Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.- lir Spediz. in abb. post. I. gruppo DEMOKRACIJA Slovenci/ združimo se okoli SKUPNE SLOVENSKE LISTE Leto XVI. - Štev. 20 Trst - Gorica, 20. oktobra 1962 Izhaja 1. in 15. v mesecu V Y HRUSCEV REAKCIONAR Albanski komunisti ne morejo odpusti moskovskemu prvaku, da se skuša pobratili z jugoslovanskimi revizionisti - Istočasno padajo napadi tudi s kitajske strani. Na Madžarskem je padel v nemilost bivši podpredsednik vlade Gyorgy Marosan. Čistka se še vedno nadaljuje Pozitivni pojavi in negationa d e/s to a V uradnem glasilu albanskih komun:-stov so pred kratkim objavili daljši čla nek z večkolonskim naslovom »Izdajavci marksizma in leninizma«. Pisec v uvodu najprej komentira Brežnjev obisk v Beo gradu. Pri tem prihaja do zaključka, da je bilo sovjetsko odposlanstvo sestavljeno iz ljudi, ki so najbližji revizionistični struji. Med odposlanci je bil tudi glavni urednik moskovskih »Izvestij« Adzhubej, ka terega edina politična zasluga - pravi;'o Albanci - je v tem, da se je poročil 8 Hruščevo hčerko. Clankar nadalje prav*, da se je Hruščev v trenutku, ko je pričel zbližanje s Titom postavil na nevarno in skrajno delikatno stališče. Njegova sedanja politika je namreč v ostrem nasprotju s stvarnostjo, ki vlada v Sovjetski zvezi. »To so ljudje - mišljena sta Tito in Hruščev - brez principov, ki skušajo prirediti komunistično ideologijo trenutnim potrebam, da bi dosegli skromne politi?, ne uspehe. Obisk Brežnjeva v Beogradu naj bi torej v resnici ne predstavljal ničesar drugega kot ponovni poskus Hru-ščeva, da bi se približal revizionistom in razcepil socialistične sile.« Tajnik sovjetske komunistične partije, nadaljuje člankar, je načel krizo v socialističnem svetu že na XXII. zasedanju komunistične partije v Moskvi. Prvi korak, ki ga je napravil je bil ta, da je vzpostavil uradne odnose s titovsko kliko. Vse to pa je bilo potrebno, da je Hruščev lahko nadaljeval svojo revizionistično politiko. Pri tem svojem cilju pa si je izbral za svojega najboljšega zaveznika jugoslovanskega maršala, ki je že tolikokrat prikazal svoje izdajavske težje do marksiz-ma-leninizma. Jasno je, nadaljuje časopis, da se Hru-ščeva skupina in Titova izdajavska klika popolnoma skladata na političnem in ideološkem polju. Njihov zadnji cilj ie, da bi se približali imperialističnim težnjam. Pravi marksisti - to se pravi Albanci in Kitajci - pa ne bodo mogli še dolgo trpeti v isti partiji razbijaške revizioniste, ki skušajo podkopati trdne temelje interna-cionaiizmu. Spomnimo se, da je Lenin ustanovil boljševiško partijo potem ko je prišlo do zloma z manjševiki. Tudi v današnjem času se nahajamo v položaju, ko morajo komunistični terenski delavci vz- postaviti red in jasno pokazati na izdu-javce. Izvedenci za komunistična vprašanja se sedaj sprašujejo ali ne mislijo Albanci skupno s prijateljskimi Kitajci ustanoviti novo internacionalo, ki naj bi se složno borila proti revizionistoma Hruščevu in Titu. Poleg tega pa je upravičeno prepričanje, da želijo tiranski komunisti izvesti s podobnimi članki neke vrste anketo, da bi zvedeli za mnenje partij, ki se resnično borijo za čisto interpretacijo marksističnih načel. Se posebej pa bi radi navezali nase one struje v komunističnih partijah različnih držav, ki vztrajajo na dogmatizmu. Omenjanje razkola v partiji, ki ga je zahteval Lenin, ko je ostro nastopil proti socialdemokratom pa postane še pomembnejše, če pomislimo, da je najvidnejša uradna revija Rdečih Kitajcev pred kratkim objavila vrsto člankov v nadaljevanjih, kjer je prikazana zgodovinska borba Lenina proti socialdemokratom. »Rdeč^ zastava« kot se imenuje omenjena revija je dala jasno razmeti, da Hruščeve in Titove zamisli sličijo onim, ki sta jih zagovarjala »izdajavca« Kautsky in Bernstein. V teh člankih je še jasneje razvidno, da je »Rdeča zastava« želela izvedeti, kakšen odmev bo naletela pri dogmatikih kot tudi pri revizionistih njihova ideja o novi anti-revizionistični internacionali. Na vsak način zgleda, da so voditelji v Tirani in Pekingu prepričani, da razumevanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo prekaša navadne mednarodne odnošaje. Ti odnošaji so se, po albanskem mnenju, že razširili tudi na ideološko polje. Bojijo, se, da se Jugoslovani in Sovjeti že pogovarjajo o načinu, s katerim bi Jugoslavija vstopila, če za sedaj še ne v komunistični blok pa vsaj v »veliko družino socialističnih držav.« Ta možnost pa predstavlja za Kitajce in Albance največj.o nevarnost. Istočasno pa se po Franciji širijo anonimni zvezki, v katerih komunisti zagovarjajo dogmatizem, ki je last Albancev in Kitajcev. MADŽARSKA ČISTKA Pred mesem dni je završalo v visokih krogih madžarske komunistične partije. Mathias Rakosi in Ernoe G ero e; bivši madžarski diktator in njegov tajnik sta bila (Nadaljevanje na 2. str.) Neljubi incident, do katerega je prišlo v zvezi z votivnim zna: kom Skupne slovenske liste, ki ga pristojna komisija ni hotela odobriti, ker je imel slovenski napis, je rešen s treznim kom* promisom. Sprejet je bil predlog, ki smo ga nakazali že v uvodniku naše sobotne izredne številke. Namesto samo slovenskega ima volivni znak Skupne slovenske liste dvojezičen napis: zgoraj najprej v italijanščini, ki je uradi ni jezik in ga govori tukajšnja večina, spodaj pa v slovenščini, ki je jezik manjšine. Po ureditvi vprašanja votivnega znaka je bU la dokončno sprejeta in priznat na tudi Skupna slovenska lista kot taka. Tako smo tržaški de> mokratični Slovenci uradno stopili v volivni boj. S predložitvijo kompromisa smo demokratični Slovenci še kriza Francoska Prvič odkar je postal De Gaulle predsednik republike se je zgodilo, da so se njegovim predlogom uprli poslanci. General De Gaulle pride od časa do časa na zamisel, da bi povečal lastni ugled in istočasno tudi moč. Ze pred časom so nekateri njegovi predlogi naleteli na veliko nezadovoljstvo pri parlamentarcih raznih skupin, ki se boje, da bi spremenitev nekaterih členov francoske ustave privedla do zmanjšanja vloge, ki jo ima v politiki parlament. Nasprotovanje med generalom De Gaul-leom in parlamentom se je pokazalo letos poleti, ko je vlada na generalovo željo predstavila zakonski osnutek, po katerem bi finansirali veliko nuklearno centralo za EKUMENSKI KONCIL V četrtek 11. t.m. je papež Janez XXIII. otvoril XXI. ekumenski koncil, ki je imepovan tudi »Vatikan II.«. Po skoraj sto letih so se cerkveni očetje ponovno zbrali na papeževo željo, da predebatirajo mnoga vprašanja cerkvenega delovanja. Svetovna javnost je z zanimanjem sledila prvim dogodkom, vsekakor pa bo treba počakati še precej časa preden bomo lahko zvedeli za posamezna vprašanja, ki jih bodo na zasedanju preučili. Bilo bi odveč ponavljati veliko važnost, ki jo ima vesoljni zbor ne samo za Cerkev, pač tudi za politični, socialni in kulturni razvoj celotnega človeštva. Kardinali, škofje in prelati so dopotovali iz vseh strani sveta z željo,, da bi pomagali pri delu in dali koncilu sliko množičnega krščanskega zborovanja, na katerem so zastopani vsi narodi sveta. Pripravljalno delo so cerkveni očetje dokončali že junija letos pod vodstvom vatikanskega državnega tajnika kardinala Tardinija. Slovesnost otvoritve so predvajale številne televizijske in radijske postaje, ki so na ta način seznanile kristjane po vsem svetu o velikem dogodku. V Rim so pri šli tudi predstavniki raznih krščanskih ločenih cerkva, saj je eden izmed glavn h ciljev koncila združenje vseh kristjanov v skupno Cerkev. Iz Sovjetske zveze st n tako na primer dopotovala opazovava ruske pravoslavne cerkve, iz raznih nemških krajev pa protestantski pastorji. Tudi številne vlade iz vsega sveta so poslale na vesoljni cerkveni zbor svoje odposlance. Prvo zasedanje je bilo v soboto zjutrai ob devetih, ko so cerkveni očetje naiprei prisostvovali službi božji, nakar je glavni tajnik koncila msgr. Felici v imenu predsedstva naznanil začetek del. Istočasno so razdelili cerkvenim očetom tri snopiče. V prvem je bil seznam vseh prisotnih škofov, v drugem seznam cerkvenih očetov, ki so bili člani različnih pripravljalnih, komisij, tretji snopič pa je vseboval vo-livnice, v katere je bilo treba napisati šestnajst imen za vsako posamezno komisijo. Izgledalo je, da se bodo volitve v hipu končale in da bodo cerkveni očetje izbrali za člane raznih komisij one škofe in prelate, ki so že sodelovali pri pripravljalnem delu. Tedaj pa je zaprosil za besedo francoski kardinal Lienart, ki je v latinščini izrazil svoje začudenje nad takojšnjim glasovanjem. Zaprosil je za odlok nekaj dni, da bi se škofje raznih narodnosti lahko posvetovali med seboi r izbiri. Takoj za njim je spregovoril koeln-ški nadškof kardinal Frings, ki se je pridružil predlogu francoskega kardinala tudi v imenu kardinalov Koeniga in Doepf-nerja. Govornika sta predvsem poudarila željo, da bi bile v posameznih komisijah enakovredno zastopane razne narodnosti. S tem bi se še bolj poudaril mednarodni značaj XXI. ekumenskega koncila. Zasedanje se je nadaljevalo v torek zjutraj z volitvami škofov, in prelatov v razne komisije. S tem pa je bilo potrjeno pisanje nekaterih časopisov, ki so našteli med najbojevitejše govornike kardinale Fringsa, Koeniga, Doepfnerja in Alfrinka. Na 3. strani smo pričeli s ponatisnenjem zgodovinskega pregleda v nadaljevanjih vseh dvajsetih dosedanjih ekumenskih koncilov. izdelovanje francoskega jedrskega orožja. S takim ukrepom bi se Francija vrinila med atomske velesile, ^eprav je bila težnja Amerike, Velike Britanije in Sovjet ske zveze v tem, da se ne poveča število držav z lastno atomsko silo. Na ta način bi tri atomske velesile lahko opravičile po eni strani svojo težnjo, da se medseboj pomenijo o atomski razorožitvi, po drugi pa bi preprečili lastno jedrsko oborožitev Rdečim Kitajcem in Zahodnim Nemcem. Velika večina francoskih poslancev jr, bila proti De Gaullovemu ukrepu, ker so v tem videli razkrojitev zapadnega zavezništva. Edina možnost, ki jim je ostala,, da bi preprečili finansiranje centrale j”: bilo izglasovanje nezaupnice. S tem pa b; general De Gaulle lahko razpustil parlament in razpisal nove politične volitve. Razumljivo je torej, da so hoteli parlamentarci dobro premisliti položaj, kait? tehično bi bilo zelo težko izvesti politične volitve v poletnem času. Poslanci bi se poleg tega morali odpovedati počitnicam, kar marsikomu ni bilo po godu. Ob stajala pa je tudi možnost, da vsaj neka teri ne bodo ponovno izvoljtni in odločitev je bila torej še težja. Novo nasprotovanje med parlamentom in De Gaullom pa je nastalo, ko je general nameraval izvesti načrt, po katerem bi v bodočnosti Francozi volili predsednika republike posredno, to se pravi z < rektim glasovanjem. Do sedaj so predsednika republike volili poslanci in senatorji na skupni seji, podobno kot v Italiji. Ce bi francoski parlament odobril De Gaullovo zamisel, potem bi se funkcije parlamenta zmanjšale. Mnogi pa so v tem ukrepu videli generalovo težnjo, da odpravi parlamentarni sistem in ga zamenja predsedniškim. Po sedanji ustavi lahkr, predsednik republike razpiše o ustavni spremembi referendum in ta način spremeni ustavo, ne da bi se oziral na parlament. Kot je bilo pričakovati so se parlamentarci izrekli proti zakonskemu osnutku. Toda De Gaulle se ni ustrašil. Razpisal je referendum, istočasno pa je tudi razpustil parlament in napovedal bližnje politične volitve. Kljub temu, da oba domova parlamenta ne delujeta več, francoska vlada nadaljuje s svojim delom. Sprejela je vrsto socialnih ukrepov, v čemer vidijo opozicijski krogi željo vlade, da bi prepričala številne volivce, ki se še niso odločili, kako bodo odgovorili na referendum. V zvezi z referendumom so občinski svetniki za Seino imeli protestno zboro- Ta znak bomo prekrižali LISTA UNITARIA SLOVENA Razgovori Rennetiy-Gramiho V četrtek sta se v Beli hiši sestala ameriški predsednik Kennedy in sovjetski zunanji minister Gromiko. Po končanih razgovorih niso izdali nobenega uradnega poročila, širijo se le najrazličnejše novice. Ameriški dnevnik »New York Times« piše, da se namerava Hruščev novembra udeležiti sej glavne skupščine Združenih narodov, Gromiko pa naj bi pripravil pot. Gotovo je, da se bosta Kennedy in Hruščev v bližnji bodočnosti sestala in skupno predebatirala najvažnejša svetovna vprašanja. Po zadnjih vesteh se da sklepati, da bo predvsem govora o Berlinu in nemškemu vprašanju. Razgovor med Kennedyjem in Gromi-kom se je zavlekel več časa, kot so pričakovali. Tako ameriški predsednik ni mogel seznaniti zahodnonemškega zunanjega ministra Schroederja o poteku razgovorov. Ministrovo letalo je namreč odpotovalo še pred zaključkom sestanka. SKUPNA SLOVENSKA LISTA Po sporazumu, ki je bil dose= žeinl, bo volivni znaik »SKUPNE SLOVENSKE LISTE« imel zgo* raj polkrožni napis »Lista unita* ria slovena«, spodaj pa »Skupina slovenska lista«. To je slovenski ■znak in tega bomo Slovenci volili! vanje v občinski palači proti postopku, ki ga je določila vlada za odobritev revizije ustave. Pri zborovanju so sodelovali predstavniki vseh političnih skupin razen golistov. Svetovavci so soglasno sprejeli resolucijo, ki poudarja, da predstavlja postopek za referendum očitno kršitev ustave. Kljub temu pa je kampanija za referendum zelo mrtva, kajti stranke se predvsem pripravljajo na volivni boj za politične volitve, ki bodo novembra. O izidu referenduma si zaenkrat ni moč napraviti jasne slike. Vsekakor pa zgleda, da bodo Francozi še enkrat potegnili z De Gaullom, čeprav je večina strank proti predlogu za revizijo ustave. enkrat pokazali, da nismo nU kakršni nacionalistični fanatiki. Naš osnovni smoter je vedno bil in je tvorno sožitje z italijansko večino, sredi katere živimo. Zav: zemamo pa se in se vedno tudi bomo za priznanje tistih osnov: nih pravic, brez katerega takšnega sožitja ne more biti, kakor tu; di za odpravo krivic, ki to sožitje spodkopujejo. Prepričani smo, da na ta način obenem najkoristne* je ščitimo in pospešujemo trajne interese države, v kateri živimo, ker ni dvoma, da sta vzajemnost in zadovoljstvo državljanov naj; trdnejša temelja, na katera se mora država opirati in na katerih se edino da resno graditi. Pri tem kar se je zgodilo pa moramo vsekakor podčrtati važ' no dejstvo: prvič v povojni zgo> dovini in morda sploh prvič na Tržaškem smo pripadniki manj; šine pri načelnem vprašanju, pri katerem je šlo za našo izrazito manjšinsko zadevo, bili deležni soglasja in s tem moralne ter pos litične podpore takorekoč vseh tukajšnjih italijanskih strank, z izjemo desnice. Ne izdamo nobene tajnosti, če povemo, da je bilo pri tem po= sebno odločilno in važno razus mevanje, ki so ga do nastalega vprašanja pokazale stranke de* mokratične sredine. To je važen, dragocen in za bodočnost obeta* joč pojav, ki dokazuje, da upi v sožitje med manjšino in večino le niso prazna utvara. Utrta je pot, ki lahko vodi v nove čase in nove razmere. Vsem, ki so k te* mu prispevali, je treba izreči na> še priznanje. In tako je pri tem sploh lahko prišlo do incidenta, ki je tako pretresel našo javnost in je gro* zil, da zadobi nezaželjene oblike in ostrino? Marsikdo si postavlja to vpra* šanje. Odgovor pa je enostaven in tudi ni nov. Neštetokrat smo ga že povedali: v nasprotju z vsemi načeli in poslanstvi demo* kratične države, v brk sprejetim mednarodnim obveznostim in ret publiških ustavi so glede manj* šinskih pravic na žalost še vedno v veljavi številni fašistični za* konski predpisi, ki jih do danes še nihče ni imel poguma preklU cati. Nanje se nato opirajo biro= krati in drugi ljudje, ki so sredi teh predpisov in v takratni tra* diciji zrastli ter jih nato, sklicus joč se na papir, tolmačijo ob pri* ložnostih in na način, kakor bi jih novi časi in razmere ne smeli poznati. Tako se je še enkrat in v krU čeči obliki pokazalo, da je skraj'* ni čas, da se zakonodajo in u* pravno prakso, ki še vedno trpi* ta na kompleksih žalostne pre> teklosti zatiranja narodne manj5 šine, spravi v sklad z demokrat tičnimi in človečanskimi načeli. Ne morejo na eni strani veljati fašistični predpisi, medtem ko se na drugi proglaša manjšinske pravice. Ureditev tega stanja mora postati glavni in najnepo* srednejši cilj vzpostavljenega so* delovanja med italijanskimi in slovenskimi demokrati, saj bo* mo od tega oboji in vsa skupnost imeli samo korist. Dokažimo svojo zrelost: volimo Skupno slov. listo Predsednik republike o Trstu Preteklo soboto je prispel v Trst pred-predsednik italijanske republike poslanec Antonio Segni • Naslednjega dne je namreč prisostvoval slovesni paradi ob priliki 110-letnice ustanovitve policijskega zbora. Za priložnost so pripravili veliko manifestacijo, pri kateri so sodelovali motorizirani, konjski, mornariški in drugi specializirani oddelki policijstov. Parada s° je pričela 10.30 na konjskem dirkališču pri Montebelu, ob 12. pa je bila v dvorani občinskega sveta izredna seja, na ka teri so podelili državnemu poglavarju častno meščanstvo. Popoldne je Segni otvor!l begunsko naselje pri Skednju, nato pa je odpotoval proti večeru v Rim. V nedeljo zjutraj se je predsednik republike sestal s predstavniki oblasti in političnih organizacij. Ob tej priliki sn člani Sveta Skupne slovenske liste izročili državnemu poglavarju protestno pismo proti zavrnitvi znaka Skupne slovenske liste, ker je vseboval napis v slovenskem jeziku. Pismo se glasi: Gospod Predsednik republike ANTONIO SEGNI TRST Podpisani predstavniki Slovenske demokratske zveze, Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske krščanskosocialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev si štejejo v čast, da Vam lahko izrečejo spoštljiv stva na tržaškem ozemlju. Z največjim obžalovanjem pa morajo pri prvem srečanju ob tej slovesni priliki obrniti Vašo visoko pozornost na dejstvo, ki zelo zanima slovensko prebivavstvo. Pred nekaj dnevi je tukajšnja volivna komisija zavrnila znak Skupne slovenske liste, ker je vseboval ime liste v slovenščini. Ker je ta ukrep povzročil živo ogorčenje slovenskega prebivavstva in bi lahko spravil v nevarnost njegov nastop pri prihodnjih volitvah v tržaški občini, si podpisani dovoljujejo prositi Vas za Vaše vispko zanimanje, tudi zato, da bi bili spoštovani zakoni republike in mednarodni sporazumi o Tržaškem ozemlju. Vse to kaže, da čaka na pravično iv nujno rešitev še vrsta vprašanj glede slovenskega prebivavstva. Podjpisani bodo i-meli čast predložiti Vam podrobno spomenico in upajo, da jo boste dobrohotne sprejeli. Ob tej priložnosti Vam še enkrat izražajo čustva globokega spoštovanja in Vam ielijo prijetno bivanje v našem mestu. Trst, 14. oktobra 1962. Slov. demokratska zveza i Slov. katoliška skupnost Slov, krščansko socialna zveza Skupina neodvisnih Slovencev Luna vztraja »Ranger V« je odpotoval na svojo dolgo pot, kljub močnemu vetru, ki je povzročil veliko zaskrbljenost med člani NASE. Po krajšem obletu zemlje so raketo usmerili proti cilju. To je že tretji ameriški poskus, da bi z mehanskimi napravami raziskali zemeljsko spremljevavko. Prvi poskus, ki so ga napravili januarja letos §e je ponesrečil. Raketa, ki bi morala fotografirati lunino površje in spustiti številne tehnične naprave za fizične meritve je zgrešila cilj in nadaljevala pot proti soncu. Poskus so ponovili meseca aprila. Raketa je bila tedaj preciznejša in se je približala cilju, vendar pa so tehnične naprave v zaključnem stadiju raziskovanj odpovedale in zatorej nismo mogli sprejeti na zemljo pričakovane podatke. Poskus, ki so ga Američani sedaj napravili je mnogo večjega znanstvenega pomena od krožnih človeških potovani okoii zemlje. Ko bo raketa prišla v lunino f' ■ 1 — bližino bodo naprave pričele posredovati na zemljo slike o njeni površini. Ko pa bo raketa prišla v neposredno lunino bližino, se bo razdelila v dvoje. Okrogli del bi po predvidevanih računih moral pasti na puščavo v bližini luninih ognjenikov. Tedaj se bodo sprožile tehnične naprave in začele redno oddajati podatke o lunini površini. Na ta način bomo lahko zvedeli za najmanjše podrobnosti luninega površja, česar do sedaj nismo mogli zvedeti, kljub odličnim daljnogledom. Zvedeli bomo, če je površina v resnici pokrita s plastjo praha, ki so ga stvorili m? teoriti v tisoč letih. Poleg tega pa bomo zvedeli z gotovostjo ali na luni obstoj." magnetično polje ali ne. Dobili bomo toč ne podatke o potresnih sunkih in kakšno je povprečje meteorskih padavin na površje. Vsi ti podatki bodo predvsem zanimali astronome, vendar pa se bodo z njimi lahko okoristili tudi številni znanstveniki, ki že sedaj pripravljajo vse potrebno zn človeški polet v bližnjih letih na zemeljsko spremljevavko. Amerika je s tem poskusom naprav;la velik korak v vesoljski tekmi. Seda' predvidevajo, da bodo lahko poslali prvo vesoljsko ladjo s človeškim potnikom n Luno leta 1968, ko bo takoimenovani »projekt Apolo« prišel v zaključni štadij. »Ranger V« tehta 355 kilogramov, njegova zunanja prevleka je pozlačena kromirana. V treh dneh bo moral preleteti daljavo 400 tisoč kilometrov, kolikor znaša v teh dneh razlika med zem Ijo in Luno. Do trenutka, ko pišemo nadaljuje »Ranger V« redno svojo pot. Poskus, ki so ga opravili Američani je zelo drzen in težak. V razliki z Lunikom II, ki so ga Sovjeti izstrelili leta 1959 in k; je spustil na Luno kos kovine z napisom in znakom Sovjetske zveze, bo moral »Ranger V« leteti do satelita, na katerega bo razpustil okrogli del rakete, ki bo direktno posredoval tehnične podatke. Pri tem naj omenimo, da so Sovjeti poslali mesec dni za Lunikom II. Lunik III, ki je poslal fotografije z nevidne strani zemeljske spremljevavke. Iztrelitev so morali Američani dvakrat v zadnjem hipu odpovedati, najprej zaradi tehničnih okvar, kasneje pa zaradi orkana, ki so ga metereološke postaje napovedovale. K sreči je orkan spremenil svojo pot in raketo so lahko iztrelili. Pri tem naj dodamo, da bi v nasprotnem slučaju morali počakati vsaj mesec dni, da hi zemeljski satelit prišel ponovno v pravo pozicijo. Ko je »Ranger V« prišel v določeno višino so se avtomatično odprle sončne naprave, s pomočjo katerih si bo raketa pridobivala električno energijo naravnost od sončnih žarkov. Kasneje pa bo vesoljska kabina opravila še orientacijsko delo. Avtomatični pilot bo moral točno določiti svojo oddaljenost od zemlje in sonca ir, na ta način izračunati pot do Lune. Kot znano namreč ni moč določiti nobene poti brez stalnih točk. Pri vesoljskih poletih predstavljajo stalne točke zemlja, sonce in zvezde. Za prve podatke o lunini površini bomo zvedeli lahko v nedeljo opoldne, ko bo »Ranger V« prispel v neposredno lunino bližino. V zadnjem trenutku smo izvedeli, da se je poskus ponesrečil. Baterije v raketi so se med letom izpraznile, sončpe celice pa odpovedale. Ker je »Ranger V.« bre? energije, znanstveniki niso mogli vravna-ti rakete v določeno smer. Okrogli del rakete tako ne bo pristal na luninem površju, pač pa bo letel približno 480 kilometrov od zemeljske spremljevavke. Svinjskega področja uspeh v Nizkem dolu Ljubljanski humoristični tednik »Pavliha« je objavil v eni svojih zadnjih številk šaljivo zgodbo Stefana Kališnika, ki je bila nagrajena na natečaju za humoresko. Zgodba na šaljiv način prikazuje »svobodo kritike« in »točno ob-veščevanje« v socialistični Sloveniji. Novinar Jurij Cušek je zvedel, da je poginilo na kmetijskem gospodarstvu v Nizkem dolu pri Velikih Krčinah sto trinajst štiridesetkilskih prašičev. Zvedel je tri tedne po tistem, ko so že vsi govorili o tem. Pol ure potem, ko je za silo prebolel poklicni zanos — takle imenitem dogodek! — je zaprosil urednika rubrike, potem urednika sektorja in nato še druge, da bi smel iti gledat grobišče sto trinajstih in eventualno, če bi tako kazalo, tudi ti. pat za vzroki. Pohvalili so njegovo pobudo — gotovo, gre za zapoznelo sabotažo konservativnih individualnih kmetijskih praizvajavcev, ali pa za elementarno katastrofo, so rekli — je osebno obvestil telefonista in stenografa, da bo drugi dan ob pel šestih zvečer, približno takrat seveda, klical redakcijo iz Velikih Krčin, ako bo tamkajšnja pošta še odprta. Drugo dopoldne je iz razprave vseh najbolj pristojnih in tudi drugih v Nizkem dolu razbral vročo željo vseh navzočih, da bi šel še upravnik posestva za onimi sto trinajstimi poginulimi. Spoznanje je bilo čisto določno in natančno, ko je sekretar širše soseske dejal: — Lani nam je upravnik pokopal petdeset telet, letos pa sto trinajst prašičev! Nadalje je Jurij Cušek spoznal resnico, da je upravnik družbenega veleposestva — po nekdanji usposobljenosti zidarski tehnik, specializiran za nizke gradnje — VESTI Z GORIŠKEGA Za sejem sv. Andreja Posebna komisija, ki je dobila nalogo, da pripravi za letqs sejem svetega Andreja, je svoja dela skoraj zaključila. Po dolgih in ne prav lahkih razpravah so prejšnji teden končno sklenili, da bodo letor, priredili kot novost razstavo industrijskih in rokodelskih izdelkov, filatelistično razstavo in razstavo kmetijskih strojev. Prva razstava bo v veliki dvorani UGG na trgu Cesare Battisti, druga v sejni dvorani občinskega sveta v ulici Crispi in tretja na trgu za na debelo v ulici Boc-caccio. Ob začetku Salshegn leta Letošnje šolsko leto se je za naše srednje šole začelo z dvema novostma: z ustanovitvijo stolic na nižji srednji in na strokovni šoli in z zamenjavo ravnateljev. Ravnatelj Rožič, ki je do sedaj vodil gimnazijo, licej in učiteljišče, je bil namreč imenovan za ravnatelja gimnazije, liceja in nižje srednje šole, ravnatelj Nemec pa bo namesto nižje srednje in strokovne šole upravljal strokovno šolo in učiteljišče. Spremembi v ravnateljstvih je sledila še premestitev gimnazije in liceja v ulico Randaccio in premestitev strokovne šole v ulico Croce. Za kroniko moramo povedati, da je naša javnost sprejela to zamenjavo prav v zadnjem trenutku pred začetkom šolskega leta z začudenjem in neodobravanjentf. Za to šolsko leto se je na naših srednjih šolah vpisalo naslednje število dijakov: Hruščev reakcionar (Konec s prve strani) skupno s - petnajstimi člani izključena iz madžarske 9<»cialistično-.delavske (komunistične). paj-tije. Budimpešta je tedaj priznala, da jnadŽarske revolucije oktobra 1956 niSo zanetil »člani fašističnih organi-cij, ki nasprotujejo delavnemu ljudstvu«, pač pa je bila vstaja izraz svobodne volje prebivavstva proti osovražnim diktatorjem. S tem ukrepom so hoteli pomiriti svetovno javno mnenje, ki se še vedno zgraža nad pokoli sovjetskih tankov v madžarski prestolnici. Sedaj pa je prišel na vrsto Gyorgy Ma-rosan bivši podpredsednik vlade. Uradna agencija sporoča, da je bil razrešen funk cij, ki jih je imel pri političnem uradu in pri tajništvu partije, izključili so ga i/ centralnega komiteja in ga upokojili. \ priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil v svojem dolgoletnem delovanju mu bo država izplačevala penzijo in ne bo proti njemu izvajala legalnih postopkov. Marosan je bil pred vojno član socia'-demokratske stranke. Po končani vojni pa je bil med onimi, ki so se pridružili komunistom. Leta 1948 je bil izvoljen za podtajnika partije. Za časa Rakosijeve vlade je bil pet let zaprt. Na svobodo je prišel ponovno za časa destalinizacije in junija 1956 je bil izvoljen za podpredsednika vlade in člana centralnega komiteja. Po ljudski vstaji leta 1956 je postal minister in je zvestno sodeloval s Kadarjem. Uradna vest predvsem podčrtuje dejstvo, da se je Marosan v zadnjem času potegoval bolj za lastne koristi kot pa za sploš- no udejstvovanje centralnega komiteja. 1 septembra je Marosan poslal centralnemu komiteju pismo, v katerem je obtožil številne svoje sodelavce, da mu hočejo one mogočiti nadaljno udejstvovanje in ga za sovražiti pri ljudstvu. Istočasno pa jih je obtožil, da se hočejo polastiti funkcij, ki jih je partija zaupala njemu. Cim je prišlo pismo v roke članom centralnega ko miteja je Marosan napovedal odstavko z vseh mest, ki jim je načeloval. Nadalje pravi uradna vest, da je Maro san obtožil voditelje partije, da pozabljajo na leninistične norme, ne izvajajo kolektivističnih načrtov in ne skrbijo enotno gledanje članov partij. Toda vse te obtožbe so bile izmišljene zatrjuje u-radna vest, V zadnjem delu opisuje dokument velike Marosanove zasluge za partijo in krivice, ki jih je moral pretrpet1 pod Rakosijevo diktaturo. Na zaključku pravi komunike, da bo Marosan ostal še nadalje član komunistične partije. Centralni komite madžarske partije upa. da bo bivši podpredsednik vlade spoznal svoje napake in popravil zgrešeno mnenje o svojih kolegih. V teh trenutkih mu bo centralni komite in celotna partija stala ob strani in mu dala svojo pomoč. V dobro poučenih krogih zagotavljajo, da se s tem čistka na Madžarskem še ni zaključila. V Parizu pravijo, da bo morala pasti še marsikatera glava, kajti Organizacija združenih narodov še vedno ni zaključila razpravo o madžarski ustaii in njenem zatrtju oktobra 1956. Kdo so bodoče žrtve pa zaenkrat še ni mogoče napovedati. na gimnaziji in liceju 37, na učiteljišču 24, na nižji srednji šoli 116, na strokovni šoli 132. Spominski večer prof. Fileja V nedeljo 30. septembra je bil v dvorani KD spominski večer, ki ga je ZSKP posvetila svojemu prvemu predsedniku pokojnemu prof. Mirku Fileju. Večera sf| se udeležili številni ljudje iz mesta ir, okolice in s tem jfckazali, kako je bil pokojni profesor priljubljen povsod po Goriškem. Po uvodnih besedah dr. Humarja je go riški zbor »Lojze Bratuž« zapel pod vod stvom svojega novega pevovodje prof. Iva Bolčine Gallusovo pesem »Ecce quomodo«. Sledil je spominski govor gospoda Maksa Komaca, ki je na res posrečen način prikazal pokojnega prof. Fileja kot študenta ( kot bogoslovca, kot duhovnika, kot pevca in vzgojitelja. Na vrsti so bili nato zbori Zveze. Ste-verjanski mešani zbor je zapel profesorjevi pesmi »Dobri Jesu« in »O Jezus, sem pripravljen«, moški zbor iz Jamelj je nastopil s tremi pesmi prof. Fileja »Sredi zime«, »Zato pa sončka ni« in »Od radosti srca«, moški zbor iz Pevme pa s Filejevo »Pojdem med polja« in z Vodopivčevo »Bolečina«. Med odmori sta se na kratko spomnila pokojnega prof. Fileja dr. Lojze Škerl v imenu Tržačanov in č.g. Vinko Zaletel zp, Koroško. Večer je zaključil zbor »Lojze Bratuž« s pesmima »Kaj pa ti fantič« in »Venite rožce moje«. Iz Sovodenj Naši ljudje niso prav nič zadovoljni z novim urnikom na avtobusni progi. Prizadeti so predvsem dijaki, ki imajo včasih pouk tudi v popoldanskih urah. Zadnji avtobus pride namreč v Sovodenie nekaj pred 14. uro in se nato takoj vrno v mesto. Tudi glede nove cene so Sovodenj?1' hudi. Ker so progo nekoliko podaljšali, sedaj avtobus ne vozi več po Korzu, am pak po ulici Trieste, stane vožnja v eno smer 80 lir. Nujno bi bilo potemtakem, da bi ATA stvar proučila in jo uredila tako, da vsestransko ustrezala. Tekmovanje za pokal „M. Fileja” Športno udruženje »01ympia« je v spomin na pokojnega prof. Mirka Fileja p»i-redilo v nedeljo 30. septembra prvo lah koatletsko tekmovanje za pokal »Mirko Filej«. Tekmovanja se je udeležilo precejšnje število mladih atletov iz mesta in okolice. Izidi posameznih tekem so naslednji: Skok v daljavo: 1. Bensa Dušan iz Pev me m 5,11 (točk 778), 2. Svab Dušan i-Trsta m 4,88 (722), 3. Velentinčič Emil iz Pevme m 4,76 (691). Skok v višino: 1. Bensa Dušan iz Pevme m 1,57 (točk 913), 2. Prinčič Jože iz Sovodenj m 1,57 (913), 3. Svab Dušan iz Trsta m 1,40 (721). Met krogle (5 kg) - naraščajniki: 1. Prinčič Jože iz Sovodenj m 11,66 (točk 837). 2. Peršolja Boris iz Gorice m 10,28 (734), 3. Humar Dominik iz Steverjana m 8,27 (578). Met krogle (5 kg) - mladici: 1. Kogoj Lucijan iz Gorice m 10,68, 2. Pavl_n Da-mijanlz Standreža m 9,10. Met diska (1,5 kg) - naraščajniki: 1. Valentinčič Emil iz Pevm m 25,75 (točk 557), 2. Tomšič Marjan iz Sovodenj m 21,70 (455). Met diska (2 kg) - mladinci: 1. Pavlin Damijan iz Standreža m 25,10. Met kopja (0,600 kg) - naraščajniki: 1. Peršolja Boris iz Gorice m 26 (točk 597), izven konkurence Prinčič Jože iz Sovodenj m 34,36 (759). Met kopja (0,800 kg) - mladici: 1. Kogoj Lucijan iz Gorice m 33,40, 2. Pavšič Jordan iz Gorice m 22. Skok s palico: 1. Svab Dušan iz Trsta m 2,25, 2. Mozetič Mitja iz Gorice m 2,05, 3. Pavšič Jordan iz Gorice m 2,05. Kakor je razvidno iz samih izidov, je bil najboljši uspeh dosežen v skoku v višino. Tu sta namreč dosegla Bensa Dušan in Prinčič Jože vsak po 913 točk in si s tem zagotovila pravico, da si za to leto delita pokal »M. Filej«. Šestdesetletnik Predsednik Slovenske demokratske zveze iz Gorice dr. AVGUST SFILIGOJ je pred dnevi slavil šestdesetletnico rojstva I.I p B n K jubileju mu čestitajo prijatelji, znanci in somišljeniki in mu kličejo: »Se na ■mnoga letav. Slavljenec je na Goriškem dobro ],cz-nav, saj zastopa že več let slovenske koristi v goriškem občinskem svetu. Iz Pevme Obvestilo V naši cerkvi sta se prejšnjo soboto po ročila gdč. Danica Bensa z Oslavja in gospod Roman Cotič iz Gorice. Novoporočencema želijo vsi, zlasti pa prijatelji in znanci obilo sreče v skupnem življenju. Goriško županstvo sporoča, da se morajo do sobote 27. t.m. zaključiti na tukajšnjih pokopališčih vsa dela za ureditev grobov in postavitev novih nagrobnih, kamnov, ker bodo potem občinski delavci poskrbeli za ostala potrebna dela. venomer izumljal nove poljedelsko-živi-norejske metode; njegova najnovejša pi-talna metoda v prašičereji je pred tremi tedni izpraznila skrajnje moderni svinjak, sezidan pred štirimi leti. Bil je čisto prazen, ob gozdiču pa se je bočil kup sveže ilovice velikih razsežnosti. Sodelavec Jurij je samo zato, ker je vedel, da mora biti ažuren, takoj sestavil poročilo. Pošteno je napisal, da je pogi-nulost sto trinajstih na pol formiranih be-konov posledica, upravikove krivde; pridobil si bom slavo korajžnega družbenega kritika, je vedel. Prevzet od navdušenja je s posebno ljubeznijo opisal še marmorni vhod v prazni svinjak. In da ne bi bilo zamere, je dal prebrati sestavek sekretarju preden je tekel s poročilom na pošto. — Ostrejši bi morali biti, je dejal sekretar. — Predvsem pa dajte takle naslov: VSA SOSESKA SE ZGRAZA Z OZIROM NA KRIMINAL. Res se je zgražala vsa soseska in temu Jurij ni mogel oporekati. Le tega ni vedel, da se sekretar osebno zgraža zato. ker bi rad postavil na upravniško mesto svojega bratranca, tudi specializiranega za nizke gradnje, a žal samo na polkva-lificirani stopnji. Jurij Cušek si je torej napisal s kemičnim svičnikom na cigaretno škatlo: VSA SOSESKA SE ZGRAZA NAD KRIMINALOM! Naslov je trikrat podčrtal, da vokviril in pripisal: Poudaril sekretar! Potem pa je Jurij po resnem preudarku črkoval na pošti v Velikih Krčinah v telefon takle naslov: TAKE NAPAKE SE NE SMEJO VEC PONAVLJATI! Stenograf na drugem koncu žice pa se je čutil še poklicanega, zato je naslov takoj spremenil: V BOJ PROTI NEGATIVNIM POJAVOM! Urednik rubrike je ob poročilu zamrmral: »Smrkavec! V kaj bi nas rad spravil! To bi nas prali!« Popravil je besedilo tako, da se ni dalo več razbrati, kat je povzročilo prašičjo poginulost, pa še obseg pojava poginulosti je zmanjšal.. Se malo bolj je poudaril lepoto svinjakov in pripisal: Tako bodo uspehi leta 1962 toliko večji! Skomignil je ob stenografem naslovu, ga prečrtal in napisal novega: ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI ZA SE VEČJI USPEH! Naslednji urednik prej še ni bil seznanjen z zadevo. Priznal je, da je naslov mobilizacijski, zlasti glede na uspehe, ki se bodo realizirali v letu 1962. Vendar je sodil, da mora biti mobilizacija bolj vsebinska, ne pa poceni aktivistična, zato je naslov temu primerno prenaredil takole: USPEH NADKRILJUJE POMANJKLJIVOST. Da pa se zameglena vsebina ne bi tepla z zelo jasnim naslovom, je skrajšal zadevo s poginulimi prašiči na dva stavka. Besedilo in naslov je dobil v roke lektor. Nemogoča jezikovna kombinacija, ker je dvoumna, si je rekel ob. naslovu. Kdo koga nadkriljuje? Ali uspeh pomanjkljivosti ali pomanjkljivost uspeh? Naslov je presadil v pravilno jezikovno obliko: KJER NI POMANJKLJIVOSTI, SO USPEHI VELIKI. Po normalni poti je prišlo poročilo malo pred zaključkom lista k tehničnemu uredniku. Tako dolgega naslova ni mogoče postaviti na tile dve koloni, je rekel pomočniku. Morava ga skrajšati! Ker ni bilo v redakciji nobenega urednika več, sta se sama mučila, krajšala, kombinirala, kopala vsebinsko in idejno po tekstu, vnovič prenarejala, dokler nista oženila vsebine z dolžino, kot se temu pravi strokovno. Ročnemu stavcu sta rekla, naj postavi takle naslov: USPEH V NIZKEM DOLU. Ročni stavec je vzel mero in ko je postavil naslov, je zaklical, da mu pri tem tipu verzalk manjka črka »O«. Vzeti moram manjši tip črk, je dejal. In ga je vzel. Toda zdaj je zazijala okoli naslova iz majhnih črk prevelika praznina. —■ Ena beseda mi hodi premalo,- je zavpil ročni stavec. — Se eno besedo mi nažvižgajta! Vsi trije tehnični, njegov poftiočnik in ročni stavec, so razmišljali in podaljšali naslov za eno besedo. Jurij Cušek je tako zjutraj bral v časopisu: IZREDEN USPEH V NIZKEM DOLU! To so brali tudi drugi, med njimi pristojni tovariši iz zadevne zveze zbornic, Tako je dobilo ob koncu tromesečja kmetjisko posestvo v Nizkem dolu od zve ze živinorejskih zbornic nagrado v znes ku dvesto tisoč dinarjev za nove metode v reji prašičev in za izredne uspehe, realizirane na tem posestvu na področju vzgoje prašičev. Stefan Kališnik Obmejni promet j septembru Obmejni promet v preteklem mesecu na Goriškem nam daje tole sliko: s polnimi listi je šlo v Jugoslavijo 5508 italijanskih in 3298 tujih državljanov; s propust-nicami pa je prekoračilo mejo 33.811 italijanskih državljanov in 81.291 jugoslovanskih državljanov. Prehodi s prepustnicami so tako razdeljeni: z dvolastniškimi prepustnicami 2225 z italijanske strani, 10.610 z jugoslovanske, z navadnimi propustnicami 30.732 italijanskih državljanov in 67.556 jugoslovanskih, s posebnimi propustnicami 826 italijanskih državljanov in 132 jugoslovanskih, z izrednimi propustnicami 8 italijanskih in 13 jugoslovanskih državljanov. Tranzitnega dovoljenja se je poslužilo 2980 Jugoslovanov. Slovenska lista včeraj in danes «Lipova vejica s helebardo» se je prvič predsfavila na občinskih volitvah v povojni politični zgodovini tržaških Slovencev leta 1949 Ponovno so pred nami volitve. Ob takih priložnostih je cilj vsake stranke, ki se .aktivno udeleži volivnega boja, da volivcem predoči uspehe, ki so bili doseženi v preteklosti. Istočasno govorniki obsojajo napake svojih političnih nasprotnikov. Ker naših čitateljev nočemo zavajati v slepomišenje in jim želimo točno prikazati delovanje »Slovenske liste« od prvih ■ časov pa do danes, s posebnim poudarkom na težave, s katerimi se je morala lista boriti, bomo skušali v nekaj besedah prikazati na objektiven način celotno zgodovino »lipove vejice s helebardo«. Za boljše razumevanje bi se morali poglobiti v razmere, ki so bile v prvih povodnih letih na Tržaškem. Edinost, s katero so :se ponašali tržaški Slovenci pred ve n . je bila po strtju nacifašizma po krivdi zgrešene komunistične propagande in njihovega delovanja, uničena. Zatrtje svobodnega mišljenja in propagiranje fratelame sta pokopala pridobitve Tržačanov slovenske narodnosti izpred vojnih let. Demokratični Slovenci smo ustanovili Slovensko demokratsko zvezo, ki je postala protiutež komunističnim zagovornikom nena-rodnih načel. TSIe bomo se spuščali v ro-drobnejše prikazovanje napak, ki so bile storjene. V juniju 1949 so bile razpisane upravne volitve v Trstu. Slovenska demokratska zveza je tedaj skupno s Slovensko krščansko socialno zvezo postavila na noge lastno listo »Slovensko listo«. Volitve leta 1949 Oblasti so hotele dati volitvam zgoli upravni značaj, čeprav je bilo jasno vsakomur, da so imele te volitve pravi politični značaj, Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja je bilo na dnevnem redu. Svetovno javnost je bilo treba seznaniti 3 željami tržaškega prebivavstva. Za glasove se je potegovalo dvanajst strank. Za neodvisnost Tržaškega ozemlja so se borile naslednje stranke: Komunistična partija za STO, Fronta za neodvisnost in 'Tržaški blak (mdipendentisti), Slovan-sko-Italijanska ljudska fronta (titovci), Slovenska lista in Republikansko gibanje za neodvisnost. Za priključitev Trsta Italiji pa so se zavzemale naslednje stranke: Krščanska demokracija, Italijanski blok, Italijanska republikanska stranka, Socialistična stranka za Julijsko krajino, Italijansko socialno gibanje in Italijanska liberalna stranka. »Slovenska lista« si je pri prvih upravnih volitvah zastavila trojni cilj: 1) NARODNI CILJ je bila ohranitev naših narodnih in kulturnih izročil; 2) POLITIČNI CILJ je bila ohranitev in utrditev Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem smo videli najmočnejše poroštvo za svobodo, enakopravnost in obstanek tržaških • Slovencev ter bistveni pogoj za zasidranje in zmago demokracije na tem delu Evrope; 3) SOCIALNI CILJ je bilo delo, kruh, napredek, čim večja blaginja in socialna pravičnost za vse. Toda že sam pojav aktivne udeležbe demokratičnih Slovencev na občinskih volitvah je marsikogar zapekel. Najhujši so bili italijanski šovinisti, ki so 9. maja 1949 v svojem glasilu »II lunedi« zapisali: »Kdor je Tržačan, ne more biti Slovenec; kdor je Slovenec ne more biti Tržačan!« Z drugo besedo so hoteli povedati: kdor je Slovenec nima pravice do življenja na svoji zemlji. Takšne in podobne napade so zagrizeno vodili ostanki fašistov, ki so hoteli na novo podžgati italijansko večino, da bi nadaljevala z mučenjem in za tiranjem slovenskega naroda iz časa Mussolinijeve vladavine. Po drugi strani se je morala »Slovenska lista« horiti proti komunistom, ki so interese internacionalnega komunizma predpostavljali narodnim interesom tržaških Slovencev. S svojo nespretno politiko so spravili v nevarnost obstoj Svobod nega tržaškega ozemlja. Najhujša komunistična napaka pa je bilo zavajanje tukajš-nega prebivalstva v pogubno narodno mlačnost. Komunisti in njihovi privrženci, niso štedili z blatom, ki so ga metali na voditelje »Slovenske liste«, to pa samo taboru v Bazovici, ki je bil vseslovenska manifestacija smo se znašli z vsemi zavednimi Slovenci, v London, kjer se je branilo STO, smo šli skupaj s tržaškimi Italijani, ki so zagovarjali STO. Tudi tokrat sta steber »Slovenske narodne liste« predstavljali Slovenska demokratska zveza in Slovenska krščansko socialna zveza. Pridružila pa se je še tretja nekomunistična slovenska politična skupina, Skupina neodvisnih Slovencev, kateri je načeloval dr. Frane Tončič. Iz govora, ki ga je imel 9. maja na Opčinah nosilec »Slovenske narodne liste« dr. Josip Agneletto smo povzeli odstavek, ki jasno prikazuje, kakšne cilje si je za bližnje volitve nakazala lista: »Naša lista je edina slovenska lista na Tržaškem, k) lijanska uprava. V tem trenutku je bila potrebna enotnost med Slovenci. »Slovenska lista« je zagovarjala stališče enotnosti med Slovenci. V težkih okoliščinah, v kakršnih smo živeli, je bila t najboljša in najučinkovitejša pot za uveljavljanje naših zahtev in čuvanje naših koristi. Razumljivo je, da so vse politične skupine, ki so se na bližnjih volitvah potegovale za slovenske glasove hitele z?, trjevati, kako je slovenska enotnost in skupno slovensko nastopanje prvi in na-neposrednejši cilj njihovega dela. Toda nekaterim slovenski interesi niso bili tako pri srcu, kot so hiteli zatrjevati. Komunisti so seveda hoteli slovensko enotnost, ki bi se včlanila v partijo in v njej skopnela. Prvi cilj partije je slediti mos- Stranka 1949 glasovi % sed. 1952 glasovi % sed. 1956 glasovi % sed. 1958 glasovi % sed. Krščainiska dem. 65.944 39,1 25 59.133 33,1 28 57.023 31,3 20 65.272 35,0 23 Soc. demokrati 10.761 6,4 4 10.445 5,8 4 12.586 6,9 4 13.385 7,5 4 Radikali — — — — — 1.752 0,9 — 1.447 0,8 Republikanci 9.107 5,4 3 8.407 4,7 4 6.379 3,5 2 5.521 3,0 2 Liberalci 3.109 1,8 1 5.768 3,2 3 4.542 2,5 1 6.824 3,6 2 Komunisti 35.569 21,1 13 30.978 17,3 6 41.016 22,3 14 40.304 21,6 14 Socialisti — — — 2.609 1,5 1 9.633 5,3 3 6.145 3,3 2 Titovci 3.971 2,4 1 4.924 2,7 1 5.569 3,0 2 4.583 2,4 1 SLOV. LISTA 3.017 1,8 1 3.559 2,0 1 3.791 2,1 1 2.833 1,5 1 Fronta need. 16.340 9,7 4 26.907 15,0 5 — — — 4.291 2,3 1 Tržaška unija — — — — — — — — 5.387 2,9 1 Mii:ovci 10.222 6,1 4 20.570 11,5 5 26.934 14,8 9 27.564 14,8 9 Mis odpad. — — -— — — — — —■ — 540 0,3 — Združ. monar. — — — 2.915 1,6 1 5.832 3,2 2 2,394 1,3 — Ostali 10.571 6,2 4 2.769 1,6 1 7.674 4,2 2 — — — Skupno volilo 168.610 178.984 182.731 186.490 zaradi tega, ker niso imeli nobenih resnih argumentov, s katerimi bi se borili proti »lipovi vejici«. ‘»Slovenska lista« je prejela 3.017 glasov, za njenega predstavnika v občinskem svetu pa je bil izvoljen dr. Josip Agneletto. Slovenska narodna lista leta 1952 Borba za uresničitev Svobodnega tržaškega ozemlja je postajala vedno bolj ostra, istočasno pa smo se morali Slovenci boriti za priznanje najosnovnejših pravic. »Slovenska narodna lista« je leta 1952 sprejela pod svoje okrilje vse nekomunistične Slovence. Na velikonočni ponedeljek je bil v Bazovici prvi povojni tabor vseh Slovencev cone A tržaškega ozemlja. Nekaj dni pred tem pa je odpotovala v London delegacija slovenskih in italijanskih političnih skupin, ki zagovarjajo uresničitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Zgodovina torej nikakor ne mire očitati, da je bila tedanja politika predstavnikov »Slovenske liste« ozkosrčna, Kjer je zahtevala korist skupnosti, so predstavniki »Slovenske liste« pristali ra skupne nastope z vsemi skupinami. Na sledi korakom onih velikih slovenskih mož, ki so pred 5to leti začeli borbp žsj slovensko enakopravnost. Italijanske stranke bi hotele prikriti število Slovencev na Tržaškem in zato prepričujejo Slovence, da bi oddali svoj glas vsaj mešanim listam.« Poleg političnih ciljev pa si je »Slovenska narodna lista« zadala tudi zgolj upravne cilje, ki so jih izvoljeni predstavniki zagovarjali v občinskem svetu. »Slovenska narodna lista« je tedaj prejela 3.559 glasov za njenega predstavnika v občinskem svetu pa je bil potrjen dr. Josip Agneletto. Pod italijansko upravo volitve leta 1959 Dve leti po prihodu italijanskih oblasti v Trst, so bile ponovno razpisane volitve in sicer za občinski in pokrajinski svet. Politični cilj, za katerega so se borili in-dipendentisti in ostale stranke, ki so želele ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, je propadel. Tudi Slovenci smo morali pregledati svoj politični program. Londonski dogovori so napravili križ čez STO. Slovenska manjšina se je začela boj riti za pravice, a katerimi naj jo ščiti ba- kovskim ukazom, čeprav nasprotujejo željam in hotenju slovenskega prebiyavstva Nikakor nočemo na dolgo pisati o blatenju, katerega so si izmenjavali vidali-jevci in titovci. Borba na smrt pa je utihnila čim je prišel ukaz iz Moskve in Beograda, da so sovražnosti ustavljene. Komunisti so se morali v korist internacionale združiti. Kot strela z jasnega pa je prišla novica, da oblasti niso sprejele indipedentistične liste, ker je bila napačno sestavljena. Nastal je pravi lov med strankami, katera bo pospravila v svojo torbo bogato zapuščino 27.000 glasov neodvisnežev. »Slovenska lista« je tudi tokrat povečala število svojih glasov na 3.791. V občinski svet pa je bil ponovno izvoljen dr. Josip Agneletto. Volitve leta 1958 Poslovna doba občinskega sveta, ki je bil izvoljen leta 1956 ni trajala dolgo. Večina strank, ki so sestavljale občinski odbor je bila prešibka. Nastala je kriza in nadzorna oblast je poslala komisarja. Po dveh letih so bile razpisane ponovno volitve, ki naj bi dale občinskemu svetu novo sestavo. Cim je komisar podpisal dekret o vo litvah so se predstavniki Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliško skupnosti sestali na izredno sejo in sklenili, da bodo na bližnjih volitvah predstavili svojo »Slovensko listo« s tradicionalnim znakom »lipove vejice s helebardo«. Kmalu so bili izdelani volivni programi smernice, ki so vodile kandidate »Slovenske liste« pri njihovem delu. Cilji so bili naslednji: BORBA ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENCEV z italijanskimi sodržavljani na vseh področjih javnega življenja: jezikovne pravice, šole, kulturne ustanove, socialne pridobitve, službe, delo in zaposlitev. Za KMETA smo zahtevali čim preišnio izvedbo zakonskega načrta za znižanje kmečkih davkov, kmetijsko šolstvo, socialno zavarovanje, državna posojila ter odpravo omejitve jusarskih zemljišč. Slovenska lista je nato postavila obširen in podroben program za DELAVCA, ki upravičeno zahteva primerno plačo. Najdaljši del programa pa govori o gospodarstvu tržaške občine, ki je bila tedaj v razsulu. Občinski uslužbenci stanejo mesto letno nad 4 milijarde, medtem ko so znašali redni dohodki okoli 3,5 milijarde Trst je presiromašen in majhen, da bi lahko preživljal begunce, ki so ostali v Trstu in ki so po večini zaposleni pri občini. Vlada bi morala vzeti na znanje položaj, v katerem se občina nahaja in ukreniti, da bi begunci dobili zaposlitev v drugih italijanskih mestih. KAJ NAJ STORI TR2ASKA OBČINA. DA SE IZKOPLJE IZ GOSPODARSKE ZAGATE, NAJ POVIŠA DAVKE? Na to vprašanje je Slovenska demokratska zveza odgovorila v programu »Slovenske liste« takole: Pri sedanjem davčem sistemu, ki pa mora biti čimprej nadomeščen z novim, ki bo socialno pravičnejši in donosnejši, ni mogoče zvišati občinskih davkov in tudi ne užitnin. Nasprotno, vse življenjske potrebščine široke uporabe morajo biti proste užitnine. Z vso silo pa je treba pospeševati turizem, ki je aktiven vir zdravih dohodkov. Ni bilo pričakovati od novega občinskega sveta, da bo delal čudeže, vendar pa bi lahko napravil mnogo, da bi prišlo do stvarnejših temeljev za bodočnost mesta. Slovenci smo na volitvah leta 1958 utrpeli hud poraz. »Slovenska lista je prejela komaj 2.833 gl*sov, Neodvisna socialistična zveza pa 4.583. V tržaški občini se je odstotek glasov oddanih za slovenske liste znižal od 5,7% na 3,79. Izvoljen je bil dr. Josip Agneletto, katerega mesto v občinskem svetu je po njegovi smrti prevzel dr. Teofil Simčič. Na važnost in zasluge »Slovenske liste« verjetno niso pomislili vsi oni, ki so zaradi nepoučenosti, zavajanja ali nezrelosti leta 1958 oddali svoje glasove neslovenskim listam. Slovenske politične organizacije pa so se takoj po volitvah vrgle na delo, da zaustavijo proces, ki so ga občinske volitve glede Slovencev tako boleče razkrile. Sedaj so se povezale, razširile so vodilno osnovo in tako prišel je čas, da pokažemo ali je bilo to delo rodovitno. Pri tem pa je naloga vseh, da potrdijo živo narodno zavest s tem da oddajo svoj glas »SKUPNI SLOVENSKI LISTI«. POD ČRTO Dva tisoč let zgodovine v luči vesoljnih cerkvenih zborov Pred dobrim tednom se je v Vatikanu pričel XXI. vesoljni cerkveni zbor, na katerem sodeljujejo. najvidnejši duhovski pred-, iiavniki vseh narodov sveta. Zadnji cerkveni koncil se je vršil pred triindevetdesetimi leti v Rimu pod vodstvom tedanjega papeža Pija IX. Ob priliki novega ekumenskega, koncila si bomo na kratko pregledali cerkveno zgodovino v luči vesoljnih zborov. Ker so ekumenski koncili pomembni ne samo za razvoj Cerkve, pač pa tudi celotne človeške zgodovine, se bomo pri prikazovanju najvažnejših dogodkov. ustavili■ več časa. Vsaka človeška organizirana družba, četudi na najvižji stopnji čuti potrebo, da se od časa do časa sestanejo vodilni krogi, ki skupno predebatirajo pereča vprašanja. Zasedanja na »višji stopnji« niso pridobitev modernega časa, kot bi o tem marsikdo sodil, pač pa jih zasledimo že pri starih Grkih in Rimljanih. Na ta način je nastala nova praksa, ki se je izkazala za potrebno in katero, je kasneje prevzela tudi Cerkev. Na koncilih so predvsem govorili o verskih, moralnih in podobnih vprašanjih, tako da so cerkveni očetje lahko dajali enotne točne nauke svojim vernikom. V prvih začetkih svojega obstoja se je morala Cerkev boriti predvsem proti poganstvu in zato ni bilo časa, da bi filozofi globlje preučili krščanske resnice in dogme. Toda zob se je polagoma izbrusil. Katoliška cerkev je premostil- začetne težave, končalo se je preganjanje in mučenje kristjanov. Katoliška vera si je v relativno kratkem času zaradi svojih globokih misli in vere v pravega Boga pridobila zaupanje širokih plasti ljudstva -postala je državna vera - torej priznana od laičnih krogov in kot taka tudi zakonsko obvarovana pred preganjavci, katerih število se je iz dneva v dan manjšalo. Toda fizično preganjanje se še ni cio-dobrega poleglo, ko so nastopile nove težave. V mirnejšem ozračju so se pričele verske debate. Kot razumljivo so se nekateri filozofi in misleci spravili na tako ekstremna stališča, da Cerkev ni mogla preko njihovih izvajanj. Istočasno pa se je pokazala razlika med vzhodom in zapadom. Na vzhodu in tu mislimo predvsem Bizanc in njegovo okolico so filozofske vede imele trdnejše temelje in starodavno tradicijo. Zato so se prav tu pojavili heretiki - napačni razlagavci krščanskih dogm -, medtem ko je Rim prevzel brez večjih sporov osnovne misli krščanstva. PRVI KONCIL Prvi cerkveni zbor se je sestal na razpravljanje leta 325 v Ni- krivica, ki nam je bila napravljena ne bo še v istem letu ponovila v drugačni obliki. Toda motili smo se. V parlamentu so izglasovali zakon, ki predvideva ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, v kateri bodo Slovenci le mimogrede zavarovani pred nasilji. Pred dnevi je predložila za upravne volitve slovenska manjšina lastno listo. V znak so predstavniki vnesli tudi naziv liste in sicer »Skupna slovenska lista«. T , pa je bilo članom volivne komisije preveč Tri slovenske besede so jih zbodle v o', in so brez kakršnegakoli drugačnega pojasnila zavrnili znak. V zakonih, ki govorijo o predložitvi volivnih znakov, nikjer ne piše, da se ne sme predložiti znakov, ki bi vsebovali napis v slovenščini. Člani volivne komisije so svoj odlok ut° meljili z besedami, da se v znak ne smejo vnesti besede, ki so neitalijanskega jez ka. Potemtakem bi morali tudi demokr' stjani izbrisati iz svojega znaka besedo »libertas«, ki prav tako ni italijanska, pač pa latinska. Zakaj lahko južnotirolci in Francozi iz doline Aosta vnašajo v svoje znake nemške odnosno francoske bese; de? Ali je slovenska manjšina manjprav-na od nemške in francoske? Take in podobne krivice bi se v demo- kratični Italiji ne smele več dogajati! O gorčeno protestiramo proti nezaslišanemu ukrepu v prepričanju, da bo pravica zmagala. Nabrežinci DR. RUDOLF MARC je eden prrvih članov Slovenske demokratske zveze in njen dolgoletni tajnik ter predsednik SDD. Izvoljen je bil za svetovavca v Občinsko podporno ustanovo Ob obletnici horoshega plebiscita Vsako leto se spominjamo koroškega, plebiscita, ki se je vršil 10. oktobra 1920. Zanj se moramo zahvaliti ameriškemu predsedniku Wilsonu. Politik je ob popol-nem nepoznanju koroških razmer zahteval za Koroško plebiscit. Določitev plebiscita pa je bila za Koroško ena največjih krivic, ki se je kdaj zgodila našemu narodu. Dokazov za to nikdar ne manjka. Na Koroškem so še leta 1880 naštel' 120.000 Slovencev. Leta 1869 so vpeljali za vse Slovence na Koroškem obvezno ponemčevavno šolo. Slovenci so se boril1 z vsemi silami proti omenjeni ponemče-vavni nemški šoli. Toda zmagala je moč Slovencev nihče ni poslušal. Vsi protesti proti ponemčevavni šoli so bili kakor bob oh steno. Na ta način je zmagalo nasilje! Petdeset let pred plebiscitom je ponem čevavna šola na Koroškem z vso rafin'-ranostjo in brezobzirnostjo potujčevala koroške Slovence. Zastrupila jih je z nemškim duhom. Ponemčurila jih je! To je bilo eno največjih nasilij, kar se jih je kdajkoli zgodilo v zgodovini. Na tem nasilju pa temelji nemška zmaga pri plebe-scitu z 10. oktobra 1920. Glasovalo je 51 občin. V 18 občinah je dobila slovanska država večino, v 33 pa, germanska. Za Jugoslavijo je glasovalo 15.279 prebivavcev, za Avstrijo pa 22.025. V odstotkih 41% za Jugoslavijo, 59 za Avsrtijo. Nemška večina je torej oo podanih številkah znašala 6.746 glasov. Južno od Drave je Jugoslavija prejela večino 392 glasov. Rož je strnjeno glasoval za Jugoslavija. Ravnotako pliberška okolica. V Rožu so občine Loče ob Blaškem jezeru, Svetna vas, Slovenji Plajberk, Ledenice, St. Ja- Kandidati Skupne slovenske liste Pretekli četrtek popoldne so predstavniki slovenske manjšine na Tržaškem predstavili na sodišču »Skupno slovensko listo«, ki se bo na bližnjih upravnih volitvah potegovala za glasove slovenskih volivcev. Kandidatna lista vsebuje petinštirideset imen, ki jih je Svet Skupne slovenske liste razdelil po okrajih, v katerih kandidati prebivajo. Vsak okraj tržaške občine bo tako imel svojega kandidata, ki bo Svetu sporočal o potrebah in željah prebivavstva svojega okoliša. Na ta način bodo izvoljeni predstavniki lahko predlagali želje prebivavstva občinskemu odboru in zahtevali njihovo uresničitev. 1 dr. Simčič Teofil ODVETNIK TRST 2 dr. Marc Rudolf PROFESOR SVETI IVAN V 3 Černe Dušan UREDNIK TRST 4 dr. Starc Milan ZDRAVNIK OPČINE 11 ŠTOKA Ljulbo, uradnik OPČINE 12 BANDELJ Serdij, uradnik 13 REPINC Srečko, trgovec 14 Ing. SOSIČ Molan, inženir 15 SOSIČ Zoran, kmetovavec GROPADA 16 GRGIČ Friderik, zidar 17 MUŽINA Emil, kmetovavec BAZOVICA 18 KRIŽMAN ČIČ Vincenc, kmetovavec 19 MARC Marija, gospodinja LONJER 20 ŠKRINJAR Stanko, učitelj KATIN ARA 21 LAVRENČIČ Just, delavec USTA UNITARIA SLOVENA SKUPNA SLOVENSKA LISTA Slovenci Slovenke 1 Na bližnjih občinskih volitvah bo nastopila tudi )>Skupna slovenska listaa, ki jo sestavljajo tise slovenske politične organizacije. Dokažimo, da smo zavedni in prekrižajmo v volivni kabini naš, slovenski znak. SVETI KRIZ 5 KOŠUTA Viktor, kmetovav. 6 SEDMAK Marij fotograf 7 TENCE Kristjan, kamnosek 8 VERGINELLA Albin-, mizar PROSEK 9 KALC Alojzij, mizar KONTOVEL 10 ŠTOKA Jernej, upokojenec 22 NADLIŠEK Marcel, trgovec ŠKEDENJ 23 SANCIN Josipina, gospod. ' SVETI JAKOB 24 BAJC Marijan, visokošolec 25 VALENČIČ Livij, uradnik ROCOL 26 GERDOL Jožko, uradnik SVETI IVAN 27 BAK Anton, trgovec 28 DOLHAR Rafko, visokošolec 29 KOKOROVEC Ivo, slaščičar 30 MIROŠIČ por. KOCIJANČIČ Josipina, gospodinj a 31 MLJAČ Franc, visokošolec ŠKORKLJA 32 RUDOLF Saša, visokošolec 33 STARC Andrej, upokojenec GRETA 34 SEL J Adrijana, uradnica ROJAN 35 Dr. MAMOLO Humbert. profesor BARKOVLJE 36 ŠPANGER por. PERTOT Josipina, gospodinja TRST * SREDIŠČE 37 Dr. BITEŽNIK Mitja, prav. 38 ČERNIGOJ Josip, slaščičar 39 FERLUGA Pavel, uradnik 40 KOLLWITZ Salvatore, tiskar 41 KOPITAR por. OFICIJA Stana, gospodinja 42 MOČNIK Silvo, uradnik 43 PODGORNIK Leopold, krojač 44 TOMAŽIČ Stanko, uslužbe. 45 ZIDAR vd. AGNELETTO Ivana gospodinj- kob v Rožu, Bistrca v Rožu, Sele imele večino prebivavcev za Jugoslavijo. V Pliberški okolici pa občine: Blato, Zvaoek,. Libeliče, Libuše, Bistrica v P idjuni in Globasnica. Severno od Drave so štiri občine dale večino za Jugslavijo in sicer: Bilčovs. Zgornja vesca, Logaves in Radiše. Nad tisoč glasov pa je dala za Jugoslavije velika občina Bela pri Zeleni Kapn in sicer 1029. Skoro stoodstotno za Jugoslavijo so glasovale Sele nad Boravljami: za Jugoslavijo 97% za Avstrijo 3—. 85—• glasov je-dala za Jugoslavijo občina Blato pri Pliberku, po 80% pa občine: Slovenji Plaj-berk, Bilčovs in Bela. Cisto po nepotrebnem so priklopili gla-sovavnemu ozemlju že ponemčeno občino Pustrizo nad Grebinjem, ki je dala za Avstrijo 634 glasov, za Jugoslavijo pa komaj 21. .Koroška je najlepša slovenska deže'a. Nekoč je bila cela Koroška slovenska. Se zdaj pričajo slovenska krajevna imena,. hišna in družinska imena po zdaj nemški Koroški, da so nekdaj ondi prebivali Slovenci. Vsa okolica Celovca in Vrbsko je-, zero je pred sto leti ležalo še v popolnoma slovenskem ozemlju. Lepo Baško jezero z otokom v sredini in najlepše jezero na Koroškem: Klopinjsko jezero, ležita še zdaj v slovenskem ozemlju. Izražamo solidarnost S Koroškega smo prejeli ekspresno pismo, v katerem nam koroški rojak izraža solidarnost v zvezi s prepovedjo slovenskega napisa v znaku »Skupne slovenske liste«. Pismo nadaljuje: »Prepričani smo bili, da ste Slovenci v Italiji na boljšem od nas. Toda na žalost smo se morali od zadnji novici prepričati,, da tudi pri vas še vedno obstoja narodnostna mržnja. Koliko časa bodo še nami počenjali, kot mačeha z otroki! Bog daj, da bi odgovorni ljudje kaj kmalu spoznali, da v dvajsetem stoletju ni več prostora za pretirani nacionalizem. Daj Bogu. kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Mi Slovenci smo lojalni državljani, vendar pa zahtevamo, da nas oblasti spoštujejo in nam dajejo pravice, ki zakonih«. bi jih morali uživati po vseh naravnih Z narodnimi pozdravi! TRGOVINA Z OPTIČNIMI PRIPRAVAMI <3»vVI5TA Ul. CARDUCCI 15 - Tel. 29-656 Ali si že poravnal naročnino? Odgovorni urednik: SASA RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1, CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600,000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED POZOR! Potujete u Rim? S E," XJE —Hotel-Penzion BLED §=— Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite I - Pišite nam za cene in prospekte ! NE ZAPRAVLJAJMO SLOVENSKIH GLASOV PO LISTAH ITALIJANSKIH STRANK!