Številke in trhle bilke
»Volki miški meso sneli,« je rad odgovoril Lojze Mesesnel Šembicem, ki so ga spraševali, kako je kaj na Erzelju, potem ko se je priženil v Podnanos. Ponazoriti je hotel značilnost te najmanjše krajevne skupnosti, namreč na tri skupine priimkov (Volk, Miška, Mesesnel), ki prevladujejo v kraju in o čemer pričajo tudi nagrobniki na tamkajšnjem pokopališču.
Eni od erzeljskih volkov pa niso snedli le ubogega gledalca, pač pa so spustili kri osemstoglavi firmi. Ti Volki so, verjamem, da s trdim delom in podjetniško žilico, uspeli na tujem, od nekdaj kapitalističnem trgu, in si prigarali prvi milijonček, mu dodali drugega, ga morda nadgradili s tretjim, evrskim seveda. Že to so cifre, ki jih velika večina lahko samo sanja. Pa kaj žene človeka, da hoče nenadoma še več, 15 milijonov, 50, sto, milijardo? Da jim ni uspelo (kaj?), pa so menda krivi vsi drugi, še posebej bankirji. Volki po avanturi z Mipom najbrž niso ostali na nagi riti, so pa v takšno stanje pahnili stotine ljudi, tehnologija in blagovna znamka sta šli v franže ...
»Pohlep, lakomnost, pogoltnost ...« si je oni dan na proslavi na Nanosu retorično odgovoril vipavski podžupan (in sindikalist) Bogdan Godnič na vprašanje, zakaj je danes hlastanje za bajnimi številkami nacionalni šport. Pred zbrano množico je požugal (svoji) vladi, ker ne zna stopiti na prste nosilcem kapitala in (spet) bankirjem. Da premagovati krizo samo z odpuščanjem delavcev ni kakšna posebna managerska modrost. In opozoril je zbrano množico na sprevrženo logiko nosilcev kapitala in bankirjev, češ 'da smo v istem čolnu' in naj delavčki vendarle še malo potisnejo na vesla. Eno figo! Brž ko se bodo valovi umirili, bodo oni pozabili, da so bili kdajkoli v istem čolnu. In spet po starem - lop po denarju! Pravzaprav čudne izjave za Godniča, ki se rad druži z 'nosilci kapitala1. Pa da niso vsi enaki lumpi, so tudi pridni, gaje bilo razumeti.
Letošnji petomajski nagrajenec dr. Erik Brecelj je v pogovoru za 'klepet pod latnikopi' (stran ) dejal: »Priznam, za Janeza Janšo bi dal roko v ogenj! Toda na lastni koži sem spoznal, da politikom ne gre verjeti. Tudi od nove vlade sem naivno pričakoval, da bo kaj spremenila. Ne levi ne desni ne (z)mo-rejo nič - kot da smo v enopartijskem sistemu - diktaturi kapitala!«
Pokojni prijatelj Lučo je ukinil prvomajski sindikalni žur na Predmeji. Ga bo Godnič obudil? Bodo kateremu od volkov vzeli mobitel? Bomo vsaj prvi maj praznovali 's ponosno dvignjeno glavo'?
Saj nismo le številke ...
Za začetek aprila nam je požugala narava.
Velika noč nam je vlila novo upanje.
s pesmijo m plesom.
smo dvignili
uporniški
duh.
Peco
Petomajsko priznanje dr. Eriku Breclju
Ajdovščina, 23. aprila 2009 - Na 28. redni seji sveta Občine Ajdovščina so svetniki med drugim obravnavali tudi predloge za letošnje nagrajence ob prazniku občine.
O oglasno so potrdili predloge Komisije za prejel dr. Erik Brecelj, za izkazano hrabrost in voljno delo v svoji vasi in za urejanje planinskih Tudi v letošnjem letu bo podeljeno Spominsko mandatna vprašanja, volitve in imenovnja in neomajnost v boju za izboljšanje razmer v slo- poti; Rozalija Bratina iz Stomaža - za nesebično priznanje. Za dolgoletno delo in dosežene uspe-tako bo na slavnostni seji, 5. maja 2009 ob 18. uri venskem zdravstvu.	razdajanje pri opravljanju rejništva; Božo Novak he na področju rokometa ga bo prejel pavel
v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, naj-	Priznanja Občine Ajdovščina pa prejmejo: iz Ajdovščine - za ohranjanje vrednot NOB in Piccinini iz Ajdovščine,
višje, Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina, Ludvik Feuče iz Vrtovina - za opravljeno prosto- zavzemanje za enotno Primorsko.
Nanos - svetisce Primorcev!
Nanos, 26. aprila 2009 - Občina Vipava in območno združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava sta pripravila tradicionalno proslavo v spomin na nanoško bitko, združeno s počastitvijo dneva upora. Pri spomeniku padlim pri Abramu se je zbrala velika množica od blizu in daleč, ki je spremljala bogat kulturni program in številne govorce.
Okusi Vipavske - tretjič
Zemono, 23. aprila 2009 - Sončna Vipavska dolina - slovenski vinorodni raj, Se bo s pristno vipavsko hrano in z odličnimi vini predstavila na letos že 3. festivalu vipavskih vin in kulinarike, poimenovanem Okusi Vipavske 2009.
TV' ombinacija tradicije in inovativnosti se odvijala v nedeljo, 10. in v ponedeljek, 11. maja, na prekrasnem renesančnem dvorcu Zemono pri Vipavi. Poletna rezidenca grofov Lanthieri, obdana z arkadnim hodnikom in z bogato poslikano notranjostjo, je gotovo idealno prizorišče za tovrstno prireditev.
Festival, ki poteka v organizaciji Razvojne agencije ROD iz Ajdovščine, skupaj s skupino vipavskih vinarjev, z gostilno Pri Lojzetu in revijo Vino, je bil lani, tako glede organizacije, kot tudi izvedbe, označen za najboljšo tovrstno prireditev v Sloveniji. Lansko dobro izhodišče pa letos le še nadgrajujejo.
S svojimi vini se bo na dvodnevnem dogajanju predstavilo 40 najboljših vinarjev Vipavske doline, z gosti iz province Ancona. Obiskovalci bodo tako lahko uživali v okušanju več kot sto-
tih vrhunskih vin, med njimi tudi velikega vila avtohtonih vinskih sort (pinele, zelema • klarnice).
Za dodatno razvajanje brbončic bodo posk bele najrazličnejše dobrote Vipavske doline k0t so: Nanoški sir, domača salama, pršut, potica sveže pečen kruh, ....
Skozi oba festivalska dneva bodo potekala tudi poslovna srečanja, svetovanja in delavnice 2 vin sko in gastronomsko tematiko, kijih bodo Vodili priznani strokovnjaki. Dogajanje bo za°krožilo druženje razstavljavcev in povabljenih gostov na posebni večerji, ki jo bodo na terasi dvorca kreirali kuharski mojstri.
Obeta se sproščeno dvodnevno dogajanje edinstvenem ambientu dvorca na gričku, obd nem z vinogradi, ki daje svetovno priznana vina Polona Krušeč in Razvojna agencija Rojj
TV Jf nožico je v imenu občine Vipava pozdravil l_vApodžupan Bogdan Godnič, ki je bil zelo kritičen do sedanjega časa, ko se kapital v spregi s politiko ne ozira na malega človeka, delavca. Božo Novak, predsednik borčevske organizacije (in prejemnik nagrade občine Ajdovščina), seje med drugim spraševal, kako to, da je iz imena vipavskega zavoda za usposabljanje invalidne mladine nenadoma izginilo ime primorske legende Janka Premrla Vojka in zakaj se klub starodobnih avtomobilov iz Divače imenuje Balilla, tako kot nekdanja fašistična organizacija mladine.
Predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevkje Nanos poimenoval sveto goro Primorcev, saj so se na njej dogajale prelomne zadeve, od ustanovitve Tigra do prvega odprtega spopada z okupatorjem. V polurnem, s čustvi nabitem govoru, je osrednji govorec, pisatelj in akade-
mik Saša Vuga, na osnovi pisnih dokumentov, natančno seciral fašistična prizadevanja pri iztrebljanju Primorcev, pred, med in po drugi svetovni vojni. Italijanska okupacija je bila 'največja primorska nesreča' in če se iz zgodovine nič ne učiš, se bo ponovila. Prepričan jd, da ima tudi sedanji 'obmejni fašizem' vplivne botre v najvišjem vodstvu italijanske republike. Zato nanoške žrtve nemo kličejo k 'odločni narodni zavesti!'
Za primerno kuliso dogodku so poskrbele desetine praporščakov s cele Primorske in društvo Triglav, za program pa trobilni kvintet slovenske vojske, učenci vipavske šole, harmonikaši z glasbene šole Vinka vodopivca iz Ajdovščine, recitator Peter Avbar in moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, kije za sklep slovesnosti dvignil množico na noge z Vstajenjem Primorske.

AT S jKJT X ^


Golci Club

-	specialitete italijdrisk^kuhinie
-	več vrst testenin | i k
-	jedi z žara ^
-	torte po naročilu S *
-	pivo domače proizvodnje
OB PETKIH IN SOBOTAH ZVEČER ŽIVA GLASBA
a.
Rebernice ozdravljene!
Hrašče, 15. aprila 2009 - Župana občin Vipava in Nova Gorica Ivan Princes in Mirko Brulc ter kipar Marko Pogačnik so pod viaduktom Barnica v Hraščah pri Podnanosu odkrili litopunkturni kip, ki ga je izdelal prav Pogačnik.
v
e pred začetkom gradnje hitre ceste čez Rebernice je vipavska občina povabila Pogačnika, da na osnovi svojega pristopa do občutljivih sil narave in pokrajine pregleda bodo-
čo traso, če kje ne pride v konflikt s silami ali inteligenco narave. Tedaj je našel le eno takšno mesto in sicer v dolini med tedaj načrtovanima predoroma, kjer ima narava pomembno energijsko središče, skozi katerega prevaja življenjske sile in z njimi povezane informacije iz notranjosti masiva Nanosa v prostor Vipavske doline. Ob gradnji je Pogačnik ugotovil, da deseti podporni steber desnega viadukta ogroža ta pretok, zato je predlagal postavitev ekološko - umetniškega kipa, ki bo prispeval k regeneraciji tega kraja.
Kamenje visok dobra dva metra z izklesanim kozmogramom, stoji pa 15 metrov stran od nosilca mostu in tik ob potoku, ki teče pod viaduktom. Kot je dejal Marko Pogačnik (kije v Podnanosu že oblikoval spomenik Janku Premrlu -Vojku), je litopunktura umetniška metoda ekološkega zdravljenja, za preobrazbo energijskih blokad v prostoru in za uravnoteženje krajev. Metoda je podobna akupunkturi pri človeškem telesu, le da kot akupunkturne igle služijo kamni, postavljeni na posebej določene točke v naravi. V vklesana znamenja - kozmograme pa je kodiran namen postavitve. V primeru Rebernic je to nekakšen piš, ki iz mogočne gore Nanosa pošilja energijo v prostoi; Vipavske doline. ep
Toni Balažič - mladi manager 2009
ljubljana, 3. aprila 2009 - Na spomladanskem srečanju slovenskega združenja Manager so razglasili mladega managerja leta 2009.
A ^jVd tremi nominiranci je žirija laskavi na--LV_Lslov dodelila Toniju Balažiču, predsedniku uprave Fructala. Svojo poslovno pot je Balažič začel v podjetju Spem, nadaljeval v Petrolu kot direktor marketinga, potem je bil še leto dni v svetovalnem podjetju AT Kearney. S 1. februarjem 2007 je postal predsednik uprave Fructala. Podjetje je spravil iz izgube in že v letu 2007 je Fructal posloval pozitivno. Lani je dobiček presegel 1,2 milijona evrov. V obrazložitvi nagrade so zapisali, da je Balažič v Fructalu pomembno spremenil strategijo in učinkovitost podjetja, prenovil vodstveni tim in sistem vodenja ter komunikacije, predvsem pa povrnil zaupanje kupcev v Fructalovo blagovno znamko. RL
Peti rojstni dan Špara
Ajdovščina, 4. aprila 2009 - V prvem aprilskem tednu je Hipermarket Spar v Ajdovščini praznoval svojo peto obletnico. Ob tej priložnosti so se njegovi zaposleni še posebej potrudili in vsem obiskovalcem pripravili pravo rojstnodnevno zabavo, na kateri ni manjkala niti torta. Spar Ajdovščina je ob svojem prazniku s posebno donacijo, še posebej razveselil malčke iz vrtca v Vipavi.
ri Tgovina Spar, ki se razteza na kar 1.946 m2
J. površine in nudi 130 parkirnih mest, je v Ajdovščini prisotna že 5 let. V tem času so jo prebivalci Ajdovščine in okolice sprejeli za svojo. Spar, ki ima preko 30 zaposlenih, je s svojo trgovsko ponudbo postal stalni spremljevalec človeka v vsakdanjem življenju.
Praznovanje 5. rojstnega dne Hipermarketa Spar je pričelo že v dopoldanskih urah, ko se je pred šotorom postavljenim pred trgovino, zbira-
lo vedno več ljudi. Daje bilo na praznovanju veselo in živahno je poskrbel ansambel Javor, program pa so sooblikovale tudi degustacije, razne ostale aktivnosti in nagradne igre. Razigrane malčke je, medtem ko so njihovi starši na kolesu sreče preizkušali svojo srečo, animiral poskočen rumeni zajček Sparky, ki je delil sladke bonbone in pisane balone. V slavnostnem programu so s petjem in plesom sodelovali tudi malčki iz vrtca v Vipavi. Za prazničen zaključek pa je bila seveda pripravljena tudi torta.
Spar Ajdovščina je ob svojem rojstnem dnevu poleg svojih kupcev, želel razveseliti tudi najmlajše, zato je svoje praznovanje še razširil. Že v četrtek, 26. marca, je namreč zajček Sparky obiskal vrtec Vipava in z zabavnim programom navdušil otroke. V soboto, na dan praznovanja obletnice, pa je Spar Slovenija predstavnikom vipavskega vrtca predal donacijo - večnamensko igralo Wesco, ki bo otrokom zagotovo veliko pomenilo.
Polona Krušeč
Salami z okusom dobrodelnosti
Vipava, 31. marca 2009 - Rotar/ klub Ajdovščina je organiziral 7. tradicionalno rotarijsko salamijado. Kar 26 tekmovalcev je v ocenjevanje prineslo skupaj 31 vzorcev zračno sušenih, dimljenih oziroma mešanih vzorcev salam. Sicer se je dobrodelne prireditve udeležilo več kot 80 obiskovalcev iz petnajstih slovenskih rotar/ klubov in treh rotar/ klubov iz sosednje Italije.
TJredsednik domačega kluba Robert Černe je JT s kratkim nagovorom salamijado odprl, nato je vodenje prireditve prevzel strokovni vodja Primož Lavrenčič, ki je udeležencem razložil pravila in način tekmovanja.
Strokovna komisija se je poglobila v organoleptične lastnosti vzorcev, brbončice pa so dodajale (ali odvzemale) točke. Medtem so tekmovalci in gostje uživali v druženju ob degustaciji suhomesnatih izdelkov članov kluba, ki jih niso dali v ocenjevanje. Preizkušali so se v ugibanju dolžin in teže mesnih izdelkov ter količine vina
in odstotka alkohola v kartonu.
Težko pričakovana razglasitev rezultatov je pokale navrgla Tomiju Ilijašu, Marku Kocjančiču in Robertu Pavletiču med zračno sušenimi salami, Marku Kocjančiču, Slobodanu Jovanoviču in Jožetu Jurkoviču pri dimljenih in Francu Rupniku, Petru Marcu in Bojan Briškemu med mešanimi salami.
Izkupiček na dražbi tekmovalnih izdelkov je bil namenjen akciji 'Naj se sanje uresničijo', s katero pomagamo gojencem Varstveno delovnega centra Ajdovščina - Vipava.	Peter Marc
Po maši na pinelo
Planina, 13. aprila 2009 - Kar devetnajst vipavskih vinarjev je v stari šoli na Planini ponudilo v pokušino 27 vzorcev pinele. Druženje ob pineli ima namen promovirati to avtohtono vipavsko sorto, ki si počasi utira pot na zahteven vinski trg.
T)rav zato sije pinelo za svoje kraljevsko vino X izbrala vinska kraljica Karolina Kobal, ki je zbrane uvodoma tudi nagovorila. Obiskovalcev je bilo kar precej, tako da ni manjkalo živahnih pogovorov o lastnostih pinele, izkušnje ob pridelovanju grozdja in negi vina pa so si med seboj lahko izmenjali tudi razstavljalci. Pinela odlično uspeva na visokih legah in lahkih tleh, sestavlje-
nih iz laporja in peščenjaka. Je zelo vzdržljiva sorta, dobro prenaša poletno pripeko, močno burjo in točo. Vino pinele je značilno po svežini, ki mu jo daje nekoliko višja skupna kislina, ter po svojevrstni cvetici in aromi, ki spominja na lipovo cvetje in je ne moremo primerjati z nobenim drugim vinom.
Vonj pomladi
A 7Vipavi so ob velikonočnih V praznikih odprli izložbeno razstavo z naslovom 'V Vipavi diši po pomladi ...' V izložbah na Beblerjevi ulici in Ulici Vojana Reharja so na ogled kamnoseški, rezbarski in drugi ročni izdelki, slike in žgane slike v lesu, čipke z Gore in kvačkani izdelki in še marsikaj zanimivega.
mm	
	
	
	
Moj korak
Ajdovščina, aprila 2009 - Članek, ki ga prebirate, je plod prav posebnega druženja in skupnega ustvarjanja. Člani izobraževalnega programa Moj korak, ki usposablja za življenjsko uspešnost, je v jDestri paleti najrazličnejših projektov in aktivnosti, ki jih izvajajo, v enem izmed zadnjih spoznaval medije in tako obiskal tudi podjetje Nova Nova d.o.o., zrtotraj katerega delujeta Radia Nova in časopis Latnik. Sprva le prijetno druženje se je kasneje spreobrnilo v pravo sodelovanje.
/^'Ilani programa Moj korak, ki deluje znotraj Ljudske univerze Ajdovščina in ob finančni pomoči Ministrstva za šolstvo in evropskih skladov, so v enem izmed svojih zadnjih projektov spoznavali medije in tako obiskali tudi lokalno medijsko hišo. Izvedeli so, kako nastaja radijski program, opazovali so zanimivo tehniko in aparature, ki omogočajo pripravo in oddajanje programa, seznanili pa so se tudi z nastajanjem časopisa Latnik - od prvih idej, zasnov člankov, do tiska. Njihovo zadovoljstvo ob doživetem smo delili tudi ustvarjalci radia in časopisa in jih povabili k sodelovanju tudi pri prispevku za Latnik. Člani Mojega koraka so z mentoricama Liljano Lazar in Tanjo Princes, v ta namen pripravili prav posebno srečanje, na katerem je pričujoči članek tudi nastal.
Na delavnici najrazličnejših idej in zamisli za prispevek ni manjkalo, vsi udeleženci programa pa so si bili enotni, da moramo v članku omeniti, da imajo mentorici in program zelo radi, kar je
med njimi tudi čutiti, saj se med seboj izredno radi družijo in dobro razumejo. Še naprej jim želimo uspešno delovanje in prijetno preživljanje uric na skupnih srečanjih!
Moj korak boste lahko še podrobneje spoznali tudi vi in sicer na dnevu odprtih vrat, ki bo potekal 15. maja. Vabijo vas, da se jim pridružite!
Polona Krušeč in člani programa Moj korak
Preprečili onesnaženje
Ajdovščina, 28. marca 2009 - Na dvorišču podjetja Slo - Car d. o. o. želi šofer avtocisterne parkirati vozilo pred delavnico, ko mimo pripelje osebno vozilo in iz neznanega vzroka silovito trči v avtocisterno. Šofer pogleda v ogledalo in v zveri-ženem avtomoblu opazi ukleščena voznika in sopotnika, na sprednjem delu plašča cisterne pa za pest veliko luknjo, iz katere v curku brizga gorivo in se razliva po dvorišču.
nevarne snovi v Hubelj, gorivo iz poškodovane cisterne pa prečrpali na varno, nakar so vse skupaj še dekontaminirali. Podjetje Slo - car ima sicer urejeno parkirišče in odtočne kanale, ki so speljani v lovilni bazen. Kljub temu obstaja možnost, daje iztekla večja količina goriva, ki lahko onesnaži reko Hubelj. Vaja je potekala usklajeno in tekoče, gasilci GRC Ajdovščina in drugi reševalci so se obnašali smotrno, zanesljivo in samozavestno ter z veliko mero sodelovanja in solidarnosti med sabo in z zaposlenimi podjetja Slo - car, tako da so bili z izvedbo zadovoljni vsi udeleženi, pohvalil pa jo je tudi poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite Igor Benko.
TJrisotni delavec takoj obevsti Regijski cen-JT ter za obveščanje Nova Gorica, ta pa GRC Ajdovščina, Zdravstveni dom Ajdovščina, Policijo Ajdovščina. Sočasno je obveščen še štab CZ Ajdovščina in dežurni inšpektor za varstvo okolja in prostor.
To je bila na srečo samo predpostavka za vajo v sklopu usposabljanja ža ravnanje v primeru prometne nesreče s poškodovanimi osebami ob hkratnem razlitju nevarnih snovi . Zelo hitro so na prizorišče pribrzeli gasilci, ki so kraj najprej zavarovali in začeli z reševanjem poškodovancev iz vozila. Ko sta bila ranjenca na varnem, so se gasilci posvetili iztekanju goriva s posebno blazino, s posebnimi lovilci so zajezili odtekanje
Grum Simoni Semenič
&
Predmejci praznovali
Predmeja, 18. aprila 2009 - Krajevna skupnost Predmeja si je za svoj krajevni praznik izbrala datum odprtja zadružnega doma, prvega v povojni Sloveniji. Tako so ta dan obeležili v sedaj obnovljenem domu in v velikem številu in sproščenem vzdušju praznovali.
so sicer redka rastišča teh rož in njihova imena. Tudi pevska skupina Društva podeželskih žena Predmeja je s svojimi pesmimi, za katera je besedila napisala njihova pevka Alojzija Bratina v 'note pa jih je spravil njihov umetniški vodja Filip Vidmar, navdušila občinstvo. Z dvema pe. smima seje predstavil kvartet Prijateljice s Cola največji aplavz pa so poželi učenci osnovne šole Otlica s svojimi izvirnimi skeči.
Daje vse lepo in prav teklo, je poskrbela Tina Velikonja, ki je program spretno povezovala Gorjani pa ne bi bili Gorjani, če po prireditvi ne bi poskrbeli za polne mize sladkih dobrot, manjkala nista niti pasulj in bograč, pa tudi žejo so poskrbeli. Piko na i praznovanju je dodal ansambel Ivana Benčine s prijatelji, ki je za Zabavo in ples skrbel še pozno v sobotno noč.
TTŽ' ulturni programje začela Elvica Velikonja, X\aiedvomno največja ljubiteljica in poznavalka rož, ki rastejo na Gori. V sliki in besedi nam je na zanimiv in poljuden način predstavila redke in avtohtone rože, ki so bile prvič odkrite prav na Gori. Izvedeli smo, kdo jih je odkril, kje
MaK
13 kronanih v Bruslju
Bruselj, 16. aprila 2009 - Slovenske vinske kraljice, med njimi tudi kraljica ze|ena Janja Curk iz Vrhpolja, so v evropski prestolnici spektakularno poskrbele za promocijo Slovenije in njenih vin.
TJokrovitelj dogodka je bil evropski poslanec JL Lojze Peterle, kije dejal, da se ne zgodi vsak dan, ko bi Evropski parlament obiskalo kar trinajst kronanih glav. Vinske kraljice so si ogledale prostore Evropskega parlamenta, potem pa poskrbele za veliko zanimanja po ulicah Bruslja, saj so mimoidočim delile prospekte o lepotah Slovenije. Zvečer so vinske kraljice v Slovenski hiši pripravile pokušino slovenskih vin in kulinaričnih dobrot.	RL
Poplave, izvir Hublja pa kot atrakcija
Vipavska dolina, 30. marca 2009 - Silovito deževje, ko so v Ajdovščini v 24 namerili več kot 120 litrov dežja na kvadratni meter, je v Vipavski dolini povzročilo veliko težav in ogromno škodo.


Kranj, 3. aprila 2009 - Grumovo nagrado za novo izvirno dramsko besedilo si je Simona Semenič prislužila z delom Pet fantkov.si.
Žirija je v obrazložitvi zapisala, da se lepota sicer nihilistične parabole skriva v sodobnem pojmovanju dramske zgodbe,- v preciznem izpisu, čistem dialogu in natančni dramaturgiji. 34 - letna Ajdovka v obdelavi sodobnih medčloveških odnosov duhovito polemizira z znanima uspešnicama Pet moških.com in Pet žensk.com. Simona Semenič seje doslej podpisala pod osem dramskih tekstov, deluje pa kot dramaturginja, producentka in režiserka v Ljubljani.
T~) regove so prestopili številni manjši hudo-J3 urniki in potoki, pa tudi Rasa, Branica in Vipava. Gasilci iz Šmarji so morali že v nedeljo posredovati v Gaberjah, kjer je zalilo več hiš. Reka Vipava se je že v nedeljo zvečer razlila na znanih poplavnih mestih Uhanjah, pri Kasovljah in Batujah in povzročila težave v prometu. Gasilci iz Sela so posredovali v obrtni coni v Batujah. Tudi potok Močilnik je pri cerkvi svetega Urbana pod Podrago poplavil cestišče, na njivah pod Mančami pa marsikoga spravil ob letošnji pridelek poljščin. Pri Stomažu se je utrgal tudi manjši zemeljski plaz. Vipava je prestopila bregove tudi pod ajdovskim poljem in mnogim odnesla letino. Poplavila je tudi poligon Kinološkega društva pri Ustjah. Gladina na zadrževalniku Vogršček se je v dveh dvignila skoraj za poldrugi meter, vendar upravljale! Vogrščka niso dvigali zapornic, dokler je bila struga Vipave previsoka.
Cesta iz Ajdovščine na Fužine je bila v ponedeljek oblegana kot morda le ob polnočnici ali ob godu sv. Antona Padovanskega, zavetnika tamkajšnje cerkvice. Proti izviru Hublja so se trumoma zgrinjali pohodniki, številni avtomobilisti pa so imeli težave pri srečevanjem na ozki in nepregledni cesti. Mnogi so namreč želeli občutiti srhljivo moč vode, kije silovito bruhala iz praktično vseh lukenj in por v ostenju izvira Hublja. Impresivno podobo, ki se ponudi le ob največjem deževju, so v gostem koloidnem pršcu skušali ovekovečiti tako profesionalni kot tudi ljubiteljski fotografi. Posebno impozanten je bil slap iz najvišjega, 50 metrov visokega bru-
halnika, ki je bil po zagotovilih očividcev take obsežen, kot že desetletja ne. Viden je bil t a kilometre daleč.
Hubelj pa izredni vodnatosti navkljub ni pQv zročil večjih težav. Odkar so ga v petdeseti! letih skozi mesto 'omejili' v obzidano strug0 n še nikoli prestopil bregov. Je pa tokrat takoj n elektrarno poplavili dva travnika, kar se mend' ni zgodilo vsaj 40 let.	Edvard Pc^
Dr. Erik Brecelj
Na pragu poletja bo 40 let, odkar je mami Jelki (Gabrijeli) in Bernardu Breclju iz Ajdovščine v šempetrski porodnišnici privekal na svet sin Erik. Pravi, da je bil normalen otrok. Od nekdaj ga je veselilo naravoslovje, biologija in kemija sta bila omiljena predmeta, zato se je po končani osnovni šoli vpisal na novogoriško naravoslovno gimnazijo, ker Ajdovščina tedaj tega programa ni imela. Po maturi se je vpisal na medicinsko fakulteto, diplomiral (1995), magistriral, specializiral (2002) in zagovarjal še doktorsko disertacijo (2006). V kirurgijo in onkologijo še posebej, se je usmeril tudi po spletu okoliščin, saj je v šempetrski bolnišnici opravljal kirurško prakso, kasneje pa kirurgov niso potrebovali, zato se je odpravil v Ljubljano, kjer se je kar nekaj časa odločal med več ponudbami in se nazadnje odločil za onkologijo. Z Mojco, tudi Ajdovko, sta se leta 1999 poročila in imata šestletno hčerko Emo.
milijoni, pa nihče še trzne ne. Tega pač ne morem mirno gledati. Ni treba biti inženir, da ugotoviš, kako je vodovodna instalacija zgrešeno speljana. Legionela ni hec, za pacienta je lahko smrtno nevarna.
Pri hiši vas je videti v delovni obleki. Se ne bojite, da bi si poškodovali prste?
Če bi se poškodoval, se lahko preselim samo še na zavod za zaposlovanje. Zato se izogibam tistih opravil, kjer je tveganje za poškodbo rok večje. Tako vsa dela z lesom raje zaupam očetu in bratu.
Vem, da imajo nekateri naši virtuozi na harmonik in drugih inštrumentih prste zavarovane. Jih imate tudi vi?
Najbrž bi težko našel zavarovalnico, ki bi hotela zavarovati moje prste, ha ... Je pa res, da sem nekoč moral operirati z zlomljenim prstom. Bilo je res noro, pa seje vendarle srečno izteklo. Zato pa za hobi ne igram več košarke ...
Ročne spretnosti, ki so verjetno pri kirurgiji predpogoj, ste najbrž podedovali po očetu, znanemu mizarju v Ajdovščine? Mirna roka, natančnost, sposobnost koncentracije ...
Verjetno, saj gre tudi pri kirurgiji deloma za rokodelstvo.
Adrenalina med operacijo ne (z)manjka
Kako zdržite po več ur neprekinjeno, skoncentriran, v prisilni drži, nad pacientom?
Pri operacijah padeš v neko posebno stanje, adrenalinsko, tako da na utrujenost niti ne pomisliš, ne žeje ne lakote ne občutiš, niti na WC ne greš. Imamo nenapisano pravilo, da po osmih urah iste operacije vendarle napravimo polurni premor, seveda če to stanje dopušča. Nekateri starejši kolegi kirurgi pa res tožijo zaradi bolečin v hrbtenici zaradi prisiljene drže.
Lahko bi rekli, da iz dneva v dan zrete smrti v oči. Kako se otresete teh občutkov, ko pridete domov.
Pri večini operacij gre vendarle za uspešne posege in sem kot kirurg zadovoljen z opravljenim delom, če se pa stvari zakomplicirajo, pa sem mi misli pogosto vračajo k pacientu in nimam miru, dokler se ne prepričam, če je vse v redu.
V žargonu pravijo - so ga odprli in zaprli in poslali domov. Kaj v takšnem primeru bolniku še ostane?
Ni tako enostavno - odpremo in zapremo tudi
zato, ker je operacija nemogoča in ne bi izboljšala ničesar. Zato pa so tu druga zdravila in prijemi, s katerimi skušamo tumorje zmanjšati, da bi jih kasneje lahko odstranili.
Rak ni avtomatsko -konec
Nekdaj so bile tudi danes ozdravljive bolezni smrtne, od TBC do pljučnice. Kdaj se jim bo pridružil tudi rak?
Težko je reči, najbrž ne prav kmalu. Onkologija napreduje, toda z majhnimi koraki. Diagnostika se izboljšuje, prej se raka odkrije, hitreje se odloča za kirurške posege. Vendar ni vse tako črno. Jutri imam naročenih v ordinacijo (pod latnikom sva klepetala na praznik, 27. aprila zvečer, op. E.P.) 60 bolnikov, ki so bili operirani zaradi različnih vrst raka. Če bi bili vsi raki smrtni, bi jutri pil kavo sam.
Rak pa lahko predstavlja tudi novo kvaliteto v življenju nekoga, pa če verjamete ali ne. Niso redki, ki ob izbruhu bolezni temeljito spremenijo sistem življenja, prevrednotijo vrednote in zaživijo bolj polno življenje. Niso redki, ki šele med boleznijo dosežejo svoje cilje, napišejo knjigo, se umetniško in drugače notranje izpolnijo.
Morda napotek, kako se raku izogniti?
Če bi vsi samo nehali kaditi, bi pripomogli v boju proti tej bolezni več, kot bo napredovala onkologija v prihodnjih nekaj letih.
Koliko pri tej bolezni pomaga alternativna medicina, homeopati?
Marsikaj se sliši, manj je dokazanega. Kot kirurg se ne spuščam izven območja uradne medicine. Ko je človek v stiski, je dovzeten za marsikaj, tudi za lažna upanja. Iz prakse vem, da lahko bolezen postane poligon, na katerem v kalnem ribarijo vsakršni zaslužkarji.
Predvidevam, da so vaši pacienti med operacijo v splošni anesteziji. Se vam je kdaj med posegom kdo zbudil iz narkoze?
Večino operacij opravim v splošni anesteziji, nekaj tudi v lokalni. Imamo vrhunske anestezi-ste, zato se mi kaj takega ni še nikoli primerilo. Mi je bilo pa nekoč sumljivo, da en možakar, zastavnik, tako mirno prenaša poseg v lokalni anesteziji. Šele čez čas je sestra ugotovila, da v steklenici viskija, ki jo je pacient pustil v zahvalo, manjka polovica vsebine.
Pod latnikom klepetal Edo Pelicon
Po Jakobovi poti
Podraga, 27. aprila 2009 - Društvo prijateljev poti Svetega Jakoba v Sloveniji, ki deluje z namenom oživljanja tradicije slovenskih srednjeveških romanj in potovanj po poteh, ki vodijo v Kompostelo, je tudi letos pripravilo devetdnevno peš romanje, dolgo približno 300 kilometrov. Romanje, ki je prvo izvedbo doživelo lani, vodi vse od Slovenski vasi pri Obrežju do Trsta.
Z Mojco praznujeta torej letos deseto obletnico poroke. Kam boste peljali ženo za jubilej?
Hja, ne vem še, na poročno potovanje tedaj nisva šla, bilo je veliko drugih obveznosti, med drugim magisterij. Vsekakor moram letos to nadoknaditi, se bom že česa domislil.
Slišim, da ste hčerko vpisali v domačo šolo? Res je, preselili se bomo v Ajdovščino, z Mojco se bova v službo v Ljubljano vozila.
Župan Poljšak vas je zadnjič označil kot trenutno najbolj znanega občana.
Upam, da je kdo v občini pomembnejši od mene. Resje, da sem medijsko izpostavljen, toda v to sem prisiljen, ne pa, da rad nastopam. Sem v živem pesku, iz katerega ne morem. Skozi medije se skušam zaščititi, kajti tistim, ki sem stopil na žulj, ne mirujejo in me skušajo onesposobiti, očrniti v javnosti. Verjetno bi že zdavnaj letel, če se ne bi bali javnega mnenja.
Ko tudi spletni nergači obmolknejo
Toda na spletnih forumih ste deležni zelo ugodnih odzivov. Še celo nepoboljšljivi spletni nergači, ki redno sesuvajo vse in vsakega, so do vas tolerantni. Je morda to zato, ker se morda podzavestno bojijo, da vas bodo kdaj potrebovali.
Zagotovo je zdravje tisto, ki je pri človeku osnovna skrb in smo zdravniki zato v posebnem
položaju.
Na spletu vam svetujejo, pa tudi med ljudmi je slišati tak glas, da bi lahko odšli v privatno prakso, če ne gre drugače, ali celo v tujino.
Seveda sem dobil že več ponudb iz zasebnih klinik, toda tedaj bi se moral odpovedati težjim operacijam, napredovanju v stroki.
Torej gre pri zasebnikih bolj za rutinske operacije, bolj 'tržno' zanimive?
Ne trdim, da gre pri zasebnikih prvenstveno za dobiček, še zdaleč ne, toda za zahtevnejše operacije so potrebne tudi večje zasedbe, od vrhunskih anestezijstov in drugih strokovnjakov do posto-perativne nege, ki pa jih zasebna praksa praviloma še ne premore. Za tujino pa mislim, da še ni pravi čas.
Imate kje v novi hiši prostor tudi za kakšno ordinacijo, operacijsko sobo?
Ah ne, za zdaj še ne. Morda nekoč, nikoli ne veš ...
Kako pa gre gradnja hiše?
Ha, počasi, ampak vseeno hitreje kot pri Onkološkem inštitutu. Razmere, se pravi začetek šolskega leta, nas bodo prisile, da bomo pohio-teli.
So vam izkušnje pri gradnji hiše pomagale, da ste hitreje opazili napake pri gradnji onkologije?
Ne gre le za to. Že kot dijak in študent sem veliko ur prebil za mešalcem, pa tudi pri delu v očetovi mizarski delavnici smo bili vedno racionalni, nismo razmetavali. Tukaj pa gredo v nič
TA omarji se na svoji poti, ki simbolizira pred-XVvsem potovanje znotraj nas, ustavijo tudi v Podragi, kjer stoji lepa kapelica, posvečena prav sv. Jakobu, zavetniku romarjev.
Božjepotniki so v Podrago prispeli 26. aprila zvečer, kjer so po naporni poti in malo muhastem vremenu dan sklenili s sveto mašo. Sledila sta večerja in zasluženi počitek pri prijaznih in izjemno gostoljubnih Podražanih.
Okrepčilo in počitek sta jim dala moči za zaključni dan romanja, katerega glavni cilji so s pogovori in gostoljubnostjo preseči pregrade in razlike med nami in znotraj nas. Pred odhodom v Trst so se zarana zbrali pri kapelici sv. Jakoba sredi Podrage, kjer jih je nagovoril in s pozornostjo - okrepčilom za nadaljnjo pot obdaril tudi predsednik podraške krajevne skupnosti Ivo Krušeč.
Polona Krušeč
E ko zavest na šoli v
Črničah
Zavod 'Moja soseska' je obiskal tudi našo podružnico. 21 učencev od prvega do petega razreda je dan preživelo z njihovo ekipo. Druženje je bilo namenjeno izvedbi eko delavnic na temo varčevanje z vodo.
T)o uvodnem skeču in predstavitvi je učitelji-_L ca pripravila eko pravljico 'Čas brez vode'. Sledil je ogled različnih posnetkov na multime-dijskem avtobusu ter razgovor ob spoznanju: »Dragocenosti vode se zavemo šele takrat, ko je zmanjka.«
Učenci so se nato preizkusili v ekološki osveščenosti, tekmovalni del dneva pa zaključili s socialnimi igrami. Nato je ilustratorka z risanjem prikazala porabo vode v različnih vsakodnevnih situacijah.
Učenci so se pomerili tudi v izvirnosti in ustvarjalnosti. Iz odpadne embalaže so izdelali veliko zanimivih stvari. Svojo ustvarjalnost so prikazali tudi z risanjen na majice na temo delavnice. Opoldne smo delavnice zaključili z igro in plesom in se poslovili od ekipe 'Moja soseska'. Naše druženje so tudi posneli, da se bomo lahko spominjali skupnega ustvarjanja.
Naša podružnica se je odločila tudi za sodelovanje v projektu zasaditve 10.000 sadnih dreves po vseh eko šolah in vrtcih v Sloveniji. V okolici šole smo simbolno zasadili tri mlada drevesa: češnjo, jablano in hruško, ki jih je doniral Mercator.
tekst in foto Nataša Valič
Drevesca za prvi
B	' •"ivr*
pomladni dan
Eko šola Podnanos je letos na prav poseben način obeležila prvi pomladni dan.
T Todstvo Poslovnega sistema Mercator se je V velikodušno odzvalo pobudi Nacionalne koordinacije programa Ekošola kot način življenja in podprlo projekt “10.000 sadnih dreves.” V okviru tega projekta bodo slovenski ekošolarji v prihodnjih letih v okolici osnovnih in srednjih šol, vrtcev in domov Centra šolskih in obšolskih
dejavnosti posadili 10.000 slovenskih avtohtonih vrst sadnih dreves. S to akcijo bomo skupaj pripomogli k ohranjanju slovenskih avtohtonih sadnih vrst in ekošolarjem omogočili, da bodo na šolskih vrtovih spoznavali vse skrivnosti gojenja sadnih dreves in jeseni pobirali sadove svojega dela. V okviru te akcije je bilo letos ob slovenskih ekošolah posajenih 1.070 sadnih drevesc.
V Podnanosu smo ob tem pripravili krajšo prireditev, na katero smo povabili predstavnico Mercatorja, predsednika krajevne skupnosti, starše in ostale krajane. V lepem sončnem dopoldnevu smo pozdravili pomlad s petjem, plesom in recitacijami, nato pa so otroci posadili češnji, zasuli jami in postavili oporo, ki jo mlado drevo potrebuje.
S skupnimi močmi smo popestrili biotsko pestrost okolice naše šole in s tem dejanjem primaknili svoj kamenček k blažitvi podnebnih sprememb. Prepričani smo, da s to akcijo delamo nekaj koristnega za nas, naše otroke in za naravo. Če se bo ta akcija res nadaljevala tudi naslednje leto, se bomo zopet z veseljem pridružili, saj imamo prostor še za nekaj drevesc. Učenci in učitelji komaj čakamo, da drevesa zrastejo in obrodijo prve sadove.
Katarina Vitežnik, koordinatorica ekošole
Podnanos
MESNICE IN
PREDELAVA MESA
Rovtar
ROSTEP d.o.o. Potoče Vsem zvestim kupcem iskrena hvala za zaupanje. Želimo vam sproščeno in brezskrbno praznovanje delavskega praznika.
Ta drugačen glasbeni dan
Ajdovščina, 7. aprila 2009 - Drugi kulturni dan za učence šestih razredov no Osnovni šoli Danila Lokarja je bil glasbeni dan. Učenci so v živo spoznavali pojme vokalne glasbe.
T^Viplomirana medicinska sestra Tamara -L/Kofol je uvodoma predstavila zgradbo in pravilno uporabo govorno pevskih organov, pravilno dihanje, razvoj govora, osvetlila je pojem mutacije in svetovala vedenje ob boleznih grla in glasilk.
Moške in ženske glasove, njihov razpon in barvo so predstavili pevci solisti, ki so se združili tudi v komorne vokalne skupine, duet, kvartet in oktet. Oktet Castrum in kvartet Komornega
zbora Ipavska sta izvedla kratek, raznolik; zanimiv koncertni program, pevci otroškega it mladinskega zbora pa so predstavili svoje glase ve posamezno, v akordih in skladbah.
Glasbeni dan se je zaključil s Harfiolo, pou5 nim in prijetnim koncertom, kjer so učenci v živo in ob komentarju spoznavali harfo^ violi in violino ter se izvajalkama, harfistki Bro i. Prinčič in violistki Nataliji Cilenšek, pridružili j petjem in igranjem na ritmična glasbila.
Glasbeni dan so učenci zbrano spremi' li in bili navdušeni, saj so še utrdili znanje t spoznali in doživeli mnogo novega in lene Otroški pevski zbor Višaji pa je v nedeljo jč aprila prepeval tudi na mednarodnem n skem festivalu Poje vam mladost v Boljuncu Trstu. Sedem pevskih zborov je v štirih jeziki! s pesmijo širilo prijateljstvo in veselje. ,	,
organizirani prireditvi, ki bo postala tradicionalna, sta Slovenijo zastopala ajdovski zbo Carmina Slovenka iz Maribora.
Alenk“ C>olgat
Mamam za praznik
Podkraj, 29. marca 2009 - Na podružnični šoli Podkraj so pripravili tradicior»a|n<) kulturno srečanje ob materinskem dnevu, na kateri so nastopali učenci P°dkrajsk« in eolske šole ter pevski zbori iz Podkraja.
TJrireditev sta v narečju na hudomušen na-JT čin povezovala nekdanja podkrajska učenca Luka in Sara. Prvošolci in drugošolci so se predstavili z dramatizacijo zgodbe 'Mavrica', tretješolci so s svojo točko priklicali pomlad, pe-tošolci pa so razmišljali o svojih mamah na za-
IlllliiV iillČlUVJolliloA.1 LlčlClll. .
obogatili šolski pevski zbor PikapoloučJk Cekinček pod vodstvom Lejle Irgl, mošj^j ’ ski zbor župnije Podkraj pod vodstvom Lojzet* Bajca, ženski pevski zbor Podkraj pod vodstvon1 Alijane Trošt Rupnik in cerkveni otroška ski zbor. Za glasbene točke so poskrbeli mlad' glasbeniki s Podkraja, flavtistka Lara Lampe it harmonikaši Timotej Mikuž, Luka Leskovec tel Janez Koren. Učenci čipkarske šole so prj vili razstavo svojih izdelkov. Obdarili so starš‘ in stare starše s simboličnimi darili, ter Se zahvalili za njihovo skrb in ljubezen. Prireditev ki poteka že več kot dvajset let, nastaja v sode lovanju podkrajske šole s krajevno skupno Podkraj in pomeni krajanom popestritev kult -nega in družabnega življenja.
Katja Turk Medveščš
'Mali, veliki korenjaki'
Na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava so praznovali vsi prvošolci; sedem učenCev -j podružnične šole Goče, dvanajst učencev iz podružnične šole Podnanos, petn M učencev 1. a razreda in štirinajst učencev 1. b razreda iz Vipave ter en učeriec
razreda in štirinajst učencev 1 podružnične šole Vrhpolje.
O tarejši učenci so jih pozdravili z besedo in O petjem ter jih simbolno sprejeli v svojo sredo - v Šolsko skupnost učencev. Z njimi seje veselila in praznovala tudi Pika Nogavička, katero je v njihovo sredo pripeljal Sten Vilar. Pika jih je naučila novo pesmico, jim pokazala, kako se čara, z njimi zapela, zažvižgala, prvošolci pa so ji pomagali upihniti sedem svečk na njeni torti. Seveda so tudi prvošolci pokazali svoje znanje ter dokazali, da so že 'pravi' učenci. Pogumno
*	- x ----
korenjaki ter tako kar sami pričeli priredit Predstavili so se še z ubranim petjem pesmi Mišja himna in razposajenim plesom ob pesm Avtomobili. Seveda pravega praznovanja ni bi pogostitve in tako so se vrli prvošolci ob zakl\ ku tudi posladkali s torto.
Prav vsi v dvorani smo bili nad njihovimi stopi navdušeni, njihovi starši pa verjetno tv ponosni na svoje 'male, velike korenjake'. Želit jim, da jim tudi v bodoče ne bi zmanjkalo p0e ma, ubranosti, radovednosti, razigranosti, rad živosti in predvsem dobre volje.
Nadja Kompara, učitelji
RADIO
INOVAI
April mesec branja
Mesec april je mesec, ko obeležujemo praznike, povezane s knjigami. Mednarodni dan knjig za otroke, 2. april, smo, kot je že v dolgoletni tradiciji na OS Danila Lokarja Ajdovščina, predstavili v avli stavbe 2. S pomočjo plakatov so učenci dobili vpogled v življenjepis danskega pravljičarja H. C. Andersena, ki se je rodil prav na 2. aprila leta 1805.
T etos je bilo 2. aprila prvič izpeljano tekmo-J—/vanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje za učence od 2. do 7. razreda osnovne šole. Naši učenci so se dobro odrezali, saj je bronasto Cankarjevo priznanje prejelo kar 37 učencev.
23. april so leta 1996 pa pobudo UNESCA razglasili za svetovni dan knjige. Zamisel o samem praznovanju knjižnega praznika izvira iz španske province Katalonije, kjer so si prebivalci na dan svetega Jurija podarjali knjigo in cvet.
Po vsem svetu, tudi v Sloveniji, se ob dnevu knjige vrstijo različne prireditve. V Sloveniji se je slovenski dan knjige razširil v teden slovenske knjige. Po različnih krajih potekajo kulturne prireditve, srečanja z avtorji, literarni natečaji, knjižne razstave in sejmi. Namen teh prireditev je širitev branja.
V šolski knjižnici na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina smo v tednu slovenske knjige pripravili kar nekaj dejavnosti, s katerimi smo želeli predstaviti knjige, vzpodbuditi branje in razmišljati o tem, kaj nam knjiga pomeni.
S pomočjo učenk iz 9. razreda smo v vitrinah v avli stavbe 2 razstavili pravljice in plakatno predstavili svetovno znane pravljičarje; H. C. Andersena in brata Grimm. Za učence 4. in 5.
razreda smo pripravili srečanje z ustvarjalko Ksenijo Yoder Batič.
Eno izmed vitrin v avli stavbe 2 smo namenili obeležitvi 320. letnice prvega izida Slave Vojvodine Kranjske. Knjižničarka je v tednu slovenske knjige izvajala ure KlZ-a v 5. razredu, ki so namenjene novostim s področja mladinske literature slovenskih ustvarjalcev za to starostno stopnjo. V sodelovanju z razrednimi učiteljicami seje odvijalolO - minutno branje od 1. do 5. razreda tako na matični šoli kot tudi na podružnici v Lokavcu.
Prvošolcem rednih oddelkov so učiteljice prebirale pesnitev Svetlane Makarovič Coprniški muc. Učenci so ustvarjali kar dve šolski uri. Pri tem so se imeli zelo lepo. Najstarejši učenci z Enote so vadili igrico Zaljubljeni žabec, ki jo bodo v tem tednu zaigrali staršem. S pomočjo učiteljice so zgodbico dramatizirali in pripravili sceno.
Drugošolci so brali poljudnoznanstvena in leposlovna dela. Ugotavljali so, v čem se ta besedila razlikujejo. Tretješolci so imeli 20. aprila naravoslovni dan. Prebirali so ekološko pravljico Tikica in Tonka na potepu po podzemlju ter Vrtnica in oblaček. Učenci 4. razreda so si že pred poukom izposodili Kosovirja na leteči žlici. Knjigo so začeli brati pri uri, končali jo bodo doma. Sledilo bo še literarno ovrednotenje z zaključkom v prvih dneh maja. Petošolci so brali iz svojih beril, knjig in Andersenove pravljice.
Nekaj utrinkov ob branju knjig in njihovem poustvarjanju.
»Če ne bi znali brati in pisati, bi na svetu vladal kaos.« (Veronika Lah, 5. a) »Branje nas spremlja celo življenje, celo takrat, ko ne vemo, da nas spremlja.« (Ana Levpušček, 5. a) »Knjiga je najlepše darilo na svetu.« (Laura Pipan, 5. a)
Med drugim so izrazili predlog o večkratnem kratkem branju. Na tak način bi lahko brali tudi za bralno značko. Učencem na podružnici so se pri branju pridružile tudi učiteljice. Po besedah vodje podružnične šole, gospe Mare Obed, je bila v času branja na celi šoli popolna tišina.
Učenci so ob branju uživali. Vsi skupaj smo sklenili, da bomo še večkrat ponovili takšen način branja. Uspešna izvedba projekta je delo vseh učiteljic, zlasti tistih, ki so branje nadgradile z različnimi dejavnostmi in ga tako dodatno osmislile.
Pripravila šolska knjižničarka Nataša Markič

Cj/0	irt/Ajdmma
Pod letališčem 9,5270 Ajdovščina, Slovenija e-mail: trgotrans.ajdovscina@siol.net, www.TRGO-TRANS.informacija.net
Mednarodni transport Prodaja dostavnih vozil znamke PIAGGIO, lahkih tovornih vozil DAILY, terenskih vozil znamke Iveco MASSIF. Servis IVECO
Servis za vsa tovorna vozila. ' OljajSHELL, N1LS, Elf#f ®
Prodaja rezenSiSSiPnadomestnih delov.
n m.
■
Znamke za misijon
Vrhpolje, 21. aprila 2009 - Učenci 5. razreda v Vrhpolju so se v letošnjem letu v okviru dobrodelnih akcij, ki jo petošolci na tej šoli vsako leto izvedejo, odločili, da bodo zbirali znamke z namenom pomagati misijonarjem.
/r~'V gledali so si tudi DVD o delu patra Pedra V^/ Opeke, ki živi in dela med otroci, živečimi na smetiščih velikih mest, kar jim je dalo precejšen zagon. Z zbiranjem znamk so začeli v jeseni in nameravali zaključiti ob svečnici, a so akcijo podaljšali, saj je bilo zanimanje med učenci veliko. Znamke so prihajale iz skoraj vsakega doma iz Vrhpolja in njegove okolice, približno polovica pa tudi od drugod - od tajnic različnih podjetij, od babic in starih mam, iz Ajdovščine in tudi iz Lokavca,.. .Učenci so ugotovili, da danes znamk ni tako lahko zbirati, saj se večina
sporočil prenaša elektronsko, zato so ob koncu aprila prav veseli preštevali nabito polno škatlo in ugotovili, da jih je preko 2000. Vsebina je bila poslana v misijonsko središče v Trst, kjer bodo znamke sortirali, jih kompletirali in skušali prodati med zbiralci ali drugimi.
Ob zaključku akcije so učenci ugotovili, da je •bilo zbiranje znamk njihova skrb, ne pa učiteljičina, in da bo ta skrb pomagala otrokom v revnih deželah.
Nadja Rodman Koradin

IP telefonija	kabelski internet kabelska televizija
» •
f © ZJ O d.o.o.
Kabelski operater
Ajdovščina
%
NAJ BO VAŠE PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PRIJETNEJŠE!
Za Vas smo obstoječo	še bolj popestrili, naredili še bolj “odbito” ter
jo podaljšali do 15.7.2009!
Poleg obstoječih popustov Vam ob priklopu na katerikoli TRIO ali DUO paket podarimo tudi prenosni telefon.
telefon prejmete tudi ob priklopu na katerikoli IP paket (Basic ali Premium).

Akcija velja za vse nove naročnike, in sicer od 15.5.2009 do 15.7.2009 oziroma do porabe zalog, ob vezavi za 18 mesecev.
Omrežje d.o.o. kabelski operater Ajdovščina
p 01/8100 210
f 01/81 00 205 e www.omrezje.sj
Pohitite, količina telefonov je omejena!
prenosni telefon Panasonic KX-TG1311
IZKLOPITE SVOJE SKRBI, PRIKLOPITE SE NA NAŠE OMREŽJE!
Balinarji varni pred Praznik plesa
Ajdovščina, 20. aprila 2009 - Po zasluai res odliči
pišoto'
Pale, 17. aprila 2009 - S skupinskim metom krogel proti balinčku so predali namenu balinarsko dvorano ob Hublju. Nosilec investicije je bil Balinarski klub Hubelj, denar iz občinskega proračuna in Fundacije za šport pa so oplemenitili s prostovoljnim delom in prispevki sponzorjev.
zahtevam tudi za največja tekmovanja. Dvorana je tudi dokaz, daje moč tudi v teh kriznih časih z voljo, hotenjem, pravim pristopom, seveda tudi s korajžo in odločnostjo, doseči marsikaj.
Skoraj desetletje je že, odkar so v Palah ene vrste krogel, najnreč svinčene, nadomestile drugačne krogle, športne, balinarske. Najprej je bilo štiristezno balinišče, pod milim nebom. Velik dogodek je bila že streha nad glavo, toda po kanjonu Hublja rado tudi močno povleče in najbrž je burja v teh letih odnesla več peska z balinišča, kot pa so ga sedaj vgradili v obodne stene. Zato je bila tretja faza z zaprtjem objekta še kako smiselna in potrebna.
Poleg balinarjev Hublja balinišče uporabljajo še upokojenci, balinarji društva invalidov, pa tudi gojenci VDC Ajdovščina - Vipava in z njimi novopečeni evropski prvak v svoji kategoriji Tomaž Mermolja.
Ajdovščina, 20. aprila 2009 - Pb zaslugi res odličnih plesalcev je ples nedvomno ei najuspešnejših in najtrofejnejših športov v občini. Zato je ajdovski župan Marja' Poljšak priredil sprejem za plesne skupine in posameznike, ki so na tekmovanjil dosegli vrhunske rezultate. Sprejem je bil namenjen tudi širši javnosti, zato se jsj zgodil v Dvorani 1. slovenske vlade.
Zahvalil se jim je predsednik BK Hubelj Peter Batič in poudaril, da nova pridobitev pomeni ne samo izboljšanje pogojev domačega kluba, temveč je pomembna tudi za nadaljnji razvoj balinanja na Vipavskem. Zaprta dvorana, trenutno edina v dolini, s štirimi stezami zadošča vsem
Na robu verjetnega
Predmeja, 11. aprila 2009 - V športnem parku v Tihi dolini je Društvo Gora pripravilo predstavitev relija 'Dakar 2009'. Dve sto ljubiteljev adrenalinskega športa je z velikim zanimanjem prisluhnilo udeležencu te nore dirke Miranu Stanovniku in njegovemu spremljevalcu dr. Dariju Novaku.
kakšno leto ali dve. To je bil nov in velik izziv, tako za organizatorja kot tekmovalce, saj so bile latinskoameriške razmere bistveno drugačne od afriških, od patagonijske pampe, drugačne strukture peska kot tudi velike nadmorske višine na andskih prelazih. Miran Stanovnik, sicer tudi član Društva Gora, je kljub težavam z motorjem v prvem delu letošnjega 'Dakarja', z odlično vožnjo v zadnjih etapah dosegel 13. mesto. V posebni kategoriji 'maraton' pa je osvojil 3. mesto. Kot je 'puščavski lisjak' zbranim obljubil, bo na svojem trinajstem 'Dakarju' prihodnje leto naskakoval svojo najboljšo uvrtitev. Dirko, ki vseskozi poteka na meji človeških zmogljivosti in je prepolna nepričakovanih zapletov, sta Stanovnik in Novak podkrepila z več kot 600 atraktivnimi fotografijami in dvema krajšima filmoma.
ep
el* 'Dakar 2009'je prvič potekal na prostra-XVjiih brezpotjih Argentine in Čila, kjer bo zaradi velikanskega odziva gledalcev ostal vsaj še
T)o sočnem in spodbudnem govoru župana o JT plesu in gibanju so priznanja in čestitke prejeli Miša Cigoj, Jurij Batagelj in Plesni center ADC. Vsi so v zadnjem času dosegli izjemne rezultate. Miša Cigoj je s soplesalko na svetovnem pokalu v desetih plesih zmagal, na svetovnem prvenstvu pa sta bila druga. Miši je Olimpijski komite Slovenije letos podelil naziv športnik svetovnega razreda. Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj sta na svetovnem pokalu v latinskoameriških plesih v Belgiji zmagala v vseh petih plesih, teden kasneje pa sta si priplesala še bronasto odličje na Grand slamu v Koebenhavnu. Da sta v odlični formi, sta potrdila še z zmago na
Mamicam
Podraga, 29. marca 2009 - V Podragi zdaj že tradicionalno vsako leto poteka prireditev namenjena obeleževanju Materinskega dne. Tudi letos so nadvse prijetno in iskrivo prireditev pripravili podraški otroci s pomočjo mentoric Suzane Krečič in Magdalene Božič.
T J vaškem kulturnem domu so se zbrali vsi
V tisti, ki so želeli obeležiti praznik oziroma dan mamic na prav poseben način. Prireditev so otroci začeli z besedami: »Danes boste največkrat slišali besedo mama!« In res, o mami in ljubezni do nje, so mladi ganljivo govorili in peli -»... mama je sonce, je ljubezen in je upanje ...!«. Petje otrok in mamicam povedane besede, so bile kot vrelec vrednot, hvaležnosti, sreče in ljubezni.
Najmlajši, ki so s svojim prisrčnim nastopom dokazali, kako pridni so, v svojem programu niso pozabili zapeti niti nepozabne: 'Mamica je kakor sonce'. Ko človek doživlja te drobne občutke in jih povezuje v duhovno bogato celoto, osmišlja svoj bit in spoznava, kako pomembna je vez med mamo in otrokom in da je sreča to, da imamo
NOVO V MLINOTESTU!
Izberite in oblikujte torto po vašem okusu, enostavno in hitro	j
prek interneta!	^

MLINOTEST)
državnem prvenstvu v latinsko - ameriških pli sih. Plesni center ADC, katerega ustanovite]jjca Aliče Slejko Saliu, je pred kratkim s petimi skun nami nastopil na znanem mednarodnem plesrJ festivalu v Lignanu. Dve skupini sta v svojih kal gorijah osvojili prvo, ena pa drugo mesto.	*
Svoj vloženi trud in znanje sta nam s svojim plesom 'Čebelic' in 'Čarovnic' predstavili prav obe’ Lignanu prvonagrajeni plesni skupini centra ADC-kako izgleda pravi profesionalni ples, pa sta pokazala Jure in Jagoda.
Bilo je lepo, kratko, a prisrčno.
Neva Kodri
drug drugega, da se imamo radi in da si p0 gamo.
Za Podrago, ki je demografsko ogro^er.„
praznovanja materinskega dne še toliko K v'
membna - po dolgem času se zadnja leta v vas namreč beleži večje število rojstev otrok in \ ta podatek je razlog več za praznovanje, v gest desetih letih prejšnjega stoletja je Podraga štel nad 500 krajanov, danes v Podragi živi le 311 vaščanov.
Ob zaključku prireditve se je mentoricama i otrokom za lepo pripravljeno praznovanje zahva lil tudi predsednik Krajevne skupnosti pod Ivo Krušeč in dodal, da v bližnji prihodnosti kra jevna skupnost načrtuje ureditev igrišča za otrC ke, ki bo na vasi več kot dobrodošlo.
Polona K ruše
Emavs na Kaninu
'■Oovec, 13, aprila 2009 - Na 14. tekmovanj .D za pokal Emavs v smučanju po starem 'e j Kaninu sodelovalo rekordnih 164 udeležence iz vseh slovenskih klubov, pa tudi iz tujine ' skupni zbir točk sta štela tako hitrost kot tu( usklajenost smučarja in opreme. Organizat so tokrat zakoličili zelo zahtevno progo zat so imeli udeleženci s starimi smučmi brez ve' veliko težav, da so prišli do cilja. V enotni kat< goriji moških sta se med 80 tekmovalci odličn odrezala Branko Batagelj iz Ajdovščine, ki -prismučal srebro, in član Čibejev skupine dri štva Gora Slavko Vidic, ki je osvojil bronast medaljo.
www.narocitorto.si

Brsti glasbene pomladi
Letošnjo pomlad učenci in učitelji Glasbene šole Ajdovščina preživljamo delavno, nagnano in prav nič dolgočasno.
O 1. marca je Jerica Rudolf odpeljala svoje pev-e ^ce v Bilje, kjer so polno dvorano navdušili s ponovitvijo spevoigre Sračje leto.
Istega dne se je v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini v sklopu priprav na mednarodno tekmovanje na Dunaju ustavil Pihalni orkester Komen. V goste ga je povabil dirigent šolskega pihalnega orkestra Andrej Kobal, kije š svojimi učenci v prvem delu večera dobro ogrel občinstvo v dvorani, ki je še posebej uživalo v venčku Gremo v kino, ko so se orkestru na odru pridružili učenci nauka o glasbi in nas s Kekčevo pesmijo, Sinjim galebom in Srečo na vrvici popeljali nazaj v otroške dni. V drugem delu koncerta pa je 40 - članski Pihalni orkester Komen pokazal, zakaj zadnjih dvanajst let uspešno sodeluje na različnih tekmovanjih in revijah doma in po tsvetu.
Enoletno potepanje po Vipavski dolini je zaključila glasbena pravljica Kdo je naredil Vidku ^čico. 25. marca smo gostovali v Centru Janka
P. Vojka v Vipavi, 2. aprila pa smo obiskali še Osnovno šolo Col.
V soboto, 28. marca, smo na dvorcu Zemono lahko prisluhnili koncertu učiteljev ajdovske glasbene šole. Pripravili so zanimiv program, ki je zajemal tako klasična dela kot priredbe zabavne glasbe.
Prvo aprilsko soboto se je šolski harmonikarski orkester pod vodstvom Nade Kovač udeležil revije na Jesenicah, šolski pihalni orkester pod vodstvom Andreja Kobala pa je šolo predstavljal na reviji v Postojni.
17.	in 18. aprila so se naši pianisti udeležili Regijskega tekmovanja mladih pianistov Primorske na Vrhniki. Meta Fajdiga (učiteljica Helena Plesničar) se je domov vrnila z zlatim priznanjem za osvojenih 100 točk, Tone Plesničar (učiteljica Helena Plesničar) je dosegel srebrno priznanje, bronasti pa sta postali Mojca Pregeljc in Petra Fajdiga (učiteljica Aleksandra Milič).
18.	aprila je šola na stežaj odprla vrata radovednim otrokom in njihovim staršem, ki so si želeli od blizu spoznati naše delo. Dan odprtih vrat smo začeli s kratkim nastopom, kjer so obiskovalci lahko prisluhnili različnim instrumentom in kasneje nanje tudi poskusili zaigrati.
Naj ob tej priložnosti povabimo vse, ki bi se nam radi pridružili, da se oglasijo na šoli, kjer bo 19. in 20. maja med 17. in 19. uro ter 21. maja med 10. in 12. uro potekal vpis v šolsko leto 2009/2010.
Sonja Kodrič
Dva klarineta in en saksofon
Kot vsako leto so se tudi letos učenci ajdovske glasbene šole udeležili tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG-a), ki je tokrat potekalo že osemintridesetič.
TJotem ko so se februarja uspešno preizkusili JT na regijskem nivoju, so se v mesecu marcu podali na glasbene šole v Žalec, Celje in Velenje, ki so gostile državno tekmovanje, in v različnih
kategorijah dosegli odlične uspehe.
Pihalni trio v sestavi Živa Lesar (saksofon), Matej Paškvan (klarinet) in Aljaž Kalin Kante (klarinet) si je priigral zlato plaketo (učitelj Branko Trifkovič).
Manca Štekar (kitara, učiteljica Andreja Semenič) in Barbara Grahor (viola, učiteljica Sanja Kaluderovič) sta prejeli srebrno plaketo.
Matija Marc (violina, učiteljica Sanja Kaluderovič) in Maruša Makovec (viola, učiteljica Kristina Markovič) sta prejemnika bronaste plakete, Zala Červ (violina, učiteljica Miroslava S. Pantelič) pa priznanja za udeležbo.
Pri njihovem uspehu je kot korepetitorka sodelovala učiteljica Helena Plesničar.
27. marca je pihalni trio uspešno nastopil še na koncertu nagrajencev na Zemonu.
sk
Bleščav krst mladih folkloristov
Vipava, 13. aprila 2009 - Po starih običajih so na velikonočni ponedeljek, po 40 -dnevnem postu, začeli tudi z zabavnimi prireditvami, tudi plesom. Zato Folklorna skupina iz Vipave vsako leto na ta dan organizira velikonočni koncert. V Kulturnem domu v Vipavi se je domačim folkloristom tokrat pridružila in v hipu zablestela na novo ustanovljena otroška folklorna skupina podružnične OS Podnanos.
v
ts
a'
Tamburaški
večer
st’
;l!
H
Ajdovščina, ]7. aprila 2009 - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Ol Ajdovščina) se je odvilo regijsko srečanje tamburaških skupin in orkestrov.
'\7’ dvournem koncertu so se v treh sklad-j4 V bah predstavili: KD Vipavski tambura-
ši - otroška, mladinska in starejša skupina, Otroški tamburaški orkester OŠ Draga Bajca Vipava, Tamburjaši Vipava, Tamburaška skupina Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana,Tamburaška skupina KD Karla Štreklja Komen, Tamburaški ansambel SKD France Prešeren Boljunec in Tamburaški orkester Danica Dobravlje.
Slišali smo zanimiv in pester program, ki je obsegal avtorske skladbe slovenskih skladateljev, domače in tuje ljudske pesmi in tudi prired-
be zabavne glasbe. Posebne pozornosti sta bila deležna sestava iz Vipave, mladinska zasedba Vipavskih tamburašev pod vodstvom Neže Žgur in Vipavski Tamburjaši pod taktirko Vlaste Lokar Lavrenčič, ki sta na nedavnem državnem srečanju tamburaških skupin v Beli krajini prejeli zlati plaketi s pohvalo.
Tamburašem je prisluhnil tudi strokovni spremljevalec revije Damir Zajec. Ubrano petje strun pa se je nadaljevalo tudi po koncertu v avli Dvorane 1. slovenske vlade ob klepetu in kozarčku vina.
Sonja Kodrič
T)rikazali so stare vaške običaje ob igranju JT^ otrok in zapeli pesmice, ki so jih pele še njihove prababice. Orosilo se je marsikatero oko obiskovalcev in razveselila so se srca vseh prisotnih v dvorani. Vodi jih mlada in radoživa učiteljica Mirjam Goričan Štimec, kije bila že med ustanovitelji Folklornega društva Vipava in velika ljubiteljica tovrstne kulture na Vipavskem. Nastopajoča otroška folklorna skupina veliko obeta in trdno smo prepričani, da je pred njimi uspešna pot na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti.
Folklorno društvo Vipava
Najmlajši rod v
I • • V' •	•
knjižnici
V Lavričevi knjižnici Ajdovščina se je bogati trinajstletni tradiciji študijskih krožkov v mesecu aprilu pridružil nov krožek za mlade starše s pomenljivim naslovom 'Beremo s starši'.
T amen krožka je, da skupaj z mladimi starši IN odkrivamo prve korake v svet pravljic, pesmic, ilustracij in otroških risb: Andragoški center Republike Slovenije je prav za namen takih srečanj pripravil didaktični komplet 'Z igro do pismenosti' z uporabnimi napotki o vstopanju v svet zgodb, branja, pismenosti in računanja že v najnežnejšem obdobju. Povabili smo tudi glasbeno pedagoginjo Nado Paškvan, likovno pedagoginjo Silvo Karim in logopedinjo Hermino Bavčar, ki so nam povedale iz svojih bogatih strokovnih izkušnjah o spremljanju otroka ob prvih korakih v svet glasbe, v likovni svet in svet prvih glasov in besed.
Knjižničarke, ki imajo tudi same še otroke v najnežnejši dobi, ki se še lahko šteje v mesecih, so pripravile seznam naslovov časopisov in revij za starše in otroke in pa seznam slikanic, ki jih priporočajo. Vse to bomo dopolnili še s seznamom priporočilne literature o starševstvu in vzgoji (knjig, priročnikov, revij in časopisov, spletnih strani), ki ga bodo s svojimi nasveti oblikovali sami starši. Dogovorili smo se tudi,
da bomo obiskali tudi galerijo Lična hiša, ki s svojo pravljičnostjo vabi v likovni svet tudi najmlajše.
Srečujemo se enkrat na teden vse tja do prvega tedna v juniju. Včasih smo kar utesnjeni, saj mamice, otroci in vozički napolnijo vse tesnejši prostor knjižnice, vendar nas lepo vreme zmami tudi na letni vrt. In ker bodo nekatere mlade mamice že zaključile starševski dopust, z veseljem v krožek sprejmemo tudi stare starše, ki varujejo otroke, oziroma varuške. Namen krožka je namreč tudi druženje in predvsem izmenjava izkušenj. V veliko veselje je pogledati te mlade mamice, ki si v medsebojnem pogovoru delijo, ne samo vsakodnevne izkušnje, ampak tudi, kaj in kje so prebrale kaj zanimivega, kaj je pomagalo pri kakšni težavici - med njimi zaokrožijo informacije.
V knjižnici se zavedamo, da je vzgoja bralca proces, ki traja. Veseli smo, da so nam prisluhnili tudi mladi starši in vsako srečanje z njimi nam je v užitek.
Zdenka Žigon
kultura, zdravje
Cantate Budweis 2009 7^-
Mešani pevski zbor Primorie iz Ajdovščine je od 16. 4. 2009 do 20. 4. 2009 gostoval v Budejovicah na Češkem, kjer je potekal festival zborovske glasbe Cantate Budvveis 2009. Predstavili so se s slovensko ljudsko pesmijo, s po eno iz vsake njene pokrajine posebej.
Krumlovu. Na festivalu je sodelovalo osem zborov, in sicer z Danske, Češke, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, ki so se predstavili prvi dan z daljšim repertoarjem (osem pesmi) na dveh lokacijah, medtem ko je vsak zbor na zaključnem koncertu v Krumlovu v čudovitem dvorcu z zavidljivo akustiko zapel po dve pesmi. Kot se za festival spodobi, pa je na koncu zazvenela še skupna pesem - češka ljudska Nebešti kavale-
''cstival je potekal dva dneva, prvi dan na dveh lokacijah v Budejovicah in drugi dan v
Zbor se je 'odrezal' zelo dobro, za kar gre največja zasluga prav zborovodkinji Nadji Bratina.
mag. Lejla Irgl
Solze sreče in zlato
T ZSemiču jih je dopoldansko sonce pospremi-V lo na tonsko vajo, po kosilu pa jih je čakala še zadnja vaja. Natrpani v premajhni sobi so preigrali program in povadili kočljiva mesta. Ker se je hitro bližala ura nastopa, so se preoblekli, uglasili vse instrumente in začeli vaditi prihod ter odhod na oder. Pri tem niso pozabili spiti malo borovničk in zapeti ponarodele 'V dolini tihi'. Sproščeni so se nato odpravili v zaoderje, kjer pa jih je začelo stiskati v prsih. Hitro so drug drugemu zaželeli srečo in že so z nasmehom na
Iskanja
Pri založbi KATR je danes izšla nova knjiga kratke proze Bojana Bizjaka -Zakalskega z naslovom Iskanja.
T /"knjigi se je napaberkovalo 20 skrbno od-V branih kratkih zgodb, nekaj jih je bilo že objavljenih v literarnih revijah (Apokalipsa, Primorska srečanja, Locutio). Zgodbe se tokrat napletajo na meji verjetnega, z nekoliko socialnega realizma in urbane stiske. Oblikovno je knjiga zrela, za kar poskrbi avtor sam s svojo fotografijo, na platnici, ki pa jo oblikovno donegu-je priznan oblikovalec Janez Vizjak. Skrben jezikovni pregled je tokrat opravila Dunja Tomšič.
GE ROM.NG
mm,
r n Najem avtodomov brez nepotrebnih komplikacij
Standardni razred
-	Sezona* 90€
-	Izven sezone** 60€
Višji razred -Sezona* 110€
- Izven sezone** 80€
* od 01.05 do 31.09 ** od 01.10 do 31.04
VARŠČINE NI
041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo
www.avtodomi-roming.si
Med 'ljubeznijo in
sovraštvom'
bli
Tli:
iz
Semič, 4. aprila 2009 - V tem belokranjskem kraju je potekalo 29. srečanje tam-buraških in mandolinskih skupin, ki se ga je udeležil tudi mladinski orkester KD Vipavski tamburaši, pod vodstvom Neže Zgur.
ustih stopili na oder. Pozdravila jih je nabita
Odnos človeka do telesne dejavnosti že tisočletja niha med 'ljubeznijo in sovr^6 štvom'. Antični filozofi so pripisovali telesni dejavnosti lastnosti univerzalnegc, vila, ki krepi telo in duha, po drugi strani pa se skoraj vsi tehnični izumi človeštvi0 od izuma kolesa do prenosnih telefonov, borijo proti potrebi po telesnem de|u
dvorana, ki so ji nemo obljubili, da bodo dali vse od sebe. Ko jim je Neža s pogledom, ki je odražal neomajno vero v njih, razbila še zadnje drobce treme, seje njihov nastop pričel. Zaigrali so obvezno skladbo Tomaža Habeta Primorska uvertura, Sunčavne ravni Boža Potočnika, priredbo Neže Žgur Tamburaški potep po Sloveniji in Vrtiljak Siniše Leopolda. Na odru so se počutili odlično in nikogar drugega niso videli razen Neže in njenih ustnic, ki so po vsaki skladbi izoblikovale besedi odlično, super. Po nastopu so Neži stopile solze sreče v oči in kar ni mogla verjeti, da so res tako dobro odigrali. Napolnjeni z radostjo, so nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov, kjer je komisija potrdila ves njihov trud. Prejeli so zlato priznanje s pohvalo. Ponosni so po razglasitvi rezultatov nazdravili s šampanjcem na zlato, na dirigentko Nežo Žgur in na predsednika Marjana Prelca. Seveda pa gre zahvala tudi vsem staršem, ki v njih verjamejo in jih spodbujajo.
vt
A Jiarsikdo, predvsem starejši ljudje telesno -LVJ.aktivnost zamenjujejo z vsakršno aktivnostjo. Seveda, ljudje smo narejeni za gibanje, vsak dan avtomatično opravljamo dela, katerih se niti ne zavedamo, pri tem pa uporabljamo mišično moč in vzdržljivost, vendar pa to ni nujno dovolj. Ali sodite med telesno aktivne, lahko presodite sami. Po medicinskih kriterijih ste telesno aktivni, če se s telesno dejavnostjo ukvarjate dovolj pogosto (vsaj vsak drugi dan) in hkrati dovolj dolgo (najmanj 30 min). Če ni tako, ali pa telesna dejavnost ni dovolj intenzivna (vsaj 20 minut tako intenzivno, da se oznojite in ste zadihani), spadate med telesno neaktivne! In takih je kar precej. Tudi za tiste, ki se telesne aktivnosti lotijo z vso resnostjo in si naredijo načrt vadbe in jo redno izvajajo, še ni nujno, da so dovolj telesno aktivni in deležni koristi.
Zakaj je le tretjina prebivalcev dovolj telesno aktivnih, da je deležna koristi? Najverjetnejša razlaga je, da se razpoloženje praviloma izboljša, če ne presežemo intenzivnosti vadbe, na katero smo navajeni, povečanje obsega in intenzivnosti vadbe pa razpoloženje praviloma poslabša. Zato je še pomembneje, da se predvidoma držimo vadbe, na katero nismo navajeni in da vadbe ne zamenjujemo z vsakdanjimi opravili, ki jih dnevno opravljamo, ne da bi se jih zavedali.
Za vadbo si je treba vzeti čas
Za vadbo si je treba vzeti čas, dovolj pogosto in dovolj dolgo. Lahko tudi v dobri družbi in prijetnem okolju, da tako združite potrbo po druženju in gibanju. Osebno poznam profesorja, ki je svoji 80. letni mami, ki se je dolga leta neučinkovito zdravila za osteopenijo, to je zmanjšano kostno gostoto, ki lahko vodi v osteoporozo, svetoval, naj vsak dan, ko gre na sprehod s prijateljicam,! 30 m močneje udarja z nogami ob tla. Gospa se v fitness center ali na aerobiko niti slučajno ni hotela odpraviti, nič hujšega pa ji ni bilo upoštevati sinova navodila.
s
lat
Po nekaj mesecih, ko je odšla na testiranje se ^ osteopenija, pred tem trdovratna, čudežno pravila. Vsakršna vadba ni za vsakogar zato 80 pomembno upoštevati želje in potrebe, p ' nr starost posameznika.	šč
Ne nazadnje ima fizična dejavnost §tevi ne blagodejne učinke, ki niso zanerna ’:nc Učinke vadbe znanstveniki primerjajo z U(-,-n sl najmočnejših antidepresivov, ki so Primeri i'*1 predvsem na dolgi rok. Telesna vadba im < hofizične zdravilne učinke. Študije so n i. ^ le pomembno izboljšanje ob odmerjeni tir' vadbi pri: kronični bolečini v križu, osteo^" '3(
ure-
zi, revmatoidnem artritisu, fibromialgij a^ t0
pn bolečinah v mišicah, ki se pojavijo zar ^ nepravilne drže in sindromu kronične utr -	^
sti. Dokazano telesna vadba preprečuje n t J 21 vrste raka, preprečuje nastanek boleZnj	di
ožilja, odpravlja debelost, zavira pojav sl&ad?1 ne bolezni.	8 li
Najmanj pol ure 'miganja' dneVn0
Večina strokovnih združenj priporoča v • n' ure zmerne telesne vadbe na dan večino dn tednu, najbolje vsak dan. Za otroke v šolski obdobju priporočajo vsak dan uro zmerne ali i ** tenzivne telesne vadbe. Pozor! Polurni odmer ^
zmerne vadbe prinaša vrsto koristi,
vendar
k
ni dovolj pri zmanjševanju prekomerne teU '^ teže, potrebna je intenzivna vadba ali pa sc jitev vnosa kalorij, najbolje pa oboje - 0n ■•'n: kalorij skupaj s telesno vadbo.
In namesto zaključka, nekaj praktičnilj J j tov, kako postati zmerno in intenzivno tef ^ ' aktiven? Preprosto, če želite biti zmerno t 1	'
aktivni, izbirajte za vadbo živahno hojo v |i' šarjenje do 16 km/h, zmerno hitro prsno ^ vanje, košenje trave z ročno kosilnico ali ' 11 pletno čiščenje stanovanja. Če pa vam '" zt
zrnef
vadba ni dovolj, posegajte po intenzivni j/ to je igranje nogometa, košarke, tenisa tek •
hoja navkreber, fitnes, kolesarjenje z več U I km/h, plavanje s prosto tehniko (kravl) °
P
S.
GRADBENI INŽENIRING VIPAVA
031 / 376 - 420 www.roming.si
Tih
-	Hiša Dvojček Vipava
-	stanovanji v velikosti 105 m2
*
- vseljivi v mesecu maju
z naravo
metijsko gozdarska zbornica Slovenije
flzpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si
'l /"aprilu smo na Kmetijski svetovalni službi r V še vedno močno zasedeni z izpolnjevanjem zbirnih vlog za leto 2009. Izpolnjevanje se približuje koncu, zato naprošamo vse tiste, ki se še niste prijavili, da to storite čim prej, da bi se tako izognili morebitnim nevšečnostim.
| Iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so nas obvestili, da sedaj lahko izpolnimo
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
J ' skoraj vse vloge, četudi jih bo potrebno kasneje r dopolniti.
^ Spomladanski čas je tisti, ko je potrebno obdelati skoraj vse kmetijske površine.
Njive so že posajene z žiti, oziroma s krompirjem, tiste, ki so namenjene za sajenje koruze, pa ,o tudi v veliki večini že pripravljene. Pozorni noramo biti na kolobar zaradi koruznega hro-ča.
I Trenutno v vinogradih ni posebnih del, potreb-, no pa je skrbno opazovati trte in slediti kmetij-r^skim nasvetom, ki jih napovedujemo na avtomatskem odzivniku na številki V 090 93 98 15 ali pa na naši spletni strani: www. :gzs-zavodgo.si
Sadno drevje je lepo odcvetelo in plodovi so ogato zastavljeni, zato bo v veliko sadovnjakih otrebno redčenje plodov, če bomo hoteli imeti dobre pridelke. Za zdravstveno varstvo sadnega '; drevja pa prav tako sledite priporočilom na odzivniku in na spletni strani (tako kot za vinogradništvo).
Travniki so ozeleneli in kmalu se bomo odločali za najprimernejši čas spravila silaže, oziroma košnje sena.
\0 Na vrtovih pa smo že poskrbeli za najprimer-. nejšo posaditev zelenjave in seveda tudi rož, ki bogatijo in polepšajo našo okolico.
Sedaj že obiramo prvo zelenjavo z naših vrtov
ik
kisline. Vsebujejo pa tudi veliko kalija, ki ima nalogo, da odvaja vodo in kisline iz telesa, vlaknin in cinka, ki krepi vezivna tkiva in žile. Z uživanjem dnevno svežih špargljev poživimo presnovo in celoten organizem.
in med njimi so prav gotovo šparglji, ki so postali zelo priljubljena jed. O pridelavi špargljev piše CI Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo pri r jKGZS Zavod GO. V prihodnosti pa vas bomo ^' seznanili s pridelavo drugih vrtnin, ki bogatijo .. naše vrtove in popestrijo naše jedilnike.
Marta Koruza, univ.dipl.inž.kmet.
sv ŠPARGEU (Asparagus officinalis L.)
es!
, v
O Pargelj je zelo cenjena delikatesna vrtnina. :0 O Na Primorskem smo letos začeli z nabira-Pjijem divje rastočega šparglja v marcu. Pobiranje -o(zelenih in belih špargljevih poganjkov v gojenih er nasadih pa je letos nekoliko bolj pozno zaradi še l<^ vedno nizkih nočnih temperatur. Glavni termin 1 'pobiranja gojenih špargljevih poganjkov je v Slavnem v aprilu in maju mesecu. V juniju pa že , Mstopoma zaključujemo s pobiranjem.
Pridelava špargljev
Špargelj je trajnica in ob dobri oskrbi z obča-mim vnosom organske snovi v nasad v jesenskem času lahko pridelujemo špargelj vsaj 14 et. V domačem vrtu je dovolj, da posadimo 20 astlin, da si pridelamo poganjke za pripravo okusnih jedi in solat. Odvisno pa je od pridelave n sorte, kakšne poganjke si želimo pridelat. Če lad vrsto, kjer smo posadili špargljeve sadike v februarju, nasujemo zemljo v oblikovane grebe-ie, si bomo lahko pridelali nežne bele poganjke, d so milejšega okusa in vsebujejo manj grenčin. -e pa se grebenom odpovemo, bomo pridelali zelene poganjke z več grenčin in tudi z nekoliko višjo vsebnostjo C vitamina. Zelene poganjke šuštimo rasti vsaj do višine 20 - 30 cm nato pa ih porežemo nad zemljo. Obstajajo tudi sorte z ijoličnimi poganjki.
Zdravilne učinkovine
Poganjki so zelo bogat vir A vitamina, B vita-ainov (BI, B2, B6, B3), Niacin ali B3 vitamin Ičisti kri in odvaja strupe iz telesa. Poganjki so bogat vir za organizem zelo pomembne folne
Zahteve za sajenje špargljev
Za sajenje špargljev izbiramo bolj peščena zemljišča. Uspeva tudi v težjih tleh z večjo vsebnostjo glinastih delcev, vendar v tem primeru izberemo odcedna zemljišča. Nivo talne vode mora biti stalno vsaj pod enim metrom globine, ker je koreninski sistem močno občutljiv na napade parazitskih talnih gliv in na pomanjkanje kisika v tleh.
Na zemljišče, kjer želimo posaditi šparglje, v zadnjih treh letih ne smemo pridelovati detelje, gomoljnic ali korenovk, da se v čim večji meri izognemo nevarnim glivam v tleh. Najbolje je, če šparglje posadimo po žitu. Zelo pomembneje, Ja izbiramo bolj čista zemljišča, brez prisotnosti plevelov, predvsem trajnih plevelov. Če imamo zemljišče polno trajnih plevelov, je bolje, da ga predhodno očistimo s sajenjem žita ali križnic. Izbiramo sončne in rahlo vetrovne lege. Na tako izbranih legah bomo bistveno zmanjšali prisotnost možnih glivičnih okužb. Na isto zemljišče lahko posadimo šparglje šele po 10 letih.
Priprava zemljišča
Pomembno je, da zemljišče dobro očistimo predvsem trajnih plevelov. Gnojenje zemljišča praviloma vršimo na podlagi podatkov iz predhodno opravljene analize tal. Če pa nimamo analize tal, v povprečju pognojimo v jesenskem času z organskimi gnojili (50 - 100 kg zrelega hlevskega gnoja na 10 m2 zemljišča) in dodatno še z mineralnimi gnojili, s poudarkom na fosforju in kaliju. Z dušikom gnojimo šele ko zaključimo s pobiranjem, to je enkrat v juniju mesecu in še z enim obrokom v juliju mesecu.
Tako pognojeno zemljišče v jeseni globoko prelopatamo (30 - 40 cm v globino), če je dovolj prepustno in zračno. Na težkih tleh pa je potrebna bolj globoka obdelava in izvedba drenaže, da zagotovimo dobro zračnost in dobro odcednost tal.
Sajenje
Nasad lahko posadimo z enoletnimi korenikami v marcu mesecu, ko so tla že dobro ogreta na 12 oC. Lahko pa si enoletne sadike pridelamo tudi sami. Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik. Prednost tega načina je močna začetna rast in enostavnejša oskrba mladega nasada.
V primeru, ko želimo pridelovati zelene špargljeve poganjke, posadimo korenike na globino 15 - 20 cm, ko pa se odločamo za pridelovanje belega šparglja, pa sadimo korenike nekoliko globlje, na 25 cm globine. Širina jarka naj bo v
globini 30 cm, zgoraj pa 40 cm.
Korenike sadimo na 33 - 40 cm v vrsti, razdalje med vrstami pa so nekoliko večje, če se odločimo za sajenje korenik za pridelavo belega šparglja, to je 2,0 - 2,5 m. Če pa sadimo korenike za pridelavo zelenih poganjkov, jih posadimo na 1,5
-	1,8 m medvrstne razdalje.
Običajni sklop rastlin na hektarje tako 12.000
-	15.000 korenik za beljene špargljeve poganjke, za zelene pa do 20.000 rastlin - korenik na hektar.
Sadike - korenike na dno jarka polagamo tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste, nato pa jih prekrijemo s plastjo zemlje, vendar ne več kot z 10 cm-sko plastjo zemlje. Sadikam ne prikrajšujemo korenin.
Gnojenje
V	prvem letu gnojimo založno z delom organskih hranil, kot so že zgoraj navedena, in z delom mineralnih gnojil (fosfor in kalij). Dodamo 600 g/100 m2 fosforja in 1 kg/100 m2 kalija v mineralni obliki. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 600 g/100 m2 dušika najkasneje do sredine julija.
V	drugem letu pognojimo v jeseni: 800 g/100 m2 fosforja, 1,5 kg/100 m2 kalija, 20 g/100 m2 bora in 100 g/100 m2 magnezija. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 1 kg/100 m2 do sredine julija.
Od tretjega leta dalje pa gnojimo v jeseni z: 1,5 kg/100 m2 fosforja, 2,5 kg/100 m2 kalija, 30 g /100m2 bora in 120 g/100 m2 magnezija. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 1,5 kg/100 m2 do sredine julija.
Vedno gnojimo z dušikom po pobiranju poganjkov, se pravi enkrat v juniju ob zaključku
pobiranja in drugič v sredini julija.
Z organsko maso je dobro, če pognojimo vsako tretje leto, ker se vsako tretje leto rastline obnavljajo, ker poženejo novo maso korenin.
Namakanje
Je najpomembnejše v prvem in drugem letu starosti nasada, posebno v času po sajenju in ob poletnih sušah.
V kasnejših letih je namakanje izrednega pomena predvsem poleti, ko nastopijo sušna obdobja. Posebno pomembno pa jc obdobje od julija do septembra, ko rastline nastavljajo zasnove novih poganjkov za naslednje leto. To obdobje je najbolj občutljivo in je korenike potrebno namakati. Če pa sušno obdobje nastopi še prej (na primer že v maju in juniju), je ravno tako namakanje izrednega pomena, sicer bomo pridelali manj kakovostne in preveč grenke poganjke, pa še rastline bodo utrpele prevelik šok in bodo za naslednje pridelovalno leto formirale manj poganjkov.
Spravilo pridelka
S pobiranjem poganjkov pričnemo le delno šele v tretjem letu (15 dni), ko špargelj vstopi v rodnost in to le par poganjkov na rastlino. V četrtem letu pobiramo poganjke le 30 dni. V petem letu pa lahko pobiramo poganke 60 dni. Vsako leto potem lahko pobiramo pridelek le do 60 dni. Če bomo prekoračili ta priporočen čas pobiranja, bomo rastline preveč izčrpali, pa tudi pridelke si bomo na ta način iz leta v leto zmanjševali. Šopke poganjkov takoj po pobiranju ohladimo, da čim dlje ohranimo svežino in kakovost.
Jana Bolčič, univ.dipl. inž.agr.
'Mulligcm' združil fizioterapevtke
V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) v Vipavi je marca potekala delavnica za fizioterapevte z naslovom — Vključitev Mulligana v PNF koncept. Delavnico je organiziral CIRIUS Vipava in goriška regionalna enota Društva fizioterapevtov Slovenije - strokovnega združenja v sodelovanju z Gibanje d.o.o. Delavnice se je udeležilo 20 fizioterapevtov, 8 iz našega Centra, ostali iz go-riške regionalne enote in dve udeleženki iz južno obalno kraške regije
IV /fulligan je učinkovita manualna tehnika JAČLobravnave bolnika z bolečinami. Osnova za Mulligan koncept je mobilizacija sklepov po Kaltenbornu ali po Maitlandu. Terapevt s pritiskom na sklepni površini vzpostavi v sklepu normalno drsenje, bolnik pa ob tem izvaja aktiven gib. Značilno za koncept je, da terapevt vedno poišče drsenje sklepa v tisti smeri, ki je za bolnika najprijetnejši. Ta položaj lahko terapevt pasivno zadržuje, izvaja ritmične pritiske, ali pa ob tem bolnik naredi aktivni gib v smeri, katera je bila zanj pred obravnavo boleča. Če terapevt vzdržuje optimalen položaj v sklepu, je gib sedaj neboleč. Ob ponavljanju gibov pri vzdrževanju optimalnega položaja v sklepu se temu prilagodijo mehke strukture, ki sklep obdajajo. Tako bolečina, ki je trajala nekaj dni, tednov popusti ali se zmanjša.
Koncept se je pokazal kot zelo primeren tudi za starejše mladostnike s posebnimi potrebami. Gibalna oviranost, spastičnost in kontrakture povzročajo v obdobju odraščanja številne bolečine, ki pa jih s poznanimi klasičnimi fizioterapevtskimi metodami (npr. elektrostimulacija) ne moremo oz. ne smemo zdraviti. Pri osebah s cerebralno paralizo je namreč percepcija in sen-zorika velikokrat motena. Kronične bolečine pri naših mladostnikih bomo sedaj uspešno obvla-
dovali z na novo pridobljenim znanjem. Koncept bomo tako uspešno vključili kot dopolnilo protibolečinski terapiji v bazenu, ki jo uspešno izvajamo odkar imamo svoj lastni bazen.
Po delavnici smo imeli delovni sestanek DFS-SZ goriške regionalne enote. Dnevni red je vključeval najnovejša dogajanja v zvezi z javnimi pooblastili, poročilo o dejavnosti DFS-SZ za obdobje od septembra 2008 do marca 2009, priprave na kongres in obravnava predloga za priznanje oziroma diplomo DFS-SZ, objavljanje na spletni strani ter predlogi s pobudami za nadaljnje izobraževanje v regiji v letu 2009.
Člani organizacijskega odbora delavnice Mulligan in predsedstvo DFS-SZ goriške regionalne enote smo zadovoljni, da so bili fizioterapevti navdušeni nad izvedbo delavnice. Na ta način si izmenjujemo izkušnje in bogatimo strokovno znanje. Začutili smo potrebo po sodelovanju in združevanju ter izmenjavi izkušenj iz vsakdanje prakse. Na ta način spoznavamo delo na različnih področjih in prispevamo k skupnemu razvoju naše stroke. Prepričani smo, da je strokovni razvoj temelj za dobro fizioterapevtsko dejavnost, kar pomeni boljšo zdravstveno oskrbo in kvalitetno delo v dobro ljudi.
Tekst Mojca Bolčina in Mateja Kete Černe, fota Bakbara Lemut
Festival prostovoljstva
Ajdovščina, 17. aprila 2009 - V okviru Festivala prostovoljstva mladih sta se na stojnici v Mercator centru predstavila Center mladinskih dejavnosti in program Popoldan na Cesti. Obiskovalcem sta predstavili pomen prostovoljstva in programe, v katere so mladi prostovoljci vključeni. Za obiskovalce so pripravili kreativno spomladansko delavnico izdelovanja rožic in jim z lepimi mislimi polepšali dan. Zgradili so tudi zid prostovoljstva, na katerega so napisali misli o prostovoljstvu.
T /"četrtek, 23. aprila, pa so se odpravili v
V Ljubljano, kjer je potekala osrednja prireditev Festivala prostovoljstva mladih. Dopoldne so se udeležili delavnic za prostovoljce, na katerih so pridobili nova znanja in si izmenjali izkušnje z drugimi prostovoljci. Popoldne pa so se na stojnici predstavili Center mladinskih dejavnosti, program Popoldan na Cesti in Materinska domova Cesta in Solkan.
Festival prostovoljstva mladih je letos potekal v različnih krajih po Sloveniji in je poudarjal po-
membnost prostovoljstva, predvsem prostovoljstva mladih. Prav prostovoljstvo je v sodobnem načinu življenja eden temeljnih kamnov, saj oživlja najplemenitejša stremljenja človeštva - prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi. Če bi tudi vi radi preživeli svoj prosti čas na dejaven in ustvarjalen način ter s tem pomagali drugim, vas vabimo, da se nam pridružite kot prostovoljci. Prav vsak izmed nas lahko le z majhnim delčkom sebe podari drugemu veliko lepega.
TB.
IVU in Hiša mladih
V Tednu vseživljenjskega učenja (TVU), ki bo. letos potekal od 11. do 17. maja, bo na povabilo koordinatorja TVU Ljudske univerze Ajdovščina odprla svoja vrata tudi Hiša mladih v Ajdovščini. V sredo, 13. maja bodo lahko obiskovalci spoznali številne uporabnike Hiše mladih, ki delujejo in so aktivni na najrazličnejših področjih.
0

obiskovalcem predstavil na ustvarjalni delavnici z glino, ki bo odprta tudi za obiskovalce. Ti bodo lahko ustvarjali v različnih tehnikah oblikovanja gline in se naučili izdelovati glinene sklede in skodelice.
Delovanje Kluba Ajdovskih študentov (KAŠ) zajema poleg področja izobraževanja, sociale in športa, tudi področje kulture. Neja Tomšič se predstavlja z razstavo v razstavnem prostoru Kluba.
Mladinski center Hiša Mladih Ajdovščina bo v praksi pokazal možnosti aktivnega preživljanja prostega časa na delavnicah za mlade. Predstavili bodo dejavnosti centra (učna pomoč, prostočasne aktivnosti, svetovanje in pomoč mladim), izvedene projekte in razstavili različ-
T 7Hiši mladih deluje Mladinski svet
V Ajdovščina (MSA), ki združuje prostovoljna mladinska združenja in organizacije za mlade. Nekatere članice MSA, ki bodo pripravile različne aktivnosti, bodo popestrile dogajanje v Hiši mladih.
Da taborništvo uspešno dopolnjuje šolo in družino, odkriva svet izza šole, razvija samospozna-vanje, želje po odkrivanju, raziskovanju in vedenju, bodo pokazali člani Društva tabornikov Rod Mladi bori, ki bodo predstavili dejavnost društva. Kratki predstavitvi bo sledilo urjenje v taborniških veščinah, v katerih se bodo lahko preizkusili tudi udeleženci.
Program Projektno učenje za mlade (PUM), ki ga izvaja Ljudska univerza Ajdovščina, se bo
ne izdelke, ki so nastali v delavnicah.
Vrata svoji prostorov bodo odprle tudi nekatere izmed glasbenih skupin, ki delujejo v Hiši mladih: Mi familia. Studio Hiška, Harry, Hoax program, La Konga, Idealisti, Superior burrito...
Ujemite delček festivala vseživljenjskega učenja in se pridružite mladim v pestrem dogajanju v Hiši mladih.
Eva Mermolja
^ Ustvarjalnost A ^ in inovativnost
. > Evropsko leto 2009
Srečanje tabornikov
22. april - dan tabornikov in hkrati dan Zemlje so taborniki po celi Sloveniji 0|)e ževali v soboto, 18. aprila 2009.
rT~kiborniki severne Primorske so prvič slavno-X stno praznovali skupaj. Pred Hišo mladih V Ajdovščini se je zbr&la pisana druščina več kot 170 tabornikov vseh starosti, iz sedmih rodov severnoprimorske območne organizacije tabornikov (SPOOT), ki združuje rodove iz Idrije, Spodnje Idrije, Cerknega, Tolmina, Nove Gorice, Deskel in Ajdovščine. Dan so pričeli z dvigom zastave in taborniško himno ter se nato razdelili v dve veliki skupini mlajših MČ - medvedkov in čebelic ter starejših GG - gozdovnikov in goz-dovnic. Dopoldne so najmlajši postavljali šotor, se učili prve pomoči in se pomerili v igri 'med dvema ognjema', medtem ko so se starejši GG - ji igrali veliko taborniško igro. Po kosilu so se malo starejši taborniki podali na orientacijski pohod po okoliških ajdovskih gričih, najmlajši pa so se morali izkazati v štafetnih igrah ter na eko de-
lavnicah, kjer so izdelali filter za vodo, recikl papir in ostale odpadke ter izdelovali sRuint odpadne plastike ter kartona.
Po končanem popoldanskem programu so si skupaj preselili v ajdovski grad, kjer se je 0cjv zaključna prireditev slavnostnega dne. Tabor so se zbrali okrog taborniškega ognja, g postavili spretni pionirci. Pridružili so se j jm starši in drugi občani ter župan Marjan P r Po pozdravnem govoru starešine SPOOT tei pana, ki je poudaril pomen taborništva , ga, ki vzgaja otroke skozi moralne vrednot so še kako pomembne v današnjih krizni^ č so dan zaključili s spustom zastave in nr- - ■ ognja. Plamene taborniškega ognja je spret zvok kitar in taborniška pesem ter igra, bj st bornike pospremili domov in jih bosta n ‘ na skupno srečanje tudi prihodnje leto. ^
Stroji kmalu v Palah
Ajdovščina, 14. aprila 2009 - Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina Zavoda za šport Ajdovščina, je prejel rezultate javnega razpisa za sofinaacjr f investicij v mladinsko infrastrukturo.
Projekt Mladinski center in hotel Ajdovščina, ki bo poleg kapacitet za izvajanje mladinskih programov, zagotavljal tudi nastanitvene kapacitete, je ocenjen na 1,2 milijona evrov, od katerih je Občina zagotovila 410.000, Ministrstvo za šolstvo in šport pa z lastno udeležbo in udeležbo Evropskega sklada za regionalni razvoj 800.000 evrov.
Investicija v Palah bo vključevala 5o poste| mladinskem hotelu, prostore za delovanje n dinskega centra in drugih mladinskih o ua zacij, koncertno dvorano in bar. Predvideva da bodo pod streho dobile prostor vse ajdov mladinske organizacije, ki bodo v prihodnU lahko izvajale še pestrejše programe 2a rnk Tadej Beočanin, predsednik Mladinskega s' Ajdovščina, je povedal, da: »so se z ustano j jo mladinskega centra v Ajdovščini Vzp0s pogoji za izražanje, udejstvovanje jn jU t tno delo prihodnjih generacij mladih p a\ izgradnje nove Hiše mladih pa pomeni k1" ( ustalitev mladinskih organizacij, ki bodoOD)i gijo končno lahko posvečale samo svoj dru, to je mladinskemu delu.« Mladinski W Ajdovščina in Taborniški dom Praprot na bosta od leta 2011 skupaj omogočala i20 1°] za izvajanje večdnevnih mladinskih Progra^;
POVEJ
NAGLAS!
Literarni natečaj

MOJE PISMO ZUPANU
za mlade od 15 do 30 let KAKŠEN JE TVOJ POLOŽAJ?
Kakšen je položaj mladih v Ajdovščini? Kje bodo svoj prosti čas preživljali naši otroci? Kaj storiti za (še) več dogajanja, namenjenega mladim? Kako bi morala ukrepati Občina - kako ml sami? Ali je dialog med Občinarji in mladimi sploh mogoč?
Zapiši svoje pomisleke in predloge v pismu županu. V navadni ali elektronski obliki naj vsebuj© ci0 4000 znakov (brez presledkov). Petčlanska žirija bo izbrala 10% najboljših pisem in jih predložila županu Občine Ajdovščina, tri najboljša pa tudi nagradila.
Pismo županu pošlji na naslov Mladinski svet Ajdovščina, Vipavska cesta 11,5270 Ajdovščina najkasneje do 29. maja 2009	**
Več inf. na http://msa.si ali natecaj@msa.si
center farna vipava
PRAZNIČNI POPUST
SUPERMARKET VIPAVA MARKET AJDOVŠČINA MARKET PODVELB COL MARKET ZAN ŠEMPAS
ZA VSAK NAKUP NAD I0€
POPUST NE VEDA ZA NAKUP CIGARET
100 PROIZVODOV VSAK DAN V AKCIJI
*
r Mercator
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
-Ak	'*■	' -ti'
\	'•:v-rr


JI
i/ir
.ŽMg
AKCIJA ZAŠČITNIH SREDSTEV
TRAKTORJI CARARO, TIGRONE ^
ZA VARSTVO VINSKE TRTE
A«.

■ »CP?.
-TRAKTORSKE PRIKOLICE MULČERJIINO. BERTI	,	>**mm
PRŠILNIKI ZUPAN, UNIGREEN, AGROTEHNIKA
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
Na Školu lovili lisice
Pa ne tistih živih. Šlo je namreč za odprto prvenstvo v amaterskem radiogoniome-triranju, popularno imenovanem tudi 'lov na lisico1.
ryTa kaj pravzaprav gre? Med zelo široko paleto / ./aktivnosti s katerimi se radioamaterji ukvarjamo in eksperimentiramo že vse od začetka radia - davnega leta 1895, spada tudi amaterska radiogoniometrija. Tekmovanje poteka zunaj, v naravi. Organizator na določenem področju premera cca. 8 km postavi oddajnike (lisice), ki takoj na začetku tekmovanja začnejo v zaporedju oddajati točno določene znake Morsejeve abecede. Vsak oddajnik oddaja eno minuto. Prične prvi oddajnik, po preteku minute drugi in tako naprej. Ko konča zadnji, začne z oddajo spet prvi ... Tekmovalci poskušajo s sprejemniki v rokah in slušalkami ugotoviti smer, od koder signal prihaja in tako čim hitreje priteči do njega. Pri tem je dovoljena tudi uporaba zemljevida ter kompasa. Tisti, ki od starta do cilja pride najhitreje in seveda pri tem odkrije vse oddajnike - lisice - je zmagovalec.
Tekmovalci so razdeljeni v pet kategorij: pionirji, ženske, juniorji, seniorji in veterani. Juniorji in seniorji morajo odkriti vse oddajnike, ostale skupine pa manj. Najmlajši, pionirji npr. odkrivajo samo tri.
Organizacija prve tekme v sezoni je že vrsto let zaupana Radioklubu Ajdovščina. Letos, ko tudi praznujemo 50. letnico delovanja, smo se na
tekmovanje še posebej pripravili. Tekmovanje je potekalo v soboto, 4. Aprila, v lepem pomladnem dnevu. Na startu ob izviru Hublja se je zbralo kar 65 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se zapodili po Školu in okolici in na koncu, sicer utrujeni a zadovoljni, pritekli v Pale, kjer je bil cilj ter podelitev medalj in priznanj. Sledilo je veselo druženje ob odlični 'pasti', ki so jo pripravile prizadevne kuharice OŠ Dobravlje. Spet so si stari prijatelji, ki se srečujejo na teh tekmah, imeli veliko povedati, predvsem o radioamaterstvu kot zanimivem hobiju, pa tudi o ostalih prav 'navadnih' temah. In spet smo ugotovili, da niso najvažnejše medalje in točke, kijih na tekmovanjih prejemajo, ampak prav prijateljstva, ki se ob tej zanimivi rekreaciji sklepajo.
In še rezultati: Tudi tokrat so se člani radiokluba Ajdovščina odlično odrezali: V pionirski kategoriji je bil Urban Batič drugi, Armin Črnigoj peti, Nejc Kodrič osmi, Ana Čufer deveta, Jerneja Samec in Maruša Štokelj pa 16. in 18. Med juniorji je zmagal David Čufer, Matic Bratina je bil 3. in Žiga Batič 4, Matija Čufer pa deveti. Med seniorji smo imeli na prvih dveh mestih kar dva naša - Matjaža Štoklja in Urbana Kravosa, Blaž Volk pa je bil enajsti. Žal tokrat Stanko Čufer, sicer nosilec srebrne medalje z lanskega svetovnega prvenstva v Koreji, ni tekmoval, saj je bil glavni traser proge.
Po odzivih sodeč so tudi letos tekmovalci in spremljevalci ekip zapustili Ajdovščino v prijetnem spominu. Navdušeni so bili predvsem nad naravo, pa tudi nad samo organizacijo tekmovanja. Prav zato pa v Ajdovščino, vsako leto v večjem številu, tudi tako radi prihajajo.
S58G
GRAMINT d.o.o., DOBRAVLJE 34/B, 5263 DOBRAVLJE E-MAIL: gramint@gmail.com, www.gramint.si
gramint
TRGOVINE S KMETIJSKIM IN GRADBENIM MATERIALOM
um:


•	STRESNE KRITINE
•	TERMO IZOLACIJE
•	HIDRO IZOLACIJE
•	FASADNI SISTEMI
•	DIMNIKI
•	OPEKA
•	CEMENT, MALTIT
•	BETONSKO ŽELEZO
•	BETONSKI IZDELKI
•	BARVE, LAKI
'5:
-
•	SEMENA •GNOJILA
•	SADIKE (sadje, zelenjava)
•	VRTNARSKA OPREMA
•	KONJENIŠKA OPREMA
•	KRMILA
•	ZEMLJA ZA ROŽE
•	KMETIJSKO ORODJE
•	REZERVNI DELI
•	PAŠNA OPREMA

fk
KA OP
-V:
PE Dobravlje TEL: 05 36 46 690
URNIK:	URNIK:	URNIK:
PON-PET: 7.00 - 18.00 PON-PET: 7.00 - 12.00 PON-PET: 7.00 - 12.00 SOBOTA: 7.00 - 12.00	IN 13.00 - 17.00	IN 13.00 - 17.00
SOBOTA: 8.00 - 12.00 SOBOTA: 8.00-12.00
Astronomski vikend
Vipava, 6. aprila 2009 - Astronomsko društvo Nanos je bilo ustanovljeno ravno na prvi dan mednarodnega leta astronomije. V letu 2009 je predvidenih mnogo dogodkov povezanih z astronomskimi opazovanji in izobraževanji. 100 ur astronomije je en od projektov, ki se je odvijal po celem svetu med 2. in 5. aprilom. Eden od ciljev projekta je bil, da bi astronomijo približali čim večjemu številu ljudi (da bi čim več ljudi pogledalo skozi teleskop). Tudi naše društvo se je odzvalo omenjeni ideji in v naši dolini smo bili priča zelo lepim dogodkom.
T /četrtek, 2. aprila, je Miro Perhavec na SŠ
V	Veno Pilon v Ajdovščini predaval o zgodovini in začetkih astronomije, pogledih na vesolje skozi zgodovino ter predstavah o velikosti vesolja nekoč in danes. Predavanja so se udeležili predvsem člani društva in nekaj najbolj zainteresiranih in zvedavih občanov. Po predavanju se je razvila široka in strokovna debata, kije zašla tudi na področja izven teme predavanja (nevtronske zvezde, črne luknje, literatura s področja astronomije).
V	petek, 3. aprila, smo poleg predavanja, ki ga
je priredil Miro Perhavec za mlajšo popu|ac-j0 izpeljali opazovanje Lune, Saturna in Orionove meglice - M42 na OŠ Otlica. Bilo je zelo Živah no, saj se je predavanja in opazovanja udeležilo vsaj 50 osnovnošolcev in njihovih staršev Nekateri so s seboj prinesli tudi svoje teleskope Erik Černigoj pa je predstavil tudi uporabo pro grama Starry Night, ki ga amaterski astronomi pogosto uporabljamo za orientacijo po nebu ter vodenje teleskopa pri opazovanjih.
V soboto, 4. aprila, so nam vremenske raz mere dopustile počitek, zato pa je verjetno bila nedelja toliko bolj razgibana. Na observatorij I OŠ Vipava, na Lipah, se je javnega opazovan' udeležilo preko 90 navdušencev nad astronomi jo. Opazovanje je potekalo preko štirih razlik nih tipov teleskopov, za katere so skrbeli štir e člani društva: Sašo Žigon, Andrej Rutar, lVlii0j Tutuš in Erik Černigoj. Miro Perhavec in J0je Rutar pa sta skrbela, da sta obiskovalce orien tirala po nebu, jih seznanjala z astronomskimi ocvirki ter jim odgovarjala na morebitna vpra šanja. Obiskovalci so si na koncu zaželeli še več tovrstnih dogodkov. Obljubili smo, da jih bomo še organizirali.	Andrej Rutar
Prvi april brez rib
O prvim aprilom se tradicionalno začenja jy k3ška sezona. Toda zaradi visokih voda je svečeni ribiški dan naklonil le malo užitk ^ ribiči skorajda niso metali trnkov v vodo tv i -vsemu pa niso bili lačni, saj so imeli s seboj Ihan ske postrvi.
VELRAD INŽENIRING
Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.velikonjadvelrad.si
d. O .
Gsm 051 683 I03
-GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENj
-IZVAJANJE NADZORA
-STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
-ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (saloni^)
Informacije In prijave na
Ljudska univerza Ajdovščina c. 5. maja 14 5270 Ajdovščina
36 64 750, 041 437 785
www.lu-aidovscina.si
info@lu-ajdovscina.si
VABLJENI V PROGRAME
- ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
•	Osnovna šola za odrasle,
•	Trgovec, Administrator,
•	Gastronomske in hotelske storitve,
•	Ekonomski tehnik. Strojni tehnik,
•	Gastronomija in turizem. Gastronomija,
•	Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM).
NOVO!NOVO!
itt=i;euyA '.tovtmiA
MiNIStAHVO 7A iOiilVO IN ŠCOM
L-	Naložita v vašo prfftvdiHKt
V	sodelovanju s FOV KRANJ vas vabimo v podiplomski študij bolonjsk
magisterijOM INFORMACIJSKIH SISTEMOV.
Informativni dan bo v petek, 12. JUNIJA 2009 ob 17.00 Uri
na Ljudski univerzi Ajdovščina.
V	sodelovanju s ŠC NOVO MESTO vas vabimo v višješolski
strokovni program
STROJNIŠTVO
D
)
-
1
>i
ii
>,
e
i-
v,
)-
ii
jr
2-
la
u
ia
i-
>
ie
)Š
:e
i-1
ii j a- ■ :č|
LO
tr
v*
a-
Pomoč ljudem z nizkimi dohodki
V Centre karitas na Primorskem se je v aprilu začela prva dobava hrane iz intervencijskih zalog v korist socialno ogroženih oseb v EU. Karitas vipavske dekanije je celotni pošiljki prejela 14.400 litrov mleka, 2.280 kg sladkorja in 2.500 kg riža.
A Toka in testenine bodo šele v juniju, ker je IVlmorala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, pri iskanju najboljšega ponudnika, ponoviti razpis.
Dobava hrane na podlagi navedenega Ukrepa se izvaja že četrto leto. Škofijska karitas Koper je v lanskem letu iz tega naslova pomagala 3.200 družinam oz. 17.620 osebam. V Centru karitas v Ajdovščini pa je to pomoč prejelo preko 300 družin z 2.125 družinskimi člani.
Hrana EU se deli na podlagi Kriterijev za razdeljevanje hrane, ki jih je potrdilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ob upoštevanju enotnega Pravilnika Škofijske karitas Koper o kriterijih za materialno in Etičnih načel Karitas. Na področju Primorske je 13 Centrov karitas. Za področje Vipavske dekanije je ta v bivši kasarni v Šturjah, Ajdovščina, Vipavska cesta 11. Vsak to-^kin četrtek je od 16,30 do 18,30 ljudem na razpolago stalna ekipa prostovoljk Karitas, ki opravi sprejemnikom pomoči pogovor, poskrbi za ustrezno dokumentacijo in da konkretno pomoč v hrani, higienskih pripomočkih, oblačilih, obutvi in drugih osebnih predmetih. V izjemnih primerih
pride v poštev finančna pomoč pri plačilu računov, ki so nujni za preživetje. Poleg hrane EU dobi družina, ki izpolnjuje kriterije Pravilnika Karitas, še dodatne prehrambene artikle, ki jih nabavimo iz zbranih sredstev - med drugim pogoji je določen tudi cenzus 150 EUR na družinskega člana in dodatnih 200 EUR na gospodinjstvo. Sodelavci nekaterih Župnijskih karitas peljejo pomoč na dom tistim ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih vzrokov ne morejo v Center karitas.
Tudi letos ste povabljeni po pomoč vsi, ki ste jo že doslej prejemali in se vaše socialno stanje ni spremenilo, še posebej pa povabljene tiste družine in posamezniki, ki ste ostali brez rednih dohodkov zaradi stečajev podjetij ali izgube zaposlitve, kakor tudi upokojenci in zaposleni, ki prejemate premalo za dostojno preživetje.
Karitas pomaga ljudem v stiski tudi iz drugih virov, predvsem iz lastnih programov, kot so Namenska pomoč, Posvojitev na razdaljo, Klic dobrote, Nabirka nedelje karitas, prispevkov posameznih darovalcev in tudi iz sredstev Fiho ter nabirk hrane po župnijah in v nekaterih trgovinah. Zaradi vsega navedenega, skrbnih načrtov in brezplačnega prostovoljnega dela sodelavcev Karitas nam uspeva, da so naša skladišča vedno sposobna ponuditi hrano družinam in posameznikom v materialni stiski. Zavedati pa seje potrebno, daje hrana le del potreb, večji problem nastaja pa plačilu položnic, ki so nujne za normalno življenje neke družine ali posameznika, kot so elektrika, voda, stanovanje, šolanje otrok in podobno. Zato je dobrodošel tudi vsak denarni prispevek, saj vemo pri pripravi kosila in porabi elektrike lahko varčuješ, pri plačilu stanovanja in šolanja otrok pa težko. Zato dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete in hvala vsem, ki darujete.
Jožica Ličen
Dobrodelna akcija
Poletje se v Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina prične, še preden pride pomlad. Že v zimskih mesecih pričenjamo s pripravami na poletne počitnice otrok. Zagotoviti želimo dovolj sredstev, da bi na letovanja odšli prav vsi otroci, tudi tisti, katerim starši zaradi socialnih stisk v družinah, ne morejo privoščiti počitnic. Ko posije prvo sonce, smo mu tudi mi pripravljeni prvič pomežikniti.
T)omežik soncu’ je pobuda Zveze prijateljev vanje v družbi vrstnikov nekaj nepozabnega, -L mladine Slovenije, s katero skrbimo, da bi ustvarjalnega, sončnega in zdravju koristnega, čim manj otrok preživljalo počitnice le doma, V enajstih letih, odkar poteka akcija, je s pomo-prepuščenih sami sebi in ulici. Zanje je leto- čjo donatorjev na popolnoma brezplačna letova-
Majski festival učenja
Ajdovščina - Ljudska univerza Ajdovščina že 50 let sledi svojemu poslanstvu, ki temelji na spodbujanju učenja in izvajanju kakovostnih izobraževalnih oblik za vse generacije. S temi cilji je skladna tudi naša vloga koordinatorja prireditev, ki bodo med 11. in 17. majem v Ajdovščini in okolici potekale v okviru 14. Tedna vseživljenjskega učenja, vseslovenskega »festivala učenja«. Sodelovalo bo kar 20 izvajalcev, zvrstilo pa se bo več kot 50 najrazličnejših dogodkov.
■NTamen Tedna vseživljenjskega učenja je JLN promocija učenja, ki traja vse življenje in nam omogoča, da se lažje vključimo v družbo, povečujemo svojo delovno uspešnost in s tem možnost zaposlitve ter se na sploh lažje spoprimemo s poslovnimi in zasebnimi izzivi. S tem ciljem se bo v maju že štirinajsto leto zapored po vsej državi zvrstilo več prireditev, ki jih pripravijo organizacije, institucije, skupine in posamezniki, ki tako ali drugače podpirajo in promovirajo učenje in izobraževanje v svojih okoljih. Nacionalni koordinator tega »festivala učenja« je Andragoški center Slovenije, osrednja ustanova za razvoj izobraževanja odraslih.
V Ajdovščini in okolici se bo v času Tedna vseživljenjskega učenja odvilo več kot 50 prireditev, ki jih bo organiziralo kar 20 sodelujočih prirediteljev, koordinator dogodkov pa je Ljudska-univerza Ajdovščina. Sodelovali bodo: Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, Dnevni center ŠENT Ajdovščina, Dom za starejše občane BOR Črni vrh, Društvo Doli, Društvo tabornikov Rod Mladi bori, Društvo Teodozij, Društvo za ekologijo, šport in kulturo Žapuže, Familiy lab. Glasbena šola Vinko Vodopivec iz Ajdovščine, KS Budanje, KS Žapuže, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, LIA, studio za kreativno izobraževanje, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina,
Mladinski svet Ajdovščina, OŠ Col - podružnica Podkraj, OŠ Dornberk, Primorje d.d., Športno kinološko društvo Ajdovščina, Zavod za šport in mlade Ajdovščina in Ženski rokometni klub Ajdovščina. Raznovrstnost vključenih izvajalcev nas gotovo prepriča o bogati zakladnici možnosti za formalno in neformalno izobraževanje ali priložnostno učenje v naši okolici, Teden vseživljenjskega učenja pa je odlična priložnost za oblikovanje vozlišča znanj, k čemur želi s koordinacijo prireditev prispevati Ljudska univerza Ajdovščina.
Tematska obarvanost letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja se bo nanašala na Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, kar bo eden izmed osrednjih poudarkov dogajanja. Vseživljenjsko učenje s svojimi pojavnimi oblikami namreč pomembno prispeva h krepitvi zavedanja o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za osebni, družbeni in gospodarski razvoj.
Druga tema, na katero bodo uglašene prireditvene izobraževanje starejših odraslih, za katere Ljudska univerza Ajdovščina organizira številne tečaje in izobraževanja. Pozornost mnogih so pritegnili predvsem računalniški tečaji, ki potekajo pod vostvom predavatelja z bogatimi strokovnimi znanji in praktičnimi izkušnjami pri izobraževanju odraslih ter omogočajo uporabo sodobne strojne in programske opreme. Tretja aktualna tema, ki bo zaznamovala dogajanje, je slogan »Učenje - zanesljiva pot iz krize!«, nenazadnje pa velja omeniti, da bo tematska obarvanost Tedna vseživljenjskega učenja tudi povsem lokalna, prilagojena sodobnim potrebam domačega okolja.
Vabimo vas torej, da se nam pridružite na številnih prireditvah, ki se bodo med 11. in 17. majem odvijale v Ajdovščini in okolici ter se iz prve roke prepričate o pisani paleti možnosti in priložnosti za učenje v domačem okolju.
Eva Mermolja
nja odšlo več kot 300 otrok iz občin Ajdovščina in Vipava.
Ker želimo v letošnjem 'kriznem letu' omogočiti še večjemu številu otrok brezplačno letovanje, vas prisrčno vabimo, da z naklonjenostjo sprejmete našo pobudo. Svoj prispevek lahko nakažete na transakcijski račun 04751 000 1446563, sklic na št. 22, namen: Pomežik soncu.
Prispevajte po svojih močeh. Najlepša hvala!
Urška Kumar
Iz Doma starejših občanov


Korec^ BdfV

-V -N -s.	-s -"s. -*V
Lepa na pogled in preizkušeno dobra.
Korec je primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov.
Goriške H opekarne
A Tpetek, 20. marca je bila v Domu starejših
V	občanov v Ajdovščini na obisku tambura-ška skupina 'Danica' iz Dobravelj, in to že petnajstič - torej 15 let zapored. Skupino sestavlja petnajst članov, od tega enajst žensk in štirje moški, pod vodstvom dirigenta Franca Lebna. Ubrano in disciplinirano so nam zaigrali nekaj znanih napevov, med katerimi sta požela največje odobravanje 'Venček narodnih' in večno mlada 'Mamica je kakor zarja’. Ko so šli od nas, smo že nestrpno pričeli čakati na njihov naslednji nastop, ki pa bo žal šele prihodnje leto.
V	sredo, 25. marca, torej prav na materinski dan, pa so naše marljive voditeljice Skupin starih ljudi za samopomoč, pripravile popoldanski recital, ki so ga izvajale same in sicer kot ženski pevski zbor 'Nonet', pod vodstvom zborovodje Stojana Korena. V programu so se jim pridružile še recitatorke in igralke iz vrst naših sostanovalk ter harmonikar Niko Krasna, kitarist Ivan Kodele, navdušil pa nas je tudi mladi Jan s harmoniko.
Recital je izzvenel v duhu materinskega dne, na koncu pa so gostje zapele skupaj z vsemi stanovalci nekaj najbolj priljubljenih napevov. Takih in' podobnih prireditev si še želimo.
Stanovalec Jaka Novak
pohodi
Kot cesarji in papež
Lozice, 13. aprila 2009 - Društvo Zdravljica Lozice je pripravilo pohod v Otošče - Emavs k sv. Mariji Magdaleni. Sončno in toplo vreme je privabilo veliko pohodnikov, ki so skupaj preživeli lep dan.
Izpred Božjega groba na Lozicah se je kolona pohodnikov vila po stari cestni povezavi med Vipavsko dolino in Pivško kotlino, po kateri so se nekdaj peljale tudi velike zgodovinske osebnosti - papež Pij VI (leta 1782), Napoleon Bonaparte (1809) in cesar Franc Jožefi, v spremstvu Feldmaršala Radetzkega - nanje spominja tudi obeležje ob obnovljenem detajlu te poti v Preskah. »Ker je bilo lepo vreme, smo imeli res krasen pohod, ki se ga je udeležilo 120 pohodnikov z Lozic in okoliških krajev«, je bila zadovoljna predsednica društva Zdravljica Anika
Lipovž: »V božjepotnem delu Emavsa' smo blagoslovili obnovljen križ kapelice, točno opoldne pa je bila pri cerkvi marije Magdelene še maša.«
Na izpostavljenem položaju nad dolino Močilnika leži ob nekdanji pristavi 'Ravbarjevega' gradu cekvica, ki so jo že leta 1496 posvetili Mariji Magdaleni. Porušili so jo že Turki, kasneje je bila večkrat prezidana, v prejšnjem stoletju pa se je počasi spreminjala v razvalino, dokler je niso 1988. leta obnovili. Ohranila je svojo prvotno zasnovo iz pravokotne ladje in tristranega prezbiterija, z zvončnico nad glavnim portalom. Po okrepčilu so se pohodniki počasi vrnili na izhodišče.
'	RL
^ 23K0VUENI DETAR
. -STARE TESTE V PRESKAH
'.5!C A LOZICE
37 -0T0VVJ:
17«	■
' SAfrRAPOlAOS 1309-fS«	fi
SSUfešAL RAfETZKV	#1
JANC mžEf i. 1943.... o ■ ( / ' 4L ^_______ ______
Vsaka prime.
OPREMLJENI Z IZKUŠNJAMI



Mala gora premajhna
Po lanskem mrzlem in zasneženem prazničnem ponedeljku smo letos dočakali lep, topel, sončen dan. Kot nalašč za izvedbo 12. velikonočnega pohoda na Malo goro.
njTe tradicionalno so pohodnike v Kamnjah ^-/pričakali člani planinske sekcije in jim skupaj s pozdravom delili brošure o Mali gori. V Kamnjah je bila ves čas pohoda odprta razstava Mala gora nekoč in danes. So pa pohodniki prihajali na Malo. goro tudi iz drugih smeri: iz Vrtovina, Stomaža, Predmeje in s Čavna. Poleg domačinov iz okoliških krajev so prišli pohodniki iz vse Slovenije, niso pa manjkali niti zamejci.
Utrujeni, a polni dobre volje, so se zbirali okrog koče na Mali gori, kjer so se nastavljali pomladanskim sončnim žarkom.
Ob 11.00 seje začel kulturni program, ki sta ga pripravili in vodili Meta in Špela. Pohodnike je pozdravil predsednik planinske sekcije Kamnje Anton Kreševec, tradicionalno pa je svoje misli izrazil dodal župan Marjan Poljšak. Priznanja so letos prejeli Ivo Saksida, Anton Bavčar, Sandi Koren in Branko Jazbar. Jože Batagelj pa je prejel bronasti znak Planinske zveze Slovenije.
Ob zvokih harmonike Blaža Batagelja in ubranem petju so se pohodniki lahko okrepčali s polento, zabeljeno s 'košenino' in kislim mlekom, ni pa manjkal niti kozarček domačega vina. Kot vsako leto smo pohodnike tudi letos nagradili za vztrajnost. Tisti, ki so prišli na velikonočni pohod petič, so dobili ročno izdelano leseno medaljo, tisti, ki so prišli desetič, pa brošuro o Mali gori, ki jo je izdal študijski krožek Kamnje in na 64. straneh opisuje zgodovino Male gore in njene lepote. Obdarili smo tudi najstarejšega udeleženca (83 let), najmlajšega dečka Benjamina (4 mesece) ter najmlajšo deklico Dašo (8 mesecev).
Darila so .prispevali Mirna Kompara in Pavla Rovtar, ki sta spekli lepe in dobre kolače ter Martin Rijavec, ki spleta košarice.
Ocenjujemo, da je v celem dnevu Malo goro
obiskalo okrog 2000 pohodnikov (vsi se namreč ne vpišejo). Veseli nas, da je bilo veliko mladih in veliko mladih družinic. Po njihovih besedah, dobri volji in nasmehu na obrazu ob odhodu sklepamo, da bo tudi 13. velikonočni pohod tako uspešen.	\
M.Č.
Spoštovani prijatelji, sodelavci Latnika!
Obveščamo vas, da nam lahko pišete na nov email naslov latnik@infoburja si Veselimo se vašega sodelovanja pri sooblikovanju lokalnega mesečnika; prispevl^QV o dogodkih, ki so popestrili vašo sosesko in o posameznikih, ki jo sooblikujejo in zaznamujejo.
Vabimo vas, da svoja mnenja in izkušnje delite z nami in občani Vipavske dolij^
Z zahvalo in v pričakovanju vaših prispevkov vas toplo pozdravljamo,
uredniš^
Izbrani materiali za vse vrste gradenj
TERRA ^ RB
gradbene trgovine	www.terra-rb.si
Ljubljana, Peruzzijeva 165,T: 01 / 2800 770 • Ig, Gasilska ul. 10, T: 01 / 2800 776 • Škofljica, Žagarska Ul. 11 ,T: 01 / 3603 872 • Žeiezokrivnica, T: 01 / 3603 845 Salon keramike,T: 01 / 3603 856 • Sežana, Partizanska 71,T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72,1:05 / 3671 420 • Kozina, IOC Hrpelje,!: 05 /6892 490 Resnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430- Anhovo, Vojkova 1,T: 05 / 3350 470 • Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07/49 95 400 • www.terra-rb.si
Nutela vs. Eurokrem
em se kar zamislil, ko sem zadjič gledal skozi l^okno. Dolgo sem gledal skozi okno, ki kaže prav v sam center prelepe vasice - Šmarje. Nekaj mi je manjkalo. In se sprašujem in mozgam in gruntam in naposled le prižgem žarnico nad glavo. Seveda, kje pa so otroci? Kje so vaški otroci in njihov živ žav? Aja, pa ne da sem jih pogrešal samo danes, češ, da so pa včeraj bili! Ne! Sploh se ne prikažejo ven! Kot polhi med zimskim spanjem, so otroci tega časa, navezani na svojo elektonsko komunikacijo - DOMA! Nič novega vam ne pravim, vem! Ko sem tako razmišljal ob oknu meje pobožala tista sladko - kisla zadeva v srcu, ki se ji reče nostalgija. Pogrešam kričanje in zmerjanje. Pogrešam igre, kot so ravbarji in žan-darji, kavbojci in indijanci, preproste igre kot je lovljenje in seveda - skrivanje! Visoko adrenalinske igre, vam rečem! Skoraj bi pozabil obvzene bunkerje in tajna skrivališča - saj veste skrivali smo se pred morebitnim sovražnikom, ki jih v času naše mladosti ni manjkalo - še oblast je imela svoje (tako zunanje, kot notranje), ne vem pa kako je bila uspešna v skrivanju .... Skratka igrali smo se! Silili ob vseh možnih urah, ob mogočih in nemogočih vremenskih pogojih na ulico ali v center vasi ali kamorkoli že. Bistvo jc bilo, biti s prijatelji, se družiti. Igrali smo se in se veliko naučili. Naučili msmo se SAMI, to pomeni res sami, brez staršev, brez šolskih psihologinj, brez varnostni-
kov, brez odvetnikov in advokatov ..., torej sami reševati vse medsebojne spore! Naučili smo se postaviti se zase, braniti svoje interese, pa čeprav je bil včasih interes prve kategorije samo kos kruha, namazan s slivovo marmelado od none. Učili smo se razmišljati kot skupina. Naučili smo se celo kolektivnega duha, ki se je pokazal kot zelooo koristna zadeva v primerih kot je: »Čigava je žoga?« Žoga v rokah zoprnega soseda je veljala kot dokazno gradivo, ker se je (nič kriva nič dolžna) v trenutku razbitja šipe njegove dnevne sobe, pojavila na kavču. In on je sklepal, daje nekdo izmed nas, ki smo se slučajno znašli na njegovem dvorišču v istem času kot žoga in razbita šipa, torej daje nekdo izmed nas žogo brcnil. Kolektivni duh je velel kolektivno lagati in objasnjevati, da je žoga sicer naša in da so neki drugi faloti, ki nam žogo neprestano kradejo in jo brcajo v okna stanovalcev bližnjih blokov storili to kriminalno dejanje. Ne pa MI!!!! Učili smo se plezati na drevesa in (kar je še bolj pomembno) smo se učili hitrostnega plezanja z drevesa, kar je bilo sestavni del nekakšnega triatlona: torej hitrostno plezanje z drevesa, tek in kolesarjenje. Šport smo zelo prakticirali na drevesih kot so češnje in to koncem maja in začetkom junija!! Tako tek kot kolesarjenje je potekal z ovirami (kmetove grablje, ali njegov besen pes in podobno). Naučili smo se medicinskih veščin. Zelo pomembna med njimi je bilo prikrivanje odrgnin, ureznin, udarcev in prask pred starši. To je bilo z vidika zdravja zelo pomembno, kajti, če je mama odkrila rano, ki je bila seveda posledica (po njenem mnenju) kakšne lumparije, si jih takoj dobil - batine, da se razumemo.
Joj kako pogrešam dolge poletne popoldneve v počitnicah, ko smo SKUPAJ tavali okrog, raziskovali in se borili (večinoma s svojimi strahovi in mejami - v smislu: saj si ne upaš!). Nihče nas doma ni pogrešal.
Poglavje televizija .... Hja tudi, če bi komu slučajno prišlo na misel, da bi popoldne gledal TV,
tega ni storil. Veste zakaj? Ker na programu ničesar ni bilo!!!! Komika. Vam rečem, da škatle ni nihče pogrešal. In preživeli smo svojo mladost brez elektronike, brez česarkoli, kar potrebuje napajanje oz. baterije. Prvo zadevo na baterije sem dobil, ko sem šel k birmi - ura CASIO!
In šola. Ma kašna napoved testov in opisno ocenjevanje??! Aha, opisno ocenjevanje. Ta je tudi odlična. Nekdo v sklopu ministrstva je sedel za mizo, grizljal vrh svinčnika s pogledom obrnjenim levo in navzgor (kar pomeni, da si nekaj izmišljuje), in prišel do genialne ideje, da bomo otroka manj frustrirali, če opišemo njegovo znanje ob koncu leta z besedami, namesto z oceno od ena do pet. Kar pomeni, da ima učiteljica na razpolago nekaj meglenih stavkov, s katerimi ti zamegli dejstvo, da je tvoj otrok totalna nula v matematiki. In to potuho peljemo do nevem katerega razreda, ko se potem nenadoma pojavijo ocene. Kaj pa potem? Ko ugotoviš, da imaš doma otroka, ki ga niso naučili seštevanja in odštevanja do dvajset zato, ker zakon narekuje, da otrok ne smemo frustrirati in jih siliti v nekaj, kar jim v tistem trenutku pač ni za početi. To pomeni, da vzgajamo duševno in psihično nezafrustrirane in uravnovešene otroke, ki pa ne znajo nič! Logika je ta: če je otoku všeč Nutela (za našo generacijo napišem raje Eurokrem), potem ga pusti, naj sam izbira, ne mu vsiljevati svojih pogledov na zdravo prehrano, ker boš kot mati ranila njegovo sposobnost samo-odločanja. Pusti, naj se sam odloča, naj je nutelo, šestnajstkrat na dan, če mu paše. Bodi ponosna na svojega otroka, ki sam ve, kaj je zanj dobro, ponašaj se z njim pred kolegicami, v smislu: 'Naš pa mi ne je solate in špinače tudi ne!' To je njegova posebnost, njegova točka identifikacije! Me zanima, katera točka identifikacije bo ambulanta, potem ko bo zaprt kot vrata od reaktorja v nuklearki Krško, ko ne bo kakal (da ne rečem sral) štirinajst dni. Potem pa bo tvoj otrok nekaj res posebnega.
Za Eurokrem, pa po mojem nihče ne ve, kakšne posledice povzroča, če se ga otrok preveč naje. Zakaj? Ja, ker ga nikoli ni bilo pri hiši toliko, da bi to stestirali...	Sašo Mugerli
Ko misliš, da si doživel že vse!
T)olitika! Le kdo bo tebe ljubil? In zakaj? Arena -L in neusmiljen boj! Vsi proti vsem, do zadnjega moža. Za oblast? Za ideologijo? Za osebne interese? Za pokrajine, enotno Primorsko? Vsi enaki, vsi pokvarjeni! So izjeme ali jih ni? Za kaj se je vredno boriti in kdaj se vrže 'puško' v koruzo?
V prejšnji številki Latnika se je na moj članek 'Odpihnjene pokrajine' odzval Alojz Durn, viden član NSI - Nove Slovenije in v prejšnjem, 'vladnem sklicu' tudi sekretar Ministrstva za finance. Gre za politika, ki je užival moje simpatije, ki sem ga cenil, kot umirjenega, treznega, predvsem pa kot strokovnega in dobrega upravnega delavca. Vse to sem pred leti tudi že zapisal prav v tem časopisu. Večkrat sem z njim prav lepo in odkrito poklepetal, čeprav pripadava dvema različnima strankama. Prav zato meje njegov zapis toliko bolj presenetil. O moji zrelosti, pokončnosti in odgovornosti imam sam visoko mnenje, ki pa ga Alojz Durn očitno ne deli z menoj, oziroma, prepričan je v ravno nasprotno. Tudi od drugih članov NSI čutim podobno 'zamero', ker smo jih zamenjali v koaliciji ajdovskega občinskega sveta. Ves moj 'zločin' je v tem, da smo kot svetniška skupina Zveze za Primorsko sprejeli vabilo župana za vstop v njegovo koalicijo. Takega vabila se v pogojih trenutne gospodarske in podjetniške krize pač ne more in ne sme odkloniti. Brez lažne skromnosti lahko zapišem, da smo vsi trije svetniki ZZP izkušeni podjetniki in gospodarstveniki. Zelo verjetno so nas volivci tudi
izvolili, da kot taki delamo po najboljših močeh v dobrobit občanov. Le zakaj bi bila prav ZZP vedno in samo v opoziciji, če lahko kompetentno prevzeme svoj del odgovornosti za vodenje občine. Zaupano nalogo smo sprejeli po treznem premisleku, zrelo, pokončno in odgovorno. To je za nas nesporno dejstvo!
Večkrat se namiguje, da se s politiko ukvarjam iz osebnih interesom oziroma interesov podjetja. To je zapisal tudi Alojz Durn v svojem odzivu, kar me je res prizadelo. Sprašujem se, le kakšni so moji interesi. Da se vsak dan, dobesedno od jutra do noči, po štirinajst, celo šestnajst ur aktivnega dela, borim za preživetje stočlanskega kolektiva proti konkurentom, ki so tudi več kot tisočkrat večji. Da odpiramo markete, kjer sojih zaradi nedonosnosti drugi zaprli. In tako tem ljudem spet približamo osnovno oskrbo. Za to pa res ni potrebno imeti 'botrov', dovolj je pogum in 'j-—' v hlačah. Ne želim odgovarjati po načelu 'zob za zob', vendar, nekaj pa je le potrebno zapisati. Ne poznam občinskega odbora kakšne stranke v Sloveniji, ki se je dal tako bogato 'nagraditi', kot so se dali 'fantje' iz NSI, zato ker so izvolili za poslanca in kasneje finančnega ministra Andreja Bajuka. Padle so 'dobre službe', od finančnega ministrstva do ELES-a, dobro plačano članstvo v nadzornih svetih, od Casinoja Portorož do HIT-a. In to so nesporna dejstva! In sedaj prav oni o 'osebnih' interesih! Nesporno dejstvo je, da ne jaz, ne občinski odbor in ne nihče iz cele ZZP ni dobil 'dobro plačane službe' in ne niti enega članstva v nadzornih svetih državnih podjetij. To smo se v stranki dogovorili že pred podpisom sporazuma o sodelovanju na državnozborskih volitvah s stranko ZARES. Ker smo zreli, pokončni, odgovorni, predvsem pa, ker smo osebne interese podredili boju za enakopraven položaj Primorske v mladi, a žal tako centralizirani državi Sloveniji. Idealisti ali bedaki, presodite pač sami.
Če kaj ne drži v odzivu Alojza Durna, potem vsekakor ne drži, da podpiramo na volitvah le 'leve' stranke. On bi pač moral vedeti, da smo aktivno podprli kandidata NSI za ajdovskega žu-
pana mag. Lahajnarja ter še prej kandidata SLS g. Bavca. Vedno se pač odločamo neideološko, tako kot mislimo, daje v tistem trenutku najbolje za našo občino ali za ustanovitev pokrajin, kar je naše temeljno programsko izhodišče. Prav zaradi tega je bila ZZP pravzaprav tudi ustanovljena.
Zakaj smo na zadnjih volitvah pravzaprav nastopili skupaj z stranko ZARES? Zelo preprosto, zaradi velike sorodnosti obeh programov. Večje usklajevanje sporazuma sploh ni bilo potrebno in mirno smo lahko zapisali: »Upoštevaje dosedanji potek in težave pri ustanavljanju pokrajin bosta podpisnika zaradi zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih in narodno obrambnih razlogov podprla, da se na Primorski, v njenih zgodovinskih mejah, ustanovi enotna Primorska pokrajina. Samo enotna in močna Primorska pokrajina bo lahko odgovorila na izzive časa in bo pravi sogovornik sosednjima Deželi Furlaniji Julijski krajini in Istrski županiji, ter bo garant razvoja, blagostanja in dolgoročnega preživetja slovenskega naroda na njegovi zahodni meji«. Celotni tekst sporazuma je še vedno na naši spletni strani in ni prav nobena tajnost. Stranka ZARES podpisani sporazum še vedno podpira, kot tudi ZZP svojo odločitev, da je sedež bodoče enotne Primorske pokrajine v Vipavi in da so bodoči upravni organi, javni zavodi in javne službe locirani po vseh občinskih središčih. To je model usklajenega razvoja naselbinske mreže, ki bi preprečil, da se sedanji državni centralizem ne bi spremeni v bodočega, pokrajinskega!
Gospod Alojz Durn na koncu zapiše: »Vendar pa sedaj zares ni primeren trenutek za ustanavljanje pokrajin, saj je pred ljudmi preveč drugih, življenjsko pomembnih tem.« S tem stavkom po napiše natanko to, kar je bila podlaga za moj članek. Razumi človek, če moreš! Vedno se najde 'pravi' razlog in 'pravo' opravičilo in nikoli se ne uspe sestaviti dvotretjinska večina v parlamentu. Karavana pa gre dalje in 'psi' niti ne lajajo več. Če pa že kdo spregovori, tako kot jaz, se ga 'neusmiljeno' popljuva in sramoti!
Aleksander Lemut
Antifašizem
A ntifašizem sem kot večina Primorcev, ro--či-jenih nekaj let po drugi svetovni vojni, pil z materinim mlekom. Vsi Primorci pač vemo, kako je takraj bilo. Popolna prepoved slovenskega jezika v vseh javnih ustanovah, načrtno raz-seljevanje primorskih učiteljev, ter nameščanje italijanskih, prepoved slovenskega prepevanja, itd. Edini otok slovenstva, nad katerim ni imel fašizem moči, je bila katoliška cerkev. Še več. Vsa kulturna dejavnost, ki je potrebna za obstoj naroda in njegove zavesti, seje dogajala znotraj 'cerkvenega praga'.
Slike iz šturske fare. Takratni duhovnik je dal zgraditi večnamensko dvorano, ki je bila neuradno edini kulturni dom na tem področju. V njem se je prepevalo po slovensko, pisalo slovensko (krščanski nauk), deloval je tudi dramski krožek, kjer so mladostniki uprizarjali krajša dramska dela. Neutrudni pevovodja, pokojni Dore Krtelj, seje s kolesom prevažal do Kromberka, kjer je služboval skladatelj Vinko Vodopivec. Ta mu je večkrat, kar v kratkem času, spisal note za razne slovesnosti. Od kje pa mislite, da prihaja tako strahovita moč in gostota slovenske primorske pesmi, če ne s cerkvenih korov?
Kardeljeva zahvala. Kdor misli, da bi kralj Peter iz londonskega fotelja priposloval Primorsko nazaj k domovini, se presneto moti. Poglejte samo Piranski zaliv! Še Kardelj se je takoj po vojni javno zahvalil primorskim duhovnikom (prvim antifašistom) za njihov kulturni boj na Primorskem (beri knjigo: Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom).
Županova zahvala. V šturski fari smo hoteli postaviti spomenik rojaku, doma iz Grivč, duhovniku Filipu Terčelju. Zaradi preveč radikalnega in odkritega delovanja so ga med drugim fašistične oblasti dvakrat zaprle in mučile, tako da so ga psihično popolnoma uničile. Prostor za postavitev tega spomenika ria šturskem placu je že dalj časa z vsemi dovoljenji urejen in pripravljen. Tudi spomenik je že nekaj časa izdelan, vendar po sili (županovih) razmer še 'tretjič' čaka zaprt ravno v tistih prostorih, kamor je fašistična oblast zapirala slovensko kulturo. Spomenik je namreč visok 2,8 metra, kar se je zdelo županu previsoko. Piramida, visoka 150 metrov, po mojem mišljenju predvsem spomenik Zmagu Jelinčiču, pa se mu ni zdela prevelika. Razumi človek to pamet, če je sploh kaj razumeti!
Vse to in še marsikaj drugega razmišljam te dni, ko se druge toliko podučuje o resnici, o sebi pa seje ne zmore.
Marijan Božič
ŠAH
Majski šahovski turnir bo v četrtek 14. maja ob 17. uri v prostorih društva v stari občinski stavbi v Ajdovščini.
Igra se 2x10 minut. Vabljeni! Šahovsko društvo Čaven Ajdovščina
Pokat nakar še miss turnirja
Gy6r, 4. aprila 2009 - Rokometnega turnirja Balazs na Madžarskem (z ekipami iz Avstrije Češke, Nemčije, Hrvaškem, Slovaške in Madžarske) sta se udeležili dve ekipi ŽRK Ajdovščina. Ekipo deklic letnika 96' je vodila trenerka Mateja Kavčič, letnika 98' pa Ana Žigon. Dekleta sicer trenirajo sicer pri Mojci Volk, ki pa se turnirja zaradi službenih obveznosti ni mogla udeležiti. Spremljala jih je še Tamara Vidmar.
izgubila proti dvema madžarskima ekipama. V sklepnih bojih pa so se dekleta izvrstno borila in se z odlično igro Hrvaticam maščevala za poraz v predtekmovanju. Tako so si priigrale končno tretje mesto, ter domov prinesle pokal in priznanja. Vsa dekleta so se zelo izkazala, prav posebno pa je pri deklicah letnika 96' izstopala zunanja igralka Anamarija Božič, pri deklicah letnika 98' pa je v golu blestela Neža Curk.
V rokometnem mestu Gy6r so se dekleta poleg igranja tekem tudi zabavala, saj je bilo vsak večer poskrbljeno za sproščen program. Igralke in igralci so se prvi dan spoznali na disco večeru, kjer so navduševali tudi s svojimi plesnimi gibi. Drugi večerje udeležence turnirja obiskala ena najboljših evropskih ženskih članskih rokometnih ekip, Gy6ri Audi ETO KC, ki seje v letošnji Ligi prvakinj uvrstila v polfinale in se še bori za naslov evropskih klubskih prvakinj. Dekleta so se z igralkami kot so Gorbicz, Palinger, Tomori, Verten, Mravikova in druge fotografirale in nabrale njihove avtograme. Med* turnirjem se je našel čas tudi za obisk lunaparka, kopanje v termah, ter ogled zgodovinsko bogatega mestnega jedra. Zadnji večer so se dekleta udeležile tudi lepotnega izbora, kjer so Leo Bajc okronali za miss rokometnega turnirja.
Po uspešnem petdnevnem turnirju so igralke ob prihodu domov doživele lep sprejem staršev in prijateljev. Rezultat na kakovostnem mednarodnem turnirju dokazuje, da se z mladimi rokometašicami dobro dela in da se bo o njih v prihodnosti še pisalo.
MK
'V Ta odprtju turnirja so si dekleta ogledala J. i polfinalno tekmo pokala Madžarske, drugi dan pa je šlo zares. V kategoriji deklic letnika 96' je bilo prijavljenih 18 ekip. Dekleta so bila razdeljena v 6 skupin po 3 ekipe, iz katerih so po dveh odigranih tekmah sestavili 3 skupine po 6 ekip. Naša dekleta so se v prvih dveh tekmah borile za zmago, a jim je ob koncu tekem zmanjkalo moči. Tako so se uvrstile v 3. skupino, kjer so nadigrale vrstnice iz Bratislave in dve madžarski ekipi, izgubile pa proti Wiener Neustadt (A) in domačinkam Kazinczy Gyor. S šestimi točkami so torej osvojile 3. mesto v skupini, oziroma končno 15. mesto.
V kategoriji letnika 98' je bilo prijavljenih 10 ekip, ki so bile razdeljene v 2 skupini po 5 ekip. Ajdovke so si na prvi tekmi proti Avstrijkam priigrale eno točko. V nadaljevanju so nadigrale domačinke in Sežano, izgubile pa proti Hrvaticam (RK Matulji 2001). Z drugim mestom so se uvrstile v polfinalno skupino, kjer so
V BURJI ROJENA,
S TRADICIJO OPLEMENITENA.
1:1 I GANTNA VRHUNSKA VINA Vi,Nt US IN LAN EHIERI IZ KLETI VIPAVA 1894.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Z Gradišča na Lipe v /
23 minutah!
t
Gradišče pri Vipavi, 13. aprila 2009 - Na prekrasen pomladni dan, velikonod ponedeljek, je Tekaško društvo Burja Vipava skupaj s KS Gradišče or9ciniziro[: ^ že 9. Gradiški gorski tek. Res lepo vreme in odlična organizacija sta privab;^ p Gradišče 106 članov iz vse Slovenije, pa tudi iz Italije in celo iz Avstrije, ter 24 otrol
šlo najbolje od nog članici ŠD Nanos Podnanf
ce
in
/^lanska proga je merila v dolžino 4 km in je
/potekala od kulturnega doma na Gradišču, mimo 528 m visokega Plaza do Kapelice na Lipah, ki leži 694 m visoko. Tako so tekači v štirih kilometrih premagali 550 m višinske razlike. Proga se enakomerno vzpenja od starta do cilja, spustov ni.
Tako kot lani jo je tudi letos najhitreje premagal odličen gorski tekač Simon Alič, ki je za zmago potreboval le 23 minut in 5 sekund. Pri damah je
Mihaeli Tušar. Njen čas, potreben za Zrnaeo l bil 30 minut in 47 sekund. Progi za miacje J bili dolgi 1660 m oziroma 840 m. Dalj§0 sta jj hitreje pritekla Bor Grdadolnik (ŠD Tabor Žit in Blažka Šturm (TK Kobarid), na najRj-g--., sta bila najhitrejša Sebastjan Vidmar (ŠT> Podnanos) in Katja Stanonik (ŠD Tabor 2i \ S Tekli pa so tudi člani TD Burja Vipava Rar se jih je potilo na progi. V svoji kategoriji je 2nJ gal Danilo Pudgar, na drugo mesto sta se ^ stili Sindis Čufer in Janet Čufer, četrta sta ^ Matija Čufer in Manca Kerkoč, peta Sonja g0> Pudgar, šesta je bila Darja Jejčič, sedma JVldi Lemut Bajec, osmi Matic Kerkoč, deseti o g Bolčina, enajsta Patrik Čufer in Damijan o f 16. Alojz Bolčina in 21. Robert Benko. U 1 Še en tekaški praznik je lepo uspel, udelež r pa so se poslovili z: »Nasvidenje na nasleH -jubilejnem, 10. Gradiškem gorskem teRut« J I
I
I
Lokostrelci tudi na
Vipavskem
Vipava, 18. aprila 2009 - Na igrišču ob Škofijski gimnaziji se je za Vipavsko d P ponujal nevsakdanji prizor - lokostrelsko tekmovanje! Regijskega šolskega f « ' vanaj se je udeležilo več kot sto lokostrelcev iz 32 osnovnih šol!
/'"'Vrganizatorja sta bila OŠ Draga Bajca iz Vipave in sekcija lokostrelcev pri ŠKD Budanje,, ker pa kot sekcija ne morejo biti registrirani pri Lokostrelski zvezi Slovenije, je za izvedbo tekme poskrbel postojnski klub Mins, za katerega Budanjci tudi tekmujejo.
Ljubitelji lokostrelstva na Vipavskem so se zbrali pred dobrim letom in s prvimi treningi začeli v dvorani kultrunega doma v Budanjah. Prvim sedmim navdušencev so se pridružili še drugi in danes sekcija šteje že 30 lokostrelcev. »Kmalu smo se iz dvorane preselili v naravo, in si s pomočjo KS Budanje v opuščenem pesko-
kopu na Ravnah uredili strelišče. Z zK--------
narino smo kupili rabljen zabojnik in ga vili, tako da lahko v njem skladiščimo 0 1 pravi predsednik Primož Bratina. »Srti dejavni, v društvo privabljamo nove seznanjamo z osnovami lokostrelstva in 1 poma vključujemo v razna, predsvem š0i l movanja.« Tekmujejo v različnih slogib goli in ukrivljeni lok). Očitno delajo Zelo saj so na vipavski tekmi sodelovali z ig tekmovalci in prejeli kar 5 zlatih, 5 sreb 2 bronasti medalji.
Budanjski lokostrelci bodo sodelovali spektaklu '394', ki ga za 20. junija pr-' društvo Teodozij iz Vrhpolja. Gre za upri znamenite bitke pri Frigidu 394, ki jo je ^ silovita burja, saj je obračala puščice
napadalcev v lastne vrste, ledozijevim kom pa podeseterila moč. V tej luči &r tudi izjavo predstavnika budanjskih loRc Marka Nardina, da je bilo vipavsko telo 'največje srečanje lokostrelcev v Vipavs] po bitki pri Frigidu’.
instalacije,
montaža,
trgovina,
servis,
fr«
Cesta 65 5270 Ajdovšeb^ Tel/Fax: +386 5 3688815 Gsm:	+386 31 6T fftli
E-pošta: dstjfeflhaLi ,
www.elektrostik-sebo.si
AKLIMATIZACIJA PROSTORA Aelektorinstalacue
1
MITSUBISHI
ELECTRIC
0" PROTIVLOMNE NAPRAVE
TOSHIBA
VIDE0NADZ0R
]
s
Maxi uspeh na mini turnirju
Ajdovščina, 19. aprila 2009 - Na četrtem Kometovem turnirju za mini rokometašice je na Policah sodelovalo 14 ekip iz cele Slovenije - 10 v kategoriji letnika 1998
predtekmovalni skupini so suvereno premagale ekipe Olimpije, Velenja, Kometa in Vrhnike. Na štirih tekmah so prejele samo 8 zadetkov. V nadaljevanju so se pomerile z ekipo Krke iz Novega mesta in jo premagale z rezultatom 11 : 7, kar jih je pripeljalo v finale. Čakala jih je ekipa RK Celeia Žalec, s katero so na prejšnjem turnirju v finalu izgubile za en gol, na domačem terenu pa so bile ajdovske rokometašice nepremagljive - zmagale so kar z 21 : 13. Za najboljšo igralko turnirja so izbrali domačo rokometašico Leo Bajc.
Nastopila je tudi druga ekipa ŽRK Ajdovščina, za katero so nastopale deklice letnika 1999 in mlajše, ki so na turnirju osvojile 3. mesto.
RL
Tomaž Slokar -državni prvak
■Htuj, 18. aprila 2009 - Potem ko je lani av- dil tudi na letošnjem državnem prvenstvu. V JT gusta Tomaž Slokar iz Lokavca na svetov- kategoriji F1B je Slokar, član Aero kluba Josip nem prvenstvu v letenju s prostoletečimi modeli Križaj iz Ajdovščine, osvojil prvo mesto in s v Ukrajini postal svetovni podprvak, ekipno pa tem postal državni prvak, svetovni prvak, je odlično pripravljenost potr-	RL
in štiri eKipe v K.uregori|i zuuu.
J - :V #
JL i ' ^
< V	V jj
TAomače rokometašice so v napornem tek-Umovanju, odigrale so namreč kar 6 tekem, osvojile prvo mesto in tako uspele obdržati vodilni položaj na lestvici skupne razvrstitve. V

0STRŽESC....
podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve • ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
■	CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ
■	OBLAGANJE TAL IN STEN
■	SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV - IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV
Lokavec157/a, 5270 Ajdovščina, tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259, ostrzekdoo@siol.net
Bron v dežju
rX agreb, 19. aprila 2009 - Članica Tekaškega ^-/društva Burja Vipava Valentina Čufer seje v hrvaški prestolnici udeležila odprtega prvenstva Hrvaške v hitri hoji na cesti, ki pa je bilo hkrati tudi druga tekma za Pokal Alpe Adria race wal-king. Proga je bila dolga 10 km in je v krogih potekala okoli jezera Bundek. V pestri mednarodni konkurenci petih držav Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovenije in Bosne in Hercegovine je v dežju tekom celotne tekme Valentina dosegla odlično absolutno tretje mesto za zmagovalko Meliho Mulahalilovič iz Bosne in drugouvrščeno Vlasto Jurlin iz Hrvaške.
Spet medalje za VDC
A jdovščina, 7. aprila 2009 - V Varstveno de-zVlavnem centru v Ajdovščini so že drugič letos pripravili slovesen sprejem v čast svojih uspešnih športnikov. Tomaž Mrmolja in Uroš Kosovel sta se namreč udeležila evropskega prvenstva v balinanju v Italiji. Sodelovalo je 150 tekmovalcev iz 19 držav, Slovenijo pa je zastopala šestčlanska ekipa, štirje iz Sežane in dva iz Ajdovščine. Ekipo sta spremljali vodja Katja Vidmar in trenerka Erika Rojc. Tomaž Mrmolja je postal evropski prvak v svoji kategoriji in je v velikem finalu pred množico gledalcev premagal romunskega tekmeca. V svoji skupini na lažjem nivoju je uspeh dopolnil še Uroš Kosovel z drugim mestom.

Šembicem smetana
Vipavskega teka
Vipava, 28. marca 2009 - Tekaško društvo Burja je organiziralo že 14. Vipavski tek. Tekmovala je tako šolska mladina kot člani - vsi za pokal Primorskih novic. Poleg tega so tudi policisti tekmovali za slovenski pokal.
'VTa progah, po kategorijah dolgih od 280 me- seje kar 15 članov vseeno udeležilo tekmovanja. IN trov pa do 1,8 km, se je teka udeležilo 119 Prvo mesto sije v svoji kategoriji pritekla Manca otrok. Zelo dobra je bila udeležba odraslih, saj je Kerkoč. Na četrto mesto se je uvrstil Matjaž svojo prijavnico za tek izpolnilo 197 tekačev, kar Kerkoč. Peti so bili štirje: Matic Kerkoč, Gašper 54 več kot lansko leto. Članska proga je bila dol- Bolčina, Janet Čufer in Danilo Pudgar, ga 9,5 km, od stadiona proti Vrhpolju, med tam- Za konec pa morda spodbuda za nekoga, ki kajšnjimi vinogradi in nazaj. Tako kot lani jo je misli, da ne zmore, ali pa da je morda prestar tudi letos, le da še s skoraj poldrugo minuto bolj- ... Zakonca Uroš in Rožica Lampe iz Ljubljane Šim časom 31 minut in 14 sekund najhitreje pri- vedno z veseljem prideta na naše teke. Nič kaj tekel član ŠD Nanos Podnanos Tine Torkar Tudi takega, bi rekli. On je letnik 1937, ona 1941. na drugo in tretje mesto sta se uvrstila njegova Skupaj imata 140 let. In sta še vedno v odlični klubska kolega. Drugi je v cilj pritekel Tomaž fizični pripravljenosti. In da ne bi kdo mislil, da Ferjančič, tretji pa David Curk. Tudi pri damah sta na cilju zadnja - ko ju človek opazuje, dobi je zmaga odšla v Podnanos - s časom 36 minut človek dodatno voljo, kot da bi se njuna energija 25 sekund si jo je pritekla Aleksandra Fortin.	prenašala na navadne smrtnike ...
Čeprav je tekmovanje organiziralo TD Burja,	vš
% J L %
Ksfl
Vstopite v svet lepote in dobrega počutja. Vstopite v zavetje miru, telesne in duševne sprostitve.
Vstopite v center Spa Perla...
In izstopite prerojeni.
Perla, Casino & Hotel
Kidričeva 9 Nova Gorica 105 336 33 33 spa.perla@hit.si
www.hit.si
Prepustite se energiji spretnih maserjev, sprejfnite blagodejno toplino savn, zasijte lepi po strokovni kozmetični negi.
N





•t; ;


k
k
I
IBltSt
1

• | .4

2Sh
odproda

i

* \ i *

i
r>)	1217 € rV) pisarna
NARNIA	RIO
samo	samo
1475 €
799 €

(>) Kuhinj ^
diona
5731 c
samo

I
j ' J ,.A
V',:
sedežu^
5jarnitijj»»j JET LlNfc

sedežna garnitura	MALI PRINC
TEA 1311 € 599 C 912 #: samo 499 €

samo

.

. 4 ■


s|



P :
Si:
Kromberk: pon.>petek od 8. sobota od 9.
20. ure 20. ure
lesnina
Rožna Dolina: pon.-petek od 8. - 20. sobota od 9. - 20.
'Oratorij je kraj vzgoje Tradicionalni postni
za vero
I
Vipavski Križ, 4. aprila 2009 - Združenje animatorjev oratorija je letos prvič pripravilo predstavitev oratorijskih gradiv tudi na Vipavskem in sicer so za lokacijo ^izbrali kapucinski samostan v Vipavskem Križu. V tem srednjeveškem okolju se je zbralo okrog sedemdeset animatorjev z vse Primorske, nekaj predstavnikov pa je rišlo tudi iz oddaljenih krajev.
in med štirimi temeljnimi stebri (šola, družina, dvorišče, župnija) oratorija izpostavila predvsem slednjega - župnijo: »Oratorij je kraj vzgoje za vero.«
Sledila je napoved delavnic, ki smo je bili, ze rahlo premraženi, zelo veseli. Izbirali smo lahko med petimi delavnicami, kjer so voditelji poskušali udeležencem približati osrednjo osebnost letošnjega oratorija - sv. Frančiška ter posamezne dele oratorijskega dne (katehezo, zgodbo, velike igre, ...). Vsak je imel možnost obiskati dve delavnici (saj seje vsaka izvedla dvakrat).
Srečanje smo zaključili z molitvijo in sproščenim klepetom ob prigrizku.
Mislim, da smo bili udeleženci s srečanjem zadovoljni, saj smo dobili kar lepo sliko o letošnjem oratoriju, kar bo seveda pripomoglo k lažji pripravi na ta velik dogodek.
Kristina Krasna
T)o prevzemu gradiv so nas organizatorji po-'X vabili v kapucinsko cerkev, kjer smo srečanje uradno začeli z molitvijo. Sledil je pozdrav Jureta Babnika - odgovornega za oratorij na Slovenskem, za njim pa nam je sestra Majda angeršič (HMP) na kratko predstavila oratorij
Velikonočni pirh 2009
I Ajdovščina, 5. aprila 2009 - Na cvetno nedeljo popoldne je bilo v organizaciji 1 Kulturnega društva Lična hiša odprtje razstave pirhov, prispelih na 5. javni natečaj z naslovom Velikonočni pirh 2009. Sedemindvajset udeležencev, ob zastopanju I skoraj vseh slovenskih pokrajin, je prispevalo sedemdeset izvirnih in raznolikih pir-I hov, vrednih občudovanja.
_ Osnovni namen natečaja je, poleg obujanja in 3 ohranjanja običajev, tudi iskati nove inovativne
I
pnjeme na tem področju. Pirhi ne smejo manjkati med jedili, ki so jih nosili in jih tudi še danes nosimo k velikonočnemu blagoslovu. V krščanstvu je jajce postalo simbol Kristusovega vstajenja, upanja, nenazadnje življenja samega in obenem tudi simbol popolnosti. Slovenska velikonočna jajca se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi.
Odprtje razstave je spremljal blagoslov pirhov, ki gaje opravil ajdovski župnik Alojz Milharčič. Sledila je podelitev nagrad, ki sta jih prispevala pokrovitelja - Parfumerija in zlatarna Tea ter Lična hiša. Po oceni strokovne komisije si je prvo nagrado prislužila Lara Likar iz Plač, dijakinja 4. letnika Škofijske gimnazije Vipava, za sklop treh domiselno ilustrativnih barvitih pirhov, narejenih v mešani tehniki - akril in flomaster. Ilustracije so estetsko in likovno dovršene ter dopolnjene s humorjem. Drugonagrajene pirhe so izdelali v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Pirhi so izdelani iž šamotne pečene gline. Dva pirha sta domiselno izdelana z glinenimi reliefnimi vstavki v obliki kroga in fosilov nežnih barvnih tonov. Tretji pirh pa je v zemeljskih tonih in ima vrezan bel linearni ljudski vzorec. Tretjo nagrado sta si delili dve ustvarjalki. Prva je Majda Šumnik iz Dobrunj pri Ljubljani za pirhe večjega formata, izdelane
v mozaični tehniki. Ustvarjalka je z barvitimi delčki ploščic ustvarila živahen svet simbolnih motivov, ki tako estetsko kot tudi oblikovno tvorijo zaključeno celoto. Druga ustvarjalka pa je Miroslava Hrovatin iz Ajdovščine, ki je s svojim modrim pirhom v keramični raku tehniki dosegla poseben učinek z igro prepletajočih se oksidnih glazur. Posebno nagrado v otroško mladinski sekciji so prejeli pirhi, ki sojih izdelali gojenci Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS) za skupino izvirno ustvarjenih pirhov pod mentorstvom Tamare Srebot. Številni obiskovalci razstave so se pohvalno izrazili o razstavi ter občudovali domiselnost udeležencev natečaja in razstave.
Niko Ličen
vslcsi
•	prevozi majhnih zbirnih ih kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
•	prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
•	zbirno skladišč®
•	carinsko skladišče
•	špedicija - uvozno ih izvozno carinjenje
•	prevoz hitrih pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA • ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
d.o.o. Ajdovščina
Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: 00 386 (0) 5 36 58 500, antoni@siol.net

večeri
Postni večeri verskega poglabljanja so v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina letos potekali že devetnajstič. Tri petke smo se v postu srečevali v dvorani Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini.
T eto apostola Pavla je s temo »Sveti Pavel
J__/nas spodbuja« v prvem večeru osvetlil prof.
Bogomir Trošt. Križani in obujeni Kristus postane, po srečanju z njim na poti v Damask, središče vse Pavlove poti. Pavel kot pravoveren Jud je do tega srečanja z vsemi sredstvi branil judovsko vero, kristjani so bili zanj odpadniki. Po spreobrnjenju postane goreč apostol, ki na svojih štirih potovanjih z vsem žarom oznanja nauk vstalega Kristusa. Njegova pisma zavzemajo skoraj polovico Nove zaveze.
V drugem večeru je dr. Stane Granda razmišljal na temo »Položaj katoličana v naši slovenski družbi«. Nam katoličanom manjka prepoznavnost. V družbi moramo sejati optimizem. Vera je
milost, ki pa nam ne sme biti sredstvo, s katerim bi poskušali spreobračati ljudi. Z našo držo in z zgledom pokončnega kristjana pa to lahko delamo na nevsiljiv način. Javno moramo pokazati, da v slovenskem prostoru katoličani obstajamo kot enakovredni pripadniki družbe. Splača se za to boriti, delati, vztrajati v tem in ne se umikati. V veselje nam mora biti, da smo Slovenci in .katoličani.
O »Odnosih z mladimi in med mladimi« je v tretjem večeru spregovoril mag. Bogdan Vidmar. Osvetlil je odnose med mladimi in starši, med mladimi in vzgojitelji, odnose med mladimi in župnijsko skupnostjo in ne nazadnje zelo pomemben odnos med mladimi in Bogom. V teh odnosih je veliko problemov, pa tudi veliko hrepenenja po lepoti in resnici. Kako oznanjati evangelij v družbi, ki nasprotuje vrednotam, kako razbiti potrošništvo, kako odkrivati lepoto majhnih stvari. To so vprašanja na katere moramo neprestano iskati odgovore. Naučiti se moramo sprejemati mlade v njihovi drugačnosti in enkratnosti. To bomo lahko dosegali, če bomo znali samega sebe odpirati drug drugemu.
Če so nas letošnji postni večeri spodbudili k razmišljanju in zanimanju za teme, o katerih smo se pogovarjali, so dosegli svoj namen.
Niko Ličen
Nvoi Smoohtie quN sdeaf zimhani v cfovjni prociji!
Novi okusi, dvojno zadovoljstvo.
Smoothie iz Fructala predstavlja nove okuse v novi, večji embalaži. Dvojna porcija zagotavlja dvojno dobro počutje. Privoščite si ga doma, za zajtrk, za malico, po kosilu, namesto večerje, kadarkoli vas pograbi lakota. Velik Smoothie v vaš dom prinaša dvojno porcijo naslade - kar 2 x 100 % dnevni obrok sadja, zato je idealen za vse, ki užitke radi s kom delite. Več informacij na www.smoothie.si.
v sodelovanju zjiaravo
razno
Kraj, v katerem živim Mladi v akciji
Ajdovščina, 21. aprila 2009- Natečaj Kraj, v katerem živim, je nastal v šolskem letu 1994/95. Sprva so na njem lahko sodelovali učenci predmetne stopnje z ajdovske šole in šol iz sosednjih občin. Zaradi dobre odmevnosti se je natečaj kmalu razširil na severnoprimorsko in obalnokraško regijo, tokrat pa so natečaj razširili še na učence predmetne stopnje. O 'kraju, v katerem živim' šo v likovni govorici pripovedovali učenci od 6. do 9. razreda, mlajši pa o 'kraju, v katerem bi živel'.
T etošnja razstava daje odgovor na vsa vpra-_L/šanja; kaj otroci znajo, v čem uživajo, kaj jim je všeč in kako vidijo svet okrog sebe,« pravi likovna pedagoginja Natašo Rupnik, tudi organizatorka dogodka ob odprtju razstave. »Na natečaj je letos prispelo 506 likovnih izdelkov z 31 šol in njihovih podružnic. Strokovna komisija, ki sojo sestavljali likovniki Miran Kordež, Bogdan Vrčon in naš ravnatelj Vladimir Bačič, je imela težko nalogo, da je izbrala izbor stvaritev, ki bodo na ogled do konca maja.« Na slovesnosti ob odprtju razstave so podelili tudi priznanja za
najboljša dela - 10 nagrad, 22 pohval in 5 pohvaljenih kolekcij
Med enakovrednimi nagrajenci so tudi Urban Čuk, 1. r. OŠ Col - PŠ Podkraj (mentorici Radislava Velikonja in Katja Turk Medvešček), Jurij Marcos Marc, 2. r. OŠ Danila Lokarja Ajdovščina (Ksenija Benko), Timotej Gorše, 5. r. OŠ Danila Lokarja (Anuša Neškovič), Natalja Marc, 6. r. OŠ Danila Lokarja (Nataša Rupnik), Rebeka Kobal, 7. r. OŠ Otlica (Silva Čopič), Neža Krapež, 7. r. OŠ Otlica (Silva Čopič), Ela Kranjc, 7. r OŠ Danila Lokarja (Nataša Rupnik). RL
Osmi rojstni dan
Cesta, 29. marca 2009 - V Materinskem domu se je odvijala prireditev ob materinskem dnevu. V prijetnem kulturnem programu so nastopili cestnarski otroci in otroci, ki obiskujejo program Popoldan na Cesti.
A /"praznovanje nas je s pesmijo o mami po-V peljal otroški zbor, ki je nastal posebno za to priložnosti. Sledile so recitacije pesmic o mamah in nonah, mladi glasbeniki so nam zaigrali na kitare, violončela in harmoniko. Najbolj pa so bili številni obiskovalci navdušeni nad skeči, ki so jih otroci zaigrali kot pravi igralci.
Materinski dom na Cesti, v katerem smo se
zbrali, je prav na materinski dan praznoval svoj osmi rojstni dan. V tem času je nudil topel dom kar 38 mamam in 20 otrokom. V hiši nam ni prav nikoli dolgčas. Tu ob sredah in četrtkih popoldan poteka program za otroke in mlade Popoldan na Cesti, v katerega je vključenih 26 otrok in 29 prostovoljcev. V Domu se srečuje tudi skupina Ilo, ki ustvarja čudovite izdelke iz gline. Ob obletnici Materinskega doma na Cesti je Občina Ajdovščina, ki jo je na prireditvi zastopal podžupan Igor Česnik, namenila finančna sredstva za nakup nove opreme.
Vsem mamam, nonam in pranonam so otroci in prostovoljci programa Popoldan na Cesti podarili rožico presenečenja. Obiskovalci so si ogledali tudi razstavo, na kateri so lahko občudovali izdelke, ki nastajajo pod spretnimi prsti v Materinskem domu na Cesti, Materinskem dom Solkan, skupini Ilo in programu Popoldan na Cesti.
TB.
Vipava, 21. do 26. aprila 2009 - Osnovna šolo Draga Bajca Vipava je bi|a v dnjih dneh meseca aprila prizorišče izjemno zanimivega dogajanja - postala stičišče mladih dveh različnih kultur, stičišče druženja, spoznavanja, učenja in ve5 Ija. Vipavska osnovna šola je namreč znotraj evropskega programa Mladi v akci pripravila projekt Vloga športa, kulture in preventive v povezavi z ogroženo$t|j^ otrok na osnovni šoli.
mesecev, vrhunec pa doživeli od torka, 21 ap la, do nedelje, 26. aprila. Obsežno in napor delo je bilo, ob pogledih na rezultate, odrnevr- Ve in zadovoljstvo tako udeleženih, kot tistih ki N< projekt spremljali kot gledalci, zelo hitro nor 7 čan. Tudi gostje iz Lukovice so bili nad ort °
znosijo, gostoljubnostjo in organiziranostjo' )
pestrim programom kot tudi nad našimi kra ’ — ljudmi, izjemno očarani.	.	y(
Pester šestdnevni program je obsegal na{ r
zličnejše aktivnosti: od ogleda Vipave in njef
T)ri projektu gre za izmenjavo učencev iz šol JT iz drugih držav in tako so v Vipavo na gostovanje prišli učenci iz Osnovne šole Lukavica iz Bosne in Hercegovine. Glavni cilji projekta so medkulturni dialog, združevanje mladih brez diskriminacije in nestrpnosti, neformalno učenje, spoznavanje kulture in običajev okolja gostujoče šole. Z omenjenimi cilji je bil sestavljen tudi izjemno pester program aktivnosti projekta.
Projekt so učenci skupaj z vodjo in koordinatorjem Mitjo Lavrenčičem pripravljali kar nekaj
znamenitosti, do glasbenega večera s tamtn r ogleda jame, športnih iger, kviza, najrazličn' ° ših nastopov, likovnega ustvarjanja in predvst F skupnega druženja, tako mladih, kot tudi n ib ^ vih mentorjev in učiteljev.
Vipavski osnovnošolci so s svojim vrstniki Lukovice, ob pomoči učiteljev dokazali do ' •’ jo mladi, ne glede na kraj bivanja, enake žd ' in cilje, a žal različne možnosti. Prav take p
ložnosti, kot je bila ta, dajejo navdih in
Pričaji’
tem, da lahko združeni skupaj, ustvarjamo trdi in močne vezi, ki vodijo na pot povezova ' napredka in z njima boljše, lepše in Prijaz er prihodnosti.	Polona Krušeč
Za drugi rojstni dan 100 let nazaj
V
Šturje, 24. aprila 2009 - Osnovna šola Sturje to leto praznuje drugi	^ ^
letos pa so na šoli prvič pripravili tudi dan šole. Ta je potekal v znamenju stolet * lutkarstva na Slovenskem, katerega korenine segajo prav v Sturje. Lutke s b! učiteljem in učencem za pravi izziv.
T e ob spoznavanju in zavedanju preteklosti in J__/njene zapuščine, lahko cenimo in spoštuje-
mo sedanjost in gradimo trdno prihodnost. Prav ob tej misli, ki jo je poudarila tudi ravnateljica šole Ava Curk, so pripravili zanimiv projekt, ob katerem so učenci spoznavali življenje v Šturjah pred sto leti, s poudarkom na lutkarstvu. Milan Klemenčič je začetnik slovenskega lutkarstva, ki je v Šturjah, kjer je nekaj časa tudi živel, uprizoril prvo lutkovno predstavo na Slovenskem.
Učenci in učitelji so raziskovali življenje in delo Klemenčiča in znotraj projekta, ki ga je vodila Ksenija Černigoj, spoznali tudi izdelavo lutk, kar je
bil še toliko večji izziv. Z lutkami, ki so jjj izdelali ob pomoči učiteljev, so na prireditvi li tudi del prve Klemenčičeve lutkovne p, Mrtvec v rdečem plašču.
Prireditev je obiskala tudi Mojca Milanova hčerka, s katero so se pogovarjali
trti Vrivam'zivliprnn in npm i iK Hr-ioim _ -
projeKia je iviaijaz nooooa, sKromk Klerr zapuščine, pripravil tudi razstavo o njem < sežno in izjemno zanimivo delo so učenci j predstavili v zborniku 'Spoštovano velike občinstvo', ki so ga izdali ob tej priložnost
IJO

ifcfagšg^TigoABC


PE Koper	PE Ajdovščina	PE Postojna
L ;	Tet: 05/663 6114	Tet: 05.364 33 04	Tei.: 05 721 28 27
PE Nova Gorica	PE Tolmin
Te!.: 05/335 4410 Tel.: 05/388 47 01	wv^w.trgoabc.Si
■Osnovno bi kasko zavarovanje je brezplačno za prvo leto in velja za posebej označena vozila. Akcija velja do 31.5.2009, Več informacij o akciji dobite pri prodajalcih.
*Pl4Člu0
$Qo/

O**
8 Wa' + 50% čez eno
osnovno in kasko zO'1®*0
\š
kulturni dom nova GORICA
JponprUjek. _1L maj 2009^ob
20.15
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
Aleksandra Pavlovič, klavir Dleg Bugaev, violončelo /elika dvorana Kulturnega doma d Slava Gorica
5P Za abonma
iii
forek. 1?. mai 2009, ob 20. uri
Vokalna skupina Vinika
Franka Žgavec, zborovodja e! Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja, Kostanjevica v Novi Gorici
Glasba z vrtov svetega Frančiška, 15. sezona
irš
SO!
,'St
jib
rja
Torek. 19. maj 2009. ob 20. uri
• P aj(
:rd
Primorski glasbeni biseri
Koncert primorskih nagrajencev različnih tekmovanj Dvorana	Frančiškanskega
nej samostana, Kostanjevica v Novi Gorici
Glasba z vrtov svetega Frančiška, 15. sezona’
Ponedeljek. 25. maj 2009. ob
20.75 Ivo Pogorelič, klavir
Ekskluzivni klavirski recital
Velika dvorana Kulturnega doma j Nova Gorica
Za izven
ufl’
kV
■k‘
ie
čil1
Torek. 26. maj ?nQ9, 0b 20. uri
Zarja Vatovec, klavir ** *
Aljaž Kalin Kante, klarinet David Trebižan, klavir
KOLEDAR MAJ 2009 KULTURA:
1. maj - 3. maj, Nova Gorica - 30. Goriška vrtnica - Mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju.
Sobota, 2. maj, Nova Gorica Tradicionalna prireditev Mesto mladih
-	zaključni večer. V sklopu festivala Kluba goriških študentov se bo na dvorišču KC Mostovna odvil pester koncertni večer. Sobota, 2. maj, 21.00, Gorica - Prvomajsko slavje v Števerjanu.
Nedelja, 3. maj, igrišče KS Velike Žablje -KRAJEVNI PRAZNIK V VELIKIH ŽABLJAH. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
Nedelja, 3. maj, 14.00, Križ - Otvoritev spomenika padliv v NOB (Križ, Filipčje Brdo, Šepulje). Slavnostna govornica bo Ministrica za obrambo.
Nedelja, 3. maj, 20.00, Kosovelov dom Sežana - filmska projekcija: Nenavaden primer Benjamina Buttona.
Nedelja, 3. maj, KC Mostovna, 20.00
-	Death metal koncert, nastopajo Vital remains.
Ponedeljek, 4. maj, 18.30, Kosovelov dom Sežana - otvoritev razstave Istvana Balinda.
Ponedeljek, 4. maj, 20.00, Kulturni dom Nova gorica - Dobrodelni klavirski koncert Ivana Skrta in Divne Jandric. Vstop je prost! Torek, 5. maj, 18.00, Dvorana prve slovenske vlade - SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU OBČINE AJDOVŠČINA.
Torek, 5. maj, Kulturni dom Gorica, 20.30
-	Festival Komičnega gledališča - Koncert kantavtorja Istrske glasbe Rudija Bučarja. Četrtek, 7. maj, 20.00, Dvorana prve slovenske vlade - Ob praznovanju dneva šole - predpremiera predstave ČAROVNIK IZ OZA, dramskega krožka Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina v sodelovanju s KAŠ teatrom. Premiera za občinstvo: petek, 8. maj, 20.00, Dvorana prve slovenske vlade.
Ponovitev predstave za občinstvo: nedelja, 10. maj, 20.00, Dvorana prve slovenske vlade.
Sobota, 9. maj, 18.00, Dvorana prve slovenske vlade • Pridi prijatelj - zborovski koncert ob praznovanju dneva Oš Danila Lokarja Ajdovščina. Vabijo na koncert, na katerem se bodo predstavili OPZ podružnične šole Lokavec, OPZ Višaji, OPZ Fra,n Venturini Domjo iz Italije.
Četrtek, 7. maj, 20.00, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Sem iz Titovega velesa.
Petek, 8. maj, 20.00, Galerija Doma
Gl
d.o .o.
*
Pot v Žapuže 12, Ajdovščina
Tel.: (05) 36 80-210, fax: 36 80-211, GSM: 041 611-071
»	▲ I
MITSUBISHI ELECTRIC
r~ w~	~j	~~ ~~	j-
Novo!

. 8 I

FD SERIJE
4 1
-	NAJTIŠJE DELOVANJE
-	NAJBOLJŠI IZKORISTEK trenutno na tržišču
(OOP 5,25, EER5.15)
Paftasoni©
TOPLOTNE ČRPALKE,
v vseh možnih izvedbah, po vaših potrebah in željah.
Krajanov Vipavski križ - Odprtje slikarske razstave Erika Lovka OD 1 DO 15.
Petek, 8. maj, 20.30, Kosovelov dom Sežana - predstava Moški&Ženske.com. Petek, 8. maj do nedelje, 10. maja, Lokve nad Novo Gorico - 1. odprto državno prvenstvo reševalnih psov Slovenije.
Sobota, 9. maj in nedelja, 10. maj, Podnanos - Šembiška pomlad 2009; sobota - tekmovanje za pokal harmonike Rutar in nastop Primorskih fantov, nedelja -Izbor za Vurberški festival in zabava. Sobota, 9. maj, Ajdovščina - Rally Vipavska dolina - Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina prireja že 16. Rally starodobnih vozil za državno prvenstvo SVS.
Sobota, 9. maj, 20.00, Stara šola v Vipavi - Odprtje likovne razstave članice Društva MOST Mire Pilih, članice II. likovne delavnice Mosta.
Sobota, 9. maja in sobota 23. maj, 21.00, Kulturni dom Vipava - Plesni večeri Vipava. Sobota, 9. maj, Terminal Sežana -Pomladni labirint zabave - zabava z različnimi glasbenimi skupinami, vrhunec nastop Siddharte.
Sobota, 9. maj, 19.30, ZD Voglje - Dan Evrope - Primorska poje svobodi - Prireditev je posvečena Dnevu Evrope, združena s prireditvijo ZPZP Primorska poje svobodi in otvoritvijo obnovljenega Zadružnega doma in klubskih prostorov Balinarskega kluba Repentabor.
Nedelja, 10. maj in ponedeljek, 11. maj, Dvorec Zemono - Festival Okusi Vipavske 2009, ki bo v nedeljo potekal med 11.00 in
20.00	uro, v ponedeljek, 11. maja pa med 14^00 in 19.00. Okušajte okuse vipavski dobrot (vina, siri in ostale dobrote) tudi vi! Nedelja, 10. maj, 16.00, Kapelica sv. Krištofa na Predmeji - Teden vseživljenskega učenja 2009 - Predstavitev lokavških narodnih noš. Srečanje ob blagoslovitvi prenovljene kapelice Sv. Krištofa ob Ressljevi cesti Lokavec-Dol-Otlica. Ponedeljek, 11. maj, 20.30, Šempolaj, Štalca - Kulturni večer - Diatonična harmonika med nami.
Torek, 12. maj, Kazlje, Gostilna Na placu,
18.00	- Zaključna prireditev Festivala Špargljev s kulinarično pogostitvijo!
Sreda, 13. maj, 20.00, Tomaj - Kulturni dom - Kosovelov večer. Razstava in program - Sodelujejo : učenci osnovne šole Dutovlje in podružnice Tomaj , recitatorke dramskega odseka SKD Vigred, otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred in učenci osnovne šole Stanko Gruden-Šempolaj.
Sreda, 13. maj, 20.30, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Mu pač ni do tebe.
Četrtek, "IZ. maj, 20.30, Kosovelov dom Sežana - projekcija slovenskega filma Pohod.
Petek, 15. maj, 18.00, Dvorana prve slovenske vlade - Dokumentarni film DOSJE O TIGRU. Gre za film o prvi protifašistični organizaciji v Evropi avtorice Mirjam Muženič. Vstop je prost!
Petek, 15. maj, 20.00, Pilonova galerija Ajdovščina - Odprtje razstave SLOVENSKE
KIPARKE DO LETA 1945. Razstavo pripravlja Pilonova galerija.
Sobota, 16. maj, 19.00, Stara šola na Lozicah
-	VEČER RUSKE KULTURE; POTOVATI JE LEPO, GOVORITI PA ŠE LEPŠE. Spoznajte rusko kulturo in življenje skozi fotografije in predstavitev »domačinke«, gospe Olge Ličen (Serejonok),... Nastopali bodo učenci Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine.
Sobota, 16. maj, Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina -	102.	boljšja tržnica -
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči!
Sobota, 16. maj. Terminal Sežana -Pomladni labirint zabave - glasbeni nastopi različnih skupin, vrhunec večera nastop Severine.
Nedelja, 17. maj od 14.00 dalje, Pliskovica
-	SEŽIGANJE METEL IN POHOD PO POTI MLEKARIC - tradicionalni vaški praznik, katerega bistvo je obujanje starih običajev Nedelja, 17. maj, 11.00, Brje na Vipavskem
-	4. Glas Svetega Martina - mednarodni turnir v pritrkavanju.
Nedelja, 17. maj, 20.30, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Bralec.
Sreda, 20. maj, 18.30, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Sreč iz črnila, ob 20.30 pa projekcija filma Eks bobnar. Nedelja, 24. maj, 20.30, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Revni milijonar. Četrtek, 28. maj, 20.00, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Varuhi.
Sobota, 30. maj, 19.00 - Dvorana prve slovenske vlade - Koncert DPZ Plejade z gosti - MPZ Stanko Rek iz Dravograda. Sobota, 30. maj, 19.30, Mladinski hotel Pliskovica - ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFSKEGA IN KLEKLARSKEGA KROŽKA. RAZSTAVLJALCI:
Učenci, člani fotografskega in kleklarskega krožka OŠ Srečka Kosovela iz Sežane. Nedelja, 31. maj, 20.30, Kosovelov dom Sežana - projekcija filma Strastna
Petek, 1. maj, 9.00, parkirišče pred Solkanskim mostom - Pohocf na Sabotin 2009. Organizator: Mesto mladih.
Sobota, 2. maj, 8.00, Športni park Pale -MAJSKI BALINARSKI TURNIR.
Nedelja, 3. maj, 10.00, izhodna točka pohoda: Spacalova domačija v Škrbini - Spacalov pohod: pohod od Škrbine do Štanjela.
Sobota, 9. maj, Športni center Police -Majski tek in pohod.
Sobota, 9. maj, Ajdovščina - Kolesarska dirka kriterij slovenskih mest Trasa dirke poteka po ulicah mesta Ajdovščina, tekmovanje poteka v različnih kategorijah, posamezne kategorije prevozijo od 10 do 45 krogov (dolžina posameznega kroga je 1200 metrov). Nedelja, 10. maj, Otlica - 3. Pohod po Angelski Gori. Pohod poteka po planoti Gora.
Nedelja, 10. maj, PD Ajdovščina - Pohod na Virnikov Grintovec (1654 m) - Prijave, vplačila - trgovina Mana Ajdovščina. Četrtek, 14. maj, 17.00, Stara občinska stavba v Ajdovščini - Majski šahovski turnir.
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
Mobitel
Mobitel
f*
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES


- sklepanje novih naročnin-
- podaljšanje naročnin-
ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
S TEM OGLASOM 15 % POPUST PRI IZDELAVI FOTOGRAFIJ V APRILU
AJDOVŠČINA-MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 041 614 865-
Vabi šahovsko društvo Čaven Ajdovščina. Nedelja, 24. maj, 10.30, Zbirno mesto bo pred cerkvijo na Tabru- POHOD PO VASEH REPENTABRA - IZ NIZA DOGODKOV OB OBČINSKEM PRAZNIKU. PO ZAKLJUČKU DRUŽABNO SREČANJE.
Sobota, 30. maj, 7.00, Vipava - Pohod »Češnje Erazmu« (peš v Predjamski grad), ki ga organizira Društvo Zdravljica Lozice. Prevoz nazaj zagotovljen.
DELAVNICE,
PREDAVANJA:
Ponedeljek, 4. maj, 18.00, Ljudska univerza Ajdovščina - Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja -PREDAVANJE: Osnove trženja za vinarje. Ponedeljek, 4. maj, 18.30, Rizzatova vila, Ajdovščina - Študijski krožek Obudimo ročna dela. Izdelovali boste makrameje. Sreda, 6. maj, sreda, 13. maj, sreda 20. maj, sreda 27. maj, ob 11.00, Lavričeva knjižnica Vipava - Ure pravljic.
Torek, 5. maj, 19.00, Učilnica zdravstvene vzgoje Zdravstvenega doma Ajdovščina -Nordijska hoja za nosečnice.
Četrtek, 7. maj, 11.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Beremo s starši - Prvi koraki v likovni svet. Gostja bo likovna pedagoginja in ilustratorka Silva Karim.
Četrtek, 7. maj, četrtek, 14. maj, četrtek 21. maj, četrtek 28. maj, 17.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Ure pravljic.
Četrtek, 7. maj, 18.00, Ljudska univerza Ajdovščina - Usposabljanje za življenjsko uspešnost-Izzivi podeželja - PREDAVANJE? Osnove trženja za vinarje. Predava Alenka Magajne.
Petek, 8. maj, OŠ Draga Bajca Vipava - Prvi šolski plesni festival na Primorskem Petek, 8. maj, Parkirišče ŠČ Police - Igrajmo se za varnost - prireditev, ki je rfamenjena preventivnemu varstvu otrok v cestnem prometu.
Sobota, 9. maj, 9.00, Vojaški stadion Vipava - Test hoje na dva kilometra - Teste hoje se bo izvajalo med 9.00 in 11.00. Po testiranju bo potekal Nordijski pohod od 11.15 do predvidoma 12.30. Možna bo izposoja nordijskih palic.
Nedelja, 10.maj, do sobote, 16. maja, Ljudska univerza Ajdovščina - Teden vseživljenjskega učenja 2009; ponedeljek, 11. maj, 10.00 - Predstavitev poklicev, od
16.00	do 19.00 - Oblikovanje v 3D na računalniku, od 18.00 do 21.00 (Center za razvoj podeželja Trg Vipava) - Predavanje o strežbi, degustaciji vin, sozvočnosti vina in hrane, ... Več o vseh tedenskih aktivnostih na: www.lu-ajdovscina.si,www.cvzu-vita.si, www.pum.cc
Ponedeljek, 11. maj, 9.30, Učilnica Zdravstvene vzgoje v Zdravstvenem domu Ajdovščina - Klepetalnica za starše z dojenčki.
Ponedeljek, 11. maja do petka, 15. maja,
9.00	do 18.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina:
Teden vseživljenjskega učenja 2009 -Spoznajmo možnost uporabe Središča za samostojno učenje, Uvajanje uporabnikov v samostojno iskanje gradiva po COBISS/OPAC, Iskanje gradiv za pripravo seminarskih, projektnih nalog, Bralna značka za odrasle 2009, Ogled dokumentov gradiva:	Žensko delo v
ajdovski industriji.
Torek, 12. maj, 9.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Knjižno srečanje ob kavici. Sreda, 13. maj, 9.00 do 18.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Predstavljamo se: Tržnica: VDC Ajdovščina - Vipava.
Četrtek, 14. maj, 11.00, Lavričeva knjižnica
-	Beremo s starši - Otrokovi prvi glasovi in besede. Gostja bo logopedinja Hermina Bavčar.
Četrtek, 14. maj, 11.00 do 18.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Predstavljamo se: Tržnica: PUM.
Petek, 15. maj, 9.00 do 18.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Predstavljamo se: Tržnica: Šent.
Nedelja, 17. maj, 9.00 - 15.00, Dutovlje
-	SEJEM ZELIŠČ IN DOBROT KRASA. Pripravljajo delavnico z naslovom: Spoznavanje in prikaz uporabe prosto rastočih rastlin za zdravje in prehrano. Sreda, 20. maj, 11.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Beremo s starši - Z igro do pismenosti - Povej mi zgodbo.
Sreda, 27. maj, 11.00, Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Beremo s starši - Z igro do pismenosti - Naš malček šteje.
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
VRHNJI
DEL
LADJE,
PALUBA
DOMO-
TOŽJE
GL.MESTO
KANADSKE
PROVINCE
ALBERTA
SLOVEN-
SKA
PESNICA
(MAJDA)
POGOSTO BRAZILSKO IN PORTUG. M. IME
IT. PESNIK IN NARAVOSL. (FRANCESCO,1626-1698)
OTOČEK V JADRAN. MORJU Z. OD PAŠMANA
NEKDANJI
NAGOVOR
FRANCOS.
KRALJEV
ZIMZELEN
GRMIČEK,
BLAGAJEV
VOLČIN
GLAVNO
MESTO
JAPONSKE
PRVAK
JELEN Z 4 IZRASTKI NA ROGU
LATNIK
RADIO
NOVA
ŽIVAHNO, RAZBURLJ. DOGAJANJE, POMP
PERIOD TEKME V BOKSU (3 MIN)
UMETNOSTNA SMER V 20 STOLETJU
HOTEL OB CESTI
SREDIŠČE
VRTENJA
ALEŠ
ZALAR
TROPSKA
KUKAVICA
IVAN
CANKAR
VAS NA GORI
ORIENTAL. GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI
NIZEK
ŽENSKI
PEVSKI
GLAS
TV VODITELJ. (DARJA)
ZVONČEK KI OZNANJA SMRT
IVO ANDRIC
MARKO
ROŽMAN
PTICA
UJEDA
BIBLIJSKA
OSEBA,
JUDEŽEV
SIN
ŠALJIVI NAZIV ZA VOJVODINCA
PUNT,
VSTAJA
DEDNA
ZASNOVA
OČKA,
TATA
VRSTA BUČ DINJA
NATEG-
NITEV,
NATEGO-
VANJE
NEKDANJA SL. PEVKA (TATJANA)
LUDVIK
TOPLAK
REDKO Ž. IME
SRBSKO M. IME
SKLADIŠČE
OROŽJA
UREJEN NASAD OB HIŠI
ANGL. IGR. (CLAIRE)
ROMAN
POLANSKI
POLOŽAJ PRI JOGI
GL. MESTO AMERIŠKE DRŽAVE GEORGIA
STADION V NIŠU
ANTON
INGOLIČ
ALEŠ
KREČIČ
ALPSKA
DOLINA
POD
TRIGLAVOM
GLAVNO
MESTO
SENE-
GALA
LATNIK
(RADIO
NOVA
DEL HIŠE, VERANDA
SLOVEN.
PRIPO-
VEDNIK
(FRANCE)
NORVEŠKA REKA
DEL
GOBE
VDOLBINA V ZIDU
DVOJICA
ŽABJA
OKONČINA
VOJKO
DOLENC
VALIČ
ANDREJ
BANJA
ŽAREČ
DELEC
SNOVI
KEM. ZNAK ZA HELIJ
ČAR,
ŠARM
DOLG, OZEK KOS BLAGA ALI KOVINE
SANITE-
TNI
MATE-
RIAL
TOVARIŠ,
KOLEGA,
PRIJA-
TELJ
METULJ Z OČESCI NA KRILIH
rnaja
V prvih dneh meseca luč sveta ugledal izjemno c gocen in obsežen zborn'k težkih časih slovenskea« ' da, ki |e v zgodovino naše žave zapisan z zlatimi črka! Bogato delo bo pričalo 0 č« osamosvajanja Slovenije odf cembra 1989 do oktobra 19?
g tani slav Bačar je uredil
ža
se
tNjim vsem pripada slava 0t; | ga kar 1028 strani. V njem so^ za 'd-1 vsa dogajanja in dogodki iz ajdovi I ga, novogoriškega, tolminskeeT * idrijskega območja iz časa, rojevala Republika Slovenija Prav na našem koncu je f, JjM prevečkrat ostaja prezrto) veliko služnih v bitki za samostqjno ^ f - z njihovim nesebično portlo-. \ sredovanjem in nenazadnje de'' so vredni izjemnega občudoval! spoštovanja, seje uresničila tisoči želja Slovencev po samostojm dr'
V zborniku so zbrani zapjsj i7 ' jih prispevali udeleženci doaJtJk dogajanj iz carine, milic^	|
obrambe, vodstev občin, vodste>?l jevnih skupnosti in tistih, posami ! kov, ki so dejavno sodelovali	I
mosvojitvi Slovenije.
Leto in pol intenzivnega dela ki prvič predstavljeno v soboto 9 $ f ob 16.00 na gradu Kromberk ( meru slabega vremena se predstav’1 seli v prostore občine Nova Q - i r Stanislav Bačar združil v 'zjenm^ij I goceno pričevalnje o nastanki10 1 države.
cu »•
Po/,
Nagrajenci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, flaškon vina Mitja Pirnat; Kodreti 9; Štanjel
2.	nagrada, flaškon vina
Ana Velagič Gregorčičeva 16; Vipava
3.	nagrada, flaškon vina
Dean Kovšca; Lokavec l/a; Ajdovščina
Rešitve križank pošljite v kuvertah do 14. maja 2009 na naslov Nova Nova d.o.o.,
Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Seveda ne pozabite pripisati svojega imena, priimka, naslova in davčne številke ! Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti.
A',1.
www.infoburja.si

Ugoden kot že dolgo ne.
NLB Stanovanjski kredit
Tudi vi potrebujete več prostora?
Za vas smo pripravili NLB Stanovanjski kredit pod izredno ugodnimi pogoji, ki so vam na voljo samo do 29. maja 2009, z možnostjo predčasnega zaključka. Naši kreditni svetovalci se vam bodo osebno posvetili in skupaj boste našli kredit po vaši meri.
nlb9
Ker ima vsak od vas svoje želje in bivanjske dlje.
Najem družinskega kredita po še ugodnejših pogojih!
Vabimo vas, da se oglasite v NLB Poslovnalnid Idrija, kjer vam bomo ustrezno svetovali pri izbiri vašega kredita. Dodatne informacije dobite tudi na spletni strani swvw.star tovnnjskikredit.si.
*	. Ud i mi,-	i
■n www.stanovaniskikredit.si

Mednsatopajočittti bod
Tomaž Podobnikar Trio Kranjc
Folklorna skupina Tri
Triplets
Dednina
Tminski madriga|jstj Teater Cizamo
MePZ Jože Srebrnič
VLADO KRESLIN

Srečanje sommeliej«
z g. Sergijem Cesarj Likovni ex-temp0r Razstavi Stanke Gol Nine ZU|jal Film Anje Medv
Latnik • Zgornjcvipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon
Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si