Cena 1 '50 din
#
Urodniiivo in unian: Maribor, Kopaliika oif - TnLSi*0 • lxh»J«
Vati« latne J4 din. Dolletno It din, ialrtlaino 9 din, za Inozamatvo lotno M din Hokopiii zo no zrnJrMo - Poit tak. ni. 11.717 Marlbortka ttakarna d. d. Maribor
Oglu! po cantku
Tak dogodek kakor razdrobitev Češkoslovaške po premočni sili bi povzročil tak psihološki prevrat javnega mnenja in sprožil tak bes proti napadalcu, da bi prišlo do svetovne vojne.
Winston Churchill«
DOGODKI V SVETU se prehitevajo in
nihče ne ve, kaj nam bo prinesla bližnja bodočnost, kaj nam bo prinesel prihodnji dan ali prihodnja ura. Morda prav sedaj, ko to pišemo, ali sedaj, dragi či-tatelj, ko to čitaš, zori čas v velike odločitve, morda se vršijo prav sedaj razgovori, ki bodo dosedanji položaj popolnoma izpremenili in prevrgli. Velike odločitve, ki padajo po svetu, bodo posegle v življenje vsakega posameznika v Evropi, tudi v Tvoje, dragi bralec.^ Kakorkoli se bodo stvari zasukale, nihče se ne bo mogel skriti vase in brezbrižno od daleč opazovati dogajanja v svetu in o njih kar tako s pipico v ustih razpravljati, kakor da bi šlo samo za Kitajsko, Japonsko, Španijo ali celo za afriške zamorce.
Odločitve o vojni in miru v Evropi ne morejo pustiti nikogar hladnega. Vse to je razumljivo. Razumljivo je tudi, če postajajo ljudje nervozni in se razburjajo.
S tem pa še dolgo ni treba, da nasedajo najbolj nesmiselnim trditvam in govoricam, s katerimi si skušajo nekateri olajšati svojo željo po senzacijah, ali celo laka razburljiva razpoloženja izkoristiti v svoje nečedne namene.
Vedno jih je bilo nekaj, ki so znali ribariti v kalnem.
Slovenci smo lahkoverni. Pripravljeni smo verjeti vsakemu, ki nam skuša z gotovo resnostjo kaj »privezati«. Posebno fadi pa verujemo vse, kar nam pove kdo o imenitnosti drugih. , V naših kosteh je le toliko ponižnosti in bogaboječega Strahu pred vsem tujim, pred vsem, kar hi naše, da bomo z občudovanjem pritrjevali vsakemu šušmarju, samo da se nekoliko prezirljivo izrazi o naših lastnih razmerah in da nam pripoveduje nekaj pravljic iz tujega kraja na zemlji, kjer se cedita mleko in — smodnik ter rastejo namesto drevja kanoni. Vesti, ki prihajajo v teh dneh do nas so tako smešne m tako gorostasne, da se sploh ne dado več demantirati, če človek posluša in opizuje delo teh ljudi, se mora zgroziti nad našo strahotno nerazsodnostjo.
Danes so uprte oči vsega sveta na če škoslovaško. Gotovo položaj njenih prebivalcev ni vreden zavidanja, čas negotovosti med mirom in vojno je morda še mučnejši od vojne, ker tako strahotno razjeda živce. Toda vsa poročila, ki jih dobivamo iz češkoslovaške, tudi angle Ika, in francoska — nemška ne prihajajo iz češkoslovaške — nam soglasno pri čajo o čudovitem miru, o nespremenljivi samozavesti, o hladnem presojanju položaja in o junaškem izpolnjevanju dolžnosti, ki jih stavi čas na vsakogar, ki danes živi na tem morda najbolj vročem koncu Evrope. V tem bi nam morali biti čehoslovaki vzgled.
Pa še nekaj bi se lahko od njih naučili V težkih dneh so postali edini in enotni kakor morda noben drug narod na svetu. Ta češkoslovaška edinost pa ni nastala na ukaz, ne z uredbo in paragrafi, na češkoslovaškem ni bilo ene stranke, ki bi proglasila: tako, sedaj zastopam državo samo jaz, vsi drugi morajo molčati. Taka »edinost«, ki jo vidimo po nekaterih državah, je čehoslovakom prav tako tuja, kakor sploh vsaka nasitna so-usmeritev. Jasno je, da bi tako nasilje moglo tam povzročiti kljub nevarnosti, v kateri se nahajajo, ali prav za prav ravno radi te nevarnosti pravo pogubo. Na češkoslovaškem so izvedli mobilizacijo, tanki grmijo po državnih cestah, aero-plani so pripravljeni, da se vsak hip dvignejo v zrak, mesta so zvečer brez luči, da ne nudijo sovražnikom daleč vid nih tarč, skratka, češkoslovaška je po polnoma pripravljena za skrajni slučaj toda v vsej državi niso razpustili nobene češkoslovaške organizacije, nobena stranka, razen tista, ki je posegla po orožju, ni morala radi vojnega stanja, kt zantc-va enotnost in edinost naroda, prenehati delovati. | Razen časopisov, ki so sami Prenehali izhajati, izhajajo vsi časopisi kakor doslej. V tem je nepremagljiva etična sila demokracije.
Nam pa, ki živimo sicer daleč ou vseh težkih odločitev, ki pa kljub temu čutimo vsako trzavico, vsako najmanjšo izpre-
Dve sto	novih	učiteliev učiteljic
stopa	službo	Slovenili	Mladi	sejalci zlatih naukov na njivi
ljudske prosvete — pozdravljeni!
2e dolga leta razpravljamo o naraščajoči brezposelnosti učiteljskega naraščaja in o hudih posledicah te vrste brezposelnosti za učiteljstvo samo kakor za vzgojo in splošni napredek našega naroda. Beseda »brezposelnost« je nastala in jo rabijo tudi na drugih področjih prav za prav šele po svetovni vojni. Bogati Pleteršni-kov slovar, ki je izšel pred dobrimi 40 leti, je še ne pozna, najdeš pa jo v novejših slovarjih. To je značilno za splošne razmere sedanjosti. Brezposelnost ljudskih vzgojiteljev in učiteljev v času, ko šol in učiteljev primanjkuje, je pa čisto posebno obče škodljiva zadeva. Saj je dobro urejeno narodno šolstvo važen či-nitelj tudi pri odpravljanju splošne brezposelnosti same...
Od pet, šest ali sedem stotin slovenskih brezposelnih učiteljev in učiteljic jih je po večletnem &r-- as** čakanju dobilo letos >ribližno dve sto poklicno zaposlitev. Drugi morajo še čakati, že v avgustu smo z veseljem čltali o imenovanjih. Kar pa časniki poročajo, še ne drži, dokler namreč ne pride odlok ali ukaz o imenovanju. To je pri nas navadno dolga pot. sas^ssv 1 j M .juti hMm 11 uittll k U.j . v liri, .rti jili iti is lil fi fVJla (ti j i 1 i Jt (X v j kil -J 5«»15 I.Ma.1 v pa ■ iiaaai '* limilH \ i m \nC Zato ne more biti drugače, kako? je: menda niti eden od vseh dve sto ni mogel nastopiti svoje službe v začetku novega šolskega leta. Odloki o imenovanjih pač še niso bili izdani. Namesto njih so prihajale tako imenovane objave, ki dajo imenovanemu pravico, da se sme veljavno javiti na službo pred prejemom odloka. če si jo nastopil n. pr. sredi septembra, ti šteje čas službe šele s 1. oktobrom. Za prvi mesec, to je v tem primeru oktober, pa itak ne dobiš nobene >lače, ker jo celotno poberejo za neki sklad. Kdor je šel sredi septembra v službo, mora čakati poldrugi mesec na svojo borno prvo plačo, torej do novembra. To prvo plačo pa dob? istočasno tudi tovariš, ki se je javil na službo šele 30. septembra. Zato je malo takih, ki bi, dasi Imajo morda že vse papirje o imenovanju v rokah, nastopili službo mnogo pred tem rokom. Tega jim ne moremo zameriti. Po večini so to ljudje, ki morajo na tesnem živeti samo ob svojem bodočem zaslužku. Dotlej težko prebijejo. Treba je še nekaj obleke in obutve, pa najnujnejše stanovanjske opreme. Prav malo je takih, k bi jim mogli starši ali drugi dobri ljudje kaj prida primakniti. Pa se pojavijo še druge težkoče: skrb za stanovanje, pre-irano itd. itd. Mnogi začnejo z dolgovi, ki se jih le težko otresejo.
TiJk i \j l* t mili« tj,‘in mii m wi.	m J? 1» lw
d* iiMOv«« r,»rrm*d£lB p * IjI «« ■ asfalta”*	1**1 a«
Ijdl d Ji	iaJuAjkj'. U -J
JJun L« iM/rertmfll, j jjprliba!!)! Ib jftpi dbip. »a «1	.1.	M/fM
i. iiiwl.ll \ m va«J ! Si, En*
ocenja dobro šolo in čisto 'drugače spoštuje vrlega učitelja, ko še nedavno. Drug : »rez drugega že več biti ne moreta. To e razveseljivo. Zdaj je še samo treba, da se vsi tisti, ki jim je poverjena javna skrb za ljudsko šolstvo in čim boljšo splošno izobrazbo naroda, svoje velike dolžnosti zavedajo in jo tudi točno izpolnjujejo. Potem bodo takoj zginile vse pomanjkljivosti, ki smo jih mimogrede omenili ob zadnjih nastavitvah mladih učiteljev in učiteljic v Sloveniji.
Poklicani so drugi, da o takih stvareh podrobno razpravljajo. Kolikor so pa nam znane razmere in mišljenje zavednega slovenskega kmečko-delavskega ljudstva — o mestih ne govorimo, jte m Ocs
fi
Ali je tega treba? Ni treba! Razsodno ljudstvo danes že boljše in pravilnejše
, ^  __ c  ------------------ _	—
ianko povemo ali ponovimo o stvari tole:
1. Dokler ni dovolj ljudskih šol in dokler nima vsak razred svojega učitelja, ne sme biti brezposelnih učiteljev, čijih poklicna usposobljenost peša tem bolj, čim bolj dolgo traja njih brezposelnost.
2. Učiteljišče je poklicna šola in vzga jaj toliko učiteljstva, kolikor ga potrebu-
emo!
3. Zakon in zakonitost bodi učiteljstvu sveta državljanska in človečanska zapoved, ne pa pravila kake stranke, ki včasl vzgaja in redi samo brezznačajnike v sebične namene.
4. Nove učitelje in učiteljice je treba vsako leto imenovati tako pravočasno, da lahko nastopijo službo točno ob začetku novega šolskega leta. Dajmo pa njim ko vsem drugim pripravnikom v državni službi tudi »prvo mesečno plačo«, ki je vendar zaslužena in katere so začetniki
razmeroma najbolj potrebni!
5. Stanovanjsko vprašanje za vse učiteljstvo je treba povsod smotrno rešiti.
6. Ustrezno prehrano je treba omogočiti in olajšati posebno začetnikom, čijih zahteve so itak do skrajnosti skromne.
7. V kraje s posebno težkimi splošnimi razmerami, zlasti v oddaljene obmejne kraje je treba pošiljati najboljše in najbolj izkušene učitelje, ki jim gre za izredno delovanje posebna, dovolj izdatna častna nagrada.
Potrebujemo vsaj kolikor toliko zadovoljno učiteljstvo, potem lahko pričakujemo od njega tudi zadovoljivih uspehov. Mnogim ne manjka požtvovalnosti, ki pa ima tudi svoje meje. Nobenega kraja ne smemo zapostavljati, najmanj ob mejil Tako zvana »kazenska mesta in kazenske službe« pa se morajo sploh odpraviti! Pošteno in zato lahko ponosno ljudstvo baš tudi v najbolj zapuščenem kraju odklanja tako umetno ustvarjeno kaznilnico za preganjanega uradnika kot zanj nečastno in žaljivo.
Ko to pišemo, nastopa dve sto mladih učiteljev in učiteljic službo širom po naši deželi. Posebno njim veljajo te vrstice z vročo željo, da bi jih njihova lepa pričakovanja v poklicnem življenju čim manj varala. Pa le z veselim pogumom in pravim učiteljskim zanosom na vzvišeno delo za vzgojo in napredek naroda, za srečo domovine! Skrbni, zavedni starši in njihovi dobri otroki vas radostno pričakujejo in vam bodo hvaležni za toplo ljubezen in zlate nauke, ki jih tako bogato seje na njivo ljudske prosvete pravi narodni učitelj. Pozdravljeni!
Anin SotHč.
Soboška gimnaziia
Gimnazije so važni kulturni in vzgoje-valnl zavodi mladine pri narodih, posebno malih, ker skrbijo za poznejši razum-niški sloj, ki v veliki meri soodločuje in je odgovoren pri narodnem življenju. Skozi nje gre mladina v času, ko je še zvečine neizoblikovana, mehka ko testo in je potrebna previdnih mojstrovih rok. Pa ne samo to. Gimnazija ima razen izključno vzgojnega in za življenje usposabljajočega poslanstva še neko drugo poslanstvo. To je negovanje in okrepitev narodne zavednosti, kajti življenje nas uči, da se samo narod z zavednimi svojimi člani — pa četudi je majhen — lahko zoperstavlja nasilstvu drugega. Zato je, mislim, z veseljem pozdraviti vsako novo gimnazijo, ali v tem primeru spopolnjeno gimnazijo. V mislih imam soboško.
S tem šolskim letom je postala soboška gimnazija kljub temu, da še niso vsi razredi podržavljeni, temveč sta zadaja dva Še samoupravna — popolna.
Tako se je uresničila želja Prekmurcev; in do uspeha so privedle vse neštete intervencije in prošnje onih nesebičnih ljudi, ki so za stvar delali. Pri tem tudi ni bilo zaman delo kluba prekmurskih akademikov, ki je izročil na mero-dajnih mestih spomenico s podpisi tlso-
membo položaja kakor da bi šlo za nas same, narekuje težka ura Evrope, da o-hranimo mirno kri, da si varujemo živce in da s ponosno in mirno samozavestjo gledamo dogajanjem v oči in pripravljeni na vse kar nas še utegne dohiteti, za-
vrnemo vse tiste, ki skušajo vnesti v na §e vrste zmedo in nered.
Tako se nam ni bati nobenih presene čenj, ki jih morda pripravljajo tisti, ki se ne zavedajo odgovornosti pred zgodovino in pred človeštvom.	jad.
Novi p. r. naslovniki,
ki prejmejo list na ogled, naj ga isvolijo takoj naročiti ali vrniti 1
čev in tisočev Prekmurcev in javnih delavcev širom Slovenije.
Ob dvanajsti uri takorekoč je vzrasla na obodu slovenske pokrajine, na ozemlju med dvema tujima narodnostima nova odnosno spopolnjena kulturna postojanka, katere naloga bo v glavnem: buditi in krepiti prekmursko mladino v narodni zavednosti, Z utemeljitvijo in razumevanjem tega dela je pravzaprav ovrženo vsako nasprotovanje, češ: zakaj Soboti popolno gimnazijo? Pa — čeprav tudi tega dela ne bi bilo, tu je v preteklosti nasilno odcepljenje od pokrajine onstran Mure in — Prekmurje je kot pokrajina z okrog 100.000 prebivalci upravičeno zahtevati popolno gimnazijo, kajti razmerje gimnazij s prebivalstvom v ostali Sloveniji kaže, da pride približno na vsakih stotisoč prebivalcev popolna gimnazija.
Kot kažejo soboška gimnazijska iz-vestja, se bo v prihodnjem letu po devetih letih spet vršil višji tečajni izpit in to tretji, odkar obstoja gimnazija (dva zaporedna višja tečajna izpita sta se vršila 1929 In 1930). Praznik bo to za prekmursko študirajočo mladino, za celo Prekmurje, želeti bi bilo, da bi »zopetni« prvi maturanti, kakor vsi ostali, potem ko se bodo razkropili v svet z zrelostnimi izpričevali, v strpnem in pozitivnem delu na kakršnikoli pošten način pomagali ib dvigali prej zapostavljeno Prekmurje.	fš.
Mit niti JiiC
d« dobivalo llaft - zacenil s itovllko 96. od 90. Vlil. 1938. - samo tisti, ki so ga naročili In plačali, ali pa se pismeno obvezali, da bodo haročnlno poravnali ob določenem roku! Medlem fztiie Številke ie lahko dobilo, dokler ie zaloge.	uprava.
f
AMCt
7 tim
po svetu
□ Prejšnja praška vlada je ustavila izhajanje komunističnega glasila »Rude pravo«. Nova vlada je ustavitev preklicala.
□ španska vlada je izjavila, da je pripravljena odpustiti vse tuje prostovoljce, tudi tiste, ki sc si že pridobili špansko državljanstvo.
□ Vaclav Klofač, ustanovitelj češkega narodnega socializma, ki seveda nima ničesar opraviti z nemškim nacionalnim socializmom, je slavil svojo 701etnico. — Klofač je iskren prijatelj našega naroda.
□ Dr. Branko Gavella, največji jugoslovanski režiser, ki je bil to leto nastavljen na brnskem narodnem gledališču, se je prijavil v češkoslovaško vojsko kot prostovoljec:
□ Henlein je objavil v svojem organu »Turner Zeitung« članek, ki ima o Sv. pismu nekaj prav čudnih izjav, s katerimi katoličani ne morejo biti posebno zadovoljni. Pravi, da je pisano od starih špekulantov, ki jim danes nihče več ne veruje.
O češkoslovaška vlada je izdala proglas, da bo vsak sudetski legionar, ki bo prestopil v kroju češkoslovaško-nemško mejo na mestu ustreljen.
□ Poslanika Jugoslavije »n Romunije sta izjavila, da predstavljajo madžarske zahteve tudi ogrožanje jugoslovanskih in romunskih mej. Obe vladi bi v slučaju madžarskega napada na češkoslovaško izpolnili svoje obveznosti.
'Sš • —-i. mir; *
□ Argentinski Nemci so izdali proglas proti Hitlerju, ki podpira češkoslovaške manjšine, sam pa ne trpi življenja nobene tuje manjšine v svoji državi.
□ Romunski zunanji minister Comnen-Petrescu in jugoslovanski ministrski pred sednik in zunanji minister dr. Milan Sto-jadimovič sta se sešla in razgovarjala o zunanjepolitičnem položaju in o stališču obeh vlad v sedanjih prilikah.
□ Telegrafski in telefonski promet s češkoslovaško je ustavljen. Republika je zvezana s svetom le preko radia.
P V Parizu z nerazpoloženjem in ogor čenjem zasledujejo stališče uradne Poljske v nemško-češkoslovaškem sporu.
□ Strašen orkan v Ameriki je zahteval 120 človeških žrtev. 10.000 ljudi je brez strehe.
□ Prezident dr. Beneš je po poročilu agencije Reuter naslovil na poljskega predsednika Moscickega pismo, v katerem mu ponuja sporazum tudi za ceno odstopa tešinskega ozemlja.
□ češkoslovaško vprašanje pride po mnenju nekaterih pred Zvezo narodov. Pakt Zveze narodov baje jamči za neokrnjenost mej njenih članic.
□ Tudi v Angliji so izdali prve mobilizacijske ukrepe. Vojna mornarica je bila že preje v pripravljenosti.
□ Na konferenci francoskih in angleških držgvnfkov je bil navzoč tudi general Gamelin, šef francoskega generalnega štaba.
□ Mestece Asch na nemško-češkoslo-vaški meji so zasedli Henleinovci. Ker je Asch izven obrambnega pasu, ga menda čehoslovaki sploh ne nameravajo braniti.
□ Ameriške državljane, ki so izven svoje domovine, poziva pariška izdaja »New York Herald Tribun«, da se vrnejo v svojo domovino, ki jih utegne potrebovati.
dfovorl in konference
Položaj v osrčju Evrope se je od dneva do dneva ,od ure do ure izpreminjal. Ko je prišel Chamberlain pretekli teden drugič v Nemčijo, je bil presenečen, ker so se med tem nemške zahteve bistveno poostrile, tako da je celo Chamberlain spoznal, da Češkoslovaška, ki je za mir že dovolj žrtvovala, s tem, da se je odpovedala sudetsko nemškemu ozemlju, teh zahtev, ki so vključevale tudi madžarsko in poljsko ozemlje, ne more sprejeti. Med tem se je svetovno javno mnenje tako odločno postavilo na stran češkoslovaške, da je bilo videti, da bo sedaj konec popuščanja. Govorilo in pisalo se je celo že o odstopu britanske in francoske vlade. V ta položaj je posegel ameriški predsednik Roosevelt, ki' je objavil toplo poslanico o miru. Tedaj je spregovoril v berlinskem Sportpalastu sam Fiihrer, ki je postavil zahtevo po takojšnji izpraznitvi sudetskega ozemlja, ki ga hočejo nemške čete 1. oktobra zasesti. Mir je vise! samo na tenki nitki . . . Vsa Evropa je bila prepričana, da mora priti do vojne. Tedaj je poslal Roosevelt drugo poslanico Hitlerju, kjer ga roti v imenu človeštva,. naj ne seže po nasilju, ampak naj se skuša z razgovori sporazumeti. Zato je predlagal konferenco vseh prizadetih držav v kakem nevtralnem kraju Evrope.
Tega predloga niso sprejeli, ker niti Hitler, niti Mussolini nista bila voljna zasedati pri isti mizi s češkoslovaškim, ali čelo ruskim zastopnikom. Sešli so se torej le Hitler, Mussolini, Daladier in Chamberlain v Monakovem, torej tudi ne na neu-tralnem ozemlju, češkoslovaška vlada je takoj seveda brez uspeha protestirala, češ da bo sojena in contumaciam < v odsotnosti). Na te jkonferenci so prišli do sledečih rezultatov: monakovski sporazum predstavlja le dogovor o načinu izvedbe predlogov, ki jih je praška vlada že sprejela. Izpraznitev spornega ozemlja po čeških četah in zasedba po nemških se vrši postopoma do 10. okt. V mešanem ozemlju se vrši pod mednar. nadzorstvom glasovanje po istih pravilih, kakor se ie vršilo glasovanje za saarsko zemlje. Za nove češkoslovaške meje jamčita Francija in Velika Britanija takoj, Italija in Nemčija pa šele po tem, ko se je češkoslovaška vlada sporazumela tudi v vladami Poljske in Madžarske, češkoslovaška vlada mora takoj odpustiti vse sudetske Nemce, ki to želijo iz vojaške in orožniške službe. Plebiscit se mora vršiti najkasneje koncem novembra.
Nemški tisk je sprejel ta sporazum z velikim zadoščenjem in ljudstvo ie tudi tujim državnikom navdušeno vzklikalo.
POLJSKA
Spor med Nemčijo in češkoslovaško je sprožil tudi vprašanje poljske manjšine na tešinskem ozemlju v ČSR. Gre za kakih 90.000 Poljakov, ki jih je mirovna pogodba prisodila Češkoslovaški republiki. Proti skoro eno in pol milijonski poljski manjšini v Nemčiji je to seveda kaj neznatno število, ki bi pod urejenimi razmerami komaj prišlo do tiste pomembne vloge, ki so ji jo vsilili. Poljska opozicija je ostalno opozarjala, da vlada ne ravna prav, če se za to manjšino bolj briga, kakor za manjšino v Nemčiji, kjer so kljub svojskemu pojmovanju narodnosti, ki predvideva tudi poljsko govoreče Nemce, ki jih ne prišteva k narodnim manjšinam, našteli še vedno 680.000 Poljakov, ki živijo pod manj ugodnimi pogoji kakor manjšina v češkoslovaški. Toda zunanja politika ima svoje zakone, ki se često upirajo zakonom običajne državljanske pameti.
Pod vodstvom zunanjega ministra Bek-ka je Poljska usmerila svojo politiko vzpo redno s politiko Nemčije ter se povzpela celo do prav ostrih pretenj, ki so jim dale čete oboroženih prostovoljcev t. zv. nacio^ nalistov — med slovanskimi narodi pač ne moremo imenovati nacionalistov tistih, ki vodijo piotislovansko politiko — poseben poudarek. Prišlo je do velikih demonstracij, pri katerih so nosili poleg slik Moscickega tudi Hitlerjeve, Mussolinijeve in Horthyjeve slike. Vse to je pripravilo sovjetsko Rusijo do tega, da je poslala poljski vladi poslanico, v kateri jo opozar ja, da bi sovražnosti proti Češkoslovaški pomenile samo po sebi odpoved nenapadalnega pakta med Rusijo in Poljsko. Polj ska je sicer odgovorila precej hladno, češ, da že sama ve, kaj jo veže po mednarodnih pogodbah, toda zdi se, da je ta ruska poslanica imela svoj uspeh, kajti Poljska se je odrekla nasilni rešitvi tega vprašanja in je pripravljena, da prične na predlog češkoslovaške vlade s pogajanji. S tem bi se to vprašanje, ki so ga mnogi izkoriščali v svoje, slovanstvu tuje in sovražne koristi, spravilo s sveta.
Francoski ministrski nreds. Da(ad!er (levo) In francoski zunanji minister Bonnet (desno) na razgovoril« v Loauonii. V sredi francoski poslanik v Londonu Corbin.
MADŽARSKA
V današnjem zapletenem evropskem položaju igra zunanja politika Madžarske bolj pomembno vlogo, kakor bi bilo na prvi pogled soditi. Revizionistične zahteve, po popravi vseh mej, ne le češkoslovaških, so izzvale tudi tam, kjer so stali prvotno popolnoma ob strani velik in marsikomu nepričakovan odpor. Dočim je na blejski konferenci še strogo ločila med svojimi zahtevami proti Češkoslovaški in med zahtevami, ki jih je stavila obema ostalima državama Male zveze ter na ta način skušala zabiti med zaveznice klin, ki bi naj omajal ali celo razrušil njih po-/ezanost, je zdaj z enakostjo zahtev proti vsem trem državam izenačila njih stališče in jih tako proti svoji volji zbližala.
Toda te zahteve niso izzvale odpora le pri tistih, ki se jih neposredno tičejo, ampak še prav posebno angleško in francosko javnost, ki kljub vsej popustljivosti proti napadalni politiki ne moreta dopustiti delitve Češkoslovaške. Zanimiv v tem oziru je bil prav zadnji berlinski Hitlerjev govor, ki je madžarsko in seveda tudi poljsko vprašanje pustil popolnoma ob strani. Zdi se, da je Hitler dobro spoznal in presodil, da je položaj za take zahteve trenutno skrajno neugoden.
Ta velika, ali recimo, prevelika madžarska naglica je močno omajala vso evropsko napadalno politiko ter olajšala stališče češkoslovaške.
Obubožanje Nemcev na Čeikosiovaikem?
Zadnja številka »Slovenske besede« prinaša nekaj zanimivih številk o gmotnem položaju Nemcev v ČSR. Letos ob Novem letu so imele hranilnice v ČSR 22.050 milijonov čeških kron. Od te vsote odpade na češke hranilnice 15.256 milijonov, na slovaške 599 milijonov, na mešane 46 milijonov in na nemške 6.149 milijonov čeških kron, torej 26.17% celokupnih vlog. Pri bankah in denarnih zavodih znašajo hranilne vloge skupno 1.128 milijonov kron, od tega v izrazito nemških zavodih 231 milijonov ali 20.59%. Na češkoslovaškem je 117 čeških in 100 nemških hranilnic. Na nemške hranilnice odpade 28.49% celokupnih vlog. Na Moravskem in šlezkem je 113 hranilnic, od teh 71 čeških, 39 nemških. V nemških hranilnicah je 21.61% celokupnih vlog.
Nemci v ČSR za obrambo republike
Sudotsko-nemška zveza, nemška socialno demokratska stranka in nemška katoliška stranka so. poslale nrezidentu Be-nešu izjavo, v kateri izražajo svojo zvestobo republiki in svojo pripravljenost bo riti se z orožjem v roki za kraje, v katerih so se ti Nemci rodili in v katerih so do nedavnega živeli v slogi s svojimi češkimi sodržavljan.
Kardinal kakowski o židovskem vprašan !u
Varšavski kardinal nadškof, msgr. Alek sander Kakowski, je izdal pastirsko pismo, kjer se izjavlja zoper nauk o rasizmu.
»Rasizem je v nasprotju z nauki krščan stva in tudi s poljskimi tradicijami. Iz svojega narodnostnega in vojaškega prepričanja ne moremo razumeti, zakaj naj bi bil kak moški z »arijskim« imenom,
7 dni
domaiihjfeft^
Nj. K. Vis. Knez Arzen, brat kralja Petra I. in oče Kneza Namestnika je v Parizu zbolel.
v Beograd je prispel predsednik vseh Rotary-klubov na svetu Georg Ha-ger iz Chicaga. Priredili so mu lep sprejem in slavnosten banket, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič.
^ Jugoslovanske klirinške terjatve v Nemčiji znašajo že 267,680.000 dinarjev (19.12 milj. RM). Če bo marka padla, bo izguba velika.	v	.
Mnogi sezonski delavci se vračajo iz Nemčije, čeprav še ni potekla doba. Pravijo, da so pogoji za delo v Nemčiji mnogo pretežki. Poleg tega tudi hrana ni zadostna.
$ Teden grozdja v Zagrebu se je izredno dobro obnesel. V Zagreb so pripeljali vsak dan okoli 20.000 kilogramov grozdja.	,
Podjetje Zelenka in Co. je moralo radi pomanjkanja sirovin odpustiti vse delavstvo, ki ga bo pa, čim pride do zadostnih množin bombaža zopet vzelo na delo.
* Dnevni kop TPD v Dobrni je izčrpan. Okrog 400 ljudi je izgubilo zaslužek.
Pri trgovinskem ministru ing. Kaba-linu in ministru dr. Kreku se je oglasilo zastopstvo železničarjev iz, Slovenije. Vodil jih je senator dr. Schaubacb.
0 Mestni zoološki vrt v Zagrebu bodo prestavili globlje v Maksimir in se že vršijo pogajanja za nakup zemljišča.
Izmed 4645 občin v naši državi je samo 713 občin z električno razsvetlja-v0-
^ Iz ječe so se vrnili po devetih letih: Živko Gortan, Dušan in Alojz Ladavac ter Viktor Bačac. Bili so leta 1929. obsojeni na zapor. Vladimir Gortan je bil tedaj ustreljen.
češkoslovaške državljane, ki so živeli v Jugoslaviji, je poklicala domovini* pod orožje. Ko so se preko Romunije odpeljali domov, jih je prebivalstvo spremilo na kolodvore in jim navdušeno vzklikalo.	„	.
* Dom hrvaških književnikov hočejo zgraditi v Zagrebu. Denar bi radi dobili z loterijo, ki bi jo priredili v ta namen.
* Izseljeniški komisarijat v Zagrebu nas naproša, da objavimo: Išče se Hermann Fischer, navodno iz žablja v Dravski banovini, sedaj neznanega bivališča, kot eden izmed naslednikov v US A umrlega Ludviga Pokornyja. Komur je naslov iskanega znan, naj to javi Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Palmotičeva ul. 59. V dopisu naj se sklicuje na predmet: Pokorny Ludvig, zapuščina.
Notranji minister dr. Anton Korošec je v interesu javnega miru in varnosti ter reda in v zvezi z zunanjepolitičnim položajem v Evropi do nadatjnega prepovedal vsa zborovanja, posvetovanja in sprevode sploh, kakor tudi zbiranje ljudi po ulicah in na drugih javnih mestih, izvzeto je le zbiranje radi kupoprodaje, trgovine, oprav ljanja verskih obredov in radi gospodarske, kulturne ali humane akcije. Prestopki se bodo kaznovali z globami od 10— 1500 din oziroma z zaporom od enega do 30 dni'.
£ Napeti mednarodni položaj se pozna tudi že v naših letoviščih in kopališčih, kjer je število tujih gostov izredno padIo; Nekateri, ki so se že prijavili, so svoj obisk odpovedali.
$ V Jagodini v Srbiji bodo dobili vojaško letališče. Prostor je odstopila davčna uprava.
£ Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru je policija radi prekoračenja delokroga razpustila.
Pri Petanjcih so pričeli graditi nov most čez Muro. Poleg tega bodo preložili staro cesto, ki vodi Iz Radencev k petanj-skemu brodu. Proračun za ta dela znaša 2,638.500 din. S tem bo Prekmurje z ostalo Slovenijo tesneje povezano.
* Društvo jugoslovanskih akademikov v Šoštanju je priredilo lepo uspelo Cankarjevo proslavo v spomin 20Ietnice njegove smrti.
$ Na ptujski gimnaziji je med 502 dijaki le 27 nemške narodnosti.
* Jugoslovanski karikaturisti bodo priredili v Sofiji 1. oktobra razstavo, na kateri bo razstavljenih preko 150 karikatur.
ki ubogemu kmetiču pri kupčiji posname kožo z glave, kak dragocenejši element, kot so naši junaški židovski tovariši, kateri so žrtvovali svoje življenje za obrambo Poljske in ki so imeli v strelskih jarkih uniformo poljskih legionarjev, dasi bi bili mogli biti v avstrijski armadi višji častniki ali pa bi bili mogli kje drugje mirno in udobno živeti.«
Sobofa, 'dne T. oktobra 1938.
3
»Edinost« štev, 34.
General Jan Sirovy
Novi češkoslovaški ministrski predsednik, inšpektor češkoslovaške armade in obrambni minister se je rodil kot sin učitelja 24. januarja 1888 v Trebiču na Moravskem. Ko se je začela vojna, je vstopil kot prostak v češkoslovaško »Kijevsko družino«. Leta 1915. je postal častnik, bil pri Zborovu težko ranjen, izgubil je oko {radi tega in radi njegovega brezprimer-nega junaštva je dobil naziv po znanem enookem vojskovodji in narodnem junaku iz časa husitskih bojev, Žižki). Po bolj-ševiškem prevratu je vodil češkoslovaško legijo skozi vso Rusijo do Vladivostoka. 1920 se je vrnil na češkoslovaško, 1926 je postal vrhovni poveljnik, 1934 pa vrhovni vojaški inšpektor češkoslovaške armade. Nekaj mesecev je bil tudi obrambni minister.
V njega so danes obrnjene oči vse Češkoslovaške.
Prebivalstvo Prage
Praga ima po statistikah iz leta 1935. 911.290 prebivalcev, ki prebivajo na 17 tisoč 208 ha površine. Seveda je to število v zadnjem času, posebno, odkar je dala Praga zatočišče neštetim beguncem, visoko naraslo. Izmed češkoslovaških državljanov, ki jih je bilo pri zadnjem štetju v Pragi 830.590 se jih je 93,63% prištevalo k češki oziroma slovaški narodnosti, 5,02% je bilo Nemcev, 0,81% Židov, 0,24 Madžarov, 0,19% Rusov oziroma Ukrajincev, 0,04% Poljakov in 0,07 drugih narodnosti.
Po poklicu jih je živelo 36,7% od industrije, 20,6% od trgovine, 9,7% od špedicije, 1,1% od praproizvodnje (poljedelstvo, gozdarstvo in ribištvo), 13,1% od javne službe in svobodnih poklicev, 3,0% od gospodinjstva oziroma postrežništva, 1,9% je pripadalo vojski.
Po socialnih slojih jih je bilo 28,2% samostojnih, 22.4% uradnikov, 16,8% usluž bencev in 32,6% delavcev.
Oži Evrope	so
Češkoslovaška vojska
Češkoslovaška armada je kakor večina armad v današnji Evropi zgrajena na splošni vojaški dolžnosti, ki je trajala najprej 18 mesecev, potem 14 mesecev, v zadnjem času pa, od 1934 polni dve leti. število rekrutov se giblje nekako med 80.000 in 100.000. Mirovno stanje vojske z orožništvom, poklicnimi podčastniki in častniki je 230.000. Za Slučaj mobilizacije cenijo strokovnjaki število izvežbanih rezervistov na dva in pol milijona mož. Prerokovanja, da bi potrebovala češkoslovaška za popolno mobilizacijo osem do deset dni, pa so se izkazala kot kriva.
Narodnostna sestava armade odgovarja narodnostni sestavi republike le deloma. Deloma zato, ker v nemških in madžarskih predelih, tako sodijo strokovnjaki, niso toliko rekrutirali, deloma pa, ker so posebno sudetski visoko industrijski kraji v času krize bolj trpeli kakor čisto kmečki češki oziroma slovaški okraji. (To je enako kakor v Nemčiji, le s to razliko, da je Nemčija industrijsko krizo še težje občutila kakor češkoslovaška.) Po teh popravah moremo ceniti število Čehov, Slovakov in Ukrajincev na približno tri četrtine. Dobro petino tvorijo Nemci, ostalo pa Madžari in druge narodnosti. Razdelitev po regimentih se vrši po istih načelih kakor v Jugoslaviji, t. j. tako, da se vojaki čim bolj pomešajo med seboj.
Češkoslovaška armada je razdeljena na sedem armadnih zborov, število divizij se seveda ne ve, nemško vojaško slovstvo računa 16—18 divizij po tri regimente. V vojni bi se po sodbah nemških generalov to število podvojilo. Poleg tega je treba šteti še štiri konjeni-
ške brigade, tri oklopne regimente, štiri planinske divizije ter mnogo motoriziranih in topniških edinic.
češkoslovaška je najbolje oborožena armada v Evropi, škodove tovarne in železne tovarne v Brnu, Vitkovicah in drugod imajo svetovni sloves. Posebnost so lahke strojnice, ki streljajo izredno naglo ter oklopno orožje, ki baje prekaša vse, kar je tovrstnega na svetu. Znano je tudi češkoslovaško letalstvo, ki se je marsikje že dobro izkazalo.
Najtežje v vprašanje češkoslovaške je njen strateški položaj. Dočim je zračna črta vzhod - zahod dolga 1000 km, je na dveh mestih vsa država skoro pre-ščipljena ter tvori le 150 oziroma 175 km zračne razdalje od meje do meje. Brno leži samo 44 km od meje.
Da se zavarujejo pred raznimi presenečenji, so si zgradili Maginotovo obrambno črto, ki tvori nekako obzidje okoli trdnjave, ki jo je treba oblegati.
O moralni moči je rekel že Masaryk, ki je gledal gotovo dovolj trezno tudi na domače razmere: »Naš vojak je dober borec, hraber do najdrznejšega junaštva; toda vedeti mora, zakaj se bori: požrtvovalnost iz, slepe pokorščine, kakršna se je zahtevala in gojila v avstrijski armadi (sodobnejše primerjave Masaryk tedaj, ko je to pisal, še ni mogel podati), je bila kmalu premagana. Oživljanje husitskega duha ni bilo le geslo, bilo je realno čustvo in sklep.«
Naloga češkoslovaške vojske v primeru vojne bi bila vztrajati tudi proti številčni premoči, dokler ne pride pomoč, na katero lahko v danem primeru s precejšnjo gotovostjo računajo.
Matank o Benešu
V svoji knjigi »Svetovna revolucija« piše Masaryk na več mestih o neustrašnem voditelju Čehov In Slovakov, o prezidentu dr. Edvardu Benešu. Navajamo nekaj stavkov iz slovenskega prevoda Ferda Kozaka, ki ga je izdala 1936 »Naša založba« v Ljubljani.	(Uredništvo.)
Sodelovanje z dr. Benešem je bilo lahko in učinkovito. Ni bilo treba mnogo besed; bil je politično in historično toliko izobražen, da je zadostovala beseda; načrte je v podrobnosti premislil in izvedel, kmalu je znal ravnati na svojo pest ?n dobro. Dokler sem bil na zapadu, sva se često videla in vse podrobno pretehtavala. Najina korespondenca, pismena in brzojavna, je bila precej živahna. Pozneje nisem mogel iz Rusije, Japonske in Amerike mnogo pisati in brzojaviti, mislila in delala sva vzporedno. Z razvojem dogodkov je dr. Beneš rastel; pri vsej vezanosti radi dogovorjenega programa je v izvedbi glavnih nalog ravnal
zelo samostojno. Njegova iniciativnost je bila pomembna in delavnost neumorna. Obenem je bilo v korist, da sva imela tako imenovano trpko življenjsko izkušnjo; oba sva se pretolkla in spravila na noge iz revnih razmer in to pomeni navzeti se praktičnosti, energije in smelosti. To velja tudi za štefanika, o katerem spregovorim pozneje. Bil sem dvakrat starejši in izkušenejši od Beneša in štefanika in sem naravno jaz vodil; aH to je temeljilo tudi na moči skupne ideje in razumevanju. Oba sta se kmalu prepričala, da nam je bilo moje poznanje ljudi doma in zunaj dobra pomoč.
Ves čas mojega bivanja v inozemstvu ni prišlo do nobenega nesporazuma; sodelovanje je bilo vzorno. Bilo nas je malo, ali tudi apostolov ni bilo legijon: jasna glava, poznanje stvari, odločna volja, nobenega strahu pred smrtjo *— to je ogromna sila. Kmalu so se zgrnili okoli nas udani sodelavci, povezala nas je stvar.
čim večji je mož, tem globlja je njegova
ljubezen.
O nalogah naših lludsklh univerz
h.
Na ozemlju češkoslovaške republike delujejo v vseh pokrajinah organizirane »Prosvetne akademije«, ki so sestavni deli »Prosvetnih zborov«, po zakonu sekundarnih državnih organov, že ta ureditev dokazuje, da smatra država dviganje ljudske izobrazbe za važno potrebo, saj pravkar omenjene ustanove predpisuje za vsak okraj, jim daje poldržavni značaj in jih tudi gmotno podpira. Takšna prosvetna akademija« obsega tri oddelke. V kulturno - političnem se vršijo predavanja iz zgodovine, filozofije, prirodoslovnih znanosti, narodnega gospodarstva, sociologije, državoslovja, politike (domače in inozemske), sociologije, zdravništva, novinarstva in umetnosti. Vse delo obvladuje stroga sistematika tako po izbiri snovi kakor po kombinaciji poedinih področij; predavatelji so priznani kulturni delavci vseh smeri. V jezikovnem oddelku se n. pr. na Slovaškem poučuje slovaščina, ruščina, angleščina in po potrebi še kateri drugih svetovnih jezikov, praktični oddelek pa tvori tečaj za kratkovalovno amatersko ra-diotelegrafijo. Poleg tega so še posebne nedeljske odbočke za katoličane, ki imajo na Slovaškem kulturni in jezikovni oddelek za široke ljudske plasti.
Zanimalo nas bo, kako so prireditve Prosvetnih akademij obiskane. Statistika te ustanove v Košicah pravi, da je bilo v kulturnem oddelku v letošnjem poletnem semestru 183 stalnih slušateljev, šte-
vilo učnih dni (predavanj, filmov in ekskurzij) pa 51; v celoti je obiskalo predavanja 7691 oseb, vsakikrat povprečno 151 slušateljev. Slovaški jezikovni tečaj je posečalo 138, ruski 36, angleški pa 30 oseb, praktični oddelek je absolviralo 60 udeležencev. V katoliški odbočki je bilo na predavanjih vsako nedeljo zbranih 170 do 200 ljudi, ljudski jezikovni tečaj pa je imel 130 stalnih slušateljev.
Nedvomno so te številke izredno visoke, zlasti, če jih primerjamo s porazno majhnim posečanjem naših prosvetnih
Erireditev. Pripomniti pa moram, da do-ivajo udeleženci tečajev Prosvetnih akademij na koncu posebna izpričevala, kar je za stalnost navzočnosti pri predavanjih gotovo velike važnosti. Na drugi strani pa naglašam, da so te ustanove kljub svojemu poluradnemu značaju in kljub izpriČevalom dokazale velike uspehe in zelo pospešile kulturni porast narodov v čsl. republiki. Ponekod imajo tudi »ljudske visoke šole«, »ljudske univerze« in »višje ljudske šole«, ki pa so organizirane enako kot Prosvetne akademije in imajo iste obrazovalne namene. če k njim prištejemo še obvezne javne občinske knjižnice, ki se morajo ustanoviti v vsakem okraju z več kot 2000 prebivalci, dalje pa še vrsto ostalih kulturnih organizacij, moramo pritrditi dejstvu, da so vodilni činitelji v čsl. republiki v smislu široko zasnovanih demokratični smernic pravilno in z uspehom po-
skrbeli za ljudsko izobraževanje, ki po načinu kaže premišljeno načrtno delo.
Ta kratki, pa dovolj zgovorni prikaz je vzoren primer za smernice, ki naj vodijo obča kulturna prizadevanja in ki utegnejo biti važna tudi za reformo naših ljudskih univerz. Res, da te s svojimi bornimi sredstvi ne bodo mogle izvesti programa v tako širokem obsegu. Vendar pa bodo svojim smotrom zadostile že tedaj, če bodo znale izpeljati vsaj del vseh zgoraj navedenih prireditev pravilno in v zavesti, da moreta le sistematika in kvaliteta roditi kvaliteto.
V tem smislu bi se moralo vsaj začasno vršiti njihovo stremljenje, ki bo takšno zopet privabilo široke množice. Kvalitetna predavanja so mogoča tudi v poljudnem stilu; če pa so pri tem še načrtna, se jih ljudje ne bodo več na daleč izogibali, marveč jih iz potrebe in z veseljem obiskovali.
Dejal pa sem, da naj ljudske univerze izpolnjujejo prave naloge in smotre v skrčenem obsegu le začasno. Vedno močnejša .in večja postaja namreč potreba, da država posveti ljudski vzgoji ter izobrazbi več pozornosti kot doslej. In nekoč v bodočnosti bodo nemara — u-pajmo! — tudi naše ljudske univerze avtonomne, pa od države gmotno podprte organizacije, ki se jim ne bo treba bati praznih blagajn, ko bodo razglašale svoje programe in ko bodo na temelju pravilnega poznanja ter izvajanja ljudskih izobraževalnih smotrov vprav s kvaliteto napolnjevale dvorane.	dc.
Spomini ne L f9b&
So trenutki v življenju posameznikov kaker tudi narodov in držav, ko simpatija ali antipatija, prijateljstvo ati sovraštvo tudi iz daljave odtehta vso težo gmotnih dobrin. Take trenutke preživljamo sedaj ob odločilni uri usode češkoslovaške, ki soodloča tudi o usodi Evrope.
Prav je, da se danes spominjamo besed češkega poslanca S t a n e k a, ko je kot predsednik češkega Saveza 1. 1918. v svojem novoletnem pozdravu na naslov predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca v državnem zboru dejal: »Tvoja politična preudarnost je naglo razumela, da nas ne vežejo samo vezi skupnega po-kolenja in rodu, ki zahtevajo skupno postopanje obeh narodov, ki sta se do sedaj zaman bojevala za pravice ... Ko je pa končno iz rdeče zarje krvi začelo vzhajati zlato sonce svobode, se >e zgodilo vsled Tvojega truda in prizadevanja, da smo solidarno nastopili dne 30. maja in kakor mora ideja državne samostojnosti, izražena s to deklaracijo, ostati nespremenljiva vodnica naše politike, tako osta ne tudi spomenik in simbol, silnejši od jekla, simbol spoznanja sodelovanja in pobratimstva našega ljudstva ... Danes že vidim, kako se razvija to razmerje v kristalno točko, po kateri streme tudi Ukrajinci, ki jih veže na nas skupna usoda... tako vemo tudi mi, da ne more niti pritisk niti nasilje zabraniti, da ne bi zmagalo to, kar ie prava zaščita narodov: pravica... V boju za to sveto pravico bodemo ostali v bodočnosti kakor en mož, v soncu in temi, v dobrih in slabih časih do končne zmage, ki nam prinese sadove boja za svobodo narodov.«
Dr. Korošec kot predsednik Jugosl. kluba je češki deputaciji zagotovil »čustva bratske zvestobe« in poudarjal, »da so nam bile simpatije bratskega češkega naroda od nekdaj mile, a danes so nam vredne toliko več, ko se zgrinjajo vrste naših sovražnikov. V nevarnosti spoznamo prijatelja: Geslo: zvestoba za zvestobo nam ostane sveto. Pri tem se ne brigamo za grožnje z leve, in desne. Naš narod nas je poslal, le njemu odgovarjamo brez zgodovine, ki bi nas obsodila brez usmiljenja, ako nismo brez strahu in obzira storili svojo dolžnost, češki in jugoslovanski narod sta že videla strašne viharje, a sta vse prebila. Danes stojimo složno kakor skala, ki se ne da več razbiti.
Novoletni pozdrav češkoslovaškemu na rodu je. zaključil dr. Korošec z besedami: »Ne pozabite nikdar, da tam doli na jugu, raztrgan po najzlobnejših razkosavanjih, živi narod, ki zasluži srečnejšo bodočnost.«
Obraz laika Sana
Češka senatorica Františka Plaminkova se je rodila leta 1875. Po končanem učiteljišču je bila nekaj let učiteljica na deželi. Ko je bila premeščena v Prago, je dovršila tudi vseučilišče in se je udejstvovala kot pedagoginja do leta 1918. Sama energična in poznavajoča socialni nepravičnost, je svoje učenke pripravljala na borbo s prirodo, družbo jn jih učila, kako se morajo borit! z lastnimi pomanjkljivostmi — z lažjo in egoizmom — saj brez borbe ni človeškega življenja. Saj pravi Plaminkova v svojem delu: »Moderna žena« o »novi ženi«:	»Preprosta,
resnična, globoka in nežna, z živim smislom za splošnost in napredek t- ni zmožna laži ne v besedi, ne v mislih in dejanju, v svoji zunanjosti razodeva notranjost.« Kot feministka se je udejstvovala že v mladih letih, že leta 1903, je ustanovila z drugimi znamenitimi češkimi ženami Ženski češki klub, ki je središče inteligentnih čeških žen, brez razlike verskega ali političnega naziranja, V prvih letih obstoja je Plaminkova .s prvimi pionirkami višje ženske izobrazbe organizirala leta 1905. odbor za žensko volilno pravico. Ona Je skupno z učiteljico Tumovo proučevala avstrijski drž. zakonik in odkrila, da imajo žene z višjo’izobrazbo (profesorice,'doktorice, učiteljice) s 30 leti pasivno jn aktivno volilno pravico do mestne samouprave in v. deželni zbor. Skupno s Tumovp .in prvo. češko poslanko Kuneticko ..je. vodila agitacijo v prid ženske 'politične, stvari in pridobila feminizmu. prijateljev m.ed najvplivnejšimi Čehi., Ko so. leta 19J8. dobile Čehinje po ustavi vsa politična in državljanska prava, ni nehala Plaminkova z delom za feminizem, Od let? 1.925. je senatorica v ČSR. Je političarka Širokega, obzorja. Kot senatorica je stalno članica budžetskega odbora za zunanje posle in se že iz tega razvidi, kako zaupanje uživa v senatu.
Gospodarstvo
Tegobe naiega sadiaria
Brez pretiravanja lahko rečemo, da ima naš kmet že nekaj let veliko smolo, zlasti kar se tiče sadja in vina. Nekaj let nm je nagajalo vreme, potem so prišle težave z izvoznicami, nato je bilo drugod dovolj dobrega blaga itd. Letos je po več letih vse kazalo, da pride naš sadjor vendar enkrat zopet na svoj račun in da se mu bo trdo delo izplačalo. Deial je že načrte, katere luknje bo s prejetim denarjem najprej zamašil in koliko mu bo ostalo za še slabše čase. Toda tudi tokrat je naš poljedelec delal račune brez krčmarja.
Vreme je bilo tokrat zadovoljivo, letina je precej zadovoljiva, zato pa je drugod sadje slabo obrodilo. Izvoz je bil že v polnem teku in so se dosegle še nekam zadovoljive cene. Naenkrat pa se je pooblačilo nebo in začelo se je nevarno bliskati. Toda tokrat ne grozi neurje, temveč vojni metež z vsemi svojimi strahotami. Namah so se razne države odločile za izredne ukrepe, jele so uporabljati vagone za vojaške transporte, za preskrbo z živili in v druge, s pripravami na vojno zvezane namene. Čez noč je odpadla češkoslovaška kot kupec, in sedaj ji sledi še glavni odjemalec našega sadja, Nemčija. Izvoz je takorekoč popolnoma ustavljen.
2e pred dnevi je bil prekinjen ves tovorni in osebni promet med češkoslovaško in Nemčijo. Naša jabolka ne morejo več preko Avstrije v češkoslovaško. Sledila je Madžarska, ki je takisto prekinila promet s svojo severnozapadno sosedo, tako da naše sadje ne more na Češkoslovaško tudi ne preko Madžarske. Sedaj se vrše priprave za veliki ovinek preko Romunije. Blago bo precej dni na potovanju, preden dospe preko Bukarešte do Podkarpatske Rusije in s tem v Češkoslovaško. Ali se bo potem še izplačal izvoz jabolk, je drugo vprašanje.
V Nemčijo je izvoz sadja formalno še praktično pa je skoraj popolno-
mogoč
ma onemogočen. Vse države so nujno odpoklicale svoje vagone iz inozemstva, ker jih nujno potrebujejo doina, svojih vozov pa ne pošiljajo več preko mej, ker nihče ne ve, kdaj se bodo vrnili domov. Tudi naša država mora slediti ukrepom drugih in ne prepušča več vagonov v inozemstvo. Za izvoz so na razpolago edinole še tuji vozovi, ki se vračajo v svoje države. Ti vagoni se nalagajo, vendar jih je prav malo na razpolago. In v nekaj dneh morda tudi ti ne bodo več. železniške postaje iztaknejo le včasih kak nemški, poljski, francoski ali švicarski vagon, ki se vrača proti severu in ga nalože. Vsak dan bi lahko naložili tuca-te vagonov, ali ni jih. Izvoz jabolk v Nemčijo je izostal, za koliko časa, ne more nihče predvideti. Upati je, da kljub hudemu grmenju in bliskanju le ne bo treščilo, tako da bo v najkrajšem času izvoz sadja zopet lahko mogoč.
Posledice zastoja v izvozu se že povsod kažejo. Sadje se kopiči in kvari. Zimska jabolka ne trpe zaenkrat dosti in se spravljajo v* kleti za pripravne čase, toda lahko kvarljivo blago se mora takoj sprešati ali pa za vsako ceno spraviti v denar. Dočim se je še pred dobrim tednom za prvovrstna jabolka dosegla cena do 3 din za kilogram, sadje sedaj sploh nima več cene. Kmet ima ogromne izgube, vsi upi so mu zopet uničeni in z bojaznijo gleda v bodočnost.
Hud udarec je zadala vojna nevarnost našemu kmetu in izvozniku tudi z drugega vidika. Nemška- marka se je zadnje tedne držala na 14 do 14.50 din., kar je vsekakor rentiralo trud. Vsled poostritve mednarodnega položaja pa je tečaj marke že zdrknil na 13.50 in se je bati, da bo prihodnje dni notirala še nižje. Za blago, ki se je doslej izvozilo, bo protivrednost za prejete marke v dinarjih kaj nizka in marsikdo bo utrpel silne izgube. Kdaj se bo naš kmet iznebil teh morečih skrbi?
svojstveno samopomoč. Za naprej pa bo treba poskrbeti, da se združijo vsi odločilni činitelji v jačjem enotnem pokretu za omogočitev in pospešitev čim večjega splošnega uživanja grozdja, da ga bo mnogo več in za daljši čas za zobanje, ne samo za dan ali teden. Vsakoletni
»ineseci grozdja« v septembru — oktobru so pri nas potrebni in tudi mogoči. Njih redna prireditev bodi naš trdni sklep za prihodnost! V pravilnem razumevanju skupnih potreb in skupnih koristi vasi in mesta, mesta in vasi.
Andrej Žmavc.
Pred trgatvijo
Deset zapovedi za trgatev
1. Na trgatev bodi pripravljen, vendar jo odlašaj, kolikor le moreš, da grozdje čim bolj dozori!
2. Ako se odločiš za rabo čistih vinskih kvasnic, naroči jih pravočasno in pripravi matični kvaseč že 4 do 6 dni pred trgatvijo!
3. Poberi in odberi grozdje po zrelosti, najprej rano grozdje, zatem poznejše vrste, kakor druga za drugo zore, ob kar mogoče lepem, suhem vremenu!
4. Odbiraj grozdje po vrstah in zrelosti, loči bolno od zdravega, obdelaj n a-glo vsako zase, »gnivc« brezpogojno razsluzi in nato povrej vsaj z naravnim kvasnim moštom ali grozdnim kvascem!
5. Za napravo črnine ali rdečine jemlji samo popolnoma zdravo grozdje, ker bolna jagoda lahko dobroto izpridi!___
6. Pecljaj ali robkaj grozdje, na vsak način vsaj za napravo črnine in rdečine!
7. Naglo masti in prešaj belino, tudi dišečo ali buketno, n. pr. muškat, da ti že drozga ne porjavi zavolio okisanja ali okisbe (oksidacije) na zraku ali se drugače ne pokvari!
8. Drozga za črnino ali rdečino naj povre v neorodušno zaprti posodi pod ki-pelno veho, toda ne predolgo; medtem jo večkrat premešaj in naposled naglo izprešaj!
9. Rabi kipelno veho in uravnavaj kletno in vrelno toplino, da novina povre do kraja!
10. Pouči se o žveplu in žveplan ju v kletarstvu in bodi z njim skrajno oprezen in varčen!	A.	Ž.
Se ve? grozdia za zobanie!
Dneve grozdja in tedne grozdja uvajajo tudi pri nas Dajte nam mesece grozdja!
Zadnjič smo opozorili na »teden grozdja« v Zagrebu, ki ga je priredila in medtem že zaključila hrvatska »Gospodarska Sloga«. Prav tak način pospešitve večje porabe grozdja za zobanje so Hrvatje uredili drugod, n. pr. v Karlovcu in še v drugih večjih potrošnih krajih. Prireditelji tednov grozdja na Hrvatskem so se-Ijaški vinogradniki sami, pri' čemer jih uprave zadevnih mest in sploh vsa oblast va na poseben način podpirajo. To je najbližja pot grozdja za zobanje iz gorice na tržišče, od pridelovalca do potrošnika brez vsakršnega posredništva.
Slovenski vinarji res prinašajo in dovažajo nekaj grozdja za zobanje tudi le tos na domača tržišča, vendar mnogo manj kakor pred šestimi, sedmimi leti, ko smo ga lahko po mili volji zobali za maj' hne denarje. Toda preskrbe Jjudl grozdjem se je bilo pričelo polaščati posredništvo, bolj ali manj zdrava špekulacija domačih prekupčevalcev. Kupovali so grozdje v goricah in ga vozili s tovornimi avti daleč po deželi, v kraje, koder grozdja prej — posebno mladina — skoraj še poznali niso. Vprav poslednje je bila dobra stran take zasebne podjetnosti, ki je ni bilo in je še danes ni od drugod.
Z veseljem smo čitali o odločitvi ženskih društev v Ljubljani in Mariboru, ki sta letos vzeli to stvar v svoje roke, da pomagata vinogradnikom in potrošnikom. Nesebično, brez vsakršne koristi za sebe. Ljubeznive Ljubljančanke že imajo svoj teden grozdja, prijazne Mariborčanke pa pripravljajo dan grozdja za ponedeljek, dne 3. oktobra. Ne dvomimo, "da bodo slovenske gospodinje, naše vrle matere in sestre premagale vse težave In sT pridobile dovolj izkustev za uspešno ponovitev takih obče koristnih prireditev v bodoče, če bodo letos prirediteljice same kolikor toliko zadovoljne, bomo lahko še bolj zadovoljni vsi drugi in srčno hvaležni za njih plemenita prizadevanja, ki jih visoko cenimo.
Vprašali smo se, kako to, da so se tega, ne haš lahkega dela lotile naše ženske organizacije, ko vendar imamo že precej gospodarskih ustanov, ki bi po svojem iis^oistvti — tako bi človek mislil — bile za to boli pripravne. N. pr.
razne nabavljalne in potrošne zadruge, pa pridelovalne, zlasti vinarske zadruge, potem razna društva vinarjev in sadjar-tev ter kmetovalcev sploh, da ne omenjamo v prvi vrsti občinskih in okrajnih kmetijskih odboro\> pa vseh činiteljev gori do kmečke zbornice, kmetijske družbe, naših zadružnih, odnosno gospodarskih zvez itd., ki bi vsi vkup mogli dobro stvar kaj izdatno podpreti in pospešiti. Pa ni nič slišati o tem.
Rekli smo, da prirejajo tedne grozdja po Hrvatskem kmečki vinogradniki sami, kakor je pač najbolj naravno. Slovenska žena in gospodinja je uvidela, da s te strani pri nas za enkrat ni kaj prida pri-čakovati, zato se je pogumno odločila za
Naše tržišie in cene
Hmelj: 29—30 din za kg.
Pšenica: bačkoslavonska pšenica, okolica Novega Sada in Sombora notira 154—156 din, gornjebačka 157—158 din, gornje banat-ska-potiska 158—160 din. srednja in južna banatska 153—155 din. Veliko je povpraševanje po koruzi. Cena za koruzo v storžih je 120 din. Stara koruza se prodaja danes po 145 din, nova, umetno posušena pa po 125 din.
Goveja živina: Stroge odredbe radi slinavke so še nadalje v veljavi ter je cela vrsta sejmov ukinjenih. Voli se prodajajo od 4.25—6.50 din, telice 4.50—6.25 din, krave 2.50—5.50 din, teleta —8 din, biki 4—6 din.
Svinje: pršutarji 7—9 din, plemenske svinje 6.0—S din, speharji 10.0—11 din, ;mladi pujski 100—150 din glava.
Podrobna prodaja: Sainjsko meso ie bilo po 12 do 15 din, slanina 13—15 din. krompir 0.75—1.50 din. čebula 2—3 din, česen 5—7 din, želje glave 0.50—3 din, kislo zelje kg 4 din, repa komad 1 din, kuinarce komad 0.25 —1 din, zelena paprika 6—13 komadov 1 din karfijola komad 1—8 din, ohrovt 0.50—2 din, zelena komad 0.50—3 din. buče 0.50— 2.50 din, paradižniki kg 3—4 din, šopek peteršilja 0.50 do 1 din, glavnata solata komad 0,50—1.50 din, endivija kom. 0.25—1 din, motovilec in špinača kupček 1 din, por komad 0.25—1 din vrtno korenje fižol v stročju kupček 1 din redkev šopek 1 din. jabolka 2—5 din, hruške 4—8 din, slive 6—8 din, ččrnice lier 3 din, brusnice 9—10 din, breskve kg 3 do 10 din, grodje 3—8 din. celi ore hi 10 din, luščeni orehi 36—40 din. kostanj 5 din, šipek lier 2.50 do 3 din, pšenica 1.75 do 2 din, rž 1.50—1.75 din, ječmen 1.25—1.50 din, koruza 1.50—1.75 din, oves 1 din, proso 1-25—1.50 din, ajda 1.50 din, fižol 1.50—2.50 din. Mleko liter 1.50—2 din, smetana 10 din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—32 din, domači sir 10 din, jajca komad 0.75— 1.25 din. kokoši 18—25 din, piščanci par po 18—50 din,gosi 35 do 40 din, purani 35—45 din, race 12 do 20 din. domači zaici 5—20 din.
S E 3 M I
2. oktobra: v Blanci;
3. oktobra; v Ormožu, Slovenjgradcu, Dolu Pri Hrastniku, Slov. Konjicah, Kosanjevici, Litiji, Gor. Logatcu, Kranju, Novem mestu, Zagorju ob Savi:
4. oktobra: v ŽaJcu, Ptuju, Ormožu, Jurklo-štru, pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v Metliki, Dol. Lendavi, Tumiščču;
5. oktobra: v Celju, Ptuju, Trbovljah. Motniku, Zdenski vasi (Zdenska reber pri Sv. Antonu), Ljubljani;
6. oktobra: v Pišecah Toplicah, Mokronogu, Turnišču;
7. oktobra: v Mariboru, Slivnici;
8. oktobra: v Poljčanah, Brežicah. Celju, Trbovljah Št. Vddu na Blokah. Rakičanab.
rAVAfV \V
Prskrba z mlekom
K vprašanju zalaganja Maribora s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki, katerega ste načeli v Vašem cenjenem listu št. 32, bi bilo mnogo kaj pripomniti
Kot pri vseh nedostatkih je predvsem potrebno ugotoviti njihove vzroke, ako se jih hočemo z uspehom iznebiti, to pa še celo, ker so v tem slučaju tudi nemalo krivi, da je Maribor, — ta vedno poudarjeni slovenski Meran, — središče najbolj tuberkulozne pokrajine Slovenije. V drugih mestnih okoliših je manj tuberkuloze, dasi se neprimeroma več mleka zauživa nego v Mariboru. Na to bi se lahko odgovorilo: »ravno vsled tega in pa ker se v Mariboru toliko več — vina popije.« Prav gotovo vsled tega in pa tudi ker je mleiko, katerega Mariborčani zavživajo, delno izhodišče tuberkuloze. (Pri tem opozarjam na članek o tuberkulozi v »Jutru« z dne 15. V. t. 1. od dr. M. Majcena). Da pa niso pri tej nehigienični preskrbi z mlekom kužne bolezni vsakdanji pojav, gre pa menda res hvala izredno zdravemu podnebju Maribora.
Čim siromašnejše so gospodarske razmere posameznika, tem slabše so tudi zdravstvene razmere in je neizpodbitno, da zmore premožnejša kmetija večjo higieno v manipulaciji z mlekom. Žal pa so v okolici Maribora večinoma revni ktpe-tje, ki so vsled male posesti in raznovrstnosti zemlje navezani na raznovrst-
ne panoge poljedelstva, katere naj v prvi vrsti preživljajo kmeta in šele ostanek prepustijo prodaji. Le specializacija na gotove panoge (živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo ali dr.) zmore množinsko in prvovrstno blago. — Vsled tega pa seveda enostavni snažnosti še vedno niso zaprta vrata.
Takih razmer v mlečni preskrbi pa Maribor ni vedno poznal. To se je preobrnilo šele v zadnjih desetih letih. Tudi pod Avstrijo tega ni bilo. Tedaj je imel Maribor tri mlekarska podjetja s skupno kapaciteto od pribl. 8000 lit. mleka dnevno, ter je bil Maribor preskrbljen s tem več kot do polovice z zdravim pasteriziranim mlekom. Ostalo potrošnjo so zalagali okoliški kmetje, prav tako pod stalnim nadzorstvom tržne oblasti. — V povojni dobi, do pribl. 1. 1928., je vsled izvoza v Avstrijo in Nemčijo zavzela reja krav mlekaric v Mariborskem okolišu tak obseg, da se je iz Maribora izvažalo ozir. v to svrho predelalo 15.000—25.000 Jt. mleka dnevno več t. j. skoraj dvojn» množino mestnega konsuma. Izvažala je tedaj seveda pastirizirano blago, mlekarna, katera je radi dobrih izvoznih cen plačevala dobre nakupne cene in s tem pritegnila večji del okoliškega mleka nase. I o mestni oblasti prisiljena je mle-karna prepustila potrebno množino in po določeni ceni domačemu trgu. Nadzorstvo nad mlekom je bilo enostavno, odgovornost zani naprtena le mlekarni in kakovost vsled tega povoljna; predvsem
V Rusiji imajo sedaj, 6158 traktorskih postaj, preko 138.000 poljedelskih avtomobilov in 500.000 traktorjev. Ta množina poljedelskih tehničnih pripomočkov jim daje — tako pišejo sovjetski listi — jamstvo, da bodo tudi naprej ostali na prvem mestu v proizvodnji pšenice, rži, ovsa, ječmena, sladkorne pese in krompirja.
Mir na naši meli!
V pomirjenje obmejnega prebivalstva!
Iz raznih krajev našega obmejnega o-zemlja dobivamo tik pred zaključkom lista vznemirjajoče vesti v zvezi z dogodki na čehoslovaškem. Strahopetci, ki že mislijo na skrivanje dragocenosti in na beg, s tem sami sebi škodujejo. Vsaj vi možje, ki ste že prestali zadnjo vojno, premislite naš takratni čisto drugačni položaj, kakor pa je danes, ko bi o kakšni ponovitvi 1. 1914 niti ne mogli sanjati, še manj smeli misliti čez dan, ko ima podeželje toliko drugega resnega dela. Tudi tam gori na našem slovanskem severu se utegne v zadnjem trenotku vse drugače^ obrniti. Pa tudi v najskrajnejšem slučaju tam gori — mi tu na jugu stojimo trdno na naši zemlji pod varno zaščito Jugoslavije!	,
Mariborski narodnjaki! Žrtvujte udobnosti drugih izletov, pohitite v nedeljo na našo severno mejo in pomirjajte od hujskačev zbegani narod!	^
pa je mleko bilo razkuženo in zdravo. Tedaj je zaslužil kmet, zaslužili so nabiralci mleka in zaslužila je mlekarna. Zaslužila je pa tudi davkarija in železnica in mesto je imelo zdravo mleko in mestni konsument ceneno izdatno mleko.
Ko je izvoz nrenehal je mleka preosta-jalo, cene so padle, kmetje so krave mesarju prodali, mlekarna je odvišno mleko zavračala. To mleko je sedaj prihajalo na trg preko stotin posameznikov-pre-kupčevalcev. Vsi ti mlekarji in mlekarice so si hudi konkurenti in umevno, da gre vsako podcenjevanje mleka na račun kakovosti, še celo ker ni mogoče to množico ljudi dovolj nadzirati. Splošno obu-božanje mestnega prebivalstva t. j. ravno onega, katero je na nakup mleka navezano, (nekateri premožni meščani imajo lastna posestva), sili ljudstvo k varčevanju in plačuje raje din 1.50 za 1 liter mleka nego din 2.—, kajti mleko je mleko. Da ga s tem kljub temu preplačuje ker kupuje vodo ali posneto mleko, na to nihče ne misli. — Absolutna kontrola glede snažnosti, maščobe, svežosti in zdravja je pri taki množini prodajalcev mleka iziključena.
(Konec sledi.)
Zakon: tako imenujemo voljo dveh, ki hočeta ustvariti eno, ki bo več kot tista dva, ki sta to ustvarila. Spoštovanje imenujemo zakon, spoštovanje drugega do drugega kot do onega, ki hoče tako voljo.
(Nieisclie.l
Kulturna obzoria
Celisko kulturno pismo
Spet stojimo pred sezono gledaliških predstav, koncertov, predavanj in v vseh društvih se čuti živahnejši utrip kulturnega dela. Odrsko sezono bo otvorila »V z a j e m n o s t« z vprizoritvijo Cankarjevih »Hlapcev« 2. oktobra v Mestnem gledališču v režiji g. Jerama, koncertno pa Celjski oktet 1. oktobra v dvorani Ljudske posojilnice s predvajanjem zbirke slovenskih narodnih in u-metnih pesmi. Tudi vsa druga prosvetna, odrska in glasbena društva izbirajo programe in upamo, da nas bodo presenetila tudi to s ezono s kvalitetnimi in dobro pripravljenimi deli.
V Celju imajo diletantski odri še prav posebno važnost. Naše mesto kot tretje v Sloveniji še nima svojega rednega gledališča in je vezano le na gostovanja tujcev in na domače diletantske odre. Upravičeno smo pričakovali, da bo to jesen zaključen dogovor med mestno občino in Neodvisnim gledališčem, toda predlog in ponudba sploh nista prišla na občinsko sejo in je prosvetni odsek sam odklonil ponudbo g. žižka. Vendar pa bo omogočil nekaj gostovanj tega avantgardnega gledališča, kar Celjani z zanimanjem pričakujemo. — Sklenjen pa je dogovor z upravo ljubljankega narodnega gledališča podobno kakor lani in prvič v sezoni pridejo Ljubljančani gostovat 11. oktobra s Finžgarjevo »Verigo«. Vsak mesec bodo prišli dvakrat
in sicer v prvem delu meseca z dramo, v drugem z opero.
V ponedeljek zvečer je imela občni zbor Ljudska univerza, katere predsednik je g. svetnik Lil ek, posle vodeči podpredsednik pa g. ravnatelj Cilenšek, nadalje je v odboru še več celjskih kulturnih delavcev kakor g. prof. žgeč, g. učitelj Roš, g.J a u ž e v e c in drugi, ki jamčijo, da nam bo tudi letos nudila Ljudska univerza mnogo zanimivih predavanj o sodobnih vprašanjih. Posvetila bo tudi nekaj večerov 20. letnici Jugoslavije, obletnici smrti Ivana Cankarja in priedila bo pedagoški tečaj za starše. Lani je bilo 23 predavanj, med temi 13 s skioptičnimi slikami, za katere obstoji poseben fond, najboljše pa jje bilo obiskano predavanje g. prof. Slodnjaka o Župančiču, sezono pa je lani otvoril urednik g. Ferdo Kozak s predavanjem o Masaryku. Ljudska univerza ima na razpolago za člane, ki jih šteje 113, brezplačno znanstveno knjižnico z 280 knjigami. — želimo, da univerza tudi letos priredi čim več predavanj celjskih in tujih javnih delavcev, ki se zavedajo poslanstva take ustanove med ljudstvom, ki mu je univerza namenjena.
Celje se zaveda svojih nalog, ki mu jih danes narekuje predvsem narodnoobrambno vprašanje in bo kot tako aktivno in pozitivno posegalo v slovensko kulturno življenje.	C.	Z.
Tudi mladini ie potrebno gledalliie
O potrebi novega in boljšega gledališča se je pri nas že po vseh časopisih, listih in revijah veliko pisalo in priznati moramo, da so vsi ti napori rodili uspeh. V raznih krajih Slovenije so zrastle nove gledališke skupine, ki hočejo izboljšati naše gledališko življenje. Na vse zadnje so tudi razni dramski odseki začeli skrb-neje izbirati program, kar se posebno opazi sedaj, ko so minile počitnice in se vsa društva pripravljajo za novo delovno dobo. Vsi ti napori pa so pustili v ne-mar važno in pri nas še nerešeno vprašanje, vprašanje mladinskega gledališča, ali še bolj točno povedano: gledališča za mladino.
To vprašanje je sicer v zadnjih letih stopilo nekajkrat na svetlo ob vprizoritvi nekaterih mladinskih gledaliških predstav, ki so radi svojih dobrih, še večkrat pa radi slabih strani vzbudile pozornost. Tako so nam znani poizkus? režiserja Delaka v Ljubljani, ki je dramatiziral Župančičevega: Cicibana z vsekakor zelo modernimi sredstvi. Bil pa je to samo poizkus, ki ni stoodstotno zadovoljil niti kritike niti ni postavil temeljev novemu mladinskemu gledališču. Nadalje so znane vprizoritve, ki jih organizirajo šole po raznih krajih Slovenije. Te predstave se sicer imenujejo mladinske, so pa daleč od tega, da bi predstavljale tisto gledališče, ki je današnji mladini potrebno. Glavni vzrok je v izbiri igfer. Današnjo mladino, posebno podeželsko, ne zanima jo več vile in palčki, ki jih pri takih predstavah igrajo navadno odličnjaki, ne zanimajo je zgodbe o Indiji-Koromanriiji, o lectovih hišicah in hudobnih čarovnicah. Novo življenje je pustilo tudi v mladem človeku globoke sledove. Požvižga se na zaklete kraljične in junaško lepe viteze, ki jim vsa korajža tiči v pozlačenem me-
ču, s katerim kvečjemu razkoljejo glavo zmaju, ki je že pred 3000 letf izumrl... Danes tudi najmlajšega zanimajo dogodki, ki so vzeti iz stvarnega življenja. Navdušil se bo, če bo gledal ali igral pastirja, ki' v kmečkem puntu po skrivnih poteh junaško vodi očete in brate na, grad, ker ve, da na gradu niso živele začarane gospodične, marveč tlačitelji njihovih dedov! Zanimajo ga raziskovalci novih krajev, polarni junaki in ljudje, ki koristijo vsej človeški družbi... Tako predstavo je pred leti z velikim uspehom zrežiral znani pedagog Ernest Vrane v Studencih pri Mariboru. Priznamo, da je pri nas tako delo težavno, ker nimamo primernih iger. To pa ne sme bit? izgovor. Kakor je res, da se je vsa pažnja zadnjih let posvetila mladinskemu pripovedništvu in je danes slovenska mladinska knjiga na še dokaj visoki stopnji, je tudi res, da kdor hoče graditi novo gledališče za mladino, naide pri drugih narodih dovolj gradiva.
Tu prihajajo v poštev predvsem Čehi in Rusi. Pa tudi nemške, sedaj emigrantska literatura ima mnogo uporabnih mladinskih iger, ki jih je treba samo nekoliko orilagoditi našim razmeram. Vsi ti narodi so spoznali odlično vzgojno sposobnost dobre mladinske igre in se s tem vprašanjem pečajo posebne pedagoške or ganizacije. Jasno je, da se pri teh predstavah izoblikuje tudi poseben igralski slog, ki ni samo posnemanje mladostnikovega iika, ampak prodira v bistvo mladega človeka. To pa je že vprašanje umetniškega in igralskega oblikovanja v gledališču za mladino ... Hoteli smo samo opozoriti na veliko vrzel v slovenski mladinski kulturi, ki jo bo treba izpolniti. Gotovo je pri nas dovolj sposobnih ljudi, ki bi se lahko tega lotili!
jbč.
Uiitelittvo in narod
Niso še minuli časi Martinov Kačurjev, kajti tudi danes mora hoditi učitelj po nerožnatih poteh, na katerih je vse polno ovir, ki mu preprečujejo razviti lastne sile. Vendar je treba ugotoviti dandanašnji veliki napredek od tistih časov, ko je moral služiti učitelj za »plačo« v obliki zbire in, ko je bil prisiljen biti tudi organist. Učiteljstvo si je s svojo vztrajno borbo preko svoje organizacijske skupnosti pridobilo vsaj delno neodvisnost od majhnih krajevnih razmer, od krajevnih činiteljev in sploh od onih, ki niso zmožni in poklicani odločati o šolstvu. S tem pridobivanjem samostojnosti pa je rastel tudi vpliv učiteljstva na napredek šolstva in tako tudi na vzgojo naše mladine.
Kakor so bili učitelji že nekdaj tarča zdaj za eno zdaj za drugo politično frakcijo, tako se pulijo še v novejšem času za učiteljske simpatije naše politične skupine, ki si stoje po zunanjem videzu v diametralnem nasprotju. Vsled ozkosrčnih trenj v našem političnem življenju je postalo učiteljstvo element, ki je stalno la-viral in ki je v trajno menjajočih se razmerah izgubljal smisel za pozitivno in smotrno načrtno delo, tako da se je izgubljal v vsakdanjih malenkostih, med katerimi je vse prečesto pozabljal na svojo glavno nalogo — vzgojno delo.
To usodepolno podzavestno odmikanje učiteljstva od poklicnega dela je imelo za posledico oddaljevanje od vira za uspešno vzgojno delovanje, od življenja in od ljudstva. Zato se je prepad med učitelji in narodom stalno večal, na ogromno škodo vzgoje naše mladine.
Vse to so opazovali in doživljali razsodni vzgojitelji, ki so vsa dolga leta stremeli za tem, da se te nevzdržne razmere temeljito izpremene.
V tej smeri je šla borba najprej za tem, da se popolnoma osamosvoji stanovska organizacija. Uspehi tega dela so danes na dlani. Učiteljska stanovska organizacija snuje vse svoje delovanje na principu demokratičnosti in politične neopredeljenosti.
Vzporedno z akcijami naprednih vzgoj-nikov za stanovsko skupnost, je šlo vedno tudi stremljenje za izboljšanje šolstva in poglobitev vzgojnega dela. Tozadevno pa je bila v prvi vrsti potrebna samoizobrazba učiteljev. Zato je vznikla v letih 1927—1928 »samoizobraževalna akcija«, v letih 1931—1933 je nastal »klub prijateljev vaške kulture«, leta 1936 pa »učiteljski pokret«.
Odsek »učiteljski pokret« dela sedaj dve leti. V tem kratkem času je organiziral precej tečajev in predavanj, publiciral rezultate raziskovani v treh številkah »Prosvete« in v knjižici »Slovenska šola in učitelj« ter je postavil določen program za sistematično raziskovanje šolskega okoliša.
Tako podrobno in vestno proučevanje krajevnih razmer je potrebno zato, da spozna učitelj, katere in kakšne so silnice, ki odločajo o razvoju otroka. Ko bodo tukaj rezultati o prilikah, v katerih raste slovenski otrok in pa ugotovitve, na kakšni inteligenčni višini so naši o-troci, šele takrat bo mogoče pravilno organizirati naše šolstvo na podlagi spoznanj o razmerah slovenske zemlje in našega naroda. Na takšni osnovi vršeno vzgojno delo pa bo sposobno črpati oblikovalne vrednote iz narodnega življenja,^ čimer bo postala naša šola resnično življenjska.
V tem preoblikovanju učiteljskega dela pa je tudi edina možnost za zgraditev
mostu, ki naj bo postavljen med učitelja in med narod, tako da bi izginil enkrat za vselej prepad, ki zeva danes med njima. Današnji slovenski učitelj mora spoznati gospodarske, socialne in kulturne razmere, v katerih živi šolski otrok, kajti šele potem bomo mogli govoriti o narodni in življenjski šoli.	Erduž.
Dva pesnika
Pred nekaj dnevi je graška »Tagespo-šta« prinesla dolgo zgodbo o sudetskem pesniku in češkoslovaškem državljanu, ki je v zadnjih trenutkih in z zadnjim vlakom še lahko prebegnil iz češkoslovaške v Nemčijo. Razpisala se je o boli tega pes nika, ki je moral zapustiti domači krov itd. Pljučk je pač pesnik ter je vedno nekaj t&ičnega, če mora celo pesnik bežati. Za pesnika je taka zadeva težja; z njim je kakor z onimi materami, ki morajo zapuščati' domove in bežati; mogoče še huje. »Tagespošta« je poskrbela, da je vse to na široko orisala in poudarila. Kakor pač zahteva trenutni politični položaj, ter da se pokažejo v čim slabši ii\ neugodnejši luči oni, proti katerim je danes naperjena ost rajhovskega tiska.
Nekaj za tem pa smo brali, da je poslal indijski pesnik Rabindranat Tagore izraz simpatije novi češkoslovaški vladi. Brali smo tudi poslanico češkoslovaških književnikov vsemu kulturnemu svetu. Ozračje samo pa je napeto, kakor še ni bilo po izbruhu svetovne vojne.
V takem ozračju se vpraša človek', ki se mu dozdeva kulturno vprašanje človeštva njegovo poglavitno vprašanje, kako je danes s tisočletnimi napori človeške kulture, ki si je postavila za najvišji crlj zabrisanje vseh pregrad med ljudstvi; se pravi, da bi dvignila ta ljudstva tako visoko, da bf videla preko vseh tistih malenkostnih narodnostnih ali tudi plemenskih in verskih pregraj — samo človeka. To kulturo so prinašali človeštvu njegovi najboljši sinovi m so tudi trpeli za njo, če je bilo treba. Prinašali so vero v bodoče dni človeštva, trdno vero, da bo še kedaj dobro na svetu. Ustanovili so Pen-klub in se zavezali, da bodo s svojim pisanjem sledili vsem onim, ki so se borili za pravico na svetu, da bodo pisali in nastopili proti sleherni novi moriji ter da bodo v knjigah širili to, kar plemeniti človeka.
ž^c’sbs‘ nihče ne verjame, da bi zmogta kakšna pisateljska organizacija v sodobni politični zmešnjavi preprečiti novo svetovno klanje. > Aifbuji j^l£A * |Q
ta,-
m ii * h , .
lis i	tilvj. Neki sudetski pesnih je pra
prebegnil v Nemčijo, Rabindranat Tagore pa se je zbal za češkoslovaško in napisal tople besede novi praški vladi. Da, onih ljudi, ki so kdaj pisali proti novi vojni, ni več v Nemčiji. Tisti sudetski pesnik pri nas ni znan, Rabindranat Tagore pa je znan. Zato bomo še brali njegov »Vzhajajoči mesec«, »Gitandžali« in »Dom in svet«.	1.	P	o	t	r	e.
Kdor se svojega detinstva jasno »e spominja, je slab vzgojitelj.
(Marija Ebner-Eschenbach.)
*
Lahko bi se rodili že vzgojeni otroci, če bi bili roditelji vzgojeni.
(Goethe.)
Bližnj
ica
Cvetko Zagorski.
. Ko odhajam. v mesto iri iz mesita domov, zavijem vsako jutro in vsak večer preko bližnjice; ki vodi počez in veže dve vzporedni cesti. Samo trideset korakov je dolga—preštel. sem jih nekajkrat, kakor šteje korake jetnik na sprehodu okrog dvorišča. — pa^se mi zdi, da je okvir mojega dneva, če bi moral danes ali jutri kreniti po drugi cesti, bi mi bilo hudo. Hudo menda samo po tej stezi. S travo, pohojeno in zatrto mestno travo je poraščena. Da. nizka in redka je ta trava, pa vendar je zelena in sveža in rosna je zjutraj, da mi omoč: čevlje.
>Ko bi mogel tako-le stopati kar naprej in bi nikoli ne bilo konca te poti.« pomislimi včasih iii gledam oguljeno travo. Pa ni mogoče. Samo nekaj trenutkov mi dovoli, da bežno pomislim na žalostne in vesele strani življenja, s smehljajem na tisto, kar je bilo in z majhno negotovostjo, pa vendar s pričakovanjem in upanjem na tisto, kar še pride.
Marsikoga srečam preko dneva in 7. (narskikom spregovorim, pa sc v resnici miti ne zmenim zanj in za njegove bese-
de. Na bližnjici, ko sem sam s seboj »n ko zrem v travo, pa mi pride človek spet pred oči in njegove besede dobijo čisto nov in globlji pomen. Hišnica Nana mi je na primer rokla, da si je kupila kilogram sladkorja za primer, če izbruhne vojna. Še zmenil se nisem zanjo in samo sila smešne so se mi zdele njene besede. — Zdaj med potjo po bližnjici, pa sem kakor spregledal. Nič smešnega ni v Na-ainih besedah. Velika, skoro nepojmljiva resnica je v njih, veliko odkritje. Kilogram sladkorja... Za petnajst dinarjev sladkorja! Koliko problemov!
Ko bi vsak človek stopil vsak dan trideset korakov za menoj po tej stezi, bi bilo vse drugače na svetu, še Nani bi ne bilo več treba misliti na vojno in kupiti kilogram sladkorja. Vsak mesec bi si ga kupila dvakrat!
Zadnjič me je sredi bližnjico nekaj zagrabilo v duši. Nenadoma mi je postalo težko in nisem vedel zakaj. Pa sem se spomnil otrok, ki kriče ves dan okrog hiše. Radi njih mi je postalo hudo? Saj res, kako malo se menim zanje, kako malo
jih poznam! Prepuščeni so samim sebi in vsem slabim stranem življenja, izstavljeni so še hujšim volkovom kakor špartan-ski pohabljenci. In odrasli jih tepejo! — Otroke tepejo! Mladi človek v njih pa trpi.
In kakor na Nano in otroke pomislim na bližnjici na vse ljudi. Še na oderuha gospodarja, ki je tudi kljub volponski duši človek in pije kakor njegov najbor-nejši podnajemnik, ker čuti, da ni srečen. In še na marsikaj mislim: na slovenski narod in na življenje tega društva in one revije. Vse pa vidim očiščeno in jasno v vseh svojih nasprotjih, ki so pa vendar še pogoj za optimizem.
Tudi nekaj intimnega naj vam zaupam. Včeraj sem bil v kinu. Vsi ljudje so hvalili film in celo neki profesor, ki je zelo spoštovan in ugleden človek v mestu in setn sklenil, da tega filma ne smem zamuditi. Pa mi je bilo žal, da sem si ga ogledal. Zopern mi je bil, zoprna »najsijajnejša« pevka, ki bi ji Jean Christopliz Rollandom rekel v lice: »Brez glasu ste, brez okusa, nič ne znate in v vas ni sledu o talentu. Gnusni ste!« Pa je vendar dobro, da sem šel v kino. Zdaj se čutim močnejšega in še jasnejše čutim moj odnos do umetnosti. Naj pogine umetnost, umetnost naj živi!
Včeraj pa sem zagledal ob cesti — baš, ko sem hotel kreniti na bližnjico — zagledal sem tam čisto novo napisno desko, še nepočečkano in izprano od dežja, ki je bila pribita na lesen drog, in napisano je bilo:
»Prepovedana pot!!«
Najprej sem se ustrašil. Prepovedama pot’ Torej ne bom smel nikdar več po tej poti, ki sem hodil po njej doslej vsa*k dan in ki je ves pomen mojega življenja? Tudi jaz naj se odslej le smejim ljudem, pijem naj z njimi in kolnem in naj nič več ne vidim tistega, kar je v njih resničnega in kar je resničnega in trajnega v vsem gibanju našega planeta? Ne, ne! krenil sem po bližnjici in bom hodil po njej, dokler me čuvaj ne spodi z nje...
Morda pa ne bom več dolgo hodil po tej stezi in čuvaju ne bo treba niti rok iztegniti. Morda bom moral že kmalu, prav kmalu na drago pot. Tudi tam bom srečaval mnogo ljudi, tudi tam bom hodil in živel po svoje z njimi, le to se bojim, da tam ne bo več zelene bližnjice, ki bi me nekaj trenutikov vodila stran od ceste, od življenjskega pota in trenj in zmede.
Morda bom pa tam našel drugo, še lepšo in določnejšo pot do sebe in do ljudft
Za ženo in dom
Domaie knligovodstvo
Jolžnost- moža in gospodarja v hiši je, da priskrbi družini vsakdanji kruh. Gospodinja pa ga mora pri tem- podpirati. Ona urejuje in razdeljuje zaslužek, v kolikor se porabi za dom, obenem pa skuša tudi sama kaj pridobiti. Res je sicer, da je tu gospodinji delokrog omejen, ker navadno živi v zelo jskromnih razmerah in ker ima v, gospodinjstvu manj samostojnosti, kot je s svojim trdim delom zasluži. A kljub temu lahHo stori marsikaj.. Mleko in .mlečni izdelki so povečini v njeni oskrbi, pravtako jajca in perutnina. Tako ima tudi ona dele^Jn odgovornost prj skupnem domačemjc^spodar-st.vu. Dasi je njen zaslužek majrten, vendar ni za hišo brez pomena. Z njim lahko krije, manjše, izdatke. \ ■
Tako delata gospodar in gospodinja vsak zase za skupni hlagor družine. To delo pa ne sme pogrešati neke vzajemnosti. Gospodinja ije sme skrivati pred možem svojih dohodkov, ne sme za njegovim hrbtom kupovati in prodajati. Pravtako mora gospodinja vedeti za vsako gospodarjevo kupčijo. Gospodinjstvo in gospodarstvo v hiši naj bo odprta knjiga, v katero lahko vedno obadva pogledata. Odkritosrčnost in sloga v. gospodarskih vprašanjih utrjujeta duševno in gmotno srečo družine. Da lahko drug drugemu polagata vedno čist račun, morata voditi vsak svoje knjigovodstvo, to se pravi, voditi zapiske o vseh svojih do-
hodkih in izdatkih, delati si mora proračun in sklepni letni račun. Vem; da je le malo gospodinj, ki to delajo, a baš zato svetujem vsem onim gospodinjam, ki doslej niso vodile zapiskov o svojem gospodinjstvu, da se tega čimprej lotijo.
Korist knjigovodstva je očividna. Po njem dobi gospodinja natančen pregled o svojem premoženju, ker ima zaznamovan vsak kos perila in obleke, hišne o-prave, kuhinjske posode, vsako jajce in vso perutnino. Nič še'ji ne more izgubiti, vse se najdč ob svojem času. če vpisuje natanko vse dohodke ih izdatke, bo znala tudi primerno urediti sVoje in hišne potrebe. Ako iz svojega zapisnika razvidi, da so dohodki neprimerno večji nego izdatki, bo imela priložnost vprašati se, ali ni mogoče nasproti svojcem, gostom ali sebi preskopa, še večje važnosti t>a je knjigovodstvo za one gospodinje, katerim dcvkaže, da so preveč' razširtne in z izdatki prekoračujejo svoje dohodkfe.
V hiši, kjer ni natančnega knjigovodstva, skoraj ne more biti rednega življenja. Nenadoma pridejo oozabljene terjatve, nepričakovani upniki se oglašajo s pozablieniml dolgovi, hišni mir kale večji stroški, na katere ni poprej nihče mislil in za katere ni kritja. Natančno knjigovodstvo je srce domačega gosoodarstva. Kakor hitro ni iasnega pregleda o stroških in dohodkih, gre gospodarstvo rakovo pot.
Scbne rastline
Pravi prostor za gojenje cvetlic je prav za prav vrt ali cvetličnjak. Ljudje pa navadno posade vrt raje z užitnimi rastlinami, cvetličnjaka pa nimajo, zato goje cvetlice v sobi. Gojenje sobnih rastlin ima dvojen namen: 1. z njimi si olepšamo svoje stanovanje, 2. rastline nam čistijo sobni zrak s tem, da vsrkavajo ogljikovo kislino, ki jo mi izdihavamo, a sproti nam dajejo koristnega in prepotrebnega kisika. Rastline ne napravljajo gospodinji prevelikega dela in truda, kar same od sebe pa tudi ne uspevajo. Nekaj brige je vendarle treba.
Majhne rastline je treba vsaditi v lončke, velike v prostorne posode, in sicer tako, da se koreninice obrastejo ob posodi čimprej in premrežijo vso . zemljo. Ako se to ne zgodi, se tvori v prazni zemlji, zlasti če je preveč vlažna, neka škodljiva kislina, ki cvetlico ugonobi. Posode ne smejo biti ne zunaj ne znotraj pološčene, ker sicer zrak nima dostopa. Najboljše so posode hrapavega površja (lončene, lesene). Oblika ne pride v poštev, vendar stari veščaki trde, da morajo biti posode tako visoke, kolikor znaša njihov premer ob vrhu.
Zemljo je treba izmenjati lončnicam vsako leto. Tekom leta postane zemlja Jako izčipana, da nima več toliko redilnih snovi, da bi rastlino 3e nadalje hranila. Toda rastlin ne smemo presajati ob poljubnem času. Treba je razločevati dve dobi: dobo rasti, v kateri se razvija rastlina vsestransko, in dobo počitka. Presajanje naj se vrši le v prvi dobi, ker je le takrat rastlina sposobna, da se nanovo prime in krepko razvije.
Najtežje je zadeti cvetlicam pravo zemljo. Ilovica ni dobra, a tudi čista zemlja povečini lončnicam ne ugaja. Najbolje je, če si napravimo mešanico iz ilovice, peščenca in čiste vrtne zemlje. Tako je vsaj do neke meje zadoščeno vsem potrebam. Preden nasujemo zemljo v lonček, pokrijemo luknjico v dnu s kamenčkom, vendar tako, da voda vseeno lahko polagoma odteka. Zastajanje vode v posodi rastlini jako škoduje. Pri sajenju napolnimo najprej tretjino posode z zemljo, postavimo na njo rastlino, ji lepo razvrstimo korenine, nasujemo do vrha zemlje in jo dobro stlačimo, da voda prehitro ne odteka, čebulnicam in oleandru podsu-jemo nekoliko peska, da se korenine tembolj zavarujejo pred gnitjem, čebulo de-vamo v zemljo tako, da je ravno skrita pod zemljo. Globlje ni treba.
Ako hočeš, da bodo ratsline lepo uspevale, jim daj luči in zraka. Brez tega bo ves trud zastonj. Zato postavljajmo lončke prav blizu okna, če mogoče proti južni strani, kjer je največ solnca. Varujmo rastline prahu. Sirokolistne večkrat izbrišimo z vlažno krpo, ozkolistne pa poškropimo ali postavimo na dež. Glede zalivanja se moramo ozirati na vrsto cvetlice. Nekatere rabijo več, druge manj vlage. Najbolja je prestana, mehka voda.
Neka^ o kleti
Klet je posebno na kmetih zelo važen de! hiše. Navadno pa se ji že v času zidan ia, kakor pozneje nosveča zelo malo oažaie. V kleti shranjujemo pijače, kis,
mleko, sadje, zelenjavo in druge stvari. Gospodinja si ne sme misliti, da ji kleti ni treba nadzorovati Tudi v kleti je treba reda in sna^e. Prav radi tega mora gospodinja pogosto v temno klet, da se prepriča, ali je vse na pravem mestu in ča se ni kaj pokvarilo ali poškodovalo. Posebno naj pazi na pijače (vino. jabolčnik, hruševec rtd.). Zelenjava v kleti mora biti čez zimo posejana v suhem pesku, ne sme pa ležati kje na kupu. Ako je v kleti tudi sadie, ne sme biti kje na kupu in na tleh, tudi ne na deskah, ki so položene na tla, temveč v nalašč za to pripravljenih lesah. To ima namreč dvojno dobro stran: 1. prihrani se precej prostora, 2. jabolka ostanejo dalje časa zdrava nego na tleh.
Ako je hiša velika, je navadno tudi več kleti. V tem slučaju lahko da gospodinja v posamezne prostore skupaj soadajoče stvari. V kleti za pijače ima navadno glavno besedo gospodar, vendar je koristno, ako se tudi gospodinja v tej stvari nekoliko razume. Popolnoma njeno kraljestvo pa je klet za zelenjavo. V njej shranjuje krompir, repo, korenje, solato, zelje, ohrovt, kolerabo itd. Najbolje je, ako se tudi jabolka tu spravljajo, toda treba jih je večkrat prebirati ter gnile odstraniti. Tudi zelenjava se mora skrbno pregledati vsakih 14 dni. — Klet za mleko ali mlečnica mora biti zračna in hladna. Najboljša so kamenita ali betonska tla. V mlečnicah naj se ne hranijo razna jedila in pijače, ker kvarijo zrak in s tem tudi mleko.
KUHINJA
Grozdna marmelada. Jagode zelo zrelega modrega grozdja pust inekoliko časa stati, da izločijo sok. Nato jih malo prekuhaj in pretlači skozi sito. Primešaj na % kg te sadne mezge 12—15 dkg sladkorja, kuhaj med pridnim mešanjem par minut nato pa napolni z marmelado kozarce katere si po* prej izplahntia v salicilni raztopini. Tudi na vrh marmelade vlij nekolkio salicilne raztopine. Nato kozarec lahno pokrii in pusti par dni stati. Šele potem Jih zaveži s pergamet-nim papirjem.
Juha za bolnike. Vzami X kg govedine in tri osminkft 1 vode. Govedino zmelji na mesnem stroju in jo z vodo vred pristavi. Dodaj zelenjave in soli ter kuhaj % ure. Nato juho precedi in ulij vanjo dvoje jajec.
Zemlje s sirom. Dve žemlji nareži na tanke rezine. Nato raztepi v dveh žhcah mleka eno jajce In dodaj soli. V to pomakaš rezine in jih povaljaš v nastrganem siru ter opražiš na masti.
Cvrtje. Žlico moke. eno osminko litra mleka in 4 jajca dobro stepi, prideni sol in drobno zrezan drobnjak. V mast daj čebulo in peteršilja. Ko čebula malo zarumeni, vlij jajca v mast. Lahko malo opopraš. Jed je dobra, če dodamo malo drobno zrezane šunke.
Praženi riž z rdečim korenjem. 1 liter riža preberi in operi (ker ga radi sijala brusijo z žvepleno kislino). V vročo mast daj dobro zrezane čebul« in peteršilja. Ko se malo opraži, dodaj opran riž in par na koleščke zrezaneh korenov. Praži malo časa, nato pri-lij dva litra osoljenega kropa, premešaj in poskusi, če je dovolj slano. Ko zavre, premešaj še enkrat, pokrij ter duši nri srednji vročini tričetrt ure. Mešati ne smeš več.
Osja gnezda ali polžkL 60 dkg moke. tri osminke litra mleka, 2 jajci, malo sladkorja in masti. Iz tega napravi kvasno testo kakor za šartelj. samo malo bolj trdo. Pusti vzhajati. Razvaljaj in namaži z nadevom, trdo
zvij, zreži z lesemm nožem na 5 cm dolge kose, naredi polžke, pusti še enkrat vzhajati, nato jih speči.
Nadev: pol litra zmletih orehov popari z vročim mlekom (1 osminka 1), dodaj 4 žlice medu, malo drobtin, cimet in piment.
Zeljev štrukelj. Napravi vlečno testo. Nareži glavnato zelje brez reberc prav na drobno in osoli. Čez nekaj časa zelje osnaži in ga daj v kozico, v kateri si zarumenila na masti nekoliko čebule in malo sladkorja. Zelje premešaj, pusti ga dušiti par minut, potem ga ohladi. Testo razvleci, potrsi po njem nekoliko zarumenjenih drobtin, nato šele zelje. Zvij in spciq. Ako vzameš kislo ze lje, ga najprej prekuhaj, dobro ožmi in prepraži v masti.
Breskov liker. % kg mehkih zbreskev zmečkaj, dodaj tri s-olčena jedra, prelij z Vi 1 čistega alkohola ter daj vso zmes v kozarec. Na l/s 1 vode prekuhaj 30 dkg sladkorja in ga mrzlega prilij k breskvam. Vse skupaj pusti po možnosti 1—2 meseca na solncu. Nato liker precedi, vlij v steklenice in shrani.
Polnjene paprike. 10—16 zelenih paprik lepo operi, izreži peclje, odstrani semenje ter Jih popari z vrelo vodo. Medtem duši na vodi ali juhi skodelico riža, primešaj 30 dkg na mesnem troju zmletega svinjskega mesa in dodaj soli. To zmes nadevaj v paprike in jih nato zloži v posodo, pomazano s svinjsko mastjo. Posavi paprike v pečico, kjer se počasi dušijo. Ko se paprike zmehčajo, se polijejo s paradižnikovo omako.
Paradižnikova omaka. 6—7 opranih in razlomljenih paradižnikov skuhaj do mehkega skupno z nekoiiko čebule in zelenega peteršilja. Iz 3 dko masti in 4 dkg moke napravi svetlo prežganje. To prežganje polij s kuhanimi paradižniki. Če je omaka pregosta, dolij juhe ali vode. Dodaj po potrebi sladkorja in kisa ter pred serviranjem omako pretlačči skozi fino sito.
Fižolov gulaž. Zreži drobno 20 dkg čebule in jo zarumeni na 7—8 dkg masti, dodaj K kg na štiri dele razrezanih paradižnikov, H kg zelenega fižola, nekoliko mladih gobic, košček zelene paprike in nekoliko soli. Vse skupaj preli s par žlicami vode in duši do mehkega. Če nimaš zelene paprike, dodaj noževo konico rudeče paprike. Ta gulaž serviraj z žličniki, rezanici ali solato.
Krpice z zeljem. Manjšo glavo zelja drobno zreži, osoli, pokrij in pusti, da izstopi voda. Čez čas ga ožmi in duši skupno s 5 dkg na kocke zrezane slanine in 5—6 kockami sladkorja. Pri tem pridno mešaj. Iz H kg moke, nekoliko vode. enega jajca in soli napravi testo, ga tanko razvaljaj, mlince, posu-
ši in jih zreži na majhne krpice. Skuhaj jih v slani vodi, odcedi, primešaj zelju in z njim vred še nekoliko duši.
Češpejeva marmelada. 3 kg sliv olupi m Izkoščiči. Dodaj % kg sladkorja. A 1 dobrega vinskega kisa, nekoliko klinčkov in celega cimeta, 7T) gramov pomarančne lupi" ne in lupino ene citrone (oboie drobno sesekljano). Vse skupai je ireba pri zmernem ognju tako dolgo mešati, da se popolnoma zgosti
Češpljeva pogačča. Iz 20 dkg moke, dveh rumenjakov, 3 dkg sladkorja, 6 dkg masti in IV- dkg V mleku raztepenega kvasa napravi ob dolivanju mleka rahlo testo. Mediem ko •es‘0 vzhaja, namaži obrobljen pekač z mastjo in razgrni nato testo vanj. Na testo naloži dobro obrisane, in razpolovljene češplje tako, da je notranja stran polovic obrnjena navzgor. Pogačo speči v precej vroči pečici in jo še toplo razreži na podolgovate koščke.
Vlaganje paradižnikov. Lepe. srednje velike paradižnike očisti, operi in položi na sito, da se odcede in posuše. Medtem skuha) % 1 kisa in' 1 vode ter nekoliko zrn popra. Paradižnike vloži v veliko steklenico in jih polij z ohlajenim kisom, da stoji kis čez paradižnike. Na vrh vlij tanko plast olja. da se paradižniki ne pokvarijo. Da se še boli gotovo držijo, lahko dodaš tudi nekoliko gor-1 čičnih zrn. Tako, vložene paradižnike lahko uporabljaš kakor kakor sveže.
PRAKTIČNI NASVETI
Volnene obleke zamazane od prahu ali pokapane od mastnih jedi in podobno, ojistiš, ako iih skrtačiš temeljito s sledečo tekočino: na pol litra vode eno osminko kisa in dva jedlni žlici salmijaka. Še vlažno zlikamo. Po* sebno postopaj na ta način z moškimi hlača-* mi in ovratniki pri telovniku vsakokrat, kadar jih zlikaš, ker se očistijo tem lažje.
Mravlje bežijo s prostora, kjer leže sveži paradižnikovi listi. Zato jih položi zlasti na razpoke ob oknih in vratih in sploh povsod, koder lazijo mravlje v shrambo in stanovanje. Dobro sredstvo ie tudi odcedek, ki ga močno skuhaš iz svežih paradižnikovih listov ter žnjim večkrat namažeš mize, deske in omare. Paradižnikovi listi morajo biti vedno sveži.
Barvo rjavih, rumenih in bež-tkamn osvežiš, če zadnji vodi za izplakovanje dodaš skodelico kisa na skledo vode, za rdeče, črne in rožnate tkanine dodaj skodelico soli na skledo vode; za svetlomodre, temnomodre. svetlozelene in temnozelene, tkanine daj 3 dkg galuna na en liter vode.
Doplfl „Edinosti
St*
Dolina Šentflorjanska
Slovenski naror opazuje dogajanje za mejami s prav različnimi ččuvstvi. Nekateri so kakor vedno v takšnih slučajih apatični, drugi so nekoliko ogorčeni, tretji šo spričo zdaj takšnih zdaj onakšnlh poroččil pesimisti: Vsi skupaj pa smo začudeni-Razvoj v ČSR zasleduje slovensko podeželje z veliko pazljivstjo. !>;!.* i I tl.Ji •u.&jIj '.Uj*,	fc,	.	il ; \tll
IjTVfV	»Jjrjdlfk	»iwfi, .Ir,	1	j) ,
i *	at ji Jmioj 6« t' *\	i>	ni
fVJn II»iT«',T<rl a w, ilnrvifj
*a	I« *xo niu*»V >-i it'
infl\ '«•* -i/ATr	*!<	o*. %	n,	^
i* ii aSku*™ ir
nui ji
Cetvorčki. Pomilovalno je v tem zahrbtnem času vsakdo spremljal obnašanje Poljakov, slovanskih bratov, ki se jim ie narodna manjšina v ČSR od 70 tisoč kar čez noč povišala na 200 tisoč! Uboge Poljakinje, kakor a ste morale na diktat roditi četvorke! u la MMiftu f	i'\	Prhuoi
J**«, ta bl Ihnrfliui /■ t Itih <Aini til, M&U. Mftt 1MJF Kaki Ul:' *	d
fvrtm fc ln's Ia£4	' un*	mmto.	i*
»Mnujl	id ? Vrti* idviAti
fll/Ai Cfcaja ima t ja t* MnrijR k te od aft jtf	ta^
« ## lih iv> Mi JHtji 4 oe.Ji ki "»O* Tli*	At ih stanjiM«!, Ae )i
** 14 il M tiJMlttUl AnfM) li	mr mUAmu/k liy„'i
> Mitm M. JMJJ riuLAi m a/i<jvuti|i n 1,1 v KTrktt' fctar imlV ' i mMM mm '<|U hatf, lil a* *
n««ait ii rnimm* %	wl'*v
1,1,1 An * umb rStj mm. un im n m <n\k ivmth «gfc9i h m Ju tui «i
»m, ata««])	»li«r-
^ ki mol A«
ac«	AUV sita.j uu tul
• i*« !•	vdnrh Hi tl» mtu- sa.nli
tim*	U/& ifc vk.m ju*..*m La
lilo	* m 1 ** ***>*
■»•r 1 Ifcit 3 ami.t to vMjo ainuii uta JU*! f,i iTSv ttifr« atai« ii t«i*i
V slovenskem podeželju, posebno daleč od zvez in velikih centrov, še verulejo v to društvo (Slovenci sploh verujemo, da bomo rešHi svet z društvi, zato jih ustanavljamo kar sproti na vsak prst deset!), zato priprav Ijajo slovesno proslavo 11. novembra. Takrat bomo molčali 2 minuti.
Enajstega novembra proslavljamo kot rečeno dan miru. Takrat bo točno ob 11. uri dop. dve minuti molka. Če bo manifestacija na Slovenskem dobro uspela (upajmo da.
ker smo dobri društveni delavci in še sijaj-nejši organizatorji!), bo za 2 minuti zas al tudi naš ljubi domači strankarski boj. Z rekordom se bomo lahko postavili!
»Narod naš dokaze hrani!« je zapisal neki slovenski humorist in prav ie imel. Ne dolgo tega je pal nekdo na nos. Tudi na čelu se mu je zarisala podolgasta buška. Nerodna stvar. Ampak zakaj	pa ie	s>opil	na tisto pot	da je moral dobiti	buško?
l!.. Ji	M Ji tl.	I t.JU	iJ	Ji M	tu
.1.	m	* ji!	'*11 ja	jih t	Ji	k m	intl
il 1	.1-K JBIJill' Bi m. 1	it	5 <4i i.r «ai
«1 Irlvli'	'i iHx	iiai	»vj	.lil>
fi 4*ii« j ii m	i m .
t I m T ii	i «1 iirtlrtiv
Letošnje Jesensko sonce je prav prijazno in kmetje so veseli. Letina je zadosti ugodna. vreme pospravljanju poljskih pridelkov naklonjeno. Deževje prvih septembrskih dni se je umaknilo topli sončni krasoti, ki širom slovenske domovine zori vinograde v dobro sladko kapljo. Da, vsi upamo, da bo letos kaplja, a ne samo kapljica, in da bomo prav dobro kapljo pridelali,
Mi M	««]**	krtJ&ai	«i,	ih j
■"mali	Sm	bIM	, jm\	d'tl*}
s.^Mf x	mm* h j«i m	J*r	riufl
in V i jarda nas V* i« skata % mm 4. \ ■ a i i J « i jtol i j.., it »im im UiiaU k	Al ssstor.
'j	i ji j;, s L'« .a t ajf
H	cw ^ w ttapAi	h Sja	t\	,;i H«
JiaiAj«4J	m	M	w-ju a,
n uta«* t r>	^	k	<4
k; f ■ ara tem a stmm mi i k ««h pmm Ota, fia -M \■K	JM	14. 'te “Sjaa^
S %tdJH tai-ta, imr-JVM m nam jttop
Volitvo bodo, le povedal g. senator di. Kulovec. Na volitve se slovensko podeželje vneto pripravlja. 2e dvakrat ni smelo svobodno voliti poslancev. Ko je imel glavno besedo. Zivkovič, slovenski kmet ni smel ničesar povedati Za Jevtiča pa ga tudi ni nihče nič vprašal, tjn } .«■!», ir, mo M* •A/.«' n* ni A a<1 ja
|	ai	aai«®«4kii	»A
JI'* t	tb	i »K«
Aji/ain ja M.ldil. Vli Jm ’ linji iaiHi okAtai.	nn	wi; hi,1
H m* »i	I? ik vadkj m
l.mrn-i -#i v -allin * Trt). Km +J
I1 !.* j Mha V «,«11 'i q »611ij1\ »ur 1 ir ^	^■«1*^0
Pobožnost našega naroda je izpričana in dokazana. O Bog, daj. d abi ako ostalo in da ne bi verna čreda jagnjetc krenila s preizkušene ravne ceste v levo!
-k.
Rogaška Slatina
Kovačev študent. Znano spevoigro iz predvojnega dijaškega življenja bo vprizorilo tukajšnje pevsko in prosvetno društvo Sloga
v soboto, 1. oktobra ob 20. url v zgornji dvorani Zdraviliškega doma. Spevoigra sc bo predvajala pri nas prvič. Ker vsebuje prav lepe pevske točke, vabimo k čim lepšemu obisku!
Vojnik
Požar. Pravkar si je naš vrli sosed Klančnik iz Višnje vasi letos prvič natlačil svoj novi kozolec z dišečim senom in ca obložil s težkim snopjem, pa mu ga je vzela neizprosna nesreča. Bilo je pretklo kvatrno sredo popoldne. Ves Vojnik je šel na pogreb ob-spoštovanega farana Vrečka v Arclin. Seveda tudi požarna bramba. Pa se je kot naročeno, začel med Vojnikom in Arclinom stoječi kozolec kaditi. Še preden so se presenečeni pogrcbei zavedli, je bil rdeči petelin v šopu in zublji so zajli celo stavbo. Na rešitev še misliti ni bilo. Kozolec ie stal na samoti in vetra ni bilo. — Sreča v nesreči!
St. Rupert
V nedeljo 25. t. m. je bila v tukajšni gostilni Lobnikar domača zabava s trgatvijo grozdja. V sredi najlepšega razpoloženja so Prišli v gostilno neki tuji delavci in že pijani popivali dalje. Kmalu so pričeli brez vsakega povoda izzivati goste in jih naposed napadli s steklenicami. Pri tem napadu je bii pajbolj prizadet trgovec Marinc iz Glinj, kateremu je eden od napadalcev vrgel stekle-Dico v glavo in ga je vsega oblila kri. S skupnim nastopom so gostje izrinili izzivate iz gostilniških prostorov, da ni prišlo še do večjih pretepov. — Nobenemu ne odrekamo razvedrila in nedeljske zabave, saj K> zasluži vsak delovni človek, čudimo pa Se tistim, ki težko prislužijo denar in ga vendar na tako lahkomiseln način razmečejo in se opijejo v svojo škodo, da jim potem največkrat primanjkuje potrebne hrane.
Št. Pave/ pri Preboldu
Preteklo nedeljo 25. t. ni. se je vršil na vrtu gostilne Sadnik na Groblji koncert godbe na pihala gasilske čete in St. Pavla. Na koncertu sta sodelovali tudi godbi na pihala ' iz Zabukova in Liboj. Tokrat se je naža domača godba prvič predstavila širši javnosti in dokazala z dobro uspelim koncertom, da je v kratkem času lepo napredovala^ V naši ožji okolici smo pogrešali že dolgo časa do-• bre godbe, zato bo lahko imela bodočnost, saj imamo izredno veliko število raznih prireditev. Koncert je privabil mnogo ljudi iz širne okolice in je nudil pri leipem jesenskem popoldnevu polno užitka. Po izvršenem programu je sledila vrtna veselica, ki je potekla v nailepšetn redu.
Kaplia vas
Tukajšnja gasilska četa bo imela v nedeljo 2 oktobra t. 1. svojo tombolo na prosto rih g. Jos. Potočnčika v Kapli vasi. Kakor pri drugih številnih tombolah v Savinjski
Solini, bodo tudi tu pripravljeni lepi dobitki, led glavnimi dobitki je 5 koles, bala platna, sukno za obleko itd. Poleg tega bo tudi nekaj sto drugih dobitkov. Ker so kolesa za mladi svet najbolj mikavna, pričakujejo prireditelji veliko udeležbo. Po tomboli se bo vršila veselica s sodelovanjem godbe na pikala na istih prostorih.
Oistriška vas
V nedeljo 25. septembra t. 1. je bila v naši vasi lepa slavnost. Tukajšnja gasilska četa je namreč praznovala 35 letnico svojega obstoja. Ob tqj priliki so bile razdeljene zaslužnim gasilcem diplome in odlikovanja za njihovo dolgoletno požrtvovalno udejstvovanje. Istočasno se je vršila tudi tombola, ka-*ero je posetilo izredno mnogo ljudi. Glavni dobitek, električni motor, je zadela neka posestnica iz Kaplje; ki ga je takoj prodala za 1.200 dinarjev. Seveda je bila z dobitkom in kupčijo zelo zadovoljna. Nadaljni dobitki so "bili: sadni mlin, več koles in praktičnih predmetov.
Mirna pei
Več narodne zavesti in sloge. Večkrat se čita v dopisih »Edinosti«« iz različnih krajev o narodni nezavednosti in neslogi, kar posebno šc volja tudi za Mirno peč. Vsi Mirno-pečani moramo biti čestokrat neljuba priča, kako neki gotovi ljudje blatijo vse. Kar disi po narodni zavednosti, slogi, svobodi in slovanstvu. Bratsko češkoslovaško republiko prikazujejo kot zatočišče komunizma in središče nemirov. Na drugi strani pa poveličujejo nemštvo in njegovega voditelja ter izražajo velike simpatije do belih nogavtoarjev. ki jih pri nas. hvala Bogu, ni. Kot zavedni narodnjaki si bomo' njihovo ravnanje dobro zapomnili, ker smo prepričani, da bo prej ali slej prišlo do časa, ko bomo mogli obračunati s hlapčevstvom. — MlrnouecanL
Rimske toplice
Gradnja nove banovinske ceste le počasi napreduje. Bilo pa bi želeti, da sc delo še pospeši Z imenovano cesto bo odstranjen nevarni klanec ki veže Rimske toplice in Šmarjeto. Gradnja nove ceste začenja blizu kolodvora ter poteka po privatnih parcelah mimo travnikov in niv in smarjetske ^ osnov-ne šole. Novo zgrajena cesta bo dolga ka~ kili 500 metrov in jo gradi kr. banska upra-va.
Radele
Zaključno kegljanje CMD. V ned®1!? dn“,;-oktobra bo zaključno kegljanje CMD v Ka-dečah. Pričetek bo ob 2. uri popoldne, trajalo bo do 5. ure. Do sedaj vodi v kegljanju g. Dolinar Prane. Prvi bodo dobili J^PC d " bitke, zato v nedeljo vsi v gostilno Hmelj na Njivice!
Hrastnik
Ali ni sramoino in žalostno? Da sin slovenske matere ki se je rodil in doraste! v delavskih vrstah na slovenski zemlji, pozab-
lja svoj materni jezik, ne prizna da je Slovan. se celo sramuje svojega imena, ki so ga nosili njegovi predniki, ga lalsificira na nemško, češ da je Nemec ne pa Slovenec, navzlic temu, da je v nemščini še daleč za luno. Se navdušuje za bele nogavičarje, jim jih celo kupuje se prepira s tistimi, ki se ne sramujejo, da jih je rodila slovanska mati. ki so proti onim, ki s svojimi belimi dokolenkami izzivajo čeprav jim je sladek naš jugoslovanski kruh.
Mogoče misli s svojim navdušenjem za onkraj meje osrečiti naše delavstvo, kljub temu, da ga sedaj izkorišča, žene z delom mezdo. denuncira, psuje razen tistih, ki ga podkupujejo s piškami, alkoholnimi pijačami in svinjskimi kračami. S to umazano korupcijo, ki je največje zlo vsemu narodu posebno pa delavstvu.
Dnevi tečejo čas se spreminja, svet se suče božji mlini pa meljejo počasi dokler ne bo tudi drugim posijalo sonce. Takrat pa bo jok in stok in škripanje z zobmi.
Zob — za — zob.
Krško
Iz vrst vinogradnikov se sliši, da se nekateri od teh pripravljajo na splošno trgatev, ki posebno letos ne prinese, dobrega zdravega, okusnega in stalnega vinskega pridelka, temveč slabo, za prodaj nesposobno blago, ki se le stežka vnovči.
Zato naj se začetek trgatve ne pospeši, temveč odloži na poznejši čas, posebno, ker se obeta lepo toplo in sončno vreme, ki bo pridelek po možnosti in dobroti zelo izboljšal in katerega bo letos mnogo lažje prodati po dobri ceni.
Po predpisih zakona o vinu in pravilnika o izvrševanju zakona o vinu, se vsakdo, ki bi trgal grozdje za pridelovanje vina pred od občine določenim rokom kaznuje z do 1000 din globe ali do 144 dnevnim zaporom. Občine pa se morajo sporazumeti s kmetijskimi referenti.
Koievie
Tombola kočevskega Sokola ki je bila zad njo nedeljo popoldne pred novozgrajenim sokolskim domom v Kočevju, je uspela zadovoljivo. Razveseljivo je dejstvo da se je te prireditve udeležilo številno sokolstvu na klonjeno občinstvo ne samo iz mesta in okolice, ampak tudi iz rudarske kolonije kočevskega premogokopa. Sreča je bila kot nalašč naklonjena zares potrebnim, tako, da so prišli na' svoj račun zlasti delavski sloji.
Prvi dobitek — moško kolo — je dobil žagar Erler Jakob, drugega — žensko kolo — je odpeljal mesarski pomočnik Ferteli Štefan, tretji večji dobitek, ki .ie vseboval voz opeke, pa je bil namenjenn takisto Slovenki iz Gorenj, gdč. Marici Žagarjevi.
Poleg teh treh večjih dobitkov je tombola kočevskga sokolskega druitva razdelila med manjše dobitnike številna manjša darila v obleki, obutvi in drugih praktičnih rečeh. Skoraj vsakemu od teh malih dobitkov pa je bilo priloženih tudi po nekaj izbranih slovenskih knjig, kar je ne samo prav, ampak tudi pohvalno, saj je kočevski Sokol na ta način ponovno dokazal, da se zaveda pre-važne narodne naloge, ki jo s širjenjm slovenskih knjig med široke ljudske sloje iudi pravilno izpolnnje. Slovenske knjige so bili dobitki, ki so jih bili veseli prav vsi zavedni Slovenci, saj bodo okrepljeni s slovenskim čtivom vztrajali še naprej na straži slovenskega jezika na tem jezikovnem otočku, kjer se narodnostna vprašanja često neljubo zaostrujejo.
Kočevskemu sokolskemu društvu gre za njegovo narodno-obrambno delo pohvala in priznanje. Le naprej, brez miru... za zmago slovenske miselnosti na Kočevskem!
SIRITE ..EDINOST
t*
Hotel Petersberg pri Godesbergu. To so se razbik pretekli teden pogajanja med Chmr beriainom In Hitlerjem. Toda Chamberlain ni izgittl poguma, ampak je sH tr<*§R v
Nemčijo.
Narodna zaveti ieikega kmeta
Težki časi, ki jih preživlja bratska češkoslovaška republika mi dajo misliti na čas, ko sem jo spoznal. Dobro se še spominjam vseh doživljajev, ki sem jrh doživel predvsem pa onih, ki so zvezani z narodno in državljansko zavednostjo češkega ljudstva. Tu sem spoznal ono veliko občudovanja vredno zavest, ki se je danes spremenila v veliko samozavest. Ker se je o narodni zavednosti meščanstva in delavstva že večkrat pisalo, bom na tem mestu pokazal zavednost češkega kmeta.
češki kmet si je svojo narodno zavednost razvil tekom dolgih stoletij. Skozi dolga stoletja je bil skoraj edini branilec češke zemlje. V dobi husitskih bojev se je odlikoval po svojih hrabrostih, zapustil rodno zemljo in se boril za njeno svo bodo z lakomnimi tujci, ki so se že tedaj dobro zavedali strateškega položaja češke. Ko so po bitki na Beli gori izgubili Čehi svojo samostojnost, je izgubil marsikaj tudi češki kmet. Postal je nezadovoljen in se prčel upirati proti tujcem-graščakom, ki so jih neusmiljeno izkoriščali. Spomini na te čase, kot na husitske, so med kmetskim ljudstvom živi; živi mnogo bolj, kot si to mislimo. Iz roda v rod so se podedovale pripovedke, ki so jih širile predvsem stare babice. Budile so in vzbujale v kmetskih dušah narodni ponos.
Ko se je pričel narodno prebujati češki narod, se je takoj prebudilo tudi kmetsko ljudstvo. Ideje Palackega in Hav lička so imele na deželi' živahen odziv. Ustvaritev in razširitev češkega kmetskega gibanja je narodno zavednost dvignilo tako visoko, da je še pred svetovno vojno češki kmet aktivno sodeloval pri vseh narodnih bojih, ki so stremeli za narodno osvoboditvijo.
Svetovna vojna je našla kmetsko ljud-stvo že pripravljeno, prav tako kot me-
Koziak — nai obmelnl stražar kilte!
Vsa narodno obrambna društva, ki se sicer žrtvujejo, pa posamič in brez enotnega cilja in lwez celotnega deovnega načrta, tudi še pri n.ijboljši volji, kakor jo izkazujejo posebno Kozjaku, obupnega položaja ne morejo izboljšati, kaj šele spremeniti.
V dosego zaželjenoga namena zadostuje, da njih vodstva ustvarijo
Matico narodne obrambe
torej središče in žarišče vzajemnega in sistematično organiziranega narodno obrambnega dela, h kateremu spadajo tudi kuturne organizacije. Sem spada brezdvomno tudi
Slovensko planinsko društvo.
iz središča potoni svojih tukajšnjih podružnic. Vodstvo SPD mora resnici na ljubo priznati, da je v zadnji dobi preveč zapostav-ijlo ravno naš obmejni Kozjak, ki — če ne presega, pa je gotovo enakovreden krajevnim lepotam Pohorja. (Kozjačani že mislijo, če naše planinsko društvo za levi breg sploh še obstoja). Kot takorekoč desna roak SPD spada v Matico tudi
Tujsko prometna zveza, »Putnik«,
ki se dozdaj še niti lotil ni zanimanja za Kozjak, in o katerem bo treba spregovoriti posebej resno besedo. — Poleg druš ev kakor »Branlbor«, »Meja« i. dr. spada v Matico nadalje tudi vse
obmejno uččlteljstvo. v prvi vrsti pa ono na Kozjaku in katerega lastni obstojni intresi so najožje združeni z usodo celega obmejnega ozemlja.
Cirll-Metodova družba. Vzporedno z delovanjem obmejnih šol sc vrši tudi sodelovanje CMD. O splošnih nalogah ene kot druge smo že govorili v »Edinosti«. Z njunim kulturnim delom je najožie povezano tudi socialno skjrbstvo za obmejno mladino.
Fotoamaterji in domači umetniki.
Ves Kozjak je krajepisno, zlasti pa glede pokrajinskih slik dozdaj še cel — Benjamin. Zato bi bilo priporočljivo, če bi se za Kozjak, odnosno sploh za celo obmejno ozemlje ustanovil poseben odsek fotoamaterjev. Pomagali bi jim lahko domači umetniki, če ne drugače z opozoritvijo na hvaležne osnuke. Kjer takih umetnikov ni, jih seveda nadomešča učitelj, ki mora poznati vse posebnosti svojega šolskega okraja. In ravno učitelji bi na tem prepotrebnem polju že zdaj lahko pričeli s sestavo orisa svojega okraja, ampak v okvirju celotnega Kozjaka.
Orisi Kozjaka za prvo razstavo.
Ti orisi naj bodo pripravni, da se jih v Mariboru kje posebno vidno razstavi in naj tvorijo podlago za prvo krajepisno razstavo Kozjaka. Na orisih naj bodo posebno vidno zaznamovane: Krajevne posebnosti, lerenske prilike za smučarje, (sploh za zimski šport), priporočljivi naslovi za oddih ali poizvedbe in točke, posebno ugodne za postavitev
planinskih domov, gostišč in zavetišč.
— za kar pa se morajo zanimati tudi občine in krajevni interesenti.
Potujoča predavanja bi pospešila ne le promet izletnikov, marveč vzbudila bi tudi v obmejnem narodu samem večlo ljubezen do svoje zemlje in za to tudi več smisla za bolj ko kdaj smotreno samopomoč, brez katere bi bil ves trud neposredno neprizadetih zaman. — Da je z vsem tem v zvezi nujno potrebno preskrbeti tudi olajšanje glede pregleda obmejnih straž, o tem treba posebej spregovoriti.
ščanstvo in delavstvo, število vojnih do-brovoljcev, ki so se borili na ruski, francoski in italijanski fronti je bilo iz podeželja ogromno. Pa tudi doma so starejši možje in žene pripravljale tla za I. 1918., ki je našlo vse Čehe dobro pripravljene, da so takoj lahko uredili državo na temelju demokracije, katera edina mora dati narodu res dober in svoboden razvoj. Kmetsko gibanje v češkoslovaški republiki je raslo in kmalu prevzelo vodilno vlogo v mladi republiki. Poleg predsed-nika-Osvobodftelja dr. T. G. Masaryka moramo šteti kmetskega voditelja Ano-tonina švehla za najzaslužnejšega moža, ki je s svojimi socialnimi zakoni dal trden temelj za mirno in zadovoljno življenje vsega prebivalstva. Agrarna reforma je vzela zemljo tujcu in jo dala domačinu kmetu. Pri vseh narodnih akcijah je kmetsko ljudstvo aktivno ne samo sodelovalo, ampak je često dajalo celo pobude, kar je vsekakor častno.
Z nastopom sedanjih kritičnih časov so pokazali češki kmetje vso svojo veliko narodno samozavest, čestokrat sem imel priliko, da sem se z njimi raztovarjal. Odkrito povem, da sem jih občudoval. Nam vsem znano geslo: »Ne dame se*« je pri njih globoko zakoreninjeno v srcih. »Rajši častno smrt, kot pa izgubiti svobodo!« Kolikokrat sem čul te besede!
Danes, ko se ves češki in tudi slovaški narod dobro zaveda preteče nevarnosti, so kmetje budno na straži. Izvršena mobilizacija, kf se je izvršila v tako hitrem času in v občudovanja vrednem miru, pa je najjasnejši dokaz zavednosti češkoslovaškega naroda in s tem tudi kmetskega, ki je pripravljen se boriti za svojo samostojnost do poslednje kaplje krvi.
Koliko stane oboroževanj« ?
Med svetovno vojno so poedine države zapravile tolikšno vsoto denarja, da bi se s tem denarjem lahko kupilo vsakemu prebivalcu Anglije, Rusije, Nemčije in Francije majhna hiša z vrtom, popolno opremo, avtomobil in radio in še 2000 din pokojnine še deset let po vojni.
Leta 1913 pred svetovno vojno so po službenih podatkih velike države porabile za oboroževanje 126 milijard in 550 milijnov dinarjev. Po vojni pa se je pričelo pravo tekmovanje v oboroževanju. Ze leta 1925 se je porabilo 176 milijard dinarjev; torej 50 milijard več kakor med vso svetovno vojno! Ali oboroževanje zahteva vedno večje vsote in leta 1934 doseže vsoto 245 milijard din. Sedaj prevzame v Nemčiji oblast Hitler. Vsote za oboroževanje in strelivo dobivajo že astronomska razmerja.
Velika Britanija, ki je porabila 1. 1932 samo 25 milijard din., daje leta 1935 že 80 milijard, a leta 1936 po zmagi Italije v Abesiniji 200 milijard din.
Stroški za oboroževanje v USA znašajo leta 1933 »samo« 31 milijard din, leta 1936 pa že 56 milijard din.
Japonska, ki je od leta 1931 zavzela v Mandžuriji in na Kitajskem pokrajine, ki so večje od Francije, Nemčije, Španije in Anglije, je povečala izdatke za oborože-vane tako, da znaša ta vsota 50 odstot. celega proračuna.
Najbolj se je oboroževala Nemčija. Po podatkih, ki jih je navedel g. Winston Churchil v angleškem parlamentu, so Nemci v prvih treh letih Hitlerjeve vlade porabili 375 milijard dinarjev; torej trikrat več, kakor vse države pred svetovno vojno!
Beneša, Hitlerja in Chamberlaina slišite s
Sachsenwerk - OIymp!a -
jtodto HUuišct
TELEFON 26-48
rade kupujejo
svilo za obleke, perilo i. t a.
pri
I. TRPINU
Maribor, v«lrhi|ilia ulica IS
Le naiboliSe
za Vale oči S
Zato uporabljajte le
fiiSS-Puhldoi-rhtt'
K ni t mn Man«, misii n i
Dobavitelj bolniških blagajn
Hiša stek It as mM
Kmalu se prične novo kolo drž. razredne loterije, ko bo izžrebanih velikih in
majhnih dobitkov v skupni vrednosti Din 64.991.000 Poskusite svojo srečo in obrnite se čimprej in zaupljivo na našo
hiio sreče in glavno kolekturo drž. razredne loterije Cela » rečica stane Dla 20» -, pofevka IH« K» ~ in žetrtinka Din 50--
Beofak - HuuMot, ^osftaska ut. 1Sl$»
AUGUST GAILIT:
Potepuhovi letni časi
»O rane Kristusove in sveta večerjate je stokal. »Bogu bodi hvala, da so vsaj' stroji in opica ostali celi. Takega pretepa in prelivanja krvi še nisem videl! Ko so na konca prišli stražniki, je bil trg prazen, kakor da bi ga bili pomedli. Nobenega capina ni več bilo, da bi ga bili zgrabili za vrat in odvlekli v zapor.«
Ko so se najedli, okrepili in si izprali ti rane, je pripovedoval Peetrus nepretrgoma:
»Na treh jarmarkih smo bili opravili odličen posel. Ljudstvo je drlo skupaj kar v trumah, da bi nas videlo. Niti prostora ni bilo za vse. To je bilo za nas dovolj vzpodbudno, da smo si privoščili nekaj meric žganja, tako da smo na četrti jarmark prišli kar rožnate volje. K nadaljnjemu bi to prav nič ne škodovalo, če bi bil imel Paulus, ki je bil pri blagajni, dovolj drobiža. Ko je o neki priliki izginil, da bi zmenjaJ, so njegovo odsotnost izrabiti žepni tatovi in drugi malopridneži. Kar na debelo so se vsuli noter brez vstopnine. Jonatan je skočil mrcinam takoj za vrat. V svoji pretepaški vnemi pa se je žal lotil tudi neoporečnih lastnikov vstopnic. Tako se je začel prepir. V začetku seveda samo z nekaj zaušnicami ter nedolžnimi brcami. Brca pa je dala brco, in tako je za dober konec imela luknjo marsikatera lobanja in ne malokatera kost je bila zlomljena. Nazadnje smo ostali na mestu le mi trije. Skoro bi nas bili prijeli policaji.«
»Bodite mi prisrčno pozdravljeni, mili sorodniki,« je mrmral Nlpernaadl. Njihovega prihoda je bil prav vesel zlasti zaradi tega, ker mu je posedanje na vedno istem mestu že krepko presedalo.
Nenadoma zakriči Jonatan:
»Opica je izginila!«
Možje planejo kvišku in jo uberejo ven. Opica je čepela na plotu, rdečo kapico na glavi, modre hlačice na stegnih. Ko je videla prihajati može, je skočila s plota in preko njiv zbežala proti Puuslikovi kmetiji. Najprej opica, za njo
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUSCH
Jonatan, potem Paulus, za njim Peetrus, zadnji pa Nipernaadi.
»Mika, Mikica, pridi vendar nazaj!« je moledoval Paulus z jokajočim glasom.
Mikica pa je bezljala z velikimi skoki naprej, se tu in tam ustavila in sedla, da bi se potem z novimi močmi pognala dalje.
Možje so stokali za njo. Zaman jo je vabil Paulus z ljubeznivimi besedami, zaman ji je kazal Peetrus košček sladkorja, zaman je klel in grozil Jonatan Vse skupaj ni nič pomagalo. Opica je skakljajoče tekala pred njimi, ko da bi se zabavala nad svojimi zasledovalci. Prispela je v gozd. Z enim samim skokom se je pognala na brezovo vejo In gledala može z velikimi očmi.
Brezupno so stali vsi štirje pod drevesom.
»Ti cepec tam zgoraj 1« je kričal Jonatan. »V imenu boga te pozivam: Pridi prostovoljno doli! To ti pravim zadnjikrat.«
»Treba bo prinesti lestvo od doma,« je menil Peetrus.
»Jo bo že lakota prignala na tla,« je rekel Paulus.
»če boš le čakal tako dolgo,« se je posmehoval Jonatan.
Prinesli so lestvo. Ko se je Jonatan vzpenjal proti opici, je skočila kakor veverica na sosednji vrh. Preklinjate je stopal Jonatan navzdol in ji sledil lestvo. Mika se je pognala na tretji* drevo.
Med tem so se bili zbrali radovedneži, največ ženske in otroci. Z dvignjenimi bradami so begali in skakljali okol' vitkih brez in brezumno kričali.
»čc bi nebeški oče hotel zagrmeti sli poslati močan blisk, bi že prišla na tla,« je menil eden.
»Tudi toča bi jo segnala doli,« je rekel drugi.
Tretji je celo dejal, da bi bilo dobro, če bi prinesli puško in bi s slepimi streti spametovati opico.
Tedaj je nenadoma oznanit Nipernaadi z močnim glasom:
srn
»Stvar je kaj preprosta! Treba je posekati drevesa. Opica je zaradi divjega kričanja in hrupa tolikanj zbegana, da je ne morejo privesti na tla nobene nebeške sile. Preje bo poginila na veji ko pa prišla doli. Bolj prav se mi zdi, če prinesemo žage in sekire, kakor pa da se tu neumno posvetujemo in drezamo okoli z lestvo.«
»Prav ima, res jel« so kričali vsevprek. »Kam pa naj opica skoči, če gozd posekamo?«
Kmalu so se pojavile žage in sekire Drevo za drevesom je hreščeče padalo. Možje so stekli suknjiče, ženske pa so si izpodrecale krila. Skupni smoter je združil prijatelje in sovražnike. Nihče ni imel časa, da bi sc prepirat in vtačit na dan stare spore. Nihče ni opazil, da je Jo-natanova glava obvezana in da tičiPee-trusova roka v ovoju. Vsi pogledi so bili uprti le na njo tam zgoraj, ki je skakala z drevesa na drevo.
Bil je že večer, ko so prišli možje zmagoslavno do zadnjega drevesa.
Opica se je pozibavala in gugala na šibkem vrhu. Kakor iz potapljajočega se čolna je gledala prestrašeno navzdol, kjer so ljudje kričali in razgrajali. Okoli drevesa so napravili ozek krog, da bi sl opica v svojem padcu ne poiskala rešitve v begu.
Ko je poslednja breza žvižgajoče padla, je planila opica z velikanskimi skoki na Jonatana. Se preden se je mladec od prenečenja znašel, je bila opica na njegovih plečih* S pleč pa je odbrzela iz kroga naravnost v rženo njivo.
»Vrag te naj pohrusta!« je kriknil Jonatan z glasom, ki se mu je dušil v solzah. »Saj sem jo Imel že v rokah, imel sem jo!«
»Ti pa imaš roke!« je kričat Paulno rdeč od jeze. »Mlečnozobež!«
Od vseh strani so letele ktetvice na Jonatana. Veliko delo in trud — vse je bilo zastonj! Počasi so možje oblačili 'onice, ženske pa spuščale krila. Obrazi »metov so goreti v večernem solncu oc
t'eze in srda. Motčf' so se snogledovali ;akor biki, pripravljeni na boj.
V trenutku pa je zazvenel jasen in u« kazujoč Nipemaadijev glas.
»Obkrožite takoj rženo njivol«
Kriče so drveli možje in žene prot: Puuslikovi rži.
»Tu, glej, tu!« je nenadno krikni nekdo.
Opica je odhitela v skokih in izginila nekje v Sirkelovem žitu.
S krepelci in kamenjem, s sekirami in žagami oboroženi so hiteli za njo. Vseh se je polastila pijanost in lovska strast: opico je treba ujeti, pa tudi če stane to človeško življenje!
»Sedaj pa tiho in previdno!« je rjovel Nipernaadi. »Sklenite močan krog okoli žita in se previdno bližajte sredini!«
Temnilo se je. Kakor pod kosami je vztrepetalo žito pod človeškimi nogami. Zadržujoča sapo, resna in rdeča od razburjenja, se je pomikala truma ljudi naprej.
Hipoma zakriči Janka:
»Jo že imam! Jo že imam!«
Krčevito je držal opico za noge in kli-> cal na pomoč. V dveh skokih je bil Jonatan pri njem in vzel drhtečo živalco v roke.
»O ti mrha in šiba božja!« je kričal s sijočimi očmi in opico zdaj nežno poljubljal, zdaj divje ščipal za rep.
»Zdaj jo pa imamo, spako!« je vriskala množica.
šele zdaj so opazili, da je že večer, šele zdaj se je spomnil nekdo na delo, ki ga je bil kar sredi vsega pustil. Vrgli so sekire čez ramena, vzeli žage v roke in hiteli izčrpani domov. Bili so resni. Obnašali so se svečano, ko da prihajajo od požara, ki so ga bili pogasili z največjo muko. Na čelu vseh Nipernaadi, junak gonje.
čez nekaj dni je prišel na Krootusovi-no občinski sel.
»Slabe vesti, mladiči!« je klical že od daleč. »Prav slabe vesti! Kaj boste zdaj imeli od svojega življenja? Najbolje bi še bilo, da takoj zbežite v gozd in vzamete vrv s seboj. To vam svetujem kot prijatelj, kajti vaš stari gospodar je bil moj dober znanec. Z ranjkim sem izpraznit marsikatero merico žganja! Vas pa bi poboljšala samo še prisilna delavnica ali pa smrtna kazen.
(Dalje prihodnjič).
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
D e p I ■
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priložita znamko!
izdaja konzorcij »Edinosti* v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novink Tiska Mariborska tiskarna d« d„ predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.