Združevanje podjetij
Ohseg industrijske praizvodaje se je v priinerjavi z letom 1959 povečal za 2.66 krat, a za več kakor trikrat je večji od realizacije v 1. 1946. Nasprotno pa ni dosegla industrija v de-lovni storilnosti ustreznega napredka: povečanje produktivno-sti je v zadnjih letih predvsem rezultat zgraditve in mehani-zacije novih industrijskih zraogljivosti, nianj pa notranje de-lovne organizacije in drugih subjektivnih činiteljev.
Edcn izmed temeljnih momentov za povečanjc produktiv-nosti je racionalna orgnnizaeija tehnološkega proccsa, ker za-gotavlja najvišje možno izkoriščanje zmogljivosti, nižje proiz-vodne stroške in boljšo kakovost izdelkov. K taiki organiza-ciji poslovanja lahko prispcva prav kooiperacija. V tcj smeri je bik> doslej že prnccj napravljeno, čeprav so omogočali de-janski pogoji tudi  večji uspch.
Najvcčji obse^ koopcracije je bil dosežen v strojegradnji. Tovarne vagonov in lokomotiv na primor kooperirajo s pod-jetjem »Bratstvo« v Travniku za proizvodnjo spon in spojk, s tovarno vagonov v Kral.jevu za proizvoiJnjo vzmeti za vse j>o-trebe pri izdelovanjti in popravilu vagonov, s podjctjem >Se-ver« v .Subotici za proizvodnjo generatorjcv za razsvetljavo vagonov itd.
V radijski industriji, kjer so še nedavno prevladovale v določeni meri težnje avtarkije, so začesli uporabljati sistom ko-opcracijo. kar je zaradi velike serijske proizvodnjn dclov pri-peljalo do usmeritvc k specializaciji posameznih podjetij. Avtotnobilska industrija ima spet več desetin kooperantov za proizvodnjo  raznih  delov.
Koo-peracija je več-inoma dala rezultate, ki jili je bilo mogoPe objektivno pričakovati: razen boljšega izkoriščanja zmogijivosti in povečanja produktivnosti so bili osvojeni mnogi novi proizvodi, kooperanti pa so se v določeni meri tndi spe-cjalizirali.
Izkazalo pa se je, da ta način zdrn/.cvanja go.vpodarskil;i oreanizacij ne zagotavlja tudi najboljših gospodarskih in teh-nološkili rešitev. To zato, kcr sprejemajo kooperanti skupno delo^ni program (za proizvode. ki so predmet koo-peracije), vsak izmed njih pa šp naprej ohran ja svoja sredstva, strokov-r.jake, neodvisno drug od drugega izkoristijo realizirani dobi-ček itd. Zato je čutHi potrebo po nadaljnjem razvoju in raz-širitvi prvin  kooperacije. V praksi smo že zaznamovali neka-
O tom vprašanjn je bilo govora tudi na nedavni letni skupščini Zvezne industrijske zbornice. Pondarjeno je bilo. da sahteva dosežena raven gosp<x)arskcga razvoja tudi višjo stop-njo kooperacije. Gre namroč za združevanje ne samo s stališča združfevanja posamoznih poslov in fnnkrij. iemveč tudi s sta-lišča sknpne zagotovitve sredstev in realizacije ter delitve do-bioka. Taka kooperac.ija bo zahtevala prodvsem dolgoročnejše (perspektivno) planiranje.; po drugi strani pa vzpostavljanje ustreznega gospodarskega sistema, posebno pa sistema razde-litve. Kakor je znano, se ta vprašanja že rešujejo.          Š.