Razgled po solskem svetu. — Starko češklh šolsklh otrok pripravljajo dunajski Oebi, ako jim na Dunaju ne dado javnih čeških šol. — Hr^aška ljndska šola t Pazlnn je imela pred J8 leti, ko so jo odprli, le 60 učence? in u&enk. Danes jih ima že 330. Goto^o je to lep napredek. — Nemška šola t Bosni. V Ereki poleg Dolne Tuzle ima ljudska šola poseben nemški oddelek, ki ga obiskuje — šest otrok tamkajšnjib uradniko^ in domačih rudarje^. E stroškom prispeva tudi tuzlska občina. — Umrl je slo^eči filozof in pedagog profesor P a u 1 s e n. — Eitajei v Amerlki. Eitajska 7lada je skleuila, da pošlje vsako Ieto 109 dijakov študirat 7 Ameriko. — Kmetfjski po^ak u^edejo prihodnje leto poizkusoo 7 pruski vojski. Ta pouk je 7 Italiji že uvedeo in rodi dobre sadove. — Naslednik Wabrmanda. »Tagespost" je z^edela, da bo za naslednika profesorja Wahrmunda imeno^an profesorjem cerkvenega prava na inomoškem vseučilišču dr. Valter Horman pl. Horbach. — Boj brraških TsenčiliščnikoT. Iz Zagreba ja?Ijajo: Osrednji odbor 7seučiliške mladine je izdal na kolege oklic, 7 katerem pra^i, da hoče nadalje^ati boj in ne prej odjenjati, dokler se ne ugodi zahtevam in ne zadobi vseužilišče zadoščenja. Načiaa bojevanja ni možno ša določiti. za to naj bodo kolegi pripravljeni, da pridejo začetkom oktobra na občni dijaški shod na katerem se določi nadaljna taktika boja. — Prcstolonaslednik za katoliško Tseačilišče. Prestolonaslednik nad^oj^oda Fran FerdinaDd je zadnje čase opetovano obiskal Solnograd ter si 7 spremst^u 7išjpga uradnika deželne vlade ogledoval razne večje hiše po mestu. V začetku se je mislilo, da si išče nad7OJ7oda primerno hišo za poletno bi^anje, kar pa se je takoj poluradno zanikalo. Sedaj je znano, da išče prestolonaslednik primerno hišo, ki jo želi pokloniti klerikalcem za katoliško vseučilišže. — Varsa^sko Tsenčilišfie se zopet odpre. Varšavsko 7seučiliš6e je zaradi nemiro? in štrajkov zaprto že dve leti. Eakor pišejo ruski listi, se vseučilišče zopet odpre. Dijaki 86 vpisujejo, vendar ne 7 tolikem številu, kakor pred d^ema letoma. Gla7ni kontingent bodočih slušatelje? bodo tvorili nepoljski elementi. Na ta način nameravajo Poljaki še nadalje bojkotirati 7arša7Ško 7seučilišče, ker se na tem predava ruski ia ne poljski. Poljski voditelji so sklenili, da se poljski mladeži s^etuje, naj ne pohaja 7arša7skega vseučilišča, mar^eč naj gre na druga ruska vseučilišča, kjer so bolji profesorji nego 7 Vaišavi. Tam se more poljska mladina bolje naučiti ruskega jezika. Pred dvema letoma je imelo varšavsko vseučilišče okolo 1500 slušatelje^, sedaj jih bo imelo komaj tretjino. BNo7oje Vremji" pravi, da bo bržkone ruska vlada prisiljena zapreti varša7sko vseučilišče, ker se ne izplača trošiti toliko za tako malo število slušateljev. Poljaki zabte7ajo, da bodi 7seučilišče poljsko. Odtod prihaja bojkot. — Eoliko šol vzdržuje Badimpešta. Ogrska prestolnica zdržuje 16 razno^rstDih šol, med temi 2 veliki realki, 3 višje trgovske šole, 2 višji dekliški šoli in gimnaziji, 1 obrtno risarsko šolo, 11 deških meščanskih šol, 16 dekliških raeščanskib šol, 90 ljudskih šol, 3 sirotišnice in šole društva za reševanje mladine, 66 za7odo7 za 7arst7o otrok, 7 trgo^skih tečaje7 za ženske, 4 obrtniške šole, 6 šol za trgO7ske pomočnike, 44 šol za rokodelske pomočoike in 6 pona^ljalnib šol. V 7seh teh šolah poučuje 2361 ufiiteljev in učiteljic, ki poučujejo skupno 82.897 učence7 in u6enk. — Eongres romunskib dijakor. Iz Bukarešte poročajo, da bodo 20. septembra imeli tamkaj romunski dijaki vseh dežel, kjer bi^ajo Eomuni, S7oj kongres. Na tem kongresu bodo zlasti razpravljali 0 romunskib kulturnib st^areh. — Elerikalel In profesor Wahrmund. Po 87oji brošuri, še bolj pa po gonji klerikalee? proti nji obče znani profesor Wahrmund se mudi v kopališču Moders na Tirolskem. Eakor hitro so izvedeli klerikalci za njego^o bivauje, so se priklatili iz bližnje božjepoti Stilf ter priredili Wahrmuudu mačjo godbo ter mu grozili. Vsa zade?a je naznanjena orožništ^u. Gostje 7 kopališču se čudijo sadovom klerikaloega hujskarenja od straui tirolskih duho7niko7. Elerikalei so pač po^sod enaki. — Šolske reforme. Naučno ministrst^o si je sta^ilo še celo ?rsto nalog, ki jib reši prihodnje mesece. Najprej ee temeljito re^idirajo učni načrti obstoječib gimnazij in realk ter 86 popolnoma izpremene. Istotako se re7idirajo uene knjige ter sčasoma nadoraeste z novimi. Nadalje izda miuistrstvo nove predpise za izpraše^anje učiteljst^a. Obenem z gimnazijami in realkami se reformirajo tudi učiteljišča. Tudi glede disciplinarnih predpiso7 se iz^rše že pribodnje leto temeljite izpremembe.