo, nova di-daktična sredstva, opremljene spe-cializirane učilnice, prostore za laboratorijski pouk, le redke pa„tudi nova šolska poslopja. Med slednjimi je bil Šolski center Borisa Ziherla v Skofji Loki. Med temi štirimi stena-mi zdaj že nekaj let živi in dela generacija treh srednjih šol: družboslo-vno-jezikoslovne, kovinarske in ce-stno-prometne ter lesarske sole.
Letos bo izšolana prva ger neracija
Letos bo šolanje sklenila prva generacija srednje družboslcvno-je-zikoslovne sole. Junija bo prišlo iz sole 27 absolventov jezikoslovja in kakih 100 družboslovcev. Po končani peti stopnji se teoretično že. lahko zaposlijo, bodisi v knjižnici, doku-mentalistiki, arhivistiki, tajništvih, v novinarstvu, jezikoslovci pa tuđi v prevajalstvu. Praktično pa je za dela in naloge zelo malo razpisov. Većina učencev se zato odloča za studij.
Z novo usmerjeno solo so učenci marsikaj pridobili: spremenjen pred-metnik v prid družboslovnim predmetom in jezikom, manj naravoslov-nih predmetov, nove strokovne predmete (med drugimi tuđi informatiko, strojepisje, politično ekonomijo, do-kumentalistiko, arhivistiko) bogate-je opremljene učilnice, boljšo kadrovsko zasedbo. Veliko stvari pa bi kazalo spremeniti: odpraviti drob-njakarstvo, podvajanje vsebin, premalo poglobljeno učenje, proizvodno in delovno prakso. Vsebinsko sicer praksi ničesar ne očitajo, saj zlasti ■ delovna zelo obogati znanje učencev. Problematično pa je plačevanje prakse. Čeprav so učenci na praksi običajno dobro ocenjeni, njihova nagrada ni ustrezna delovnemu pri-spevku. Za delovno prakso pa navad-no sploh ne dobe ničesar. Namesto slednje zdaj šola uvaja raziskovalno delo.
Po dolgem času učne delavnice
Na Srednji kovinarski in eestno-prometni soli v Škofji Loki se šola kakih 730 učencev. Za vrsto poklicev v kovinarstvu izobražujejo kadre z vse Gorenjske in tuđi iz bližnje Idri-je, za strojnega mehanika in obliko-valca kovin pa sta na Gorenjskem še dve soli. Kovinarje izobražuje za drugo, četrto in peto stopnjo, za voz-nika   avtomehanika   na  cestno-pro-
metni usmeritvi pa za četrto stopnjo. Slednje prihodnje leto ne bo več, ker se bo program »voznik avtomeha-nik« združi! s podobnim programom na kovinarski usmeritvi. Lani je šola izobrazila prve absolvente in so do septembra vsi dobili zaposlitev.
Ceprav imajo usmerjeni kovinarji in avtomehaniki manj praktičnega pouka, kot so ga imeli prej učenci poklicne sole, so pripravniško dobo dobro prestali. Ni se jim težko delovno usposobiti, ker jim šola da široko splošno teoretično znanje. Le dvoje problemov tare sedanje učen-ce. Učenci, ki se vpisujejo v to solo, ne kažejo veliko zanimanja za teoretično šolsko delo, zlasti še, ker je program v prvem letniku zelo zahte-ven. Druga težava pa so učne delavnice. Čeprav je stotnija učencev že izšolana, dozdaj nišo imeli opremljenih učnih delavnic. Sele letos so jih
Koledovanje v Transturistu
Škofja Loka — Škofjeločanom se obeta zanimiv večer. V petek, 11. januar ja, bodo namreč v hotelu Transturist priredili koledovanje. Za ples in .zabavo bo fgral trio Debeljak iz Železnikov, Marko Črtalič pa bo od miže do miže pripovedoval stare kolednice.
opremili v prostorih nekdanje komu-nale.
Premalo praktičnega pouka
Srednja lesarska šola na drugi, če-trti in peti stopnji uči za lesarske pokliče. Letos se je v prvi letnik vpisa-lo 280 učencev (med njimi tuđi 40 de-klet), če upoštevamo tuđi vpis za .dislocirano enoto sole v Novem me-stu. Škofjeloška lesarska šola, (še vedno pretežni del pouka teče v soli na Trati), za lesarski poklič izobražuje mlade z Gorenjske, Dolenjske in precejšnjega dela Štajerske. Prej periodična poklicna šola, kakršna je bila tuđi kovinarska, je z usmerje-nim izobraževanjem doživela nekaj temeljitih sprememb. Za 200 učencev poteka pouk v centru v Škofji Loki, kjer je tuđi učilnica za skupne vzgojno-izobraževalne osnove, povećale so se kadrovske potrebe. Na sre-čo so kadrovsko dobro zasedeni, čeprav dohodek strokovnjakov lesarske stroke v šolstvu daleč zaostaja za dohodki lesarjev v gospodarstvu. Največje spremembe pa so bili dele-žni učenci. Populacija, ki se vpisuje na to solo, namreč ni pripravljena toliko umsko delati, kot to terja od nje program prvega leta, zato se jih mora veliko s četrte preusmeriti na drugo stopnjo. Za četrto stopnjo je raz-merje med praktičnim in teoreti-čnim poukom odmerjeno preveč v škodo praktičnega, zato morajo učenci ta manjko nadoknaditi po-tem, ko se zaposlijo. Z zaposlitvijo lanske generacije pripravnikov v lesarski soli ni bilo težav. V delovnih organizacijah, kjer so jih zaposlili, namreč dela prek 400 nekdanjih učencev te sole, ki so s svojim seda-njim delom ustvarili soli dobro ime. D. Z. Žlebir
Prijetno bo posedati v Transturistovi kavarni — Da bi ponudili gO' stom novo, višjo.kvaliteto, da bi jim pripravili pravo kavarniško raz' položenje, so se v hotelu Transturist v Škofji Loki odločili, da preurede hotelsko kavarno. Pred Novini letom so se deset dni v njej mudili mi' zarski mojstri in arhitekti iz Alplesa iz Železnikov in Skofjeločanort uredili povsem novo, prijetno in udobno kavarno. Delavci hotela obljubljajo tuđi kvalitetnejšo strežbo in bogatejšo ponudbo. PopestriU jo bodo predvsem z raznimi sladicami. Obiskovalcem bodo na voljo tuđi časopisi. Novost, ki bo verjetno najbolj pritegnila, pa bo živd glasba: v torek, sredo, četrtek in petek zvečer bo igral tu na orgle An' drej Sušnik. Želja delavcev hotela, da bi v svojo kavarno znova privd' bili Škofjeločane in okoličane, ki si žele pravo, klasično kavarno, st bo zagotovo uresničila. (dd) — Foto: F. Perdan
G/
cvetličarna lora
Titov trq 14 64220 Škofja Loka tel.: 61-000
—  dnevno sveže rezano cvetje
—  sobne lončnice
—  žalne vence in šopke
—  sveže in suhe ikebane
—  poročne šopke
Vam nudi in se priporoča Cvetličarna Flora,  Titov trg
—  balkonske lončnice
—  gnojila
in zaščitna sredstva
—  aranžiranje
Pavla Šubic, 14.
Cenjenim
strankam čestitamo za občinski
praznik Škofje Loke
etiketa žiri
proizvodnja etiket
DelOVni kolektiv           ln turske storitve p.o.
telefon n.c.(064)
Etikete Žiri                        ?^260-69c2f7<\69285
telegram Etiketa Zin
čestita vsem                   telex 346iovu etiket
delovnimjjudem in občanom za občinski praznik Škofje Loke
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Mine so žvižgale na Pasji ravni
Pavla Oblak-Praprotnik — Gorenjka
Ko jo okupator preplavil našo domovino, Oblakovi v Kisovškom mlinu v Hotovlji nišo prav nič razmišljali, kateri strani bi so pridružili. Oče Pavle, komunist od lota 1919, je svojo družino v/.gajal v naprednom duhu. Od svojo poti ni odstopal, čoprav zato marsikdo ni hotel prinosti žita mh 1 v njegov mlin, ke'r jo veljal za »rdeče-«a«.
Meja ni bila daleč in kar so starojugoslovan-ski vojaki ob kapitulaciji popustili tam okrog, so Kisovška dekleta po očetovem nalogu znosila skupaj, poskrila orožje v bunkerje nad hišo in na drugi strani grape. Kmalu so se tod začele pre-iskave. Junija 1941 je bila Pavla, najstarejša Pavletova hči, že zaprta v Poljanah. Orožja nišo dobili, dobili so pa precejšnje število vojaških cu-taric in podobne vojaške opreme. Po svoje so se Nemci hoteli maščevati za neuspelo iskanje orožja. Vse čutarice so povezali skupaj in jih obesili po Pavli. Taka je morala skozi Hotovljo vse do Poljan. Nekcč jim bo to vrnila, je prisega-la v sebi. Takrat so jo zaprli v kleti župnišča.
Že junija 1941 je bila v Poljanski dolini organizirana Osvobodilna fronta. Njen oče Pavle Oblak, invalid iz prve svetovne vojme, je bil njen ustanovni član. K njemu so prihajali levičarji, predvojni prijatelji; Šurkov Jože, Maru.šnikov Gusti, Ciril Kovač, Maks Krmelj in drugi. Dogovori za vstajo v Poljanah, za ustanovitev prve Po-ljanske čete, za organizirano borbo, so tekli tuđi tu, v Kisov.ški grapi.
Oktobra 1941 je bila Pavla spot zaprta. Skupaj z očetom in več Poljanci so jo zaprli v Škofji Loki. Vendar jima tedaj z očetom nišo mogli nič. dokazati in so ju izpustili. 6. januarja 1942 sta z očotom odšla v ilegalo.
Čez Frtiča na Pasji ravni je tedaj potekala moja. Najhujša, najbolj varovana sovražnikova točka je bila prav tu. Nemci in Italijani so mejo zavarovali z minami. Večkrat so jih partizani z daljnogledom opazovali s sosednjega hriba, kje in kako vežejo mino. Tovariši, ki so služili staro-jugoslovansko vojsko, so Pavlo naučili, kako od-montirati mino. Blizu mejo, na italijanski strani,
v Polhograjskih Dolomitih, so si oče Pavle, Pavla in njen mož Maks naredili bunker, da so pazili na prehod. Tod je namreč šla glavna kurirska pot. Mož Maks Praprotnik je bil kurir za Pasjo ravan in je spadal pod Dolomitski odred. Takoj ko so bile mine na novo nastavljene, so jih odstranili. Hudičevo delo je bilo to. Dobre živce si moral imeti in zvrhano mero poguma. »Mustafa-rice« in »sifonarice« so bile tod montirane. »Sifo-narice« so jim pravili zato, ker so imele prav ta-ke zamaške kot steklenice za sifon. »Muštafari-ce« so bile še posebno nevarne. Vso si moral od-kriti. Če se je kje zataknilo, si moral raziskovati naprej, kako je zvezana, kje je začetek, kje ko-nec. Če si stopil na žico, se je mina sprožila. Ko jo je pri delu nekoč opazoval Maks Krmelj-Mati-ja, je moral priznati: »Si pa dobra, punca!«
Z Vencljem, ki je bil hlapec pri Omejcu in kurir, sta jih nekoč pobirala. Pavla jih je pobrala deset, on devet. Deseta ga je ubila. Bila je »mu-štafarica«, mina, ki je imela v sebi po 200 krogel. Ena teh kroglic mu je ustrelila v oko. Samo oči je zaprl . . . Pa je bil Voncelj tako fejst fant. Veseljak. Harmoniko je igral po ohcetih in veselicah. Vsi so ga radi imeli.
Toda odstranjevati jih je bilo treba naprej. Pot za kurirje je morala biti prosta, varna. Italijani so bih strahopetci, se spominja Pavla. Na svoji strani so napeli žice in nanje obesili zvonce. Ce se je kdo plazil skozi in zadel vanje, je pri Italijanih zazvonilo. Pavlo jo nekoč žica zgrabila čez pas. Na silo se je odtrgala. Čez grivo, v vodo se je pognala s tovariši. Italijani so streljali kot nori. Griva jih je reševala. Zima je bila, mraz. Pavlino krilo je bilo kot iz pločevino . . .
Kadar so bilo hajko, so so Pavla in njeni iz bunkerja pridružili partizanskim enotam. Tako so šli s partizani tuđi marca 1943, ko je bila hajka v Jelenovem žlebu. Z Gubćevci. Nikoli še ni vidcla toliko krvi, toliko mrličev. Italijani so ležali drug ob drugom.
V hajkah so so terenci selili iz vaši v vas, od hiše do hiše. Oćo Pavlo, invalid brez noge, je ostal dl je časa na italijanski strani. Tu so ga nekoč zajeli Italijani in odpeljali v taborišče Go-nars. Pavlo so ujoli maja 1943. Takrat jo bila no-seča. Tako nenadoma je bilo. V Jernojčkovi gra-
pi so jo obstopili beli in Italijani. Izgovarjal* je, da ni vedela, da je prišla že čez mejo. ^
nekaj belih jo je poznalo. Hoteli so jo imeti if-     \ a so jo prevzeli Italijani. Zaprli so jo v sodni]s zapore v Ljubljani. Obsojena je bila na 30 le'
če. Potem so jo predali Nemcem. Prišla je v'     '
gunje, vendar so jo tik pred porodom zaradi'     ( manjkanja dokazov izpustili domov.
17. julija 1943 je Pavla doma povila svojo',
ko. Toda beli ji nišo dali miru. Ves čas so de     : preiskave, iskali zdaj to, zdaj ono. Njihova ^
je bila v grapi, odmaknjena, in sem so se za^1     :
li aktivisti iz Kranja, Ljubljane in od drugo**1     i
so jim doma grozile aretacije. Tu so dobivalif     ]
zo s partizani. Nič čudnega, da so beli in lw     1
prihajali tako pogosto.                                         (
Kmalu po porodu so spet razmetavali po^
Pavlo so postavili v kot, ji potisnili otroka naf;    j
in se pripravljali, da bodo obe ustrelili. Ve";     (
se je med njimi le našel nekdo, ki je zavpil:'     ,
Če to naredimo, bodo že jutri partizani po č#5     , sih pisali, da pobijamo otroke . . .«                   , ■
Poleti 1944 so beli in Nemci odkrili bu"1     l
pokrajinske tehnike v Muhovem griču. Spe      (
se znesli nad Kisovškimi. Za cei cizovnik papj     *
so beli privlekli iz tehnike. Takrat so ujeli ^"    !
ga partizana. Pavlo so odvlekli k bunkerju, $     '<
jo z njim vred vrgli v zrak. Leto dni je taj*     1
imela njena Vidka. Nišo ju mogli ločiti. K tlo1*     i
je stisnila, in ko je butnilo, je zemljo neslo      ]
njo in čez otroka pod njo. Takrat so jo z otro"j;    :
vred odvlekli v Crni vrh, kjer so jo imeli "*     j
tednov zaprto.                                      ■              . (;!    j
Zadnjič so jo beli vzeli marca 1945, tr',
prej, preden je v Podvrhu, v zadnji hajki, P.      N njen oče. Ob kapitulaciji Italije se je namf^. nil domov in delal naprej kot aktivist. Tu^
krat je vzela otroka s seboj. Vse dni ji nis°    .  ( jesti drugega kot trd komis. Prežvečila ga Je\
je z njim nahranila otroka.                               /;    ,
Preživola je vojno. Tuđi mož Maks se ]e  ><
iz taborisča. A bolezen ga ji je vzela kma' k    '
vojni. Prestane grozote vojne tuđi njej nis°j,.    i
zaneslo: moćno so ji zrahljale zdravje. Dan^|    i
v Ljubljani. Skromna žena, a vendar kande ;::    I v mozaiku naše borbene zgodovine.              i
D. Dolj^
IOREKJ. JANUAR JA 1985
REPORTAŽE
11. STRAN GLAS
Velika plaketa občine Škofja Loka uredniškemu odboru Loških razgledov
Edistven zbornik z bogato in pestro vsebino
m°iLoSuih razglpdih lahko govorimo le pohvalno, brez zadrege, da bi niim1" pretiravali. Izjemni sav najmanj treh pogledih.
1 oski razgledi so edinstveni. I/
mn uak0 dolšim stažem se ne more pohvaliti nobena podobna publikacija na Slovenskem. v jugoslo-"apnskem Prostoru sploh ni'ma pri-orSa,Ve-°urugi zborniki so povsem
-eZkeNahkJaJ° °bČaSn0 ^1 SV°je obeh rok         Preštejejo na prste
le^H™28!0111 ima*° ve|j«vo- Ne
aradi v! rednega izhaJanja, tuđi f*v      b?gate   in   tehtne   vsebine
^nn°VeljJavo- Izh^jajo v nakladi raVm 1ZVodov' kar je za slovenske Šfo e^1Zreden usPeh- O^i dve-svPtuZVA°d0V gre  v  zamenjavo  po
krat ?*•• Skl raz§ledi so mnogo-ruzl? ranL Javnosti manj znana ko e Hnr°St' strokovnjaki vedo, ka-nei dragocena- Loški muzej z za-publU ?mi VSak0 let0 dobi dvesto
fako hn   VIZ VS6h koncev sveta in k0 bogatl svojo knjižnico, kar si-
ter ne bi mogeL
vrsto t'vlj? u °Skl razgledi ima.'° - Pisceti     m Vnetih sodelavcev
prS Lr0rnednik°V' ki dela-'° teljstva.Kerson^2,0151^1^^-* denarjem so hon^^ Zadregi nizki.    predstevl? ■      frjl Smešno
^MfcL*dni'ie lorei
r«, i amo lahko le- da bi Loški -«gledi zaslužili še kakšno prizna-vll'w ZadnJih letih posebej zaradi dilnpT ciankov ^ narodnoosvobo-^uluibš^riSpl?Kh Pa bi seveda za-
Poro   saneIku,bten°-denarnopod-
men   tisi  in        Umi  dinar  skr°-
dražita   £      • Papir  Pa  skokovito
■ ^e pisci Di.šeio takorekoč
zastonj in uredniki žrtvujejo nešte-to urt bi jih lahko razbremenili vsaj skrbi, kako bodo plaćali račun v tiskarni, ki bo letos znašal že 2 milijona dinarjev.
Toda sprehodimo se malce po preteklosti Loških razgledov, kar narekuje jubilej in občinsko priznanje.
Loški razgledi so začeli izhajati leta 1954, v času živahne in poglo-bljene muzejske društvene dejav-nosti. Pobuda je bila dana spomla-di na občnem zboru Muzejskega društva, z namenom, da bi se v publikaciji zbiralo gradivo o zgodo-vinskem in sočasnem dogajanju na območju nekdanjega loškega go-spostva. Prizadevni ljubiteljski muzealci so imeli pred očmi bliža-jočo se tisočletnico mesta. Z denar-no podporo mestnega sveta SZDL je prvi zvezek Loških razgledov iz-šel decembra, ob škofjeloškem ob-činskem prazniku.
Vsebinsko zasnovo so ohranili vse do danes. Loški razgledi prina-šajo znanstvene, poljudne in lepo-slovne prispevke, ki obravnavajo zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, zemljepisno, prirodopisno, narodo-pisno, gospodarsko in drugo druž-beno dogajanje na ozemlju nekdanjega loškega gospostva v preteklosti in sedanjosti. Urejeni so v štiri vsebinske dele: prispevki z vseh strokovnih področij in časov-nih obdobij o dogajanju na loškem ozemlju, prispevki o narodnoosvo-bodilni borbi, leposlovni prispevki, različni zapiski, poročila in gradiva. Obseg posameznih od delov je bil prilagojen vsebinskim poudar-kom posameznih letnikov.
V tridesetih letnikih Loških razgledov je bilo objavljenih okoli 1.200 prispevkov. Med njimi so šte-vilne tehtne znanstvene razprave, ki so publikacijo uveljavile v domaćih in tujih znanstvenih in strokovnih krogih. Prevladujejo pa poljud-no pisani, vendar na dokumentaciji temeljeći članki, ki bodo koristili poznejšim raziskovalcem.
Vsukih deset let Loški razgledi objavijo kazalo za preteklo desetle-tje; stvarno, avtorsko in vsebinsko. Razbrati je moč, da največ prostora zavzemajo Razgledi, ki so name-njeni prispevkom z vseh strokovnih področij. Na drugem mestu so prispevki o narodnoosvobodilni borbi, sledijo zapiski, poročila in gradiva, na četrtem mestu pa je le-poslovje. Nasploh pa so najbolj šte-vilni prispevki o obrtnem, indu-strijskem, kmetijskem in drugem gospodarstvu, sledi splošno domo-znanstvo, narodnoovobodilna borba, umetnostna zgodovina, prirodne vede in zemljepis, splošna zgodovina, kulturna zgodovina in jezi-koslovje, politično in upravno dogajanje, etnologija in tako naprej.
Avtorsko kazalo pa pove, da ima-jo Loški razgledi vrsto zvestih pis-cev, nekateri nišo zamudili prav nobenega letnika. Mnogi delajo tuđi v uredniškem odboru. V prvih petindvajsetih številkah so uredništvo Loških razgledov sestavljali s posebnimi zadolžitvami: dr. Branko Berčič (glavni in odgovorni urednik, kultura in literarna zgodovina, leposlovje), dr. Pavle Blaz-nik (splošna zgodovina), Rajko Brank (dejavnost občinske skup-ščine), Jeja Jamar-Legat (lektorica), Rado Jan (NOB in politika, prej Stane Pecar, Milan Žakelj, France Kavčič), Svetko Kobal (gospodarstvo, prej Jože Nastran), dr. France Leben (arheologija, pomoćnik glavnoga urednika), An-drej Pavlovec (umetnostna zgodovina, zunanja oprema, uprava), France Planina (prirodne vede), France Štuki (arhivsko gradivo).
Sedanji uredniški odbor pa se-stavljajo: dr. France I^eben (glavni in odgovorni urednik), dr. Pavle Blaznik (umri 1984), Tone Eniko (Muzejsko društvo Žiri), Jeja Jamar-Legat (lektorica), Rado Jan, Svetko Kobal, Andrej Pavlovec, France Planina (korektor), mag. France Štuki in Jože Šturm (Muzejsko društvo Železniki).
!ng. Pavle Hafner:
»Plac« je bil poln
niheprnae7nailet Se ljudJe °6 novolet-iptno je n'kch1pogovarJaJo, kako pri-na Mpc?   Sllvestrovo v Škofji Loki
^bero vs?r-trg-U- kJGr SG P° P°lnočl novo let'   q         m si voščiJo srečno
PrihaHn ' Spontano ™ že leta nazaj
Wv li^SS ?rHjaVeljii-S1 voščlli- s*
PHjateH m °d sk0Z1 na obiske k nje vi    T m nadaljevali praznova-
hano vino -S° na trg prinesli tudi ku" §rizek   I ' zganJe in to ali ono za pri-
trgu vŠkonSTPa, ^e bil na Mestnem vestrski nril        ' pravi Pecati sil-
z otroškim Sran? Z godbo na Pihala-kom Mr-^Pevsklm oborom, z ded-l«"gu se ie trT !r Cel° s kol^dniki. Na Prerinil do, i° ■'' da si se s težav0 d^ dobrot k , nic kl so Ponujale ču-l0' smo se no ° je t0 Lo^nom uspe-tom HafneHe°gOvarJali z In§- PavIe" stičnega drušw;P^d;Sednikom Turi" , »Vsa leta me ie Ja Loka" ski sejem. Vas^c-f lZgJčka1' hotavelj-ri-stičnih delavrof' kaj zavzetih tu-PaJ tako pS ' Pra tl spravii° sku" tak« mesto im tev! Ločani Pa nić! 1>a
ena ^ma p Sam°,' l,ak trg' ki '° vos Ko sem            kuhsa!
tunkciio n?r!d Štirimi leti prevzel društva P"*edsednika turističnega mo to rer r^iSe trdno °dločil, da bo-lGtne urL^llo Premaknili. Za novo-
ce ^ lučki k.          nU trgu smroki'
tudi dedek M ° ?Orele- In res so- Pa tudi n °kai ta/ ]C takrat nastopil in n^ trcu" n St0'mc srno že postavili žila    "-ADp >«to se nam je pridru-
P°hval,ti  PmeSOVa g0dba na P'hala
namn   Li   °.ram   to   1>ante-   Nlko1'
Lo Preio/ iimej,Ol-bre^laen° igrajo-iamo  n ,         Pitamo in malico jim
n'paV ?°VMzadovolJni'No;ia-"ek D on    ■    gU /e nast°P'l tudi zbor-
°« je s rVpJf 1Z gIasbone 5oIli- U>tos ^a nrir ^     °Vanjt? na trgu Prosi.Klo
V"^KBHr*nOjebi'"!'i"
' SkoffP? S.e novol«tno praznovanie v ^an i '° ' ni ornt'Jilf> 1« na s.lvestro-2n H : t('muvo° s« jo začelo že v petek,
^ Prm^rUl k° S0 V KaloriJi na ^ra" ra »t   r(aUl koncert komornoga /bo-
nica'(•    o m /bora tamburic »Biscr-
Ij       y- Ueteč. Vse je bilo polno  Pol
■1° stalo. 29. in 30. decembra, v
soboto in nedeljo, je Mestni trg in pionirje obiskal dedek Mraz. Risan-ke so jim kazali. Platno so napeli na »Krono«, projektor^pa postavili v staro Žigonovo hišo. Že ta dan je prišla v goste Alplesova godba, z odra pa je pelo kar 60 cicibanov iz glasbene sole. Zborček je vodila Vera Mlejnik. Ob koračnici godbe je pri.šel dedek Mraz z baklarji, zraven pa tudi kres-ničke in palčki. Otroci so se potem kar kosali, kdo bo povedal več pe-smic. V nedeljo, 30. decembra, je bilo menda najlepše, ko je narahlo sneg naletaval in je zborček pel na ves glas. Pravo dozivetje je bilo za mlado in staro.
V ponedeljek, 31. decembra, ob 22. uri, se je pa začel silvestrski program. Prišli so koledniki iz Železni-kov s svojimi koledni.škimi pesmimi, in instrumenti: s harmoniko, klarinetom in pumpardonom. Klasični trio, kot je včasih hodil od hiše do hi še. Tudi ta večer so šli koledniki po Škofji Loki od lokala do lokala in vabili goste ven na trg. Veliko veselje-so naredili gostom v Transturistu in drugod. Opolnoči pa so bili spet na odru in igrali. "Pred polnočjo so se oglasih- fanfare, iz rad i a so se slišale odštevane sekunde. Dodek Mraz je voščil vsem meščanom, koledniki so še enkrat zaigrali, ljudje pa so si vo-
ščili križem in počez. Potem je dedek Mraz sele imel pravi govor. Toliko ljudi še ni bilo na trgu, pripovedu-je Pavle Hafner. Devet stojnic je po-nujalo vse dobrote od medice d) potiče. Ljudje so se komaj prerinili skozi gnečo a bilo je veselo, kot niko-li. Bilo je mraz, to že, a so se imeli tudi s čim pogreti. Loški gostinci so ponujali tudi vroče napitke: kuhano vino, žganje, medico, čaj za otroke, kranjske klobase in drugo. Ne le gostinci, tudi drugi so pristavili skledi-co: balinarji, pevski zbor »Loka«, pevski zbor »Lubnik«, taborniki, razni zasebniki. Ob koledniški muziki so ljudje plesali tja do četrte ure zju-traj.
Letošnje silvestiovanje v Skofji Loki je resnično uspelo in pri turisti-čnem društvu so prepričani, da bodo to tradicijo obdržali. Le mladi bodo morali malo bolj poprijeti. Hvaležni so vsem, ki so tokrat pomagali pri organizaciji, predvsem pa družbeno-političnim organizacijam, delovnim organizacijam in zasebnikom za de-narno pomoč.
Pri turističnem društvu pa razmiš-ljajo tudi naprej. Ing. Pavle Hafner, predsednik društva napoveduje, da bo že letos na Mestnem trgu v Skofji Loki vsaj sedem prireditev. Na predvečer 1. maja bodo tu stoj niče. 4. juli-, ja, ko je v Škofji Loki izseljeniški piknik, se bodo dopoldne prireditve vrstile spodaj na Mestnem trgu, po-poldne pa na gradu. Že zdaj se pri-pravljajo na zanimivo prireditev — volitve mestnega sodnika. Velik ce-remonial je bil to včasih. Kar najbolj avtentično bodo ta obred vsako leto priredili na Mestnem trgu. In pripravili bodo tudi cehovski dan, in še kaj podpbnega. Pri vsaki prireditvi pa bo obvezno tudi se me nj na Mestnem trgu. Včasih je bilo v Skofji Loki po devet kramarskih sejmov na leto, pripoveduje Pavle Hafner. In da bi poenotili stojnice, da bi se lopo vklj-učile v stari ambient mesta, so stojnice natočili Alplesovim arhitektom.
Novosti, ki jih gre pozdraviti in dati v razmislek tudi drugim gorenj-skim starim mestom, ki imajo prav take možnosti kot Škofja Loka. Se-veda pa je za to treba pridnih, po/rt vovalnih in domiselnih ljudi. Škofja Loka jih prav gotovo ima.
D. Dolenc
ŽIRI - POMEMBNO SREDIŠČE SKAKALNEGA ŠPORTA
Vzgoja mlađega tekmovalnega rodu
Žiri — Smučarsko-skakalni klub Žiri združuje 40 skakalcev iz Žirov in drugih vaši Poljanske doline. Ko so pred 16 leti v kraju zgradili 70-metrsko skakalnico, se je že do-tlej precejšnje zanimanje za ska-kalni šport le še povećalo. Iz Žirov so izšli številni odlični skakalci. Ja-nez Poljanšek zdaj trener mladin-ske državne reprezentance in poleg Nika Dolinarja zavzet vzgojitelj mlađega rodu v žirovskem klubu, je bil prvi Žirovec, ki se je prebil v ju-goslovansko reprezentanco. Veliko so k ugledu tamkajšnjega skakal-nega športa prispevali še Drago Krolnik, Dušan Kavčič, Igor Eržen, će naštejemo le nekatere.
val,« je po uspehu v Planici povedal Borut Mur 17-letni dijak kovinar-ske sole v Skofji Loki. »Letos imam v tem času za sabo 150 skokov več kot prejšnja leta. Sicer pa bo zima še dolga in za zdaj je težko napove-dovati, če bo tudi v nadaljevanju tako uspešna. Želim, da bi se uvrstil v ekipo za svetovno mladinsko prvenstvo in če mi bo to tudi uspelo, da bi se prebil med šest najboljših na svetu. V tekmovanju za alpski pokal bo uspeh vsaka uvrstitev med prvo četverico,« pravi Borut Mur, dvakratni republiški pionirski prvak in lani tretji v tekmovanju za pokal Cockte.
»Kar precej žirovskih skakalcev se je že uvrstilo v pionirsko in mladinsko državno reprezentanco, osvajali so slovenske in jugoslovan-ske naslove, a nobenemu se doslej še ni uspelo prebiti v člansko reprezentanco in se v njej tudi obdržati,« pravi Janez Poljanšek. »Tudi zdaj imamo v žirovskem klubu veliko mladih, toda med njimi — vsaj zdi se tako — ni izjemno nadarjenih. Treba bo veliko naporov in tudi de-narja, predvsem pa načrtnega in dobro organiziranega dela, da bo sedanji tekmovalni rod povrnil ži-rovskemu skakalnemu športu ne-kdanji ugled. V klubu si želimo, da bi Poljanska dolina vsaj občasno, če že ne redno, imela svojega predstavnika v članski reprezentanci. Borut Mur in Robert Kopač, ki sta se že prebila v mladinsko državno reprezentanco, sta na dobri poti, da jima to uspe.«
Državni reprezentantje so v pripravan za letošnjo tekmovalno sezono opravili po 350 skokov na plastičnih skakalnicah 150 na sarajevski z ledeno smučino in prek 200 na planiških skakalnicah, pokritih z umetnim in naravnim snegom. Letos so imeli neverjetno srećo z vremenom. Pretekla leta so z vadbo v Planici začeli sele sredi decembra, letos so bili v tem času že v odlični formi. Na uvodni tekmi za alpski pokal v Italiji je bil Borut Mur tretji. Na drugi preskušnji v Planici je med 75, skakalci iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Franci-je, Švice in Jugoslavije zasedel tre-tje mesto, njegov klubski prijnatelj Robert Kopač pa deseto.
»Letošnjo tekmovalno sezono sem začel bolje, kot sem pričako-
Njegov prijatelj iz kluba in reprezentance Robert Kopač izhaja iz petčlansko družine v Zireh in se tako kot Borut uči za orodjarja v ško-fjeloški kovinarski soli. S skakal-nim športom se ukvarja osem let. Največje uspehe je dosegel lani, ko je postal republiški prvak med mlu-dinci in bil tretji med mlajšimi mla-dinci v točkovanju za pokal Cockte. »V začetku zimskih priprav sem dvakrat nevarno padel na B0-metr-ski skakalnici v Planici, zato sem moral nekaj časa počivati,« je povedal Robert. »Vse se je na srećo dobro končalo, tako da lahko nemote-no vadim in se pripravljam na leto-šnja najpomembnejša tekmovanja. Zadovoljen bi bil, če bi se na svetov-nem prvenstvu uvrstil med prvo petnajsterico in v tekmovanju za alpski pokal med deseterico.«
C. Zaplotnik
8   Obrtno gradbeno in komunalno podjetje Remont gradnje p.o.
IZVAJA GRADBENA IN KOMUNALNA DELA
Vsem delovnim kolektivom in občanom^ čestitamo za krajevni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sode I ovan je
GLAS 12. STRAN
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
TOREK, 8. JANUARJA 198]
lit h
Nove toplotne črpalke
Loške tovarne hladilnikov so med Ijudmi najbolj znane po hladilnih skrinjah. Vendar so prav tako poznani po svojih li-varskih izdelkih, drugi hladilni opremi, toplotnih črpalkah in še drugih izdelkih. Tuđi finančni in poslovni rezultati so bili predlani in lani ugodni in med najboljšimi v škofjeloški občini.
Lani so proizvodnjo povećali za 12 odstotkov. Več so naredili predvsem zaradi večjega izvoza, kjer imajo vpeljanih nekaj dobrih kooperacij, ražen tega pa so predlani odprli nov proizvodni obrat — tozd za proizvodnjo hladilnih vitrin in elementov montažnih hladilnic.
Celotni prihodek je znašal okoli 7 mi-lijard dinarjev. Prihodek je porastel za 1,5 odstotka manj kot izdatki. Osnovne domaće surovine so se namreč dražile hi-treje kot so se povečevale svetovne ce-ne.
LTH so že pred leti postale znane s programom toplotnih črpalk. Sedaj pa razvijajo programe izkoriščanja odpadnih virov energije oziroma energije iz okolja. Največ so dosegli s toplotnimi črpalkami pri hladilnih napravah oziroma tam, kjer je v določeni proizvodnji potrebna več-kratna uporaba energije. S posebno LTH-jevo toplotno črpalko bi lahko kori-stno izrabljali energijo, ki sedaj uhaja v zrak v mlekarnah, farmah v tekstilni industriji in podobni proizvodnji.
Razvili se še dva druga tipa toplotnih črpalk in sicer za gretje sanitarne vode v gostinskih obratih družbene prehrane ter za gretje vode v zasebnih hišah.
Pohvalijo se lahko tuđi z uspešnim izvozom hladilnih omar v zahodno Evropo. Cene, ki so jih dosegli na zahodnih trgih so bile ćelo ugodnejše od cen na domaćem trgu. Svoje izdelke prodajajo v Zahodno Nemčijo, Benelux, Irsko in Franci-
jo. Odlitke iz aluminija pa predvsem v Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
Letos naj bi proizvodnjo povećali za 17 odstotkov in izvoz za 20. Predvsem naj bi moćno povećali proizvodnjo kom-presorjev, ki jih dobro prodajajo tako na domaćem kot na tujih trgih. Doma so ćelo največji proizvajalci. Povedati tuđi ve-Ija, da bodo z večjo proizvodnjo kompre-sorjev nadomestili uvoz.
Investirali pa bodo predvsem v modernizacijo tehnologije, odpravili bodo nekatera ozka grla v proizvodnji, obnovili pa bodo tuđi obrat v Poljanah.
Delavci Loških tovarn hladilnikov ob občinskem prazniku čestitajo vsem občanom škofjeloške ob-čine in jim želijo veliko de--lovnih uspehov in sreče v letu 1985.
Kmetijska zadruga Škofja Loka
Večji odkup živine, mleka in krompirja
V škofjeloški kmetijski zadrugi so lani odku-pili 1.388 ton klavne goveđi, kar je za 8 odstotkov več kot leta 1983 in 6 odstotkov več kot so planirali. Povećali so tuđi stalež plemenskih te-lic, ki jih vzrejajo za družbene farme. Prodaja plemenskih telic iz domaće črede pa letos ni bila tolikšna kot so planirali, ker iz drugih živinorej-skih področij ni bilo povpraševanja Mleka so odkupili 5.360.000 litrov, kar \e toliko kot so planirali in za odstotek več kot predlani. Krompirja so odkupili 3 800 ton, kar je za 2 odstotka več kot so planirali. Pšenica je lani slabše rodila, vendar so jo z velikim prizadevanjem uspeli od-kupiti toliko, da so izpolnili obveznosti, ki so do-govorjene v republiškem planu. Jaje so odkupili toliko kot v prejšnjih letih. vendar pa so imeli ko-košjerejci pogosto težave s krmili, ker nišo bila ustrezne kvalitete
Vse leto so pri zadrugi imeli dovolj umetnih krmil, ki so jih kmet|e porabili več kot prejšnja leta. Poraba gnojil se povečuje tuđi zaradi dodatnih regresov iz občinskega kmetijskega sklada. Več težav so imeli zlasti v prvem polletju s krmi-li. v drugem polletju pa so jih imeli dovolj na za-logi. Vendar pa se poraba moćnih krmil zmanj-šuje. ker postajajo za većino živinorejcev predraga.
Letos so tako s krmili kot z gnojili dobro založeni. Zaradi znanih težavnih razmer v slovenski živinoreji pa planirajo tržno kmetijsko proizvodnjo zelo previdno. Računajo da se bo odkup vseh vrst kmetijskih tržnih viškov povečal za 2 odstotka
• • •
Kooperanti, elani in delavci kmetijske zadruge ob prazniku občine Škofja Loka čestitajo delovnim Ijudem in občanom in jim želijo uspešno leto 1985.
I?RIKL81JANUARJA 1985
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
13. STRAN a
termo pol
Majhna, a
sodobna
tovarna
Termopol Sovodenj, ki zapo-sluje nekaj več kot 120 delavcev, je lani praznoval 25-letnico ustanovitve. »Rodil« se je tako-rekoc brez staršev. Pred usta-novitvijo,  oziroma  pred  začetkom proizvodnje, namreč ni bil deležen niti finančne, niti moralne   družbene   podpore.   Vztraj-nost dveh ljudi, tovariša Zabu-kovca in tovariša Ivanuše, ter fmančno posojilo tedanje kmetij-no! Zadruge in nekaterih vašča-rpLJe om°g°čila, da so 1. decembra   1958.   leta  kupili   prvi satena, za delo, izdelali nekaj uroqa m prvi varilni stroj. Oba avansa sta delala pet mesecev zastonj, da so bili ustvarjeni po-9OJI   za   ustanovitev   podjetja. udločba o ustanovitvi je bila izdana  29.  januarja,   1959.   leta. 4- ^aja je začelo delati 6 delav-
cev, dan prej ja bil cvoljen upravni odbor, 5. maja pa je bil spre-jet tarifni pravilnik.
Najprej so izdelovali PVC vrečke in hlačke za dojenčke. Tuđi poskusi polaganja podoli-tov so se dobro obnesli. Marca 1960. leta je Termopol že razsta-vljal svoje izdelke na Gorenj-skem sejmu, kjer so bluze in hlače za motoriste pomenile pravo presenečenje.
Na pobudo vplivnejših ljudi v kraju in s privolitvijo kolektivov, so se 1. januarja 1962 združila vsa podjetja v Kranju: Termopol, Obrtno čevljarstvo, Obrtno ko-vaštvo, in Obrtno lesno podjetje v Kombinat Sovodenj. Tako združeni s štirimi različnimi pro-izvodnimi programi, so večkrat naleteli na ovire, ki so jim one-mogočale skupno delo. Tako se
je po letu dni prvo odcepilo ne-kdanje Obrtno lesno podjetje in se priključilo škofjeloški Jelovici, drugi trije kolektivi pa so se dokončno razšli 30. junija, 1965. leta.
V letih 1965. do 1971. so že zaposlili več delavcev, tako da je z uvedbo dvoizmenskega dela že manjkalo prostora, čeprav je Termopol zasedel že več kot polovico prostorov v zadružnem domu. Leta 1971 so kupili več novih strojev, leta 1976 pa so zgradili novo tovarno.
Zlasti v zadnjih letih največ pozornosti namenjajo najsodob-nejši tehnologiji. Osvojili so viso-kofrekvenčno varjenje, vakuumi-ranje, izsekavanje, sitotisk. Orodja izdelujejo v lastni orod-jarni. Zelo podpirajo tuđi izobra-ževanje delavcev, saj menijo, da so sodobna tehnologija in stro-kovno usposobljeni Ijudje naj-večji porok za uspešno in kvalitetno delo.
Njihov proizvodni program je širok. Pisarniški program opsega mape, registre, vložke, etuije, mape za projekte in artikle za potrebe bank. Program embala-že obsega etuije, vrečke in torbice, ki so praktična, estetska in vsestransko uporabna embalaža v kombinacijah varjenja, vaku-umiranja in šivanja. Iz programa industrijskih izdelkov velja ome-niti tapete, obloge in blazine za izdelke široke porabe ter dele iz PVC folij za notranjo opremo av-tomobilov. Z vakuumiranjem preoblikujejo materiale ABS, PS, PVC, FLOCK itd, na sodobnih strojih v izvedbah SKIN in BLI-STER embalaže.
Delajo po posebnem naročilu za domače in tuje naročnike zgoraj omenjene izdelke s po-močjo visoke tehnologije viso-kofrekvenčnega varjenja, šivanja, vakuumiranja in extrudira-nja.
Dobro delo prinaša tuđi dobre poslovne in finančne rezultate. Po rasti dohodka na delavca, akumulacije in osebnih dohod-kov so že nekaj let v samem vrhu v občini in so v tem času že pokrili zaostajanje iz preteklih let in se tuđi po finančnih rezultatih uvrstili med najbolj uspešne de-lovne kolektive.
Lani je celotni prihodek pora-stei kar za 95 odstotkov v pri-merjavi z letom 1983. Izdatki so bili še za 3 odstotke večji, ven-dar pa so vanje šteli tuđi vso investicijsko vzdrževanje. Pomeni, da so sem šteli tuđi nove nalož-be. Dohodek je bil lani v primer-javi s predlani večji za 90 odstotkov in prav toliko tuđi čisti dohodek. Osebni dohodki pa so se lani povećali za 69 odstotkov in so se približali 30.000 dinarjem.
Za poslovni sklad so namenili 30 milijonov dinarjev. Direktno so izvozili 8 odstotkov proizvodnje, indirektno pa najmanj dva-krat toliko.
Ker izvoz iz leta v leto poveču-jejo in so naročita firm Barun in IMB vse večja in ker bodo začeli delati tuđi za Philipsa, Eicherja in Hirschna, veča pa se tuđi do-mača proizvodnja, jim je začelo primanjkovati proizvodnega prostora. Vendar se nišo odločili za novogradnjo, temveč so preuredili proizvodno halo in še neka-tere druge prostore v tovarni. Tako so pridobili 550 kvadratnih metrov delovnih površin. Dela so jih veljala 13 milijonov dinarjev. Ves denar so dali sami. Pomeni, da so delali brez kreditov. Uredili so tuđi zunanjost in okolico tovarne. Povsod je čisto in brez navlake, tako da je delo v tovarni prijetnejše.
Posodabljajo pa tuđi administracijo. Pred dvema letoma so se že opremili z računalnikom in računajo, da bodo letos računal-niško vodili ne le komercialo in skladišča, temveč tuđi proizvodnjo. Opremo in programe so kupili pri Iskri Delta.
Še vedno širijo kooperacijsko mrežo, okoli 100 delavcev pa dela tuđi popoldne doma za tovarno. Ker je delo dobro organi-
zirano, so njihovi izdelki soraz-merno poceni in so konkurenčni tako na domaćem kot tuđi tujem trgu.
V tovarni imajo urejeno prehrano, stanovanjskih problemov nimajo, saj so v glavnem v tovarni zaposleni domači, lani pa so prvič letovali v svojem počitni-škem stanovanju na Cresu.
Še vedno zelo dobro sodelu-jejo s krajevno skupnostjo, pomagali so pri gradnji gasilskega doma, planinskega doma na Er-manovcu, pri izgradnji telefonije, podpirajo tuđi vsa društva v kraju in solo. V tovarni so odprli tuđi izpostavo knjižnice Ivana Tav-čarja iz Škofje Loke in 65 delavcev si že redno sposoja knjige.
Letos naj bi celotni prihodek povećali za 35 odstotkov in sicer naj bi znašal 4000 milijonov dinarjev. Z izvozom naj bi ustvarili 30 odstotkov celotnega prihod-ka. Proizvodni program bo ostal enak. Uvozili pa bodo novo tehnologijo v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Hkrati bodo uredili še nekaj dodatnih prostorov za proizvodnjo za kar so narrfenili 10 milijonov dinarjev, posodobili bodo kuhinjo in opravili več drugih manjših del. Že februarja bodo reorganizirali proizvodnjo s cimer menijo izboljšati delovne pogoje in doseći večji red.
Delavci Termopola iz Sovodnja ob občinskem prazniku čestitajo vseiri ljućem v škofjeloški občini in jim želijo veliko delovnih uspehov in osebne sreče v letu 1985.
termo I|A|
♦»»♦»»♦♦»♦♦»♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦»  |r^PI
y
GLAS 14. STRAN
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
TOREK, 8 JANUARJA 198j
piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly - piccadilly — piccadilly — piccadilly
I
piccadilly piccadilly piccadilly piccadilly
Tovarna klobukov Škofja Loka
priporoča svoje izdelke in čestita vsem poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke
piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadi/Jy — piccadilly — piccadilly — piccadilly
Wdom - oprema P. o
DOM OPREMA ŽELEZNIKI
Oprema stanovanj in javnih objektov
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Škofja Loka
^p^    mm   M         ^p^fc            Ce njenim stran kam,
K^^^J^^^K^f^^^^^K           poslovnim prijateljem,
^mm^mm^m^^mm^m^m             delovnim kolektivom
in občanom čestitamo ter
kovinarsko podjetje                          želimo prijetno praznovanje
Zelezniki                                               občinskega praznika
občine Škofja Loka in vam nudi:                             '                    krajevnega praznika Zelezniki
vse vrste mehanizmov za registratorje, brzoveze za mape,                         |||    ■    .
papirne sponke in risalne žebljičke. palične sponke za                '               Ul
pisarne, lesno. tapetniško, obutveno in druge industrije ter                          |||
termično obdelanih trakov; vsi izdelki podjetja »NIKO«                                |||
so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem                    -                        |||
in tujem trgu.                                                                                                    III
ODEJA Ka
Tovarna prešitih odej, p. o. Škofja Loka Kidričeva 80 telefon: 064-62-162
Vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkov za ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč
Ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem, občanom in družbenopolitičnim organizaci-jam ter jim želimo obilo uspehov pri nada/jnjem ćelu.
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA, Cankarjev trg 2
Združuje 425 obrtnikov škofjeloške občine, ki ima zaposlenih 265 delavcev. Od tega je 46 gostincev in 107 avtoprevoznikov, ostali pa se ukvarjajo s proizvodnjo in storitveno obrtjo. Združenje pospešuje obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti, posreduje informacije, ki zanimajo obrtnike in se zavzema za družbeno ovrednotenje samostojnega osebnega dela.
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Škofja Loka.
ZIVI1A
Za praznik občine Škofja Loka
ISKRENE ČESTITKE
Trgovska
in gostinska DO
ZIVILA Kranj
SREDNJA DRUŽBOSLOVNA JEZIKOVNA ŠOLA
SREDNJA LESARSKA ŠOLA
SREDNJA KOVINARSKA
INCESTNO
PROMETNA ŠOLA
in
DELAVSKA UNIVERZA
ŠKOFJA LOKA
Učenci in delavci Srednje družboslovne jezikovne sole, Srednje lesarske sole, Srednje kovinarske in ce-stno prometne sole in Delavske univerze čestitajo k občinskem prazniku Škofje Loke.
meta I ka
TOZD
tehtnicB
ZELEZNIKI
Podjetje precizne mehanike 64228 Zelezniki, Na plavžu 79
Proizvodni program:
Analitske in precizne tehtnice,
utezi vseh razredov-
Laboratorijske centrifuge
Laboratorijski mešalci
Regulatorji
šestila
Servis za naš program
Pridružuje se čestitkam
za občinski praznik Škofje Loke
Čevljarna
Ratitovec
Zelezniki — Slovenija
Vsem občanom in sodelavcem občine
Škofja Loka
čestitamo za občinski praznik
in praznik KS Zelezniki
ter želimo obilo uspehov v novem letu.
E       3 Qegp
Proizvodnja transportne embalaže
in valovite  lepenke
Proizvodnja komercialne potiskane
embalaže
Tiskarske storitve
Oblikovno razvojne rešitve
NAŠE ČESTITKE DELOVNIM LdUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE ŠKOFJA LOKA
I2MILLJANUARJA 1985
SKOFJA LOKA PRAZNUJE
15 STRAN GLAS
LOKAINVEST je bila kot delovna organizacija ustanovljena z odločbo Skupščine občine Škofja Loka, dne 22. decembra 1965. Poslovni predmet je bil prilagojen takratnim razmeram in potrebam trga naložb. Delovno področje novoustanovljene delovne organizacije se je v kasnejših letih vse bolj prilagajalo potrebam investicij in vedno bolj usmerjalo v investitorski inženiring.
LOKAINVEST si je v svojem 20-letnem delovanju na področju investitorskega inženiringa pridobil številne reference ne samo na po-dročju občine Škofja Loka, temveč tuđi izven, saj s poslovnimi partnerji, s katerimi ima sklenjene sporazume o dolgoročnem poslovnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji investicijskih objektov — ten pa je ta čas že trideset — deluje na vseh lokacijah, kjer le-ti investi-
rajo.
LOKAINVEST mora zaradi obvladovanja strokovne problematike s področja graditve objektov stalno skrbeti za ustrezno strokovno ra-ven in izobraževanje zaposlenih delavcev. Delovne naloge s področja svetovanja, vođenja, koordinacije udeležencev v procesu investicijske graditve in v zvezi z opravljanjem strokovnega nadzora, so vedno bolj zahtevne, tako, da ta čas delovne naloge in opravila visoke in višje zahtevnosti že predstavljajo preko 65 % vseh delovnih nalog in opravil v delovni organizaciji.
LOKAINVEST je delovna organizacija s področja investitorskega inženiringa, ki se lahko pohvali z nekaj uspešnimi projekti, ki so bili tako po obsegu, roku in porabljenih sredstvih realizirani tako kot so bili planirani. Med inženiring organizacijami je tuđi ena tistih, ki pri na-ložbah svojih poslovnih partnerjev sodeluje s finančnimi sredstvi.
Posebno področje njenega delovanja so energetske sanacije, to je pomembno tako iz vidika pomanjkanja energetskih virov, kakor tuđi samih stroškov za porabljeno energijo.
LOKAINVEST odpira pravkar novo uveljavljeni Zakon o graditvi objektov Slovenije, nove možnosti glede predmeta poslovanja. Glede na doslej pridobljene izkušnje in reference pri graditvi investicijskih objektov in z nekaj kadrovskimi okrepitvami, bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji za glavno dejavnost SVETOVALNI INŽENIRING.
LOKAINVEST v jubilejnem letu 20. obletnici ustanovitve, ugotavlja svoj prispevek na področju investitorskih storitev, kot posebej uspešen, saj s svojimi strokovnimi teami in sodelavci obvladuje celotni proces priprave, vodenja-sodelovanja in zaključevanja investicij.
Vsem delovnim ljućem in občanom čestitamo za praznik občine Škofja Loka
Za občinski praznik vam iskreno čestitamo in vabimo, da obiščete naše prodaja/ne:
»METKA«, SKOFJA LOKA »ZALA«, GORENJA VAS
»SLON«, ŽIRI
»NOVOST«, ŽIRI    »ŽIROVKA«, ŽIRI
KIT KMETIJSKO ZIVILSKI KOMBINAT
GORENJSKE n. sol. o. KRANJ
TOZD KMETIJSTVO KRANJ
TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA
TOZD MLEKARNA KRANJ
TOZD OLJARICA BRITOF
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA
TOZD KLAVNICA JESENICE
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
čestitajo občanom, kupcem
in poslovnim prijateljem
za občinski praznik Škofje Loke.
poliks
žiri
podjetje obutvene. lesne in kovinske stroke n. sol. o. Stara vas 37, 64226 ŽIRI
TOZD KOVINARSTVO, o. sub. o., Stara vas 37, Žiri tel. 69-320
TOZD LAHKA OBUTEV o. sub. o., Žiri 17, Žiri tel. 69-223
DSSS, Stara vas 37, Žiri tel. 69-312
Vsem delovnim ljućem in poslovnim
prijateljem
čestitamo za občinski praznik Škofje Loke,
srečno in uspeha po/no novo /eto 1985
nizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
TOZD PRODAJA NA DEBELO
TOZD PRODAJA NA DROBNO
TOZD PEKS — PROIZVODNJA Škofja Loka
TOZD JELEN — GOSTINSTVO Kranj
DSSS Škofja Loka, Kidričeva 53
m °bčanom občine Škofja Loka čestitamo za občinski V   znik in želimo srečno in uspešno novo /eto 1985
^ir sgp
TETU IVI 11/     ŠKOFJA      LOKA I  trirMIIV    STARA  CESTA 2
S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela
•   Gradbeništvo
•   Komunalne službe %   Projektivni biro
•   Delovna skupnost skupnih služb
Izvaja vse vrste visokih, nizkih in vodnih gradenj, izdeluje projekte za objekte visokih gradenj ter vzdržuje vodovod in kanalizacijo.
Čestitamo vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke
GORENJSKA PREDILNICA
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA
Vsem občanom občine Škofja Loka čestitamo za občinski praznik in v novem letu želimo veliko delovnih uspehov.
DO SLIKOPLESKARSTVO
Škofja Loka Tavčarjeva 21
Izvaja vsa slikopleskarska, tlakarska in keramična dela
Vsem občanom občine Škofja Loka čestita za občinski praznik injim želi veliko delovnih uspehov.
OLA8 16. STRAN.
ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE
TOREK, 8. JANUARJA 198$
M JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58
OKNA, VRATA in MONTAŽNE HIŠE
Delavci Jeloviče ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitajo vsem delovnim Ijuđem in obča-nom in jim želijo obi/o uspehov v letu 1985.
KLADIVAR
64226 ŽIRI YUGOSLAV1A
TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACUO
Vsem delovnim ljućem in poslovnim prijateljem
čestita za občinski praznik Škofje Loke
in jim želi srečno in uspešno novo leto 1985
OE
Mercator
SOZD Mercator n. sub. o.
MERCATOR - ŠORA D. E. MIZARSTVO ŽIRI
Vsem delovnim Ijudem in občanom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in se priporočamo za nadaljnje sode/ovanje
GMDiS
GRADIŠ ŠKOFJA LOKA
Za občinski praznik Škofje Loke čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov v letu 1985
na
Mercator
SOZ^Mereator
kmetijsko
gozdarska
zadruga
MERCATOR — ŠORA
p. o.
64226 Žiri
Vsem dehvnim /judem. poslovnim prijateljem, odjemalcjem. potrošnikom in kooperantom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje.
modna konfekcija
Občanom
in delovnim organizacijam občine Škofja Loka ob občinskem prazniku iskreno čestitamo.
»KROJ«
ŠKOFJA LOKA
0
SKOFiALOKA
64220 ŠKOFJA LOKA, BLAŽEVA UL. 3 BRZOJAV: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA
Škofja Loka
Vsem delovnim Ijudem in poslovnim prijateljem kolektiv podjetja čestita za občinski praznik Škofje Loke
TER Ml KA
TOZD Proizvodnja Škofja Loka
LJUBLJANA
Vsem delovnim Ijudem in občanom želimo uspešno novo leto 1985. in čestitamo           <
za občinski praznik                                         i
Iz svojega proizvodnega programa priporočamo:
v nove stanovanjske, industrijske, gospodarske, komunalne in vse druge objekte vgrajujte kvalitetne termoizolacijske materiale — tervol — kite
Če so objekti dotrajani in jih boste adaptirali, vgradite kvalitetne termoizolacijske materiale — tervol — kite
Prihranili boste pri izdatkih za ogrevanje in bolj gospodarno porabljali dragoceno energijo, če boste vgradili v vaš objekt kvalitetne termoizolacijske materiale
TERVOL - KITE - TERVOL - KITE - TERVOL
Informacije: Škofja   Loka,   Trata   32.   tel.   064 60-771
Ljubljana,   Kamniška   25,   tel.   061 315-477
TOREK, 8.JANUARJA1985
KRONIKA
ŠPORT IN REKREACIJA
.17. STRAN GLAS
GORENJSKA NOĆNA KRONIKA
VZROKA NE VE
Trčieanka je prijavila, da jo je na cesti skozi mesto znanka I. Š. ore: vzroka udarila po obrazu Te sramote ne bo pozabila, zlasti zato, ker bo lep Čas tuhtala. zakaj se je to zgodilo.
DAJTE DENAR NAZAJ
Tako oštro je nastopil neki ^nnjcan   v   kemični   čistilnici,
knnSr°??;baie slab0 očistili su~ ^1          , ° časa * rt>bantil. da
't*tf !no™la ženska za pultom za-mu . , P™™- Miličniki so ertrslet°va!i< naJ se pnhodnjič lede kulturneje, ker za take pri-inere obstajajo inspekcijske služ-
LESEKAJSEKAJ SMREČICO
drn £!*? *"?:niki Je bilo, ko sta
smrekt*!0     -arJQ SCkala mlatle
/ari)       gozdo"h o^oli Jesenic.
a „«,   fmrecici- kj bi poskrbeti
-a novoletno razpoloženje, bi ji-
a ,T?tll\- 'Ve ^a ca deseu ki Tnl \ gal€Cl brida nameravala prodati na crno. Drevesca je >«-
varu, a°\dno gospodarstvo, dr-TiVkVk°e.V"el V ?reCCp S°diuk
NEUSLIŠANI ROMEO
o£n  !"   "L Upal   P°d   Milino
opoqUnifROmr lZ šk°f>e ^oke čneia v neka] ko^rčki mo-nek%ikg°Va Podnica je bila diekf°,Pre9lasna' zato so ™se-adn U miUco- JuIlie Pa s<re-valer ^ °™hčala, zato je vaso-Uetf, "£?} *ič *bi nič vdrl k de-
z%nkrporu sanjati ° sv°* *-
LAHKO BI SE PREHLADIL
s-ret°£C/°^n Sl Je zaielel malo na s%ltraHka> zat0 se J* napotil KerTn , P° SP°dnjem trgu. ietol l- CUta 2a spodobnSst, ral, nimmi majici in 9atah. Mo-onn-n Y'enc ž™«ke,ki so ga nfut t Z Oken> so poklicale "nlico. Možje v modrem so spre-
, jaica pospremili domov, siccr 01 se revez še prehladi!.
KAKO JE POKALO
ie Drrrf1«" u v'J«l>iJ in Šenčuna si :asl »!)Vlu il'tom dovolilane-cwtoTrPObalinstvo- V službeni petardJ11^ 8i je drznila ™tati
^ZalatrTa Sifanta bržčas ne hniuu; tako Pa )u Je vodil alko-noL V hladu sta se streznila.
Varnostnemu pasu se še nišo vsi privadili
100 din kazni za voznika in prav toliko za sopotnika, če v avtorrtobilu ništa pripeta z varnostnim pašom. Ker to kazensko določilo temeljne-ga zakona o varnosti v cestnem prometu velja sele dober teden, var-nostnega pasu kajpak še nismo do-cela osvojili. Kot smo lahko ugoto-vili z našo anketo, ki so nam jo prijazno pomagali izpeljati cerkljanski miličniki, se većina voznikov ven-darle privezuje. Nekateri redki se pozabijo in so nemudoma pripravljeni priznati napako ter odšteti kazen.
Anton Berčan z Jesenic, privezan »Tuđi zame je bilo Novo leto pre-lomno, kar zadeva privezovanje z varnostnim pašom. Resda od tedaj še nisem veliko vozil, vendar sem se vselej pripel, tako da me miličniki še nišo presenetili. Zdajle vozim prijateljevega fička, sam imam bolno, noben od teh avtomobilov pa ni-ma vgrajenega vzglavnega naslanjala. Tako vožnja kljub pasu ni t/arna. Mislim, da pri nas izdelujejo nepopolne avtomobile.
Ciril Zevnik iz Poženika, neprive-zan
»Ko sem se peljal od doma do trgovine, sem se privezal. Potem sem sedel v avto, da bi šel do naslednje trgovine, pa sem pozabil. Dozdaj me miličniki še nišo ustavili. Ravno danes se mi je to zgodilo, da nisem privezan, prej sem bil vedno. Sicer pa se bom privadil. Varnostni pas imam v avtu že lep čas, nameravam pa montirati tuđi naslanjala.«
Slavko Vreček z Visokega, privezan »Po praznikih sem danes prvič
SSODIŠCA
Oprostilna sodba
ga sodr - hišeJe bila precenjena, je razvidno iz sodbe s temeljne-°btožbo ? V • ^ Loki> ki *e zato Valenti«a Kokelja oprostilo Pisana v S1 J^.hote11 Pridobiti vrednejšo hišo, kot pa je bila za-v pogodbi — Oproščena sta bila tuđi oba soobtožena
diti Jelovica. Sodni izvedenec pa je ugotovil, da je vrednost doslej opra-vljenih del na hiši za 877 tisoč din, kar je dobrih 81 odstotkov cetotne vrednosti, z vsemi dodatno naročeni-mi deli pa je bila hiša junija 1978 vrednu 1.078.238,70 din. Temeljni javni tožilec je vložil pritožbo zoper oprostilno sodbo enote sodišča v Skofji Loki. Sodba še ni pravnomo-čna.
sedel v avto, se prvič privezal in prvič so me ustavili. Pasu še nisem navajen, zato sem za volanom kar malce nerođen. Ko bodo po 1. maju v avtu obvezni tuđi vzglavniki, bo tuđi varnostni pas učinkovitejši.«
•%
Milan Kepic z Brnika, neprive-zan
»Opravek imam nedaleč od doma, zato se nisem privezal. Na kratke razdalje se ne privezujem. Če bom šel na daljšo pot, bom verjetno upo-rabil tuđi varnostne pasove. Danes so me miličniki prvikrat zalotili, utegne pa se še kdaj zgoditi.«
Mito Trefalt iz Dvorij, privezan »V avtu sem se privezoval, še preden je začelo veljati določilo o kazni. Le v stoenki se ne privezujem, ker nima vgrajenih naslanjal, pa se mi vožnja ne zdi dovolj varna. Men-da je v avtu brez vzglavnikov ćelo varneje, će nisi privezan.«
Breda Naglič iz Vopovelj, nepri-vezana
»Kot sopotnica pa tuđi kot vozni-ca se v avtu ne privežem, ker se po-čutim kot priklenjena. Zlasti maj-hen avto, kot je moj, tuđi s pašom ni varen. Če nisi privezan, lahko ob nesreći padeš iz avtomobila in se včasih resiš. Če pa doživiš hudo nesrećo, v bolhi nimaš veliko možno-sti za preživetje.«
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
Ponovoletna drsalna revija na pločnikih
Ženski svetovni pokal za Zlato lisico na Pohorju
Odličen nastop Leskovškove in Zavadlavove
bivii 5^^.- Valentin Kokelj, Skofie inJ11 dlrekt°r Jelovice in zlorabe ni1-ni zakrivil grabeža in žen orav t °ifajai česar Je bil obt°-§a sodišča K    Pa je ser\at temeljne-
i2reke^oprosrurn • en°ia šk°fja Loka> ženim m , no sodbo tudi soobto-Zdravku rT81,"1'1^^ Rozmanu, ]erju obto>       karju in Antonu Tri-
k^ terC1 ^daKs,° P°magali K0"
Valentin xr'?irb sv6j položaj-U, kole S^Ue pred šestimi le-
^ntažno hišo ,Vni organizaciji Vratna cena Qina katero Je bila ta-°dštel tudi meHn!1S0? dln" Za hižo ie ni 700 tisoč din PK«Cll° m sicer v vi^
vplivalmVfJ i         Svo   Položaj in
nJegove 1 ? - nih ur za gradnjo stl je v sod tZne hike Vendar pa lekla vtrii' t0bravnavi- ^ se je zav-n»m ni m -a' lzkaza'o, da obtože-žni doku^80? dokazati kljub obsc-nju Doo^untaciji- da bi ob sklePa-vrednos8t hbe  Vedeli'  da  Je  realna
Pa je bL nG 2M9-754 din višJa' kot dišče ipf Pogodbena vrednost. So-
mneniP %ončno sprejelo izvedensko ki ie ,;?IUgega s°dnega izvedenca, hišaizl vfiUna ' da je bila m°ntažna krat nryalentma KokeUa dva in pol-vega JSenjena- Prav ta cenitev pr-tud osnr,ne8,a izvedenca pa je bila niče Ra leta 1981 v!ožene «btož-Prišlo »I a SOdno ot>ravnavo je tudi ki scoT^nJrd& so delavci Jelovice, ju ?a5ra?lh Kokeljevo hišo v Andre-Disai? * ^lncem. v delovne naloge SaŠf ;d°datke«. Delovna organi-zavarr, °Vlca tudi ni Poskrbela za nii tSya?je montažne hiše v grad-čel'nr j je nedokončan objekt za-Jelnvi • atl' čePrav je zavarovanje tudi n.aložil° sodišče. Prav tako >nont^' še izdanega obračuna ™ liazno hišo, kar bi morala m
za nare-
Po novcm letu sem se mudil v Kranju in Škofji Loki. Kakšna razlika! V Kranju sem komaj prikolovra-til od avtobusne postaje do Globusa, četudi sem po nasvetu vremenoslov-cev in prijazne radijske napovedo-valke obul zimske čevlje z moćno nazobćanimi podplati. Spodrsavalo mi je na zaledenelem pločniku, kri-lil sem z rokami in premikal noge, kot bi stopical po jaje ih. Menije bilo prizaneseno, a se je pripetilo prile-tni ženski. Oprtana s cekarji in že po naravi ne preveč okretna je iznenada telebnila — na srećo brez posle-dic. V naglici sem priskočil na pomoć, pobiral eekarje in miril razjar-jeno žensko, ki je pet minut nepreki-njeno bentila ćez kranjsko komuna lo. No, saj vi niste nič krivi, se je na-zadnje opravićevala za besede, ki so v jezi privrele iz njenih ust.
V Škofji Loki pravo nasprotje. No-benega snega in ledu na pločnikih in mestnih ulicah. Ljudje so brez skrbi, da bi jih spodneslo, hiteli po opravkih.
Zakaj takšna razlika med Kra-njem in fikofjo Loko, sem premišlje-val. Narava je bila v obeh mestili enako radodarna s snežnimi padavi-nami, tudi z mrazom Jii nikomur prizanesla — povsod je bilo krepko* pod nulo.
MARIBOR — Organizator ženskega svetovnega pokala v slalomu in vele-slalomu je nad hotelom Habakuk na Pohorju pripravil dve odlični medna-rodni tekmi za svetovni pokal in dva-indvajseto Zlato lisico. Na tem smuči-šču so bile zbrane vse najboljše srnu-čarke na svetu. V slalomu si je zlato lisico prismučala Američanka Tamara Me Kiney, v veleslalomu pa je slavila Švicarka Figini.
V prvem slalomskem nastopu je vodstvo prevzela lanskoletna olimpijska zmagovalka iz Sarajeva Italijanka Ma-goni. Od naših se je izvrstno odrezala Anja Zavadlav, ki je bila med prvo pet-najsterico, medtem ko je bila Sarčeva šestnajsta. V drugem nastopu je vrati-ca najbolje prevozila kasnejša zmagovalka Tamara Me Kiney. Vodilna Ma-gonijeva po prvi vožnji ni imela takega uspeha in je na koncu pristala na sed-mem mestu. Na drugi progi sta se izka-zali tudi drugouvrščena Čehinja Char-vatova in tretja iz Švice Gadient. Tudi Anja Zavadlav je bila dokaj hitra in bila dvanajsta, medtem ko mladi Sarčevi ni uspelo, da bi dosegla prve točke v svetovnem pokalu. Bila je sedemnaj-sta.
Rezultati — 1. Me Kiney (ZDA), 1:24,06, 2. Charvatova (ČSSR) 1:24,24, 3. Gadient 1:24,57, 4. E. Hess (obe Sviea) 1:24,60, 5. Pelen (Francija) 1:24,68, 6. Konzett (Liechtenstein) 1:25,01, 7. Ma-goni (Italija) 1:25,11, 8. Fernandez-Oc-hoa (Spaniia) 1:25,40. 9. D. Tlalka (Polj-
Alpsko smučanje
Naši brez uvrstitve
V Kranju jih je sneg, ki je zapadel tik pred novim letom, očitno prese-netil; še bolj pa jih je iznenadit mraz ki je pritisnil takoj zatem. Sneg je zmrznil, na cestah so ostali otoki ledu in snega, pločniki so se spreme-nili v drsalnice. Komunalci su sicer posipali ulice in pločnike s peskom ter s tuzlansko kameno soljo, ki pa pri tako hudem mrazu ni pokazala učinka. V Škofji Loki se nišo pustili presenetiti. V pravem trenutku so odstranili sneg s čest in pločnikov, jih še pravočasno posuli s soljo in preprečili, da bi se sneg sprijel in spremenil v nevaren led. Ceprav je bilo prednovoletno razpoloženje in je (ponekod) delovna vnema že po-puščala, so škofjeloški komunalci delo dobro opravili. Za kranjske tega ni moć trditi.
Večja in manjša prizadevnost komunalnih služb izvira menda iz ra-zličnega načina financiranja. Kranjska dobi denar na podlagi programa in pogodbe z občinsko samoupravno komunalno interesno skup-nostjo; škofjeloška Tehnikova »ko-munala« pa od krajevnih skupnosti, ki so naročniki pluženja in tudi si-ceršnjega vzdrževanja mestnih ulic, vendar sele potem, ko delo dobro opravi.
ska)    1:25,68,    10.    Alijev    (Švedska)
1:25;76___12. Zavadlav 1:26,48, 17. Ša-
rec (obe Jugoslavija) 1:27,52.
Izvrsten uspeh Andreje Leskovšek
Že prvi veleslalomski nastop na Zlati lisici je pokazal, da bodo imele glavno besedo najboljše. V ospredju so bile re-prezentantke iz Švice, ki so dokazale, da so res med najboljšimi. Že v prvi vožnji je najboljši čas dosegla njihova tekmovalka-Figinijeva. Ta je bila naj-hitrejša tudi v drugem nastopu. Švicarke so dosegle kar pet uvrstitev med prvo šesterico. Njihovo zmagoslavje jim je s tretjim mestom skalila Španka Fernandez-Ochoa. Izvrstno se je v obeh nastopih izkazala Jugoslovanka Andreja Leskovšek, saj je dosegla odlično osmo mesto. Brez sreče je v drugi vožnji ostala naša Mateja Svet, ki je bila po prvem veleslalomu na izvrst-nem osmem mestu, a v drugem je morala odstopiti.
Rezultati — 1. Figini 2:3.3,43, 2. Schneider (obe Švica) 2:34,04, 3. Fernandez-Ochoa (Španija) 2:35,48, 4. Wal-liser 2:35,62, 5. E. Hess 2:36,13, B. Haas (vse Švica) 2:36,53, 7. Charvatova (ČSSR) 2:37,39, 8. Leskovšek (Jugoslavija) 2:39,08, 9. Nelson 2:38,48, 10. Twar-doken (obe ZDA) 2:39,02,... 27. Pehare 2:42,40, 28. Šarec (obe Jugoslavija) 2:42,52.
D. Humer
LA MONGIE — V tem pirenejskem športno-turističnem središču je bil v nedeljo moški slalom za svetovni pokal. Končni zmagovalec Andreas Wen-zel iz Liechtensteina je že na prvi progi, ki jo je postavil trener Švedov, imel najboljši čas, medtem ko so morali s proge odlični slalomisti, saj jih je v drugem slalomu nastopilo le štiriind-vajset. Na prvi progi so odstopili tudi Križaj, Kuralt ter Luxemburžan Mare Girardelli. Od naše peteriee je moral v drugi slalom le Cerkovnik, medtem ko sta v sneg morala tudi Franko in Pe-trovič. Na drugi progi je bil spet najhi-trejši Wenzel, ki je nato tudi postal zmagovalec. Izkazal se je mladi Šved Nilsson, ki je bil drugi. Našemu Cer-kovniku ni uspelo, da bi zvo/il drugi nastop, saj je moral odstopiti in tako je naša peterica ostala brez uvrstitev. Danes bo v Schladmingu veleslalom, medtem ko v Gaqneire-Beret v Španiji zaradi pomanjkanja snega ne bo svetovnega pokala.
Rezultati — 1. Wenzel (Liechtenstein) 1:33,62, 2. Nilsson (Švedska) 1:33,81,
3. Frommelt (Liechtenstein) 1:34,04, 4. De Chiesa (Italija) 1:34,11, 5. Stenmark (Švedska) 1:35,06, 6. Julen (Šviea) 1:35,29, 7. Giorgi (Italija) 1:35,87, 8. Hal-varsson (Švedska) 1:35,95, 9. Biirgler (ZRN) 1:37,18, 10. Iwaya (Japonska) 1:37,97.
Peto mesto Križa ja
BAD WIESSEE - V tem znanem zimsko-.športnem središču na Bavar-skem so nastopili vsi najboljši slulomi-sti na svetu. Na teh progah jih je nastopilo kar osemdeset, med katerimi so bili spet Američani. Z veliko prednost-jo je zmagal Luxemburžan Mare Girardelli. Nastopilo je tudi pet Jugoslo-vanov, med katerimi je Bojan Križaj zasedel odlično peto mesto.
Rezultati — 1. Girardelli (Luxem-burg) 1:51,29. 2. Beck (ZRN) 1:53,74, 3. Stenmark (Švedska) 1:33,77, 4. De Chiesa    (Italija)     1:53,88,    5.    Križaj
1:54,35___  22.   Cerkovnik   1:56,67,   38.
Franko (vsi Jugoslavija) 1:59,48.
-dh
Triintridesetamednarodna Intersport skakalna turneja
Robert Kaštrun za las ob prvo točko
INNSBRUCK — Velika olimpijska skakalnica, kjer bo čez štirinajst dni svetovno prvenstvo v smučarskih sko- • kih, je bila tretje prizorišče triintride-sete mednarodne novoletne skakalne turneje. Kot na dveh prejšnjih prizori-ščih, je tudi to pot nastopilo nad devet-deset tekmovalcev iz šestnajstih držav.
Ta skakalnica na Berg Inslu je dobila tudi novi rekord, saj je Čeh Ploc s 112 metri postavil novo rekordno znamko. Vreme skakalcem ni bilo naklonjeno, saj je pihal močan veter. Vse to so morali prenašati skoraj vsi tek-movalci. V prvi seriji se je najbolje izkazal novi rekorder skakalnice Ploc, ki je tudi v prvi seriji povedel. Od naših se je najbolje izkazal Robert Kaštrun, ki je bil šeslnajsti, medtem ko so bili ostali naši brez pravoga skoka. V drugi seriji se je odlično izkazal Finec Nyka-nen, ki si je z izvrstnim skokom pribo-ril tudi zmagoslavje, saj je prehitel vo-dilnega iz prve serije Ploča ter vodilne-ga iz dveh skakalnie te turneje Weissf-loga. Našemu Kaštrunu ni uspelo, da bi se prebil med prvo petnajsterico, saj mu je le za las ušla prva točka v svetovnem pokalu. Vendar je dosegel odličen uspeh, saj je bil na koncu šestnaj-sti, medtem ko je bil Bajc enain-dvajseti. Ostali naši pa so bili v ozadju.
Rezultati — 1. Nykanen (Finska) 219,3 (105-110), 2. Weissflog (NDR) 215,8 (113,5-109), 3. Ploc 208,8 (112 98),
4.  Parma (oba CSSR) 207.1 (103-101,5),
5.  Ostvvald (NDR) 102,9 (105,5-101), 6. Berg   198.1   (101-101),   7.   Fidjestoele
198.0 (105-98), 8. Person (vsi Norveška)
197.1   (101-101),   9.   Felder   (Avstrija) 196,6 (93-111.5), 10. Sauerbrey (Norveška)   196,2   (99-100),...   16.   Kaštrun 186,6 (100-97), 21. Bajc 185,1 (102-95), 36. Ulaga 173,0 (92,5-98), 54. Dolar 76,0 (89), 74. Globočnik in Stirn (vsi Jugoslavija) 62,7 (82).               D. Humer
Od naših najboljši Ulaga
BISCHOFSHOFEN - Na zadnji če trti mednarodni skakalni turneji Intersport, ki je obenem tudi za točke ska-kalnega svetovnega pokalu, je na tej dokaj veliki skakalnici v Bischofshof-
nu slavil Norvežan Stjernen. Res je sicer, da jo Čeh Ploc že v poizkusni seriji postavil z 112 metri nov rekord skakalnice, a vseeno se je na koncu moral zadovoljiti s sedmim mestom.
Norveška zmaga je res lepa, saj so dosegli le tisto, kar so na teh štirih Intersport tekmah tudi pričakovali. S če-trtim mestom se je moral zadovoljiti tudi končni zmagovalec Vzhodni Ne-mec Weissflog. medtem ko je bil šesti, tudi v skupni uvrstitvi, Finec Nykiinen. Od naših je najbolje skakal Primož Ulaga, a vendar mu kljub temu ni uspelo, da bi dosegel točke v svetovnem pokalu, saj je bil le osemnajsti. Vasja Bajc je v skupni uvrstitvi te Intersport turneje na dvajsetem mestu. Res je sicer, da so najslabšo luč na tej turneji pokazali naši najboljši skakal-ei, a vendar so se dobro odrezali tišti naši, ki so nasploh prvič nastopili na tako veliki turneji. To so bili Kaštrun, Štirn in Dolar.
Rezultati — 1. Stjernen (Norveška) 221,5 (109,5-110), 2. Ostvvald (NDR) 219,0 (110,5-106,5), 3. Fijas (Poljska)
214.0   (111-106),  4.  VVeissflog  (NDR) 212,7   (106-109),   5.   Berg  (Norveška)
211.1  (107-106,5), 6. Nykiinen (Finska) 209,0 (105,5-109), 7. Ploc (ČSSR) 208.8 (107 — 107),  8.  Vettori  (Avstrija) 208,5 (103-109). 9. Puikkonen (Finska) 206.5 (102.5-107). 10. Felder (Avstrija) 204,8 (109-102,5),    ...    18.    Ulaga     197,9 (104-104).
Skupni vrstni red štirih skakalnie — 1. Weissflog 855,3, 2. Nykanen 840,6, 3. Ostvvald 830,2, 4. Vettori 819,1. 5. Ploc
805.0.   ...   20.   Bajc  700,1, 43.  Ulaga
547.1,   44.   Dolar   499.2,   45.   Kaštrun 495.7,47. Stirn 485,7, 73. Globočnik (vsi Jugoslavija) 285,4.             D. Humer
/        ^         ] MONTAŽA I       M^       i IN PRIPRAVA
/ MM.   ls»ntći__________^
-                      - ■      —  >
i ^f          ■   iAHOOLitK.*4fHUUUU,ni
f^r         ■ f onntnmov* ix
CLA8 18. STRAN
OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
TOREK, 8. JANUARJA 19»J -
M TEKSTILINDUS BSBJ^MJT
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
Odbor za delovna razmerja DS Skupne službe razglaša prosto delo oziroma nalogo:
VOĐENJE IZVOZNEGA ODDELKA — komercialni sektor
Pogoji: — visoka šola tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri (s predhođno izobrazbo tekstilnega tehnika) in 4 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih na področ-ju prodajanja tkanin ali v tekstilni proizvodnji,
—  zunanje trgovinska registracija,
—  aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
—  poskusno delo tri mesece.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
Kd>
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Delavski svet KOP Kranj razpisuje dela in naloge:
1.  Vođenje komercialnega sektorja
organiziranje, vođenje in koordiniranje dela v sektorju
2.  Vođenje finančno računovodskega sektorja organiziranje, vođenje in koordiniranje dela v sektorju
Poleg zakonskih pogojev se za sklenitev delovnega razmerja od kandidatov še zahteva: pod 1.
—  da ima visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na tem področju dela
—  da ima višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na tem področju dela
—  da je moralno politično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
—  da izpolnjuje druge pogoje predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini
pod 2.
—  da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu
—  da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu
—  da je moralno politično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov
—  da izpolnjuje druge pogoje predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini
Delavca pod točko 1. in 2. se imenujeta za dobo 4 let z možnostjo ponovne-ga imenovanja. Pri opravljanju del in nalog imata delavca posebna poobla-stila in odgovornosti.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za raz-pisno komisijo« v osmih dneh po objavi na naslov KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Šuceva 27, 64000 Kranj.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 15 dneh po opravi je -ni izbiri.
m TEKSTILINDUS BSIBJMT
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
Po sklepu odbora za delovna razmerja DS Skupne službe objavljamo prosto delo oziroma nalogo
POMOĆ PRI VOĐENJU KEMIČNE PRIPRAVE VODE v VES I
Pogoji: — kemijski tehnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju kemijske tehnologije,
—  uspešno opravljen preizkus znanja, ki ga predpisuie Pravilnik o strokovni izobrazbi upravljalcev energetskih naprav,
—  moški z odsluženim vojaškim rokom,
—  delo je dvoizmensko,
—  poskusno delo dva meseca.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave.
MM^^Mm Kovinsko podjetje KOP
Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za opravljanje naslednjih del in naiog za nedoločen čas
1.  OPRAVLJANJE KLJUČAVNlCARSKIH DEL -
—  več KV delavcev
2.  OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUCAVNIČARSKIH DEL
— več PK delavcev
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo končano poklicno solo ključavničarske smeri,
pod 2. — da imajo nedokonćano poklicno solo in vsaj eno leto delovnih izkušenj v kovinski stroki
Poskusno delo je določeno v skladu s samoupravnim! akti delovne organizacije. Kandidati nuj pismene prijave o izpolnjevanju zah-tevanih pogojev dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, Kranj.
-\£
<Bi6tca
Kemična čistilnica in pralnica BISTRA Škofja Loka, p.o. Spodnji trg 27 tel.: (064) 60-317
Vsem delovnim Ijudem in poslovnim partner'jem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke
DEJAVNOST:
—   Kemično čišćenje vseh vrst oblačil, usnja, velurja, te-pihov, talnih oblog
—   Pranje in likanje perila
POSLOVALNICE:
—  Škofja Loka:
Mestni trg 1, tel.: 61-746 Spodnji trg 12, tel.: 60-317
—   Kranj:
Staneta Žagarja 2, tel.: 21 -508 Huje 33, tel.:28-676
—   Medvode:
Medvode 47, tel.: (061) 611-034
—   Ljubljana:
Titova93, tel.: (061)315-056 M. Pijade 8, tel.: (061) 317-100 Linhartov podhod, tel.: (061) 310-922 Rimska c. 11, tel.: (061) 28-128
^k     A
ALPETOUR
HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA
vas vabi dne 11. januarja ob 20. uri na veselo
KOLEDOVANJE
Informacije in rezervacije na tel.: 61-261.
Vljudno vabljeni!
ALPETOUR
ALPETOUR IN OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ
Vas vabita na
SLOVENSKI PLES V MUNCHNU      *
v petek, 25. januarja 1985. Igra ansambel AVSENIK
Podrobnejše informacije dobite pri ALPETOUR TURISTIČNE POSLOVALNICE:
—   LJUBLJANA
—   ŠKOFJA LOKA
—   KRANJ
—-RADOVLJICA in BLED
—   OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ
DO Gorenjska bolnišnica b. o. TOZD BOLNICA JESENICE b. o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge
PREDSTOJNIKA OTORINOLARINGOLOŠKEGA ODDELKA za 4-letno mandatno obdobje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—  da je zdravnik specialist otorinolaringolog,
—  da ima 5 let delovnih izkušenj kot specialist,
—  da ima sposobnost za organiziranje in vođenje dela,
—  da ima pozitiven odnos do uresničevanja in razvijanja samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
v 8 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Bolnica Jesenice, Titova 112, Je-
senice, v zaprti kuverti, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate   borno   o   izbiri   obvestili   v   14   dneh   po   izteku   razpisnega
postopka.
ALPINA, tovarna obutve ŽIRI
Na podlagi sklepa delavskega sveta za Delovno skupnost skupnih
služb
razpisujemo prosta dela in naloge
VOĐENJE SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO za dobo 4 let
Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—  visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri,
—  2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva,
—   IBM tečaj i.
Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpina, tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za Delovno skupnost skupnih služb, Strojarska ulica 2, Žiri.
Center slepih in slabovidnih
dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka
Stara Loka 31
—   usposablja, priučuje šlep* in slabovidne osebe
—  zaposluje slepe
in slabovidne v kovinski, mizarski, pletarski in ščetarski delavnici
—   daje celotno oskrbo in varstvo slepim, slabovidnim in drugim osebam
Vsem poslovnim
prijateljem, delovnim
kolektivom
in občanom čestita
za občinski praznik
Škofje Loke
kemiCna tovarna           .
PODNART                          <   t0
Odbor za delovna  razmerja   3
objavlja    prosta    dela    in    }
naloge                                     —
GALVANOTEHNIKA                 V]
v službi površinske zaščite       tu
(za nedoločen čas)                ■* n,
za delo na terenu.                 1
i M
Pogoji:                                     1
— kemijski tehnik, 30 mese-      l
cev delovnih izkušenj, pa-    ki sivno znanje svetovnega
jezika, poskusna doba tri    fo mesece
Pismene prijave z dokazili 0    m
izpolnjevanju    pogojev   naj    m
kandidati pošljejo v 8 dneh    cj( po objavi na splošno službo.
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO KRANJ M. Pijade 2
Objavlja prosto delo in naloge
STROJEPISKE
v enoti TJT v Radovljici
za določen čas od 1.2.1985
do 1.10.1985., nadomeščanje
začasno odsotne delavke.
Pogoji za sprejem so splošfl1 in srednja administrativni ali njej sorodna šola. Prijave pošljite v roku 14 diy po objavi na naslov: Temelj' no javno tožilstvo Kranj' Moša Pijade 2.
TOREK, IT JANUARJA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.19. STRAN GLAS
^RODAM_________
Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠI-Up posavec 123, Podnart             15559
prodam osem tednov starega BIK u*, sIm.entalca za nadaljnjo rejo ali za-kol. Joze Klemenčič, Stara Oselica 37, ^oienjavas                                      3q
4lP§S?-miP^ASlCA Za ZakoL Sv- Duh ^i, bkofja Loka                                 o,
S1^-. Brnik 37, Cerklje 52 OV&A S1"  mesece  starega  PSA
Prodah PodubrezJe 110, p. Duplje 33 KE £    Wne in, večJe PRAŠIČ-
po aelin. Telefon 70-237                   qr
Prodam 8 tednov stare«« rtkv-a mentalca in KRAVnf-.  BIKCA si-
mS ^Vč TV.eVUltrapaS' bel hrast in 1 ^VC- Telefon 28-861 - int. 27-05
sin?e°ndt:ikotesdtrn-dni Star° TELIČK° Prodtm ; i Uzevo 9- KranJ            41
črnoftriSoV" ^° ^ELIČKO lzlJko- Kranj, C. na Klanec 9
MaPvSem KRAV0 za zako1- Praše t
22-221 ~fnt 25^34 Hnf°rmaciJe   P°   teL Prodam 5' t L    d°P0ldan              49
mentalcTjLH^p6 5tareSa BIKCA si" Prodam    g, C> Podrezje 86             50
Prnrf   rebacevo 7, Kranj                 51
Tomažp";.120^ težkeea PRŠIĆA, vas 64224 Zlrovski vrh 5, Gorenja N Prodam PRa^ z& ^  ^.^52
nor.^S-^-0 HARMONIKO <£ đa- Šo''JevOad3l15KUrraenjdalje- Slavko M-
elett l?^1 S™>J danic" 19,stanOVanfer2a5nj'  Juleta  Gabrovška
vljeT3daiSanRAŠieA Z& zakoL Oreho" NIK^^T'1  kombiniran  ŠTEDIL-
karjeva 29   5°,nčar super- Kacin- Mla"
BlKCAi^,17'dol9-«re              91
stari 10 dn        I TELICKI simentalki,
56      v a«i, prodam. Burgar, Sp. Brnik
O«^„£^NI STROJ candy 25S.
Platiše" v ormaciJe v Kranju, C. Jake
• Vi- nadstropje, stanovanje 31
ton š°a1S? R?odni ,starega BIKCA. An-Proda^telB.p.Brezje        94
3 tedne AItT i CA simentalca, starega Kt/^a86Lesce
VEKD(ponMaOSJAK ali men^am za GO-tudi za maniša i,bosanca)- primernega nik 37 CerWi     kmecka opravila. Poze-
MarkolTć ^^"o OMARO. Mira ,   SMREKOV? mSu^ 4> Kranj    56
kuglm: Telefon 2P-9?2   E>   6 Cm>   SUhS Kupim STtiriA    H<J                           57
ki-a' TeSfNESALONITKE, niz-. Kupim BIKCA   *                         58
fon 65-141           ' starega 20 dni. Tele-
4^iTl,tTSK^ KOZ.  Po'
finom alTveln R ^ STROJ- lahko z d°vljica        el°- Blcek- Mošnje 26, Ra-
61
VOZILA____________
Prodam R-4 po delih. Telefon 79-741
Prodam VW JETA JL, letnik 1982. Ogled popoldan. Zg. Bitnje 163           62
Ugodno prodam ŠKODO 120 L, letnik 1977. Partizanska pot 12/A, Ko-krica, Kranj                                        63
Prodam ZASTAVO 101 ter školjko za Z-101. Vojko Konc, Visoko 5, tel. 43-054                                                 64
Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Gorenja vas 68, Reteče, Škofja Lo-ka, popoldan                                       65
Prodam dobro obranjeno ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. Janez Markovič, Ljubno 42, Podnart                             66
Ugodno prodam 2 ZIMSKI GUMI s platišči za ZASTAVO 101. Štirnova 10, Kranj.
Prodam ZIMSKE GUME 13/145. Franc Uršić, C. 4. julija 29, Bistrica pri Tržiču                         ,                       67
Prodam ZIMSKE GUME za Z-750. Poličar, Cvetlična ul. 10, Naklo, tel. 47-085                                                 68
Prodam dve leti staro ZASTAVO 750 LE, registrirano za leto 1985. C. 1. maja 32, Jesenice                                        69
Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1982. Jeglič, Češnjica 4, Podnart, tel. 70-075                                                 70
Kupim nove BATE za Z-730, II. brušenje. Telefon 25-074                          71
FIAT 128 sport L, Drodam. Sandi Bertole, Breznica 4/A, Žirovnica        72
Prodam novo, karambolirano LAĐO 1200. Ogled pri avtoličarju v Lahovčah. Demšar, tel. 61-806                             73
STANOVANJA
Več opremljenih SOB oddam v Kranju ter na Mostu na Soči, po možnosti
ženskam. Šifra: Soča                          74
Mamica z otrokom išče manjše STANOVANJE ali večjo SOBO. Telefon 064/45-588                                           75
POSESTI___________
Oddam GARAŽO pri pekarni. Telefon 27-625                                           76
V najem vzamem manjšo KMETIJO ali del KMETIJE. Ponudbe pod šifro: Dežela                                                77
Iščem PROSTOR za opravljanje mirne obrti v okolici Kranja. Šifra: Fi-nomehanik                                         78
ZAPOSLITVE_______
Iščem ročno PLETILJO. Šifra: Sprefe. na                                                       79
Iščem PRODAJALCA knjižnih zbirk. Šifra: Dober zaslužek               80
SNAŽILKO za redno popoldansko čiščenje zaposlim. Ponudbe pod: Soli-den OD                                               81
Službo dobi KUHAR in KUHARICA v penzionu v Alpah. OD dober. Stanovanje zagotovljeno. Primerno za zakonski par. Informacije po tel. 064/88-418                                           82
OBVESTILA
OPRAVLJAM vse vrste ZIDARSKIH IN KERAMIČNIH DEL in kam-nite obloge. Anton Razinger, Radovlji-ca, Tavčarjeva 24, tel. 74-736              83
NAJDENO_________
V  Zadružni ulici v Kranju sem našel moško ROČNO URO. Dobi se pri Alojzu Udovcu, Jezerska c. 7, Kranj          84
V   okolici  vrtca  Janina  sem   našla mlađega svetlorjavega MUĆKA. Informacije po tel. 23-846                           85
Našel sem ŽENSKO URO, srebrne barve, v Kranju pred Jugoplastiko. Telefon 70-227                                        86
OSTALO___________
Za VARSTVO deklice nudimo stanovanje, hrano in nagrado. Telefon 061/375-320                                         87
Iščem VARSTVC za 8-mesečnega otroka na območju Radovljice (Pred-trg). Telefon 75-956                             88
Dobri družini oddamo leto starega PSA. Cmrečnjak Marija, Hrastje 125, Kranj                                                  89
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAĆATE MANJ ZA MALI OGLAS.
ZAHVALA
-         Ob smrti moža, očeta, starega očeta, orata in strica
-     JANEZA
M   KLEINDIENSTA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sose-dovim Jožici in Jožetu, dr. Podlesniku, patronažnima sestrama, Vezenini Bled, TOZD Klavnici Jesenice, Krajevni skup-nosti Lancovo ter g. župniku za lepo opravljen poslovilni
obred.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOCl VSI NJEGOVI
f ■■■«■■
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE KOSIR
se iskreno zahvaljujemo g. župniku za obiske na domu, lep pogrebni obred, cerkvenemu ženskemu pevskemu zboru, sorodnikom, sosedom, dr. Zamanovi, Gasilskemu društvu Go-dešič, podjetju Gradiš, sovaščanom in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
ISKRENA HVALA!
Sin Slavko z družino
Godešič, 31. decembra 1984
ZAHVALA
zahvaljujemo se vsem, ki ste se z nami poslovili od našega dragega sina in vnuka
MARJANA ERŽENA
pOyZasuli njegov prerani grob s cvetjem. Posebno smo hvaležni za sočutno spremstvo na nje-g žun   ■ J1"'1 F°čl pevcem iz Gori.i. Zasipa in Podbrezij, godbi iz Gorij, vsem govornikom ter pniku. Iskrenu hvala tuđi /.a pomoć zdravstvenemu osebju bolnišnice na Jesenicah, sodelavcem iz Kemične tovarne Podnart, sosedom, prijateljem in znancem.
VSI NJEGOVI Podbrezje, 4. junuarja 1985

ZAHVALA
Ob  boleči  izgubi  naše drage  mame, stare  mame,  sestre
in tete
FRANCKE KLEINDIENST
roj. GRADIŠAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Iskrena zahvala tuđi sodelavcem TSD — Iskra — Kibernetika za podarjeno pomoć ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi dr. Stenškovi in dr. Koselju. Posebna zahvala vsem pevcem ter gospodu župniku za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOCE HCERKE: Silva, Francka in Micka z družinami
Duplje, Orehek, 26. decembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA BREZARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in organizacijam za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.
VSI NJEGOVI Kranj, 24. decembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE OMAN
roj. ŠIFRER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje oziro-ma prispevek za gradnjo župnišča ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Olgi Leskovarjevi, dr. Janezu Bajžlju in zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za zdravljenje ter gospodu župniku in pevskemu zboru za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: hčerke in brat z družinami Žabnica, 3. januarja 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE KODER
p. d. Mihčeve mame
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja vsem sorodnikom in dobrim sosedom za pomoć v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Bodešče, Bled, Strahinj, Kranj, Selo, 2. januarja 1985
V SPOMIN
LOVRU KRNIČARJU
Minilo je leto, odkar smo te izgubili, a v srcih naših te borno vedno ohranili!
VSI NJEGOVI Britof, 7. januarja 1985
Pri tretjem vlomu so ga zalotili
Žiri — 28-letni Andrej F. iz Žirov je v četrtek, 3. januarja, zvečer obi-skal troje trgovin: prodajalno ABC Pomurke, Živil in Kokre. V prvi trgovini je razbil le steklo na vratih, tako da je napravil za 7 tisočakov škode, odnesel pa ni ničesar. V Živilini pro-
Požar zaradi pregretega dimnika
Kranj — V hiši Tončke Mrgole v Kranju'je v soboto, 5. januarja, iz-bruhnil požar. Zanetila ga je pregre-ta salonitna cev, ki jo ima podnajem-nik Mrgoletove speljano iz štedilni-ka v stanovanju pod lastničinim. Ne-obzidana salonitna cev poteka ob steni mimo stranišča. Ker se je zaradi prekomernega kurjenja preveč segrela, se je v stranišču vnel toaletni papir in pozvročil požar. Ogenj, ki so ga pogasili poklicni gasilci iz Kranja, je napravil za 200 tisoč di-narjev škode. Pri ogledu so ugotovili, da je v tej hiši še već tako nevarnih dimnikov.
D. Ž.
7Ji: (MMštM*.
Biaaovnica   .   Blagovnica Befigrad      In Kranj
dajalni, kamor je vstopil skozi razbi-to okno, si je v dve vrećki nabral ži-vila, pijaco in cigarete za okroglih 50 tisoč dinarjev. Ko je grabil v Kokrini prodajalni, ga je zalotil varnostnik iz bližnje tovarne Alpina, ga prijel in izročil žirovskim miličnikom. Kljub temu mu je uspelo v tretji prodajalni odnesti steklenico likerja in napraviti za 6 tisoč dinarjev škode.
ir      i-       •                       DŽ-
Kegljanje
Za začetek zmagi
Kranj — V soboto se je začelo tek-movanje v prvi moški in ženski repu-bliški keglja.ški ligi. Moška- ekipa kranjskega Triglava se je v prvem kolu pomerila na domaćem keglji.šču z ekipo Tekstil Slovana iz Ljubljane. Po ogorčeni borbi za zmago so slavili domaćini s 4917:4903. Zalokar je podrl 847 kegljev, Fende 834, Zveršen 782, Poto-čnik 803, Marinšek 810 in Turk 841 kegljev. V enakem ženskem tekmovanju so kegljavke Triglava premagale Kam-ničanke z 2283:2233. Cejeva je podrla 364 kegljev, Virantova 368, Cadeževa 405, Vrhovnikova 376, Zoretova 389 in Zajčeva 381.
V drugem kolu se bo ženska ekipa Triglava pomerila v soboto ob 14. uri na keglji.šču pri Zlati ribi s kegljavka-mi SCT Ljubljane, moška ekipa pa ob 16. uri s Hmezadom iz Žalca.
(cz)
Rešitev nagradne kri-žanke pošljite do 16. januarja, do 9. ure na naslov, ČP Glas Kranj, Moša Pi-jade 1 —- z oznako Praznična nagradna križanka.
1.  nagrada 500 din
2.  nagrada 250 din
3.  nagrada 150 din sedem nagrad
po 100 din
Podražili odvoz smeti
Jesenice — Jeseniško komunalno podjetje Kovinar je v začetku letošnjega leta precej podraži-lo svoje storitve, saj so cene za odvoz odpadkov višje kar za 84 odstotkov.
»Smetarino« zaračunavajo go-spodinjstvom in delovnim organi-zacijam po številu kvadratnih metrov stanovanjske površine. Dozdaj so gospodinjstva plačeva-la za odvoz smeti precej manj kot gospodarske organizacije in to razmerje bodo ohranili tuđi v na-prej. Pri Kovinarju menijo, da po-dražitev ni previsoka, saj so do zdaj stanovalci v dvosobnem stanovanju odšteli za odvoz odpadkov okoli 100 dinarjev mesečno.
D. S.
Hokej
Bled : Port Colborne 9:1
Bled — Med gostovanjem po Jugoslaviji se je ameriška- kanadska ekipa Port Colborne — v povprečju je stara 19 let, njeni številni igralci že uspešno igrajo v profesionalni ligi NHL, vodi pa jo sloviti Bili Ross — pomerila na Ble-du s tamkajšnjim hokejskim moštvom, ki se je za to srečanje okrepilo še z igralci Jesenic, Vojvodine in Kranjske gore. Po izenačeni igri v prvi tretjini so domaćini v nadaljevanju zaigrali pro-dorneje in učinkoviteje ter izdatno na-polnili mrežo gostujoče ekipe. Iskra je dosegel tri zadetke, Magazin dva, Pa-jič, Mežnarec, Miloš Potočnik in Čeles-nik pa po enega. Moštvo Port Colborne se je predtem pomerilo na Bledu še z jugoslovansko reprezentanco, ki se je na Bledu pripravljala za turnir v Budimpešti.
HiTRA MORSKA PTI.     PBEMOGOĆ-   K°AT°NKEVR.        UMETNJ.      j^j&Jjj TA  VFL1KA KOT          NOSI, PREO-        ci/e««             KUVA Ut-       -...>, VRABECAUKOS        BLASTNOST        »™            LAVMICA      ^*^ vrsta                                                                                   .'tssvmm^ MORSKE /-                                   NAJV KITAJSKI FILOZOF             f                                                                                                                                     SLADKO-/C-n------------1------------                                                                                                                                                     VODNA S^>/    ANOMALIJA        RUSK|        pR p0L|T|K                                                                                                                                                        RIBA \yy                                    DRAMATIK.    KOLABORA-S                                          REALIST         CIONIST                                                                                                                                                         SELEN SUŠTAR                                                           ITALUANSKA PISA-IGRA Z                                                                                                             EMIL                                                             TEUICA (MATILDA) ZOGONA KONJIH                                                                                                        ŠKOTSKI                                                       IGRALKA     VRSTA MOŠ. OTOK                                                         GARDNER       KLOBUKA am plava-                                                                                    zumer drugo                                                                                             lec (john)                                                                                             matu a najvećje                                                                                           --------------                                                                                        -------------- japonsko                                                                                           gl. mesto                                                                                            am. fizik mesto                                                                                      jemena                                                                                    onsager StVoTar                                                                                                                                                   morske JEUST                                                                                                                                                                                                                               RASTLINE VARJENO                                                    , „..,*«                                                                                   RANO-                                                                                                                                MESTO V 0BD0BJE                                                                               2AJEĆAR                                                                                                                            POPOTRE-SNIVAL IT MESTO                                                                                                                                                                 RODITEUI OB ADIŽI                                                                                                                                                                           ----------------- (BOZEN)                                                                                                                                                                             DEL GLAVE M.KOJAN                                                                                                                                                                              UMREC NANDE                                                                                                                                                                                                                                        S SEKIRO a£omob                                                                                                                    voona TOVARNA                                                                                                                                              •                               V0MJA iiniVr*          FHANC          PODOBNA                                                                                                                           MESTO V SZ. UDARCA         pISATEU       PODOVA                                                                                                                             NEKOANJI       NALEPKA         TITAN KONICA                                                                               LOBAMJE        MERIMEE         ZNAK T«                                                                                                                            SĆERBAKOV ,       ISTOLPPRI .ND.JAN.                                                                                                                                           r       LoiAMU. TROFEJA                                                                                                                                          i^  ^ NAJV. OTOK                                                                                                                                      ^ ^^^Z^ V MALIH                                                                                                                                       ^J<^         N SUNDIH                                                                                                                                    ^1 IMIT. narod 1                                                                                                                                                     '       *  1VELIKANOV ^jMr                l\W///      ^                                                                    MKOL^S     ---------------                                                  RUS.SKLA-                                                      SRBSKO tmK^Br                   lllffl///                                                                                        "OLITVt         LUN1NA                                                           DATEU                                                         MOŠ. IME mUfT                    lllil^Tfi       f\   //      NELAGODEN                                                                                                -----------. ■ ' \WvJvlrj£—-S^/fw            ///    UMRA2UM                                                                                                                             KRAJ PRI *M      ^BB|MaBM|a|aa|                                                                                                                                                                                                                                                  SESTAVIL' '         1 TOPOVSKI                                                                                                                                                                            KARLOVAC                                                       R N0Č 1 IZSTRELEK
GLASOVA ANKETA
Neposlovnost ali izgubljeno zaupanje?
Jezersko -— Jezerski turizem je kot nebogljeno dete: skuša se postaviti na noge, pa mu to kljub naravnost idealnim naravnim možnostim ne uspe. Zakaj ne — o tem so mnenja deljena. Razne občinske delegacije, ki sicer kar pogosto obiskujejo Jezersko, za-trjujejo, da gre za neposlovno ravnanje Jezerjanov in za njihovo premajhno zanimanje za go-stinsko-turistične pokliče. Domaćini pravijo, da se kar brez razloga nišo zarotili proti gostinstvu in turizmu. Poleg nizkih plač ome-njajo tuđi pretekle napake pri vođenju jezerskih gostinskih loka-lov, ne najboljše odnose in nena-zadnje tuđi napačne odločitve ob-činskih mož. Naj bo tako ali dru-gače: že bežen (petkov) sprehod po Jezerskem daje naključnemu obiskovalcu podobo tamkajšnje-ga turizma. Domala neverjetno je, da je zaledenelo Planšarsko jezero pod snegom in da je gosti-šče ob jezeru zaprto.
kih. O zdraviliškem turizmu nej razmišljamo več; nekdanje okrcl vališče Storžič nameravamo čiflvl prej toliko urediti, da ga borflOl lahko uvrstili v hotelsko C katej gorijo.«
•  Dušan Šemrov z Jezersk«'^pe
ga: »Nacrti za izgradnjo noveg'ioja očesnega zdravilišča so se izjalffjatr vili — menda zaradi osebnih n^ij. soglasij. Za zdaj kaže, da na J^ove zerskem še dolgo ne borno razvil'la -j zdraviliškega turizma, četudi je;bra kraj v svetovnem merilu znan ^iopo priznan po ugodnih možnostih z8ekti zdravljenje očesnih in še nekat^,rga, rih drugih bolezni. Veliko nai* očitajo tuđi zaradi jezerske vod«] češ da je ne znamo izkoristU Res ne vem, kaj bi lahko naredilj Vsi nadaljnji koraki so nami povezani z velikimi denarji.«
• Miloš Milošič, w«n jezerskih hotelov: »Hotela Kuzir a in Planika bosta od sobote, 12. januarja, in vse do 15. marca popolno-ma zasedena, prav tako tuđi nekdanje zdravilišče Storžič, kjer bodo med solo v naravi bivali ljubljanski osnovnošolci. Če bo do-volj snega, gostom ne bi smelo biti dol^čas. Lahko se bodo drsali, tekli na smučeh ali vijugali po smučišču, za katerega bodo letos skrbeli krvavški žičničarji; za najmlajše in slabše smučarje pa borno na položnem hribu nekaj sto metrov proč od Kazine postavili prenosno vlečnico. Za naše goste borno po ukinitvi depozita spet lahko pripravili nakupoval-ne dneve v Avstriji. Ob koncu ted-na je v Kazini odprt disko, vsako soboto igra za ples skupina Šesti čut; poleg tega bo tuđi več priredi-tev: to nedeljo bodo igre na ledu pod pokroviteljstvom Kompasa in Dela, ob koncu januarja državno prvenstvo v smučarskih te-
Višje cestne takse
Skupščina Skupnosti za ceste Slovenije je na seji pred koncem leta sprejela sklep o visini letnih povračil za uporabo čest, ki jih plačujejo upo-rabniki čest za cestna motorna vozila. Gre za tako imenovano cestno takso, ki jo plačamo ob vsakoletni registraciji vozila. Po novem velja cestna taksa za osebne avtomobile do 900 kubičnih centimetrov 1310 dinarjev, od 900 do 1350 kubičnih oo^-
#  Melita    Kotnik,   gostja Ljubljane: »Na Jezersko sem polovi šla na sedemdnevni novoletni d%n> ^ pust.   Prve   dni,   zlasti   v   dne" okrog novega leta, je bilo zelo Z3W» bavno in živahno. Potem je pos^' lo dolgčas in to je tuđi razlog, &% jL\ odhajam z Jezerskega dan pr^jf X kot bi sicer. Smučanja na pole*? nem hribu ob hotelu sem se na^' St; ličala, med tednom v kraju ni pf^ pr( ve zabave, jezero, četudi je $ yu mrznjeno, ni očišćeno in uspos" bljeno za drsanje, avtobusne zV*    f1 ze s Kranjem, predvsem z avstr'J sKi sko Železno Kaplo, pa so zelo si* be.«                                              . ! ____ ___________C. Zaplotnik^ J^
I niji | la,
timetrov 2190 dinarjev, od 13% nar 1800 kubičnih centimetrov 36^ šek narjev itd. Za avtomobile z <£ 4 rr motorjem pa znaša taksa od 9jj 1350 kubičnih centimetrov 429*. kre narjev, od 1350 do 1800 kubičnih sta timetrov 5370 dinarjev itd. SpfJ nai njene so tuđi takse za motorna^ sk« sa, traktorje, tovorne avtomob'" Tui druga motorna vozila.                 Pre
dra
Mimogrede
K;i^a vam
pošto
Kranjska gora — Franc Doles je bil kranjskogorski poštar P°^l. petindvajset let, vse do upokojitve. Ker pa je znano, da med mladi1^,,,^ za poklič poštarja ni kaj prida zanimanja, saj je delo naporno in m3 nagrajevano, so ga pri podjetju za ptt promet prosili, naj pomaga Pj| razna.šanju poštnih pošiljk tuđi po upokojitvi.                                  M.,
»Saj ni hudo, rad imam svoje delo in v upokojenskih letih pfl ,E kar prav. Mi vsaj ni dolgčas,« pravi Franc Doles, ki ga imajo Kr^j skogorci radi in bi ga težko pogrešali. Franc se oglasi vsak dan v &S nu, tuđi ob sobotah. Medtem ko trka na vrata, mu pošto na mopeduc, va lep ovčar. Z mopedom sta nerazdružljiva, saj kuža dobro ve, kaj njega pričakuje gospodar.                                                              , ^
Franc Doles noče povedati, kako je poštnemu čuvaju ime, *>&}£ ga potlej vsi klicali po imenu. Vznemirjati pa budnega čuvaja ne bi -lo priporočljivo, zato se paketom, pismom in dopisnicam na moped^ previdnosti prav nihče ne približa. Kranjskogorska pošta je torej V kot varnih rokah (tacah?)
D. Sedej^