I Goriški čezmejni prostor stavi na univerzo ^ iV ISfZCiL_ ' - /24 Agenda 21: na potezi so sedaj domačini z nasveti in predlogi Ženski pogledi v Števerjanu Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 10. MARCA 2009_ št. 58 (19.457) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kaj si lahko obetamo od nove stranke? SandorTence Tudi za italijansko desnico in desno sredino je nastopil čas velike preosnove. Ljudstvo svobode sicer že obstaja, v kratkem pa se bo iz volilnega gibanja med Forza Italia in Nacionalnim zavezništvo spremenilo v eno samo stranko, ki jo bo do nadaljnega seveda vodil Silvio Berlusconi. V nedeljo se je tudi v naši deželi formalno razpustilo Nacionalno zavezništvo, v prihodnjih tednih pa bo isto naredila Forza Italia. Finijeva stranka v naših krajih vstopa v Ljudstvo svobode z močno identiteto in s politično kulturo MSI. Za razliko od drugih italijanskih dežel je pri nas desnica v glavnem ohranila svoje zgodovinske značilnosti, kar je bilo po svoje pričakovano in torej že vnaprej zapisano. Skoraj vsi njeni lokalni voditelji izhajajo iz MSI, njena politika pa je v glavnem stara politika, zato NZ nikakor ne bomo pogrešali, kot seveda ne pogrešamo MSI in Almiranteja. V odnosu do slovenske manjšine in do pisane jezikovne in narodne sestave naših krajev je NZ dejansko vseskozi vztrajalo pri politiki stare MSI. Če izvzamemo odprta stališča bivšega in sedanjega župana Trbiža, nimamo enega samega primera, s katerim bi se vidni zastopnik NZ odkrito ogradil od preteklosti in ubral novo pot. Podobno razmišljanje velja v politiki do Slovenije, ki sicer ni več komunistična, je pa še vedno obravnavana kot naslednica Titove Jugoslavije. Nobene niti kulturne preobrazbe torej, ki bi bila blagodejna za ta naš prostor. Z razpustitvijo NZ se postavlja veliko vprašanje, koliko bo v resnici desnica v odnosu do naše manjšine in do Slovenije pogojevala politiko Ljudstva svobode. To je velika neznanka, ki nas bo spremljala v prihodnjih tednih in mesecih, prve zaključke pa bomo morda že potegnili ob junijskih upravnih in evropskih volitvah. Obstajata dva scenarija. Prvi nakazuje, da bo postfaši-stična desnica politično in kulturno pogojevala Ljudstvo svobode, drugi pa pravi, da bosta demokristjanska in socialistična duša Forza Italia vsaj glede naših vprašanj prevladali nad desnico. V vsakem primeru bo tudi slovenska manjšina v kratkem dobila novega sogovornika. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zagreb - Hrvaška na svoj način podprla predlog EU o reševanju meje s Slovenijo Hrvaška za mediacijo kot etapo na poti v Haag Ljubljana pozdravlja stališče kot korak naprej, ki pa je morda nezadosten videm - Na pobudo Dežele in univerzitetnega konzorcija Nove publikacije za ovrednotenje in zaščito manjšin v deželi FJK VIDEM - Na sedežu dežele FJK v Vidmu so včeraj predstavili štiri knjižne projekte, s katerimi deželna uprava in Furlanski univerzitetni konzorcij želita promovirati uporabo manjšinski jezikov in manjšinske zaščitne zakone. O publikacijah so spregovorili deželni odbornik Roberto Molinaro, direktor deželnega urada za manjšinske jezike Marco Strol-fo in predsednik Furlanskega univerzitetnega konzorcija Giovanni Frau. Na 3. strani ZAGREB/LJUBLJANA/BRUSELJ -Hrvaška je včeraj podprla predlog Evropske komisije o reševanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo. Ob tem poudarja, da je mediacija po njeni interpretaciji del poti do haaškega meddržavnega sodišča. O stališču Hrvaške sta včeraj govorila premier Ivo Sanader in predsednik države Stipe Mesič, evropski komisar za širitev EU Olli Rehn pa je odločitev pozdravil kot korak naprej in napovedal pogovore o pogojih mediacije. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je prav tako pozdravil stališče Zagreba kot korak naprej, ki pa je po njegovi oceni morda še premajhen. Na 2. srtrani Trst bo imel novo čistilno napravo Na 7. strani V Trstu tudi letos Teden možganov Na 8. strani Obrat podjetja Vouk v industrijski coni obsojen na zaprtje? Na 23. strani Novogoričan z avtom v smrt na Oslavju Na 23. strani Župan Štarancana za primarne volitve Na 23. strani Boris Kobal umetniški vodja v Novi Gorici Na 25. strani zda - Biologija Obama za raziskovanje izvornih celic WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v skladu z napovedmi spremenil politiko svojega predhodnika Georgea Busha glede financiranja raziskav izvornih celic človeških zarodkov. Obama je le odpravil Bushev ukaz, kar pa ne zadeva posebnega zakona, ki prepoveduje financiranje. Obamov ukrep dovoljuje, da zvezni proračunski denar pride do vrst izvornih celic človeških zarodkov, ki so bile ustvarjene brez denarja iz zveznega proračuna. Na 29. strani sejmi - Na tržaškem sejmišču se je končal Olio Capitale Laskav obračun tretjega sejma ekstra deviškega oljčnega olja TRST - Po štirih intenzivnih sejemskih dneh se je včeraj končala izredno uspešna tretja izvedba salona tipičnih in kakovostnih ekstra deviških oljčnih olj, ki je edina tovrstna visoko specializirana prireditev v Italiji. Med 230 razstavljalci so bili proizvajalci olja iz vse Italije in iz nekaterih drugih sredozemskih držav, kot že na prejšnjih dveh izvedbah pa so sodelovali tudi oljkarji iz slovenske in hrvaške Istre. V obračunu letošnjega sejma je poleg rekordnega števila razstavljalcev in obiskovalcev še cela vrsta drugih rekordov, vključno z oljčnimi vzorci, ki so sodelovali na tekmovanju. Med 15 finalistov sta se uvrstila tudi dva oljkarja iz Doline. Na 4. strani 2 Torek, 10. marca 2009 ALPE-JADRAN / zagreb/ljubljana/bruselj - V Zagrebu podprli predlog EU o reševanju vprašanja meje s Slovenijo Hrvaška sprejela predlog EU o mediaciji »pod pogojem« Komisar Olli Rehn pozdravil odločitev in napovedal pogovore o pogojih mediacije - Žbogar: pozitiven, a morda premajhen korak ZAGREB/LJUBLJANA/BRUSELJ -Hrvaška je kot del poti do haaškega Meddržavnega sodišča podprla predlog Evropske komisije o reševanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo. Uradna Ljubljana je podporo mediaciji pozdravila kot korak naprej, a morda premajhen za njen začetek. Evropski komisar Olli Rehn je odločitev pozdravil, za torek pa napovedal pogovore o pogojih mediacije. Hrvaška je na srečanju predsednika vlade in države, Iva Sanaderja in Stipeta Mesica s predstavniki parlamentarnih strank v Zagrebu podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje z me-diacijo. Ob tem je dodala, da bi morala mediacija državama pomagati pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu in predloga za reševanje ostalih odprtih vprašanj, kot sta vprašanje plovbe in ribolova. Zagreb ob tem pričakuje čimprejšnjo »deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo«, ker to vprašanje ni povezano z reševanjem vprašanje meje, je po srečanju pojasnil Sa-nader. Mesic, ki po srečanju ni dal izjav, je nato v Osijeku poudaril, da je državni vrh soglasno sprejel pobudo za mediacijo »kot del poti k Meddržavnem sodišču v Haagu« ter izrazil prepričanje, da bo Hrvaška do konca leta pripravljena za vstop v EU. Sanader je še poudaril, da v izjavi ni »nemogočih pogojev« in da so na srečanju obravnavali vrsto možnosti, ki bodo lahko izhajale iz sklepa državnega vrha, o katerih pa podrobno ni želel govoriti. »Sklicujemo se na sklepe evropskega vrha v Helsinkih leta 1999, ki se nanašajo tudi na Slovenijo in govorijo o reševanju sporov na Meddržavnem sodišču v Haagu, sklicujemo se na pogajalski okvir EU za pogajanja s Hrvaško iz leta 2005, ki tudi govori o Meddržavnemu sodišču, sklicujemo se tudi na sklepe blejskega srečanja premierov, ob podpori opozicije obeh držav. Torej imamo močne argumente,« je dejal Sanader. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je odločitev Zagreba pozdravil kot »pozitiven korak naprej«, saj so se stvari vendarle premaknile in smo dobili »pozitivno hrvaško stališče do mediacije«. Vendar pa je po oceni uradne Ljubljani ta korak morda premajhen, saj hrvaški predpogoji zelo »zožujejo možnost, da bi prišlo do začetka mediacije«. Kot je pojasnil, pozna sicer le stališča iz kratkega sporočila za medije po omenjenem sestanku v Zagrebu, priložnost za podrobnejšo seznanitev s hrvaškim odgovorom in za izmenjavo mnenj pa bo v torek v Bruslju, ko se bo srečal s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovicem in evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Na tem srečanju naj bi ugotovili, ali je lahko odgovor Zagreba »osnova za nek začetek ali ne«, »na prvi pogled« pa se mu zdi, »da težko omogoča možnost začetka mediacije«. Rehn je v Bruslju hrvaško stališče pozdravil kot »korak naprej k evropskemu posredovanju«, ki bi pomagalo rešiti vprašanje meje in omogočilo nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Kot je dejal, ima sedaj Evropska komisija na mizi izhodiščni stališči obeh držav, treba pa se bo dogovoriti o pogojih mediacije. O teh pogojih naj bi se po njegovih besedah dogovorili na torkovem sestanku z Žbogar-jem in Jandrokovicem. Rehn je tudi menil, da je še realistično, da Hrvaška konča pristopna pogajanja z EU do konca leta, če bo zastoj v pogajanjih mogoče odpraviti kmalu. »Še vedno delamo na tem,« je dodal. Viri v Bruslju ob tem dodajajo, da je namen torkovega srečanja doseči dogovor o pogojih za mediacijo, da pa nikjer ne piše, da bo to tudi uspelo. Strani sta namreč podali vsaka svoje stališče, a se med seboj nista dogovorili o ničemer. Slovenske stranke so večinoma pozdravile pristanek Hrvaške na mediacijo, nekatere pa tudi opozorile na nesprejemljivost njenega pogojevanja. Ivo Sanader Miran Potrč (SD) je izrazil upanje, da sprejem predloga za mediacijo pomeni, da se bodo stvari pomaknile naprej, da bo mogoče priti do dogovora o načinu urejanja mejnih vprašanj in da bo to v korist obeh držav. LDS odgovor Hrvaške navdaja »z zmernim optimizmom«, saj pomeni določen napredek in postopen premik k reševanju spora z mediacijo. Kot je povedal predsednik odbora LDS za pravosodje, pravosodni minister Aleš Zalar, je napredek v tem, »da haaško sodišče za Hrvaško ni več edini forum, ki bi lahko rešil« spor o meji in ker gre za postopno mehčanje hrvaškega stališča. Čeprav hrvaški odgovor še ne omogoča začetka mediacije, pa ni mogoče niti reči, da Hrvaška mediacijo pogojuje s predložitvijo spora haaškemu sodišču, meni Zalar, ki je poudaril, da v slednjem primeru za Slovenijo mediacija ne bi bila smiselna. Cilj Slovenije namreč je, »da se poskuša v postopku mediacije najti vza- Olli Rehn jemno sprejemljivo končno rešitev mejnega spora«, je dodal. Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko DZ Ivo Vajgl (Zares) je za STA kot pozitiven korak označil odločitev Hrvaške, da sprejme mediacijo, medtem ko v navedbi haaškega sodišča ne vidi pogojevanja. »V sedanjem trenutku je bistveno, da udeležba Hrvaške v procesu me-diacije ni povezana s kakršnimikoli vnaprejšnjimi pogoji ali prejudiciranjem, vključno s prejudiciranjem stališča, po katerem naj bi haaško sodišče bilo edino mesto za dokončno reševanje spornih vprašanj,« je dejal. Bistveno je tudi, da obe državi »zelo jasno in transparentno predstavljata svoja stališča« in tudi dejstva, ki sodijo v kontekst pravičnega reševanja vprašanja meje. »Šele potem bomo lahko govorili o naslednjih korakih oz. kdaj in kje bo dokončna rešitev ponujena oz. dogovorjena in tudi o tem, kdaj bo Slove- Samuel Žbogar nija umaknila svoje pomisleke, ki jih je izrazila glede hrvaških pogajanj z EU,« je dodal Vajgl. Iz največje opozicijske SDS so sporočili, da odločitev Hrvaške ne predstavlja bistvenega premika pri reševanju odprtih vprašanj med državama. Tudi za mediacijo je namreč potreben pravno-političen okvir oziroma izhodišča, ki jih morata državi prej doreči. Ta izhodišča morajo upoštevati že večkrat omenjene tri pogoje, o katerih se je slovenska politika že strinjala in ki so predstavljeni obširneje tudi v nedavno spomenici SDS o reševanju slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja. Brez takšnega okvira tudi media-cija ne bo prinesla ustreznih rezultatov, dodajajo v SDS. Predsednik SLS Bojan Šrot je dejal, da so v SLS »veseli, da je Hrvaška pristala na mediacijo«, čeprav razumejo njeno pogojevanje kot »neuresničljiv pogoj«. Mediacijo namreč vidijo »kot pot k bila- teralni rešitvi mejnega problema, ne pa kot nek predhodni pripravljalni postopek za odločanje na Meddržavnem sodišču v Haagu«. Dvomi tudi, da bi bil katerikoli ugleden mediator pod takimi pogoji - »da je neke vrste kurir za haaško sodišče« -pripravljen izpostaviti svoj ugled. Media-cija naj bi namreč pripeljala do predloga končne rešitve, ki bi jo nato v obliki pogodbe potrdila oba parlamenta, je dodal. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je za STA menil, da je bil odgovor Hrvaške »popolnoma pričakovan«. »Mediacija je za njih zgolj bližnjica do haaškega sodišča, s tem da zahtevajo od nas nemogoče - da takoj prekinemo s kakršnokoli blokado in jih spustimo naprej«. Toda na to Slovenija ne sme nikakor pristati, je poudaril Jelinčič in dodal, da »lahko zdaj mirno čakamo, kaj se bo zgodilo«, saj je zdaj na vrsti Bruselj. Tudi evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE) je pozdravil odločitev Zagreba o pristanku na mediacijo, a menil, da s pričakovanji v zvezi z načinom in okvirjem reševanja meje na Meddržavnem sodišču v Haagu mediatorjem že v izhodišču precej zmanjšuje manevrski prostor. Meni, da je Zagreb na ta način sporočil, da časovna dimenzija reševanja blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU »očitno ni več prioriteta hrvaške politike« in da zato pristopna konferenca v marcu nima več posebnega smisla. Bruselj je predlagal, da se v reševanje spora o meji, ki bi prispeval tudi k nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU, vključi tričlanska mediacijska skupina pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija. Slovenska vlada je 26. februarja že načelno podprla predlog o mediaciji, ki bi po oceni Ljubljane moral voditi k rešitvi vprašanja meje. (STA) ljubljana - V sinočnji oddaji Polemika na TV Slovenija o povojnih pobojih Janez Stanovnik: »ZZB je poboje naojostreje obsodila« Justin Stanovnik: »Slovenci totalitarno poškodovan narod« LJUBLJANA - V sinočnji oddaji Polemika na TV Slovenija je šest gostov spregovorilo o pobojih v rovu Barbara pri Hudi jami in povojnih pobojih nasploh. Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik je povedal, da v borčevski organizaciji nad odkritjem v Barbara rovu niso bili presenečeni, Justin Stanovnik pa, da je ZZB NOB povojne poboje obsodila šele v zadnjem času in še to zelo po-tihoma.Po besedah urednika glasila bivših domobrancev Zaveze Justina Stanovnika gre pri vprašanju povojnih pobojev za vprašanje, zakaj se je to zgodilo, zakaj se je zgodilo na način, kot se je, in zakaj se o tem sprašujemo šele po šestdesetih letih. Kot je povedal, je kot mlad domobranec tudi videl, kako so po vojni v taborišču Teharje nalagali ljudi in jih vozili na morišča. Prvih devet dni so vsak večer dvakrat vozili domobrance, dvakrat pa so odpeljali tudi dekleta in žene, je dejal in ocenil, da je bilo slednjih od 100 do 150 ali več. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) Janez Stanovnik je povedal, v zvezi borcev niso bili presenečeni, ko so odkrili grobišče. Kot je dejal, so nekatere raziskave pokazale, da je bilo v Sloveniji po vojni pobitih okoli 14.000 ljudi. Od trenutka, ko so za poboje izvedeli, je ZZB NOB to najostreje obsodila in na tem stoji še danes, je dejal in dodal, da je šlo za hudodelstvo, povzročeno po drugi svetovni vojni. Na vprašanje voditelja oddaje, zakaj iz ZZB NOB ne prihajajo informacije o grobiščih, če zanje vedo, je odgovoril, da to ni točno ter da je borčevska organizacija pripravljena vedno pomagati in sodelovati. Justin Stanovnik je zavrnil Sta-novnikovo navedbo, da je ZZB NOB že od vsega začetka obsojala povojne poboje. Kot je povedal, je ZZB NOB res obsojala poboje, vendar zelo potihoma, v ozkih krogih in šele zadnje čase. Zgodovinar Jože Pirjevec je ocenil, da povojno pobijanje v Sloveniji ni bilo podobno nacističnemu uničevanju, ker je bilo to industrijsko, in ker so želeli nacisti uničiti ves židovski narod. Pirjevec meni, da je za pobijanje »ena določena organizacija, ki je izvajala poboje v Sloveniji, morala biti«, ni pa mu čisto jasno, ali so bili to bolj Slovenci ali bolj druge jugoslovanske enote: »Vsi pa so bili močno kontaminirani od nasilja, ki so ga doživeli v drugi svetovni vojni«. Vodja izkopavanj v Barbara rovu Jože Dežman je opozoril na način, s katerim so po vojni oblasti skrivale zločine. Po njegovem je 400 kubičnih metrov zemlje, s katerimi so zamašili rove, specifičen model. »Slovenska družba je zaradi tega modela skrivanja živela v laži,« je dejal. Justin Stanovnik je v nadaljevanju poudaril, da se je v štiriletnem revolu-cijskem času glede povojnih pobojev ustvaril takšen strah, da so se ljudje bali govoriti o tem. Tudi danes po njegovem mnenju problema še ne moremo reševati brez pojma »totalitarne poškodovanosti ljudi«, ki je, kot je pojasnil, značilna za vse totalitarne režime »Slovenci smo totalitarno poškodovan narod. Zato se o tem ne govori, ker nimamo več izo- strene moralne zavesti,« je poudaril. Janez Stanovnik je odvrnil, da je celo Edvard Kocbek 30 let molčal o tej temi, saj je po njegovih besedah »čutil patriotično dolžnost, da o tem ne spregovori«. Mislil si je namreč, da bo to odprlo »tako nacionalno rano, kot jo je odprlo in da je zaradi tega bolje o tej stvari molčati,« je pojasnil. Po besedah kriminalista in vodje akcije Sprava Pavla Jamnika so se v vseh letih, kar vodi policijsko akcijo, ki preiskuje povojne poboje, pogovarjali le z dvema človekoma, ki sta bila pripravljena o tem govoriti in sta bila blizu teh dogodkov. »Od nikogar drugega do danes nismo izvedeli ničesar o izvedbi povojnih pobojev,« je povedal. Imen, ki jih danes išče policija in ki jih je po Jamnikovih besedah dolžna iskati na podlagi kazenskega zakonika zaradi kaznivih dejanj, ki so nezastarljiva, »pa nam nihče ne pove«. Povedal pa je, da je policija po pozivu, naj se ji javijo priče, zaslišala že nekaj ljudi, zaslišanja pa bo še opravljala. Janez Stanovnik je odvrnil, da je po 65 letih težko ugotavljati imena izvršiteljev. Kot je dejal, ga »ne zanimajo toliko izvršitelji kot naredbo-dajalci«, med katerimi je omenil Ei-senhowerja, Churchilla in Stalina ter vse komandante »vojske, ki je po vojni ta pomor izvršila«. Poudaril pa je, da »ta poboj ni bil zločinsko dejanje po kazenskem zakonu, ampak vojno hudodelstvo, ki ga partizani obsojamo«. Kot je spomnil Dežman, je novembra 1960 vrh slovenske politike razpravljal, kaj storiti o pripravljenih prekopih Italijanov. Za izhodišče si je, kot je pojasnil, zastavil, da »o pokopanih, za katere Italijani ne vedo, mi pa vemo, komisije ne bomo informirali« Zato je blokiral območje Krasa in Kočevskega roga. Italijani so od 1960-1963 prekopali 1125 trupel, danes pa je to »spet problem, ker je taktično potrebno nekaj skrivati«. Po besedah Dežmana so takšna ravnanja »v izrazitem nasprotju s sporazumom med Slovenijo in Italijo iz leta 1997, v katerem se pogodbenici zavezujeta, da bosta preko pristojnih organov izmenjavali podatke in druga drugi pomagali pri zbiranju podatkov o vojnih grobiščih«. Proti koncu sta morala Justin in Janez Stanovnik odgovorili še na vprašanje, ali bi se udeležila skupne komemoracije, na kateri bi se skupaj poklonila vsem žrtvam vojne in povojnih dogodkov. Janez Stanovnik je menil, da s takšnim prikazovanjem, kot je bilo prikazovanje v oddaji, sprave v Sloveniji ne bo mogoče doseči. S takšnim obravnavanjem pobojev, ki so sramota zmagovalcev, se namreč po njegovem skuša doseči zmago poražencev. Justin Stanovnik pa bi se ko-memoracije udeležil, vendar le, če bi prej partizanska stran in politična elita priznala vse zločine. Med oddajo so lahko gledalci tudi sodelovali v anketi z vprašanjem, ali je treba krivce za povojne poboje obsoditi. Od skoraj 5.700 gledalcev, ki so glasovali, se jih je 93 odstotkov strinjalo, da je to treba storiti, 7 odstotkov pa jih je bilo proti. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 10. marca 2009 3 Popravek videm - Dežela FJK in Furlanski univerzitetni konzorcij predstavila štiri projekte Promocija zaščitnih zakonov in uporabe manjšinskih jezikov ^ ^ Publikacije v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini za ovrednotenje manjšin v FJK d0st0jne p0g0je de|a V nedeljski številki smo objavili daljši članek o uspešni pobudi Marca Vertovca, žal pa se nam je v naslov in tudi v kratko sporočilo na prvi strani zapisalo ime Marino, se pravi Marcotovega očeta. Gre za grobo in zelo neprijetno napako, zaradi katere se globoko opravičujemo. VIDEM - »Lenghis, Jeziki, Sprachen, Diritti« je akcija, ki združuje štiri različne izdajateljske projekte, s katerimi sta Dežela FJK in Furlanski univerzitetni konzorcij želela promovirati uporabo manjšinskih jezikov ter zaščitne zakone, razširiti informacije in poglobiti znanje o manjšinskih jezikih, sektorski kulturni produkciji in zakonom, obenem pa zabeležiti nekaj uspešnih pobud, ki so jih v naši deželi izvedli v korist manjšin. Vse štiri projekte so predstavili včeraj na sedežu Dežele FJK v Vidmu. Ena izmed izdaj zadeva tudi slovensko manjšino. Gre za zgoščenko z naslovom »Suns, Vizije, Sprachen, Diritti« (Zvoki, Vizije, Jeziki, Pravice), ki je bila posneta v vseh štirih jezikih naše dežele: italijanščini, fur-lanščini, slovenščini in nemščini. Vsebuje enajst skladb prav tolikih skupin in glasbenikov iz Furlanije Julijske krajine in drugih evropskih dežel (Sardinije, Koroške ter Okci-tanskih dolin v Piemontu), ki so zapeli v svojem maternem jeziku, pet kratkih videopos-netkov deželnih skupin, ki pojejo v furlanščini oziroma slovenščini, evropske, državne in deželne zaščitne zakone za manjšine in serijo povezav do spletnih strani o manjšinskih jezikih in njihovi zaščiti. Slovenske pesmi so prispevali Lisa Stern, Kraški ovčarji in Kosovni odpadki. Zgoščenka je namenjena mladim in nudi tudi neposredno povezavo do spletnih strani posameznih skupin oziroma pevcev. Zaenkrat so izdali 8000 kopij. To pa ni edina zgoščenka, ki so jo posneli v okviru akcije »Lenghis, Jeziki, Sprachen, Diritti«. Druga vsebuje zvočne zapise in videoposnetke govorov predavateljev, ki so se leta 2007 in 2008 udeležili dveh mednarodnih posvetov v Colloredu di Monte Albano v videmski pokrajini in mestu Colonia Ca-roya v Argentini o povezavi med manjšinami, izseljenstvom in mediji, spremlja pa publikacijo, v kateri so razni avtorji temo poglobili. Kot podatek naj navedemo, da je na primer kanadski izseljenec v furlanščino prevedel spletni brskalnik mozzilla firefox, v Argentini pa so že priredili tudi tečaje furlan-ščine in lahko poslušajo oddaje Radia Onde Furlane. Dve publikaciji pa sta namenjeni predvsem furlanskemu jeziku. Prva, z naslovom »Lenghis minoritariis e produzion audiovi-sive in Europe« (Manjšinski jeziki in audio ter video produkcija v Evropi), obravnava prvo srečanje o audio in video produkciji v manjšinskih jezikih, ki so ga priredili Deželna agencija za furlanski jezik (Arlef), FVG FilmCommission (deželni sklad za audio in video produkcijo), RAM (Ricerche audiovisive e multimediali) ter Dežela FJK konec novembra 2007 v Vidmu. Besedila so napisana v fur-lanščini, italijanščini in angleščini. Publikacija O novih izdajah so na včerajšnji predstavitvi spregovorili (z leve) Marco Stolfo, Giovanni Frau in deželni odbornik Roberto Molinaro nm »Efiets economics de tutele de lenghe furla-ne - Impatto economico della tutela friula-na« (Ekonomski vpliv zaščite furlanskega jezika) pa predstavlja rezultate istoimenske raziskave Linde Picco in Alessandra Carrozza na podlagi konvencije med zadrugo SerLing in deželno upravo. Raziskovalca je zanimal še posebno vpliv investicij v korist furlanšči-ne na zaposlovanje. Na žalost je bila od leta 1996 le približno ena šestina vseh razpoložljivih sredstev namenjeno zaposlovanju, večina pogodb pa je bila le za določen čas. Včerajšnjega srečanja, ki ga je vodil Marco Stolfo, direktor deželne Službe za jezikovne in kulturne identitete, za deželne rojake v tujini, sta se udeležila tudi odbornik za šolstvo, izobraževanje in kulturo Roberto Molinaro ter predsednik Furlanskega univerzitetnega konzorcija Giovanni Frau. Slednji je na kratko predstavil delovanje svojega konzorcija in pobude, ki jih je ta izvedel v korist furlanskega jezika. Po mnenju Fraua so pravkar izdane publikacije pomembne predvsem zato, da se razširi zavest o pomenu uporabe in ohranjanja svojega materinega jezika in kulture. Odbornik Molinaro je povedal, da je skupna pobuda Dežele FJK in Furlanskega univerzitetnega konzorcija le ena od tolikih, ki prispevajo k valorizaciji manjšinskih jezikov in upa, da se bo v kratkem lahko končno izvajal tudi deželni zakon za furlanščino. Poudaril pa je še, da je primerjava z izkušnjami drugih sorodnih ustanov iz območij, kjer so tudi prisotne manjšinske skupnosti, vedno pozitivna, poleg tega pa še, da je potrebno, da pri pobudah, ki imajo kot cilj promocijo manjšinskih jezikov, sodelujejo različni akterji. (T.G.) Danes bo v Rimu protestni shod mladih zdravnikov, ki so v zadnjih letih diplomirali, vendar jim je onemogočen vpis v specializacijske tečaje in prehodna zaposlitev v zdravstvenih strukturah. Mladi zdravniki čakajo na razpis novih natečajev za vstop v specializacijo že od decembra 2007, v vsem tem času pa so v glavnem brezplačno angažirani na raznih oddelkih zdravstvenih struktur. Zakon nalaga Ministrstvu za zdravstvo, da razpiše natečaje vsako leto, na zadnjem zasedanju konference Država-Dežele pa je prišlo do ponovne odložitve reševanja vprašanja, kar je dalo povod za manifestacijo. Na pereče vprašanje sta Tondovo vlado opozorila deželna svetnika iz skupine Demokratske stranke Igor Gabrovec (SSk) in Sergio Lupieri, ki je obenem podpredsednik deželne komisije za zdravstvo. padova - Spomin na internirance in na p. Placida Corteseja Lik junaškega duhovnika, ki je veliko naredil tudi za slovenske ljudi PADOVA - Od sobote stoji ob vhodu v veliko vojašnico protiletalskega topništva Romagnoli v četrti Chiesanuova v Padovi obeležje, ki edino doslej opozarja mimoidoče, da je bilo tam med drugo svetovno vojno italijansko koncentracijsko taborišče. Kot lahko beremo na plošči, je namreč spomenik posvečen minoritu patru Placidu Cor-teseju (1907-1944) zaradi pomoči, ki jo je v letih 1942-43 nudil tam zaprtim civilistom iz Jugoslavije. V taborišču se je zvrstilo več kot 10.000 moških internirancev, večinoma Slovencev iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine, ob njih pa so bili številni Hrvati, a tudi Srbi, Albanci in Grki. 72 interni-rancev je od vsega hudega v Pado-vi izgubilo življenje. Število žrtev lakote in bolezni pa bi bilo neprimerno večje, ko bi se ne razvilo široko omrežje solidarnostne pomoči, katere duša je bil ravno pater Cortese. Ta lik junaškega duhovnika in časnikarja, ki je izdihnil v »bunkerju« gestapa v Trstu, je postal v zadnjih letih domač tudi naši javnosti. Odkritje in blagoslovitev spomenika sta predstavljala višek dvodnevnih pobud v spomin na patra Corteseja, ki jih je priredila občina Padova. politika - Finijeva stranka tudi pri nas začela razpustitveni postopek Konec NZ, ki vstopa v Ljudstvo Veliko nostalgije in malo novih VIDEM - Tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini se je Nacionalno zavezništvo opredelilo za vstop v stranko Ljudstva svobode, ki odpira pot formalni razpustitvi desničarske stranke. Delegati na vseh štirih pokrajinskih kongresih (Trst, Gorica, Videm in Pordenon) so dejansko podprli novo strankino pot, ki se bo formalno začela s spomladanskim ustanovnim kongresom Ljudstva svobode. Takšna plebiscitarna odločitev je bila pričakovana, saj so nasprotniki združitve s Forza Italia (tudi slednja se bo uradno razpustila) že zdavnaj zapustili stranko. Vsi štirje pokrajinski kongresi so bili zelo čustveno obarvani, saj se hočeš nočeš tudi za lokalno desnico končuje neko zgodovinsko obdobje. Novo pa je polno neznank, zato se marsikateri predstavnik in volilec boji, da bo v novi desnosredinski stranki močno prevladoval Silvio Berlusconi. Da ne bo tako je prepričan Tržačan Roberto Menia, ki bo menda kandi- Roberto Menia diral za prvega deželnega tajnika Ljudstva svobode. NZ je v Furlaniji-Julijski krajini zastopano v deželni vladi in tudi v drugih vplivnih lokalnih ustanovah. Na Tržaškem je v večinski koaliciji v Trstu in v Devinu-Nabrežini, predstavniki NZ sedijo v goriški mestni upravi ter v pokrajinskih odborih v Vidmu in v Pordenonu. Desnica je na splošno precej zastopana v lokalnih upravah v Furlaniji in v Karniji, na Trbižu pa ima tudi župana. Menia, kot rečeno, ne skriva Giovanni Collino ambicij, da bi postal prvi deželni tajnik desnosredinske stranke. Na vodilno vlogo računa tudi videmski senator Giovanni Collino, ki je skupaj s tržaškim vladnim podtajnikom na okoljskem ministrstvu vodilna osebnost počasi že bivšega Nacionalnega zavezništva. Glavni tekmec Menie za tajniško mesto v FJK bo poslanec For-za Italia Isidoro Gottardo, medtem ko ima senator Ferruccio Saro malo ali pa skoraj nič možnosti za izvolitev na to funkcijo. Če bo Menia izvoljen za deželnega tajnika Ljudstva svobode, bo svobode načrtov imela desnica v tej stranki gotovo odločilno politično vlogo. Na tržaškem kongresu so se marsikateremu voditelju NZ orosile oči, ko je Menia formalno naznanil, da je to dejansko zadnji pokrajinski kongres te stranke. Nekdanji občinski odbornik Enrico Sbriglia je v zvezi z nostalgijo predlagal, naj delegati na kongresu brez oklevanj potrdijo razpustitev NZ s fašističnim pozdravom. Ni znano, če se je to potem res zgodilo. Na skupščini v Trstu vsekakor ni šlo vse gladko. Deželna odbornica Alessia Rosolen in tržaški občinski odbornik Franco Bandelli sta glasno očitala vodstvu stranke, da pri združevanju z Berlusconijevo stranko pozablja na identiteto in zgodovino italijanske desnice. Kar nekaj kritik in pikrih pripomb sta Rosolenova in Ban-delli neposredno namenila podtajni-ku Menii in njegovim najožjim sodelavcem, ki sta jih označila za trudne generale. Menia je kritike ostro in jezno zavrnil. Na dvorišču vojašnice je bila najprej velika slovesnost z vojaško godbo, častno stražo, mimohodom zastav in praporov (tudi padovan-ske občine, pokrajine in univerze), polaganjem venca v spomin na padle ter dviganjem zastave. Spregovorili so rektor bazilike in samostana sv. Antona pater Enzo Poiana, padovanski podžupan Claudio Sinigallia in poveljnik vojske v Venetu divizijski general Enrico Pino. Sledila sta odkritje in blagoslovitev spomenika pred vhodom. Dve uri pred slovesnostjo je bilo v bližnji župnijski kinodvora-ni Esperia srečanje za mlade, ki ga je vodil rektor padovanskega Svetišča neznanega interniranca Alberto Celeghin, ki je bil sploh pobudnik tokratnih spominskih srečanj. Zavrteli so dokumentarec Paola Damossa o patru Corteseju Pogum molka, dijakom in šolnikom pa so spregovorili še Cortesejevi sodelavki sestri Lidia in Teresa Martini (kardiologinja Majda Mazovec je bila zaradi zdravstvenih nevšečnosti odsotna), raziskovalca pa-trovega dela časnikar Ivo Jevnikar in minorit pater Apollonio Tottoli ter zdravnik in raziskovalec zgodovine taborišča v Chiesanuovi Franco Biasia. Na srečanju so tudi predstavili sveže dotiskano knjižico v italijanščini Padova-Chiesanuova, koncentracijsko taborišče in redovni-kova ljubezen do bližnjega (glej naslovnico). Uredila sta jo Ivo Jevni-kar in Apollonio Tottoli, na 90 straneh pa prinaša sestavke več avtorjev o taborišču Chiesanuova in patru Corteseju ter več pomembnih še neobjavljenih dokumentov in fotografij. Pater Tottoli in Jevnikar sta skupno s padovanskim duhovnikom in cerkvenim zgodovinarjem Pierantoniom Giosom na predvečer, v petek popoldne, sooblikovala okroglo mizo o padovanski Cerkvi v drugi svetovni vojni in vlogi patra Corteseja. V dvorani Sala degli Anziani v občinski palači Moroni jo je vodil Alberto Celeghin. Prisotne pa je v slovenščini pozdravil konzul Republike Slovenije v Trstu Božidar Humar, ki je prirediteljem izrekel priznanje za ohranjanje spomina na moža, ki je veliko storil tudi za mnoge preganjane in trpeče slovenske ljudi. 4 Torek, 10. marca 2009 GOSPODARSTVO olje - Na tržaškem sejmišču se je včeraj končala tretja izvedba sejma Olio Capitale postregel z vrsto laskavih rekordov Specializirana sejemska prireditev privabila več kot pet tisoč obiskovalcev TRST - Na tržaškem sejmišču se je včeraj končala tretja izvedba salona tipičnih in kakovostnih ekstradeviških oljčnih olj Olio Capitale, ki ga je sejemska družba Fiera di Trieste Spa organizirala s sodelovanjem zveze italijanskih oljčnih mest Citta dell'Olio in s pomembnim prispevkom Pokrajine Trst in občin Trst, Dolina in Milje. Letošnja izvedba bo ostala v spominu po celi vrsti rekordnih številk: 5149 obiskovalcev, 230 razstavljalcev, 262 vrst olja na tekmovanju, 1007 komercialnih srečanj s 30 kupci iz 12 držav, 4600 kvadratnih metrov razstavne površine, 135 akreditiranih novinarjev, 20 tisoč plastičnih kozarcev, uporabljenih za degustacije, 180 kilogramov jabolk, ki so služile za presledek med degustacijami, 33 spremljevalnih prireditev s pogovori in tečaji, 482 oseb, ki so delale na standih (brez osebja tržaških razstavljalcev) in ki so napolnile tržaške hotele. »Od tretje izvedbe sejma Olio Capitale nismo mogli pričakovati več,« je prepričan predsednik sejemske družbe Fulvio Bronzi. »Številke dobro izražajo uspeh te specializirane prireditve, ki se je kot sejem kave TriestEspresso Expo že dobro uveljavil v vodilni vlogi za ta komercialni sektor. Cilji sejemskega dogodka - so rast kulture olja tako med obiskovalci, ki so lahko poskušali in kupili najboljše primerke produkcije ekstra deviškega olja, kot med gostinci, ki so bili deležni tematskih tečajev in vodenih degustacij, zraven pa tudi omogočanje stikov s tujimi trgi na komercialnih srečanjih - so bili vsi doseženi. OI-io Capitale je edini visoko specializiran tematski sejem ekstradeviškega olja v Italiji. To je dragocena prireditev za mesto in za vso deželo. Gospodarski učinek za ozemlje je znaten, če upoštevamo 482 razsta-vljalcev, ki so prišli od zunaj dežele in ki so spali, jedli in se premikali po mestu. Komuniciranje je dogodek promoviralo po vsej Italiji in tudi v tujini. Tržaški sejem verjame v tisto, kar dela, in se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k temu uspehu,« je sklenil Bronzi. Sejem je že tretjič spremljalo tekmovanje najboljših vrst olja, ki je dalo presenetljive rezultate. Španija, ki se je izkazala že na prejšnjih dveh izvedbah in prišla med finaliste, je tokrat zmagala v kategoriji olja s srednje sadnim priokusom. Strogo pred-selekcijo primerkov so izvedli na univerzi v Bologni, med finalisti pa so odločale kar tri žirije, in sicer žirija strokovnjakov, žirija gostincev in žirija končnih uporabnikov oljčnega olja. Seznam zmagovalcev objavljamo posebej, naj le dodamo, da sta bila med finalisti tudi dva domačina, Mahnič in Petaros,(Tergeste DOP) iz Doline. olje - Spremljevalne prireditve sejma Olio Capitale Kuhali župani in novinarji Dipiazza je prinesel svoje olje, Nesladek najbolj spreten med kuhinjskimi lonci Na oljčnem sejmu so včerajšnje kosilo »skuhali« župani Trsta, Doline, Milj, Zgonika in Devina-Nabrežine; spodaj prizor s sobotnega večera pri Parovelu kroma TRST - Včerajšnji dopoldanski del na sejmu Olio Capitale je bil posvečen kuhanju. Poklicnim kuharjem, ki so predstavili svoje specialitete, so se pridružili župani in novinarji, ki so malo za šalo in malo zares občinstvu pokazali svoje kuharske sposobnosti. Kosilo so najprej »skuhali« Furio Baldassi (Piccolo), Fabiana Romanelli (Meridiano-Fuoco lento), Gian Paolo Girelli (RAI) in Sandor Tence (Primorski dnevnik). »Novinarsko kuhanje« je vodil priznani kuhar Emilo Cuk, nastopajoče pa je nagradila tudi Ami Scabar, lastnica istoimenske priznane restavracije na Kolonkovcu. Po novinarjih so se za kuharski pult postavili župani Roberto Dipiazza (Trst), Fulvia Premolin (Dolina), Giorgio Ret (Devin-Nabrežina), Mirko Sar-doč (Zgonik) in Nerio Nesladek (Milje). Dipiazza je na prireditev ponosno prinesel olje, ki ga sam pridela na obronku med Križem in Grljanom. »Ne bojte se, to ni ricinusovo, ampak pravo olivno olje,« je pojasnil tržaški župan. Občinstvu se je za kuharskimi lonci zdel najbolj spreten Miljčan Nesladek, vsi župani pa so se kar zadovoljivo obnesli. (st) Predsednik videmskih industrijcev Luci na obisku v Banki Koper KOPER - »Postaviti v mrežo odličnosti na področju raziskovanja, inovativnosti in podjetništva, da bi tako prišli do novih razvojnih priložnosti in poslov med furlanskimi in slovenskimi podjetji.« To je sporočilo, ki ga je predsednik videmskega združenja industrijcev Adriano Luci izra-zilvčeraj v Kopru na srečanju z vrhom Banke Koper. Ban-kiriji so furlanskemu gostu predstavili akcije, ki jih banka namenja tujim podjetnikom, zlasti italijanskim, ki se podajajo na tuje trge. Sestanek se je končal s dogovorom za novo srečanje, na katerega bodo povabili tudi slovenske podjetnike, ki iščejo nove možnosti poslovnega partnerstva in ki imajo možnost vključitve v evropske programe, veljavne na obeh straneh meje. Zaradi zvišanja trošarin cena bencina v Sloveniji nespremenjena LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj spremenila uredbo o določitvi zneska trošarine za energente, s katero se je trošarina za neosvinčeni bencin zvišala s 459 evrov na 462,05 evra za 1000 litrov oz. za 0,000305 evra na liter. Za dizel se je trošarina zvišala s 423,08 evra na 436,52 evra za 1000 litrov oz. za 0,01344 evra za liter. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je tako od polnoči ostala nespremenjena (0,960 evra za liter), cena 98-oktanske-ga bencina se je znižala od 0,986 evra za liter na 0,983 evra za liter. Cena plinskega olja za pogon oziroma dizla je ostala nespremenjena, pri 0,947 evra za liter. (STA) Zmagovalci 3. tekmovanja Olio Capitale - olje z rahlim sadnim priokusom: kmetijsko podjetje Valentino Eleonora, DOP Monti Iblei, Mineo (CT); - olje s srednjim sadnim priokusom: Aroden SAT, Claudium, Cordoba (Španija); - olje z intenzivnim sadnim priokusom: Cetrone Srl, Sonnino (LT). ČASTNA PRIZNANJA - žirija občinstva: Aroden SAT Claudium, Cordoba; - žirija gostincev: Cetrone Srl, Itrana Sonnino (LT); - žirija degustatorjev: Almazaras de la Subbetica, Rincon de la subbetica, Cordoba; FINALISTI - v kategoriji rahlo sadnega priokusa: Kmetijsko podjetje Valentino Eleonora, DOP Monti Iblei, Mineo (CT); Aleksej Mahnič, DOP Tergeste, Dolina (TS); Maculan Srl s Pokrajino Vicenza in trgovinsko zbornico Vicenza, Olio della Fratta denocciolato, Breganze (VI); La Goccia d'Oro Sca, Feudotto, Feudotto Menfi (AG); Glauco Petaros, DOP Tergeste, Dolina (TS); - v kategoriji srednje sadnega priokusa: Agrestis, Buccheri (SR); Kmet. podjetje Cinque Colli, Chiaramon-te Gulfi (RG); Cetrone Srl, Sonnino (LT); Kmet. podjetje Titone, Loco Ferro di Marausa (TP); Aroden SAT Clau-dium, Cordoba; - v kategoriji močno sadnega priokusa: Almazaras de la Subbetica, Rincon de la subbetica, Cordoba; Potosi' Sa, Fuenroble, Orcera (Jaen Španija): Kmet. podjetje Rollo, Dop Monti Iblei, Ragusa; Cetrone Srl, Sonnino (LT); Kmetijsko podjetje Terraliva, DOP Monti Iblei, Buccheri (SR). EVRO 1,2S6S $ -0,73 BOLJUNEC - V okviru sejma Olio Capitale je bil v soboto zvečer v razkošni Parovelovi vinski kleti v Boljuncu poseben dogodek, ki je z glasbo, degustacijami, video posnetki in s pesniškim poklonom oljki Borisa Pangerca zarisal vezi med oljem in kavo. O tej nenavadni povezavi je govoril Franco Bazzara, ki je s svojim značilnim zanosom naravnost opeval to surovino, pripovedoval o njenem izvoru in širjenju iz izvorne Etiopije skozi Bližnji vzhod v Evropo. Udeleženci večera so lahko otipali kavna zrnca različnih vrst, občudovali sadike kavne rastline in okusili sladico z man-gom in kavo. Harmonika Stefana Bembi-ja in njegovih muzikantov je dala večeru posrečen glasbeni aranžman, profesor Antonio Cimato iz raziskovalnega centra v Firencah pa je udeležence s sliko povedel po svetu oljk, od rojstva te žlahtne rastline v puščavi Negev do njene današnje razširjenosti po vsem Sredozemlju, kjer raste 95 odstotkov vseh oljčnih dreves na svetu, ki jih je danes približno 900 milijonov. Podjetna gostiteljica Elena Parovel je svojim gostom po degustaciji olja Ul'ka iz avtohtone oljčne sorte belica postregla z izbranim menujem, katerega vezna nit je bilo prav tako ekstra deviško oljčno olje. Na obveznem sprehodu od zgornje galerije prek pritličja do vinske kleti pa so goste čakali kotički, ki so bili prava past za preizkušanje njihove senzorialne občutljivosti z mešanjem sladkega, slanega, grenkega in pikantnega okusa. (vb) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 9.03. 6.03. ameriški dolar japonski jen 1,2565 124,40 1,2658 122,53 ruski rubel 8,5945 44,7910 8,6581 45,2865 65,4360 danska krona 7,4509 7,4505 0,89000 švedska krona 11,5655 8,9740 11,7135 8,9530 češka krona 27,640 28,038 1,4637 estonska krona 15,6466 15,6466 poljski zlot 4,7460 4,7311 avstralski dolar 1,9883 1,9558 1,9783 romunski lev 4,2958 3,4528 4,2915 3,4528 latvijski lats 0,7073 2,9981 0,7076 3,0244 islandska krona 290,00 2,2826 290,00 2,2650 hrvaška kuna 7,4498 7,4224 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. marca 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,5643 LIBOR (EUR) 1,36 LIBOR (CHF) 0,2883 EURIBOR (EUR) 1,361 1,3125 1,9162 1,708 1,8293 0,4766 0,6233 1,703 1,825 2,2362 1,9525 0,9333 1,947 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.479,33 € -430,60 _ TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. marca 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 7,99 IMTTIDCI IDADA Q ill -2,56 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,35 1985 -3,03 -2,12 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 148,32 -0,90 +0,22 TELEKOM SLOVENIJE 242,79 127,28 -0,93 +0,32 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,79 DELO PRODAJA - CTni -1,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 1Q AO _/l Q1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 7,71 h/11 IMnTCCT -2,77 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 44,97 10,16 -1,60 -6,19 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 229,76 +1,67 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,15 12,89 +0,21 -4,16 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 9. marca 2009 -1,64 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 0,980 3,192 -1,16 -5,69 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 9,750 1,87 -2,26 -9,66 -5 16 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 0,790 2,770 -6,34 EDISON ENEL ENI 0,68 3,30 12 55 -2,86 -4,34 FIAT FINMECCANICA 3,81 +2,03 -3,17 -1 48 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,64 9,99 1 501 -4,22 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,40 13 27 -3,58 -1 85 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,69 312 +0,00 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,83 1 35 -4,06 -9,55 -4 18 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,146 -3,99 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 6,09 11,77 -4,02 +3,25 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,897 3,060 +0,32 -1,45 TENARIS TERNA 0,7810 6,50 -4,58 +2,52 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,29 0,15 615 -2,23 -47,64 UNICREDIT 0,7340 -2,54 +1,45 SOD NAFTE (159 litrov) 47,12 $ +0,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.440,46 816,24 -1,22 -1,17 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ _ 1.262,58 -1,63 FIRS,' Banjaluka - - RalavlÇ Dmnr^ 37Ç 7Q .T 7Ä SRX, Beograd BIFX Saraievo 162,64 1.607 10 -3,22 -0,95 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.303,85 1.641,11 -0,58 -3,99 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 6.551,11 1.270,46 -1,14 -1 81 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCc inn 1 nnrlnn 677,10 697,50 3.692,03 -0,92 -0,42 +0,70 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.542,40 2.519,29 1.411 95 +0,33 -0,60 -0,49 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 640,4 1.809,98 -0,47 -0,40 EUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.086,03 1.456,95 11.344,58 2.118,75 8.160,40 -1,21 -3,71 -4,83 -3,39 -1,99 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 10. marca 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Več žensk v politiko Miro Kocjan Vse ženske na našem planetu združuje skupni imenovalec: enakopravnost. Vse se razvija, v primerjavi z nedavnimi desetletji je takorekoč materialni napredek silovit, toda v civiliziranem delu družbe, ki ima še druge pomanjkljivosti, je odnos do ženske še vedno zaostal. Nekatera znamenja so sicer obetavna, toda konkretnih pobud in potez v korist žensk še ni. Mestoma so nekateri ukrepi še kako dobrodošli, recimo prizadevanja, da morajo biti ženske pri volitvah vsaj proporčno zastopane kakor moški, toda gre za del utemeljenih ženskih zahtev. Enakopravnost je še zmeraj bolj beseda kot dejanje. Povsem prav je, če so mediji osmega marca tudi pri nas namenili vidna mesta temu kar človeškemu problemu. Časnikarsko pravilo pa nam seveda naroča, da drugih prav tako pomembnih dogajanj ne smemo zanemariti ali pa zapostaviti. Istrska javnost je z zadovoljstvom sprejela novico, da so hrvaškega predsednika Mesiča v Pulju proglasili za istrskega častnega občana. Mož si je to zaslužil po tistem, kar je v preteklosti, davni in nedavni, naredil ter za njegove iniciative v Istri. Navsezadnje ni mogoče reči, da v odnosih s sosedno Slovenijo ravna zmeraj optimalno, toda vsaka država ima pač svoje značilnosti in na svoj način doživlja določena obdobja. Torej, Mesič si je to najvišje priznanje povsem zaslužil. Zanimivo pa je, da so tako priznanje leta 2004 namenili tudi italijanskemu predsedniku Prodiju in tudi tedaj ga je javnost sprejela naklonjeno. Sliši pa se, da bodo visoko priznanje menda v kratkem predali tudi nekdanjemu predsedniku Furlanije-Julijske krajine Riccardu Illyu, ki v naporih za dobro in koristno sosedstvo zanesljivo ni zaostajal. Počastili ga bodo s posebno perga-mentno listino. Me drugim je še zanimivo da so vse tri osebnosti prispevale opazen delež tudi k večji vlogi ženske v družbi. Mesič je dejal, da je zapostavljanje ženske »cokla v razvoju družbe«, Prodi je govoril da je »ženska z raznih vidikov celo pomembnejše od moškega«, v Illyjevem času pa so osmi marec zmeraj slavili s poudarkom, da je treba »preiti k dejanjem«, to pa je bilo razvidno tudi iz tega, da so ženske v njegovih oblastnih organih zasedale čar zgledno mesto. V Pulju pa so na pobudo Istrskega demokratskega zbora ustanovili »Klub žena«, njegov napor pa naj bi usmerili zlasti v to, da bi bile ženske bolj prisotne v politiki. Roko na srce, hrvaški podatki o tem vprašanju niso nič kaj razveseljivi. V lokalnih oblasteh število žensk žal dosega komaj 11 odstotkov, v saboru je 21,7 žensk, v državi, ki šteje 566 mest in občin, pa samo 29 žensk zaseda mesto župana. V zvezi z odnosi med Hrvaško in Slovenijo pa je dinamika dogajanj čedalje bolj pestra. Kar opazno je med drugim, da vlagata hrvaška politika in diplomacija napore, da bi se bolj pridobili pri italijanski podpori. Vemo, da je predsednik Sanader bil na obisku v Rimu, kjer se je med drugim sestal s predstavniki Poslanskega združenja Italija -Hrvaška, ki so ga v Rimu ustanovili 12. februarja. Aldo Di Biagio, ki je predsednik tega združenja, obenem pa poslanec Stranke Svobode v Evropi, je rekel, da si obetajo, da bo Hrvaška prav kmalu članica Evropske unije ter pohvalil sodelovanje med rimsko univerzo »La sapien-za« in Univerzo v Zagrebu. Med drugim sta zunanja ministra Frattini in Jandro-kovic naglasila, da igra Italija pomembno vlogo v hrvaški politiki, Di Biagio pa je dejal še, da bo »Italija zmeraj bolj na strani Hrvaške v naporih za njeno vključitev v Evropo«. Glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško pa istrski časniki komentirajo, v duhu izjav predsednika Mesiča in Davorina Rudolfa, ki vodi hrvaško skupino v pogajanjih s Slovenijo, da je Slovenija žal doživela padec kredibilnosti potem, ko se je njen del v mešani komisiji sklenil umakniti iz pogajanj. Toda konec vsega tega labirinta in neglede na vse tisto, kar je bilo zdaj povedano o stanju tako pri nas kakor po Evropi, le kaže, da bo Hrvaška, sicer mukoma, storila korak v sprejem takoimanovane »media-cije«, seveda pa pod pogojem, kakor ne-nehoma trdi, da končna rešitev mora biti mednarodna pravnosodna ustanova. Skratka, na preprosto vprašanje, če smo vendarle storili korak naprej moramo zdaj, vsaj mislim, govoriti pritrdilno. Potrditev nam daje čeprav deloma intervju, ki ga je Sanader dal mediju »Euronews«. V njem le priznava, da ni proti rešitvi o »mediaciji«, dasiravno nima takorekoč pravne podlage. Kakorkoli evropski predstavnik Olly Rehn zdaj čaka z nekoliko večjim optimizmom. Priložnost pa je, da ponovimo, kako hrvaška diplomacija javno in glasno poudarja, da jo Italija vsestransko podpira. Berlusconi se je na pogovoru s Sanaderjem izrekel domala sentimentalno: »Odnosi s Hrvaško so odločilni, gospodarska menjava je dosegla štiri milijarde evra, Italijani pa imajo skrajno radi Hrvaško, njeno morje in otoke«. Dosedaj ni bilo nikoli slišati, da bi se Berlusconi ob kaki priložnosti tako navdušeno izrekel o Sloveniji, neglede na pozitivno gesto v zvezi z manjšino. Iz Italije je prišla tudi vest, kako so se v regiji Abruzzo kar »regijsko« opredelili za skupno sodelovanje s sosedno dalmatinsko obalo, to pa na vseh področjih od gospodarstva do kulture. V Trstu, poudarjajo časniki v italijanščini v Istri, pa se je sestal novi vodilni svet Tržaške ljudske univerze, ki igra vlogo sodelovanja z italijansko manjšino na Hrvaškem in v Sloveniji. Predsednik Silvio Delbello je naglasil, da je sodelovanje »trajno«, da pa ga bo treba kvalitet-neje razvijati. Skratka, v bodoče čimmanj birokracije, okrepiti stik med begunci in Italijani, ki so ostali, utrditi stike z Dalmacijo, kjer je bilo kar močno italijansko jedro, na koncu pa še, razvijati gospodarske stike v duhu novih tehnologij. Bistveno pa naj bi bila, je rekel, »organizirana kulturna ofenziva«. Istrski mediji seveda poročajo o pobojih v Sloveniji, pa tudi o dogodku pri jami Globivnici na Krasu. Poročila o tem so zmerna, v njih je sicer rečeno, da bo Italija sprožila zadeve tudi v Evropski uniji. Pretiranih stališč sicer očitno ni, naj-brže izhajajoč iz tega, da so omenjena dogajanja bila podobna tudi nekaterim v hrvaškem delu. Prevladuje pa mnenje, da vse to nepopisno greni odnose med državami in da naj bi problem morebitnih pobojev enkrat za vselej rešili drugače, naj bi namreč pietetne ostanke, tam kjer so, shranili na enem mestu, ob tem pa postavili spominsko ploščo ali nekaj podobnega, kar naj bi opozorilo na vojne strahote. Na Reki pa razmišljajo o tem, da bi organizirali »Delovni sejem«, ki na bi ga spodbudila cerkev, tudi v imenu papeža Pavla Janeza II. Sejem naj bi se ubadal s sedanjo svetovno gospodarsko finančno krizo, ki da ima že tragične dimenzije, zadeva pa ne samo materialno, marveč tudi moralno človeško plat medsebojnih odnosov. Časniki vedo povedati, med drugim, da je v času tran-zicije v državi ostalo brez dela naenkrat 300 tisoč ljudi, zdaj pa utegne biti še huje.. Kot finale pa eno ključnih energetskih vprašanj, ki zadevajo ves zgornji el Hrvaške. Pri Senju namreč končujejo dela za ureditev, kakor pravijo, »eolskega parka«, se pravi vse potrebno, da bi energetski problem večinoma rešili s pomočjo vetra. Stal naj bi okrog 60 milijonov evrov, park pa naj bi proizvajal 125 milijonov kun letno. Trdijo, da je to evropska pridobitev, saj bi park med drugim pokrival energo potrebe mesta, ki šteje denimo okrog 120 tisoč prebivalcev. Veternice so dejansko na Velebi-tu, pogorje, ki loči, kakor vem, morje od Like. Energo rešitve na veter imajo na Hrvaškem že pri Pagu in Šibeniku. Vse to spada v področje, kjer je veter, v bistvu burja, dejansko prisotna vse leto. Miro Kocjan BOGATIMO SVOJ JEZIK O različnem izvoru besed presentare in predstaviti (se) sem pisala prejšnji teden. Danes pa si bomo ogledali, kdaj smemo v slovenščini rabiti besede predstaviti (se, si) in predstavljati (se, si). Raba obeh je, če ju primerjamo z italijanščino, zelo omejena, ker pomeni samo nekoga, ki je bil postavljen pred drugega ali pred javnost, ali nekaj, kar smo postavili pred javnost, da bi jo seznanili z glavnimi značilnostmi ali podatki predstavljenega. Človeka predstavim z imenom, poklicem ali s funkcijo, ki jo opravlja, stvari pa z njenimi značilnostmi, posebnostmi, moramo pa jih videti, »stati« morajo pred nami. Najbolj pogosta raba je predstavitev koga komu, ko z navedbo imena koga osebno seznanimo s kom. Kot zanimivost naj povem, da ima Šlenčev Ital.-slov. slovar pod geslom presentare ta pomen šele na četrtem mestu. Prijatelja ali prijatelje torej lahko predstavimo znancu s polnim imenom. Založba lahko predstavi svojo novo knjigo; knjiga je pred nami in lahko si jo ogledamo ali jo celo kupimo. Na predstavitvi izvemo poleg naslova vrsto podatkov o knjigi. Tovarna lahko predstavi nov tip avtomobila; navadno je to na razstavi, kjer si novi avto lahko tudi ogledamo. Isto velja za predstavitev novih strojev. Tudi predstavitev po televiziji je navadno zelo nazorna, manj po radiu, kjer avtomobila ali knjige ne vidimo. S temi primeri sem pravzaprav izčrpala po SP nesporno rabo glagolov predstaviti (se) predstavlja-ti(se). Ostala pa sta nam v slovenščini še pomensko enaka predstaviti in predstavljati si. Lahko rečemo, da si kdo živo predstavlja (t.j. zamišlja) vrnitev domov. Vendar bomo v takih primerih v italijanščini srečali glagol immaginare ali imma-ginarsi. Ta razlika je razumljiva, če upoštevamo različen izvor slovenskega glagola predstavljati (kar pomeni, da nekaj stoji pred menoj, četudi v moji domišljiji) in italijanskega presentare, (ki pomeni biti pri kom zdaj, ta trenutek). V SSKJ bomo sicer našli celo vrsto drugih zgledov z glagoli predstaviti in predstavljati (se), ki jih tako kot SP tudi Šlenc ni sprejel v svoj slovar. Iskati jih moramo pod gesli drugih, po pomenu bolj primernih glagolov. Zakaj je prišlo med Pravopisom in Slovarjem (SSKJ) do te velike številčne razlike navedenih primerov? Medtem ko se Pravopis drži določenih norm, tudi v pomenih posameznih besed, je Slovar črpal svoje primere iz slovenskega tiska, pri čemer si je izpisoval tudi glagole in zveze iz zamejskih medijev, zato je kot publicistično zaznamoval tudi naše tipične kalke iz italijanščine. Ko sem se v devetdesetih letih izhajanja Slovarja pogovarjala s pokojnim prof. Jakopinom o teh kalkih, me je prosil, naj si jih izpišem iz vseh do takrat objavljenih knjig. Tako delo bi zahtevalo preveč časa in tudi natančnega preverjanja, zato se ga nisem nikdar lotila. Odkar pišem o naših »napakah« in »spodrsljajih«pa se vsak dan srečujem prav s temi kalki. Razumljivo je, da jih SP ni upošteval, in tudi Šlenc ne, medtem ko jih naši tukajšnji mediji vsak dan pridno zapisujejo. O najbolj tipičnih in nesprejemljivih primerih pa prihodnji teden. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Komu je akcija v Lokvi prinesla največ koristi? Spoštovano uredništvo, dogodke pri vasi Lokev in številne odzive sem spremljal po medijih, nisem pa osebno doživel demonstracije. Pri vsem tem pa si še danes postavljam vprašanje, komu sta akcija in reakcija doprinesla največ koristi. Ali smo dosegli utrditev sožitja in naredili korak naprej v sodelovanju ali pa je Lacota docela dosegel lastne destruktivne cilje z odločilno pomočjo "naših"? Kaj je doprinesla živahna reakcija, poleg vsem razvidne spretno koriščene medijske vidljivosti samega Lacote? Če so vsem tako dobro poznane provokacije Unije Istranov, zakaj jim tako naivno nasedamo? Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da na tak način sprejemamo pravila umazane igre Unije Istranov namesto, da bi interagirali z ostalimi ezulskimi organizacijami, ki so samega Lacoto že vekrat ignorirale in izolirale. Tako skušamo ravnati v Gorici, kjer že veliko let sodelujemo z društvom Concordia et pax in ne nasedamo nobenim provokacijam skraj-nežev, niti v obliki časopisnih polemik. Livio Semolič Tržaško priznanje Spoštovano uredništvo, V poročilu Ženske - vesolje, ki ga moramo šele spoznati, kjer je govor o tridnevnih pobudah Pomlad žensk v sve-toivanskem parku (PD, 7.3.2009), berem med drugim, da so »izročili prevajalki Jol-ki Milič posebno priznanje, saj je slovenskim bralcem s prevodom omogočila spoznanje velikih tržaških in italijanskih avtorjev.« Tudi 4. marca je isti poročevalec (sas) v zapisu Zadišalo bo po ... pomladi ustvarjalnosti in inovaciji na koncu članka dejal: »Pa še to. Posebno priznanje bodo v petek podelili prevajalki Jol- ki Milič, ki je slovenskim bralcem postregla s prevodom velikih italijanskih avtorjev.« Ker sem v noči časov postala prevajalka predvsem in zlasti zato, da... italijanskim bralcem postrežem ali omogočim spoznanje velikih, srednjih in malih slovenskih avtorjev (tudi »zamejskih«), in šele nato, ker so mi všeč mostovi in kulturne izmenjave - nič čudnega za nekdanjo članico uredništva tržaške revije Most, ki je dvojezičnost prav gojila - tudi prevajalka italijanskih, večjih in manjših in čisto micenih, skratka iz vseh kategorij - nimam rada predal-čkanja - ker so mi, prvi in drugi, s svojimi stihi lepšali življenje in govorili moji duši. In to še vedno počenjajo. Skratka postali so moji stalni in zvesti spremljevalci na strmi in gladki poti skozi čas. Oglašam se, ker ne bi hotela, da bi bralci Primorskega dnevnika zmotno mislili, da sem prejela priznanje samo zaradi prevajalskega deleža, ki zadeva le italijanske avtorje. Na plaketi namreč razločno piše: A Jolka Milič per il contributo offerto alla conoscenza e alla diffusione della letteratura italiana e slovena attraverso la sua acuta e sensibile opera di traduzione Podpisani pa sta spodaj dve ženski, ki ju jaz visoko cenim. In mi je to priznanje zavoljo tega posebno blizu. Le toliko v vednost. Jolka Milič Zadnje pojasnilo sv. Miklavžu V zvezi z odgovorom na moje pismo bi rada g. Viliju Prinčiču pojasnila Nlfi samo dejstvo, da noben predstavnik staršev šolskih otrok ni vedel, da Miklavžev obisk v OŠ pripravlja vaško društvo, zato me je tudi zadeva takorekoč »zbodla«. Šola je javna ustanova in prav bi bilo, da bi starši bili vsaj obveščeni o tem, tako kot smo za ostale pobude, ki se odvijajo v šolskih prostorih (Prešernova proslava idr.). Poleg vsega tega pa smo koš daril SAMI financirali! Kaj je torej pripravilo društvo? Sicer naj bo jasno, da podpiram prisotnost slovenskih društev v naših vaseh, ki so od vedno opravljala nenadomestljivo vlogo na kulturnem, socialnem in narodnostnem področju. Vedno nas razveselijo vabila raznih okoliških društev, ki jih otroci prinesejo iz šole. Tudi sama se že od mladih nog udejstvujem v slovenskih društvih in kljub službenim in družinskim obveznostim še vedno najdem kako uro, ki jo »zapravim za narodov blagor«. G. Prin-čiča osebno zelo cenim, ker je vedno pripravljen priskočiti na pomoč za marsikatere dejavnosti raznih društev tudi kot poročevalec PD. Kot pa sem že zapisala, me zelo moti dejstvo, da si neka organizacija lasti zasluge, ki jih nima. Gotovo je bil to majhen spodrsljaj, ki se lahko po pomoti zgodi. Pevmsko-oslavskemu društvu Naš prapor želim vsekakor, da bi svoje delovanje čimbolj razširilo in utrdilo svojo prisotnost v teh vaseh. S tem dopisom nameravam tudi zaključiti svojo kratko medijsko diskusijo o dogodku. Lep pozdrav Valentina Humar STARI SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM O rodbini Lukša Priimek izvira iz svetniškega oz.last-nega imena Luka. Potrditev najdemo v goriškem urbarju iz leta 1507, kjer je omenjen tudi najemnik Luxsse iz današnjega Krom-berka. Ker se kasneje tu ne pojavi priimek, lahko sklepamo, da ni s proseškimi Lukša-mi nobene povezave. Izvor in prve omembe Priimek je endemičen za Prosek, kjer je omenjen že leta 1598 (oporoka Marine, žene Mihaela Maganje in hčerke Simona in Jo-hane Lukša iz Proseka). Eno ali dve generacij kasneje se pojavita še Matija in Križman, ki sta rojena okrog konca 16.stoletja. Za več stoletji ne najdemo priimka nikjer drugje kot na Proseku. Razširjenost Začasni slovar slovenskih priimkov (ur.F.Bezlaj), ki se nanaša na podatke iz let 1931-48, navaja, da so je bil priimek Lukša tedaj prisoten samo na področjih Maribora in Sežane. Ni dvomov, da gre za priseljence iz Proseka, ki so pripadniki ene same rodbine. V Trstu jih pred 19.stoletjem ni. Začetni rodovnik Matija in Križman bi utegnila biti brata, mogoče sinova Simona in Johane. Po trenutno razpoložljivih podatkih pa ni mogo- če tega potrditi. Križmanova veja se ohrani samo za štiri generacije: njen zadnji znani moški potomec, Jakob, umre v 26.letu starosti leta 1696 brez otrok. Današnji Lukše so torej vsi Matijini potomci. Rodbina se takoj loči na dve veji. Skrajni prednik prve je Andrej, rojen okrog 1630, druge pa nekoliko starejši Gregor. Andrejeva veja se nadaljuje po sinu Matiji in vnuku Valentinu, čigar sinova Jakob in Andrej sta leta 1777 zabeležena kot hišna gospodarja na številkah 82 in 83 na Proseku. Njihova tretja bratranca Martin in Peter pa živita na številkah 32 in 33 in sta Gregorjeva pravnuka. Marko Oblak 6 Torek, 10. marca 2009 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it boljunec - Predstavitev Agende 21 občanom Dobrodošli so nasveti Obširen projekt za trajnostni turizem in energetsko varčevanje v dolinski in miljski občini Za trajnostni turizem in energetsko varčnost. Tako se glasi moto projekta Agenda 21, ki so ga sinoči v boljunskem gledališču F. Prešeren upravitelji in sodelavci predstavili tudi domačinom, saj so slednji ključnega pomena pri izvedbi projekta samega. Kot je uvodoma podčrtala dolinska županja Fulvia Premolin domačini najgloblje in najbolje poznajo prostor, na katerem živijo in na katerega so vezani, zato lahko marsikaj povedo in svetujejo. Ohranjanje in zaščita okolja pa ostajajo pri vsem tem temeljnega pomena tudi v luči neke dediščine, ki jo predajamo mlajšim generacijam. Po pozdravu miljske odbornice Rossijeve je dolinska odbornica za javna dela in okolje Laura Stravisi orisala namene Agende 21, ki želi ovrednotiti teritorij s turističnega vidika in s spodbujanjem dobre prakse varčevanja z energijo. »Z miljsko občinsko upravo smo presegli teritorialne meje in razlike v imenu enovitosti.« S podrobnejšimi podatki sta nato občinstvu postregla posrednika projekta Marco Francese in Ileana Toscano, ki sta se zaustavila pri forumih in seminarjih z izvedenci. Sestavili bodo tematske skupine in mape, uresničili tematske sprehode in delavnice, pri vsem tem pa ne bodo zanemarili mladih - osnovnošolcev in srednješolcev: zanje bodo septembra in oktobra priredili posebne interaktivne delavnice, v okviru katerih bodo lahko izpostavili, kar jim je v domači občini všeč in kaj bi spremenili. Podobno srečanje bo danes z miljskimi občani (ob 17. uri v dvorani Millo) kroma Projekt Agenda 21 predvideva približno enkrat mesečna srečanja. Prva foruma bosta na vrsti že 6. aprila v Miljah in 8. aprila v Dolini, ko bosta upravi ločeno obravnavali posamezne problematike; 18. aprila bo na sporedu tematski sprehod za ugotavljanje potreb trajnostnega turizma, energija in energetska varčnost pa bosta osrednji temi sprehoda, ki bo 16. maja. Konec meseca (26., 27., in 28. maja) bodo na svoj račun prišla tematska omizja, skupni forum pa je predviden 22. junija. Po poletju se bodo aktivnosti začele oktobra, ko bo na forumu beseda tekla o razvoju teritorija, rezultati (ideje, zamisli in predlogi) projekta pa bodo znani enkrat novembra. Predvidena pa so tudi srečanja po občinskih okrajih in zaselkih. Več informacij boste lahko našli na spletnih straneh http://www.riservavalrosandra-glinscica.it/Agenda21 ali http://comu-ne.muggia.ts.it. na sedežu dolinske občine pa je na voljo tudi tajnica projekta Tanja Spacal (040-8329231). (sas) Vozniki divjaki Sinoči ob 20.45 je pri Sv. Jakobu prišlo do prometne nesreče, povzročitelji pa so zbežali, ne da bi nudili pomoč 15-let-nemu skuteristu. Očividci so povedali, da je kombi fiat ducato rdeče barve vozil po Ul. Montecchi in na križišču z Ul. Giuliani podrl in uničil skuter peugeot v-clic. 15-letni skuterist je zgrmel na tla in se udaril v glavo, dva mladeniča pa sta izstopila iz kombija in si ogledala prizor. Po besedah očividca, ki je dogodku prisostvoval z bližnjega okna, sta se mladeniča okorno opotekala. Ducato se ni ustavil, dvojica je skočila spet v kombi, ki je odpeljal. Skuterist se je sprva spravil na noge, nakar se je za nekaj trenutkov onesvestil. Rešilec ga je odpeljal v bolnišnico Burlo Garofolo, poškodbe niso hude. Policisti so na osnovi pričevanj iskali pobegle. Mestni redarji so se s podobnima dogodkoma ukvarjali v četrtek in petek. Iskali so dva voznika, ki sta se skušala izmuzniti posledicam svojih dejanj. V četrtek ob 23. uri je mercedes na križišču med Ul. Crispi in Timeus izsilil prednost toyoti yaris. Povzročitelj, 34-letni Albanec, je zbežal, a na podlagi registrske tablice, ki je ostala na tleh, so ga obiskali na domu. V petek zvečer je njegov 31-letni rojak na Ul. S. Giusto trčil z golfom v parkirano terensko vozilo. Kmalu so ga izsledili, saj si je upravitelj bližnjega bara zabeležil registracijo. Izdala ga je živčnost V soboto zvečer so karabinjerji odvzeli prostost senegalskemu državljanu, pri katerem so med osebno preiskavo na Ul. Rossetti naleteli na 25 gramov kokaina. Ustavili so ga, ker naj bi se sumljivo obnašal, ob pogledu na karabinjerje pa je postal zelo živčen, piše v tiskovnem sporočilu. sv. jakob - V učilnici liceja G. Oberdan Omet na kateder Profesorica matematike in dijaki se niso poškodovali - Za šolo v Ul. Veronese to ni prvi primer Profesorica matematike in 26 dijakov 3. I razreda italijanskega znanstvenega liceja G. Oberdan so se včeraj dopoldne za las izognili tragediji, ali najmanj telesnim poškodbam. Ob 9.45 je s stropa učilnice v Ul. Veronese na tka zgrmel kvadratni meter ometa. Raztreščil se je na katedru, posamezni kosi so padli pri klopeh in tabli. Profesorica, ki se je tako kot dijaki močno prestrašila, je v tistem trenutku pisala matematično formulo na tablo, pol metra stran od katedra. Ni se poškodovala. Škoda je bila torej čisto slučajno samo materialna, drugače bi morali poročati o »novem Rivoli-ju« (kraj pri Turinu, kjer je 22. novembra v neki šoli popustil strop in ubil dijaka). Po 10. uri so na kraj prišli tržaški gasilci in pokrajinski tehniki. Gasilci so odstranili preostale kose ometa, ki so viseli nad katedrom (na sliki Kroma učilnica po posegu) in pregledali sosednje učilnice. Nesreče ni povzročilo vdiranje vode, vzroki so povezani z dotrajanostjo zgradbe. Pokrajinski tehniki, ki so zagotovili, da v bližnjih učilnicah ni nevarnosti, so povedali, da bo specializirano podjetje danes pregledalo celo šolo, zato je ravnateljica Clementina Frescura napovedala enodnevno prekinitev pouka. Dijaki so takoj po dogodku sklicali zborovanje, na katerem so se odločili, da bodo danes manifestirali pred pokrajinsko palačo. Sprejel jih bo pokrajinski odbornik Mauro Tommasini. Včerajšnji dogodek ni bil slučajen. Ravnateljica je povedala, da je v začetku decembra že padel manjši kos ometa v drugi učilnici. Takrat so posumili, da je za to kriva teža prenatrpanega arhiva, ki se nahaja nad učilnico. 26. februarja pa so dijaki v včeraj poškodovani učilnici zaslišali ropot. Ravnateljica je tedaj poslala sporočilo pokrajinski upravi, ki pa vzrokov ropota ni preverila. »Tržaške šole so stare in ravnatelji stalno opozarjajo pokrajinsko upravo na podobne težave. Pristojni uradi imajo veliko dela,« je razlagala ravnateljica Frescura. Pokrajina Trst je popoldne potrdila, da je pristojni urad februarja prejel omenjeno obvestilo, ki ni imelo prioritetne oznake, podobnih obvestil pa je mnogo. Po podatkih državnega urada za šolska poslopja, ki jih navaja ANSA, 51% šol v FJK nima potrdila o uporabnosti. Trst naj bi bil glede tega na boljšem (12% šol brez dovoljenja), toda 82% tržaških šol naj ne bi imelo potrdila o stabilnosti poslopja. Po podatkih poročila Ecosistema Scuola2008, ki ga je predstavilo združenje Legambiente, 42% šolskih poslopij v deželi ima 70 ali več let. (af) opčine - Poskus tatvine v prodajalni Conad Preluknjali zid Tatovi, ki so ukradli tudi avtodom v Borštu, so se ustavili tik pred ciljem: v sefu je bilo več tisoč evrov Uslužbenec openskega Conada kaže na luknjo, ki priča o nočnem poskusu tatvine kroma V soboto ponoči so tatovi ukradli avtodom v Bor-štu in se odpravili k openskemu marketu Conad na Dunajski cesti. Zanimal jih je sef openske trgovine (lastnik slednje je Društvena prodajalna na Opčinah), do katerega so se hoteli prikrasti kar skozi stenske opeke. Z raznim orodjem so preluknjali zid točno na točki, kjer je na drugi strani sef. V slednjem je bilo po informacijah tržaške kvesture okrog 25 tisoč evrov. Tatovi so se pravkar začeli prebijati v notranjost (na steni malega urada je luknja), ko so se razbežali. Na mestu so pustili več orodja, avtodom so pustili nekaj deset metrov stran v smeri Fernetičev, na zemljišču na območju »Basagrce«. V vozilu so uničili pohištvo, da bi bilo dovolj prostora za namestitev težkega sefa. Kakih 80 centimetrov visoko in ravno toliko široko luknjo na steni je v nedeljo zjutraj opazil domačin, ki ima v bližini manjšo farmo. »Svoje živali pogosto krmi z ostanki zelenjave in sadja, ki mu jih pustimo pri marketu,« je dejal odgovorni za prodajalno Paolo Kalc. Domačin je poklical policijo, medtem si je lu- knjo že ogledoval tudi eden izmed uslužbencev Co-nada, ki je prišel pogledat, ali je vse v redu. Kalc je povedal, da je sef težek kakih 600 kilogramov. Pri poskusu tatvine je verjetno sodelovalo kar nekaj dobro opremljenih ljudi. Točno so vedeli, kje je sef, videli so ga verjetno med izvidnico. Ko vstopimo v trgovino je na levi okence, skozi katero lahko pozoren pogled pade ravno na sef. Policija bo pregledala posnetke nadzornih videokamer (slednje so nameščene znotraj trgovine), z upanjem, da zasledi sumljivega človeka, ki bi radovedno zijal skozi omenjeno okence. Drugo vprašanje je, kako so tatovi vedeli, da je v sefu več tisoč evrov. Poskus tatvine jim je spodletel, ker jih je nekaj zmotilo: najbolj verjetno so imeli vtis, da jih je nekdo kljub temi zagledal s ceste, saj je vozišče oddaljeno le nekaj metrov. Openski policisti so v nedeljo zasegli cel arzenal tatinskega orodja: kladiva, zagozde, velike klešče, macolo in torbo. Hudo poškodovan avtodom so vrnili lastniku, Danijelu Ceju. Dogodek preiskujejo tržaški mobilni oddelek in openski policisti. (af) / TRST Torek, 10. marca 2009 7 osmi marec - Uspešna tridnevna pobude pokrajine Ustvarjalnost žensk na delovnem področju Po dopoldanski okrogli mizi, namenjeni ženskemu podjetništvu, je bilo popoldne na vrsti srečanje o znanosti Začelo se je z delom, točneje s krivicami, ki so jih delavke pred stoletjem vsakodnevno doživljale, večkrat je prišlo do tragedij. Tako se je rodil osmi marec oz. mednarodni dan žena. Od takrat se je veliko spremenilo, vendar pa ne tako zelo, če je res, kot je res, da je novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama kot prvega podpisal zakon »fair pay« med moškimi in ženskami. Skratka moški in ženske morajo biti za enako delo enako plačani. V Italiji to zagotavlja ustava, vendar pa je tudi glede tega pri nas razkorak med zapisanim in uresničenim precejšen. Zato so ob letošnjem dnevu žena članice komisije za enake možnosti v okviru novinarskega sindikata v sodelovanju s članicami sindikatov CGIL, CISL, UGL in UIL predsednika države opozorile na diskriminacijo, ki se redno odigrava na koži zaposlenih žensk v vseh kategorijah. Ženskemu zaposlovanju s posebnim ozirom na žensko podjetništvo je bila namenjena nedeljska dopoldanska okrogla miza, ki je sodila v bogat tridnevni program, ki ga je Mednarodni dom žensk (z drugimi) pripravil na pobudo tržaške pokrajine. Sklepni dan je na sončno nedeljo, ki je marsikatero žensko odvrnila od udeležbe, predvideval še srečanje Znanstvene in ženske izkušnje, niz pobud v Parku pri Sv. Ivanu, pa je zvečer sklenila gledališka predstava Laile Wadia Neločljive prijateljice. Nedeljsko debatno omizje je potrdilo, da se ženske skozi težave znajo prebijati ustvarjalno, prožnejše so, ker jih k temu sili že stalno usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Po uvodnih besedah predsednice pokrajine Marie Terese Bassa Poropat je programe, namenjene ženskam, predstavila pokrajinska odbornica Adele Pino, pokrajinska svetnica za enake možnosti Wally Trinca pa je orisala najpogostejše težave zaposlenih žensk. V imenu uspelih pojetnic sta nastopili Donata Hauser Irne-ri in Etta Carignani. Delovanje SDGZ na področju enakih možnosti je orisala Majda Canziani, medtem ko je Vlasta Sluban predstavila Območno razvojno agencijo Krasa. Za okroglo mizo, ki jo je vodila novinarka PD Breda Pahor, se je zvrstilo največ priče-valk o uspešnih pobudah na raznih področjih. Fabiana Scheriani je podjetnica na kmetijsko-turističnem področju, Elisabet-ta Puiatti pa na vinarskem. Luisa Dri je ustanovila lastno podjetje (lepota-kozmetika), univerzitetna predavateljica Lucia Gardossi pa spin-offpodjetje (kemija). Igralka Barbara Della Polla je svojo ustvarjalnost pre-lila še v socialno zadrugo, Marta Košuta pa je nazorno osvetlila pomen slovenske tržaške narodne noše tudi s podjetniško-obrtni-škega vidika. Povedano je bilo veliko novega in zanimivega kroma sesljan - Ajser Klepet o ženski kreativnosti V razstavni dvorani Turističnega informativnega centra IAT v Sesljanu so v soboto članice krožka Ajser priredile žensko obarvan večer, na katerem je glavno besedo imela ženska kreativnost v današnji družbi. Tajnica krožka Ajser in članica deželne komisije enakih možnosti Chiara Puntar je bila modera-torka prijetnega klepeta z odgovorno za kulturo pri krožku Lucio La-lovich, odbornico za socialno politiko in družino devinsko-nabrežin-ske občine Danielo Pallotta, odbor-nico za finance in šolstvo devinsko-nabrežinske občine Tjašo Švara, podpredsednico pokrajinskega sveta Viviano Carboni, pedagoginjo Loreno Uxa in arhitektko Marianno Accerboni. Po srečanju pa so slovesno odprli razstavo slik, skulptur in grafik na temo žensk, na kateri je sodelovalo 25 umetnic. Izdelki so na ogled vse do nedelje, 15. marca. 8. marec Štafeta proti nasilju nad ženskami Kot smo že poročali, je letošnji 8. marec minil predvsem v znamenju boja proti nasilju nad ženskami. Zveza žensk v Italiji (Unio-ne donne in Italia) pa se je odločila, da tej skrb vzbujajoči tematiki posveti celoletno pobudo. 25. novembra je tako v sicilskem mestu Niscemi krenila na dvanajstmese-čno pot štafeta »Ženske proti nasilju nad ženskami«, ki bo obšla vso Italijo. Pobudnice štafete so za simbol izbrale amforo, keramično posodo z dvema ročajema: nosili jo bosta po dve ženski in tako izpričali solidarnost med ženskami. Ob letošnjem mednarodnem prazniku žensk je tržaška sekcija združenja UDI sporočila, da bo štafeta prispela v naše mesto septembra. Ob tej priložnosti se bo zvrstila vrsta dogodkov, s katerim želijo ženske ponovno opozoriti, da brez enakopravnosti in civilnih odnosov ni pravega sožitja in demokracije. enake možnosti Forum žensk je pisal Renzu Tondu Tržaški Forum žensk je predsedniku deželne vlade Renzu Tondu naslovil odprto pismo, v katerem mu izraža vse večjo zaskrbljenost zaradi izbir deželne uprave. V pismu izražajo članice Foruma žensk zaskrbljenost predvsem zaradi nekaterih primerov diskriminacije in celo zaostalosti na področju enakih možnosti med moškim in žensko. Kot izredno neprimerno ocenjujejo v prvi vrsti Tondo-vo izjavo ob sami umestitvi, to je odločitev, da bo ženska zastopanost v deželnem svetu nižja od dosedanjih 30%. »Zdi se nam, da je Dežela Furlanija-Julijska krajina ubrala zgrešeno pot, ki ne hodi vzporedno s tisto, po kateri stopa Evropa,« beremo v sporočilu Tondu. Podpisnice si namreč prizadevajo za enakopravnost med spoloma in za uveljavitev demokracije vsaj v in-štitucijah, ki naj bi predstavljale državljane. »Seveda ne zahtevamo 52-od-stotno zastopanost, dosedanjim dosežkom pa se nikakor ne nameravamo odpovedati.« pokrajina trst - Podpis pomembnega programskega sporazuma Posodobitev čistilnih naprav V nekdanjem lesnem pristanišču bo leta 2012 zrasla nova čistilna naprava za odpadne vode - V Barkovljah jih bodo po novem samo zbirali Programski sporazum so podpisali na sedežu Pokrajine Trst kroma Pred letom 2012 bo Trst razpolagal s posodobljeno čistilno napravo za predelavo in odvajanje odpadnih vod. Sedanje strukture namreč ne zadoščajo več evropskim standardom in potrebujejo prenovo. Programski sporazum so včeraj podpisali predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, deželna odbornica za načrtovanje Sandra Savino, občinski odbornik za ekonomski razvoj Paolo Rovis in predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli. Sporazum predvideva naložbo v višini 50 milijonov evrov, ki naj bi jih skoraj v celoti črpali iz državnih fondov. Večino denarja bodo namenili potenciranju delovanja čistilne naprave v Škednju. V ta namen bodo preuredili del nekdanjega lesnega pristanišča, zaradi česar je predsednik Boniciolli nekoliko razdvojen: zadovoljen kot občan, a nezadovoljen kot predsednik pristanišča, saj se s takimi ukrepi vse bolj krči obseg ozemlja, ki je namenjen pristaniški dejavnosti. Zato pa bodo zadovoljni barkovljanski kopalci. V tamkajšnji čistilni napravi, ki se nahaja na Miramarskem drevoredu (v višini kopališč Topolini), namreč ne bodo več čistili odpadnih vod. Ob splošnem zadovoljstvu podpisnikov je hvaležna misel šla pravkar preminuli pokrajinski odbor-nici Ondini Barduzzi, ki si je dolgo prizadevala za dosego sporazuma. (pd) občina trst Na spletni strani dnevni red seje v slovenščini Na spletni strani tržaške občine (http://www.retecivica.trie-ste.it) se je pojavila tudi slovenščina. Na strani vzhodnokraške-ga rajonskega sosveta je namreč v italijanskem jeziku objavljen dnevni red seje, ki bo danes ob 19.30. Pod njim je povezava - sicer samo v italijanščini - na dokument v formatu PDF, v katerem je dnevni red zapisan v slovenskem jeziku. Končno se je nekaj premaknilo in je to po dolgem času majhen korak, ki je sad številnih prizadevanj, je ocenil predsednik vzhodno-kraške skupščine Marko Milkovič. V kratkem naj bi to začelo veljati tudi za spletno stran zahodno-kraškega rajonskega sosveta in to bi moral res biti le prvi korak. Župan Roberto Dipiazza je namreč pred nedavnim zagotovil, da bodo v prihodnosti vse spletne strani obeh kraških rajonskih sosvetov v celoti dvojezične. Tovornjak izgubil stroje Na tržaški hitri cesti je turški šofer včeraj ob 15.15 na ovinku med Ka-tinaro in tovarno Wartsila izgubil nadzor nad tovornjakom in izgubil del tovora. Prevažal je stiskalnice, stružnice in podobne stroje. Na cesti so se znašli štirje stroji, peti je padel čez ograjo v prepad. Pet strojev je skupaj tehtalo 22 ton, odstranili so jih gasilci, ki so z žerjavom tudi postavili tovornjak na kolesa. Šofer se je po navedbah prometne policije lažje poškodoval, druge hujše škode baje ni bilo. Odsek je bil zaprt do poznega večera, prometni policisti so vozila usmerjali na stranske ceste. Urad za sprejemanje aktov dopoldne zaprt Občinski urad za sprejemanje aktov (Ul. Punta del Forno št. 2) bo zaradi napovedane sindikalne skupščine osebja danes zaprt od 8.30 do 11. ure. Policijska šola pri Sv. Ivanu tvega zaprtje Policijski šoli pri Sv. Ivanu, katero obiskuje 326 agentov (vključno z osebjem), naj bi grozilo zaprtje. Sindikat policistov COISP že dolgo poudarja, da šola nima sredstev za plačevanje plina in se torej pogosto znajde brez ogrevanja. COISP predlaga notranjemu ministru Maroniju, naj 2. junija prekliče ali vsaj omeji parado v Rimu, s prihranjenimi sredstvi pa financira šolo. Po podatkih sindikata naj bi dolg države do dobaviteljev plina znašal 900 tisoč evrov. Kakovost hotelov Na Trgovinski zbornici so včeraj podelili znamko kakovosti italijanskega sprejemanja 22 hotelirjem in gostincem v tržaški pokrajini. Pobudo je priredila TZ v sodelovanju z državnim inštitutom za turistične raziskave Isnart in pokrajinskim združenjem hotelirjev. Priznanje so prejeli Hotel Continentale, Hotel Alla Valle di Banne, Hotel Roma, Hotel Eden, Hotel James Joyce, Center Hotel, Albergo Alla Posta, Park Hotel Muggia, Urban Hotel Design, Hotel Le Cor-derie, Hotel Miramare, Novo Hotel Impero, Albergo Ristorante Sonia, Greif Maria Theresia, Residence San Marco, Residence al Granzo, Hotel Colombia, Best Western Hotel San Giusto, Hotel Filoxenia, Hotel Italia, Hotel San Rocco in v restavraciji Chimera di Bacco. 8 Torek, 10. marca 2009 TRST / teden možganov - Včeraj na liceju Carducci predstavili letošnjo izvedbo Prepletanje kulture in znanstvenega raziskovanja Od četrtka vse do 24. marca predavanja, okrogle mize, delavnice, filmi in predstave Okrogle mize, strokovna predavanja, razgovori, kulturna srečanja, film in gledališče: vse to bomo našli, če se bomo udeležili manifestacij v okviru letošnje tržaške izdaje Tedna možganov, ki bo potekal uradno sicer od 16. do 24. marca, dejansko pa že od tega četrtka. Pobuda, ki jo prirejajo center za nevroznanosti Brain ter Center za um in govor Univerze v Trstu, visoka šola za napredne študije Sissa, gledališče La Contrada, Znanstveni imaginarij in Odbor za promocijo nevroznanosti, je mednarodnega značaja, njena pobudnica pa je fundacija Dana, ki si prizadeva za širjenje informacij in znanja o možganih. Cil pobude je namreč približevanje znanosti širši javnosti oz. prepletanje kulture in znanstvenega raziskovanja, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi na pedagoškem liceju Carducci, kjer so ob prisotnosti organizatorjev ter rektorjev tržaške univerze in šole Sissa, Francesca Peronija in Stefana Fan-tonija, tudi orisali nekatera znanstvena odkritja in dosežke teh vseučilišč. Kaj pa se bo v Trstu dogajalo v okviru Tedna možganov? Že ta četrtek bo v kavarni San Marco ob 18. uri srečanje Neuroscience Cafe o okvari kostnega mozga, v petek pa bo v avditoriju zavarovalnice Allianz ob 15.30 okrogla miza o patologiji in rehabilitaciji govora. Prihodnji ponedeljek bo ob 17. uri v avditoriju Muzeja Revoltella srečanje o znanstveni razlagi prepovedi odraslih in prestopkov mladih. V torek, 17. marca, pa bo ob 10. uri v Oficirskem krožku srečanje o raziskavah in zdravljenju multiple skleroze, medtem ko bo dan pozneje ob 18. uri okrogla miza o Parkinsonovi bolezni v kavarni San Marco. V petek, 20. marca, bo ob 17. uri v avditoriju Muzeja Revoltella predavanje o družbeni inteligenci, teoriji uma in nevronih, medtem ko bo v torek, 24. marca, v dvorani Giorgio Co-stantinides v Muzeju Sartorio ob 17.30 okrogla miza o novih metodah proučevanja med branjem misli in zgodnjo diagnozo. V okviru manifestacije bodo našle tudi prostor pobude za šole oz. javnost, ki bodo na sporedu v soboto, 21., in nedeljo, 22. marca, v prostorih Znanstvenega imagi-narija. Vse skupaj pa bo tudi obogateno s filmi in gledališkimi predstavami: tako bosta 16. (ob 20.30) in 20. marca (ob 20. uri) v prostorih ustanove Opera Figli del Popolo na ogled filma M. Apteda Extreme Measures in P. Marshalla Big, v četrtek, 19. marca, pa bo v gledališču Orazio Bobbio ob 17. uri ob predavanju o Galvaniju in Volti tudi literarno branje. V tem gledališču bo 23. marca ob 11. uri tudi na sporedu gledališka predstava Giuseppa O. Longa Un tra-pianto molto particolare. (iž) barkovlje - Izlet Združenja staršev OŠ F.S. Finžgarja Po ribiški poti Skupina staršev in otrok se je podala peš od Proseka čez Križ do nabrežinskega portiča V pričakovanju na bližajočo se pomlad je ponovno oživelo Združenje staršev Osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja v Bar-kovljah in uspešno izpeljalo svoj prvi nedeljski izlet. Starši in otroci so se podali od Proseka čez Križ in dalje po ribiški poti do nabrežinskega portiča. Družine, ki so se tokrat udeležile pohoda, vabijo še ostale naj se jim v bodoče pridružijo, saj take pobude bogatijo medosebne odnose in posebno pomagajo pri sprostitvi po napornem delavnem tednu. Na posnetku: fotografija kaže, da so se otroci in odrasli na nedeljskem izletu očitno imenitno imeli. praznik žensk - V nedeljo v Gročani V znamenju smeha Polna dvorana se je nasmejala ob dogodivščinah »zapeljivke«, ki oddaja stanovanje... V Gročani je nastopila gledališka skupina Dekani kroma SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v nedeljo, 8. marca, priredilo praznovanje dneva žena v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopila je gledališka skupina Dekani s komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje, ki jo je napisal amaterski igralec in avtor komičnih tekstov Boris Piciga. Igra predstavlja zgodbo samo-všečne gospe Milene, ki si prizadeva, da bi oddala svoje stanovanje v Kopru. Obisk raznih interesentov pa ji povzroča vsakovrstne težave in komične zaplete. Dramska skupina iz Dekanov je v slovenski Istri zelo priljubljena in je že večkrat nastopila tudi v slovenskih društvih na italijanski strani meje. Tudi nedeljski nastop je med publiko požel veliko smeha in dobre volje. Praznik se je po končani prireditvi nadaljeval ob prigrizku in prijetnem klepetu. (Za) Danes Sergej Verč v Slovenskem klubu Mož, ki je bral Disneyjeve stripe je naslov novemu kriminalnemu romanu Sergeja Verča. V njem nastopa komisar Beno, a tudi kopica drugih zamejskih junakov, o katerih bo danes ob 20.30 govor v Slovenskem klubu: ob prisotnosti avtorja Verča in direktorja založbe Modrijan bo o pisatelju in njegovem delu spregovorila Matejka Grgič. Požirek kulture v kavarni Verdi Vsak drugi torek v mesecu je v Miljah posvečen kulturi. Danes bo srečanje z naslovom Požirek kulture v kavarni ravno v kavarni miljskega gledališča Verdi ob 17. uri. Predsednica združenja za enake možnosti Poem iz Kopra Isabella Flego bo predstavila pesnico Claudio Voncina. Na srečanju bodo tudi nazdravili prvi obletnici kulturne pobude. O ženskah v openskem društvu Tabor V openskem društvu Tabor (Ul. Ri-creatorio 2) bo jutri ob 18. uri srečanje posvečeno ženskam. »L'anima a fior di pelle« je naslov odrski uprizoritvi v režiji Maurizia Silvestrija in ob branju Ele-ne Vesnaver. Po predstavi bodo o vlogi žensk spregovorile predsednica pokrajinske komisije enakih možnosti Eloisa Cignatta ter predstavniki družinskih združenj in skupin za umsko zdravljenje. Balet Coppélia na tržaškem odru Na odru tržaškega Verdijevega gledališča bo od jutri do nedelje zaživela baletna performansa Coppélia v izvedbi plesnega ansambla milanskega gledališča Scala. Karte so na razpolago v blagajni gledališča, informacije pa so na voljo tudi na zeleni številki 800 090373 oz. spletni strani www.teatroverdi-trieste.com. Skupščina Mladih komunistov o varnosti Tržaški Mladi komunisti (mladinska organizacija SKP) prirejajo jutri skupšči-no-razpravo na temo Njihovi varnosti je ime rasizem. Srečanje bo ob 17. uri v glavni dvorani večkulturnega centra (Ul. Valdirivo št. 30), na njem pa bodo v ospredju nedavni vladni ukrepi na področju varnosti in priseljeništva. Na skupščini bodo med ostalimi govorili zdravnik in član področnega sindikata Fp-Cgil Pierpaolo Brovedani, kulturna posrednica Cgil Siok Hoe Koh in odgovoren za priseljeništvo v državni SKP Stefano Galieni. 8. marec - V Boljuncu in Dolini Tudi v Bregu so praznovanja lepo uspela Posebno množično na sobotnem praznovanju v Boljuncu, ki se ga je udeležilo tudi veliko italijanskih sovaščank - V nedeljo so praznovale Dolinčanke Lep jasen dan, prežet z vonjem po pomladi, ko se narava začne prebujati po zimskem spanju, je pozdravil letošnji 8. marec - dan žena. Rumene mimoze so se bleščale v soncu, ravno tako so se bleščale oči boljunskih in dolinskih žena, saj je niz pobud, ki so jih priredile ob tem prazniku, odlično uspel. Za uvod v praznovanja so v četrtek članice Skupine 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren v Bo-ljuncu, priredile potopisno predavanje Sonje Gregori »5 žensk v New Yorku«. V soboto je bilo spet vse živo, saj so članice Zveze žensk iz Boljunca priredile nadvse prijeten večer in društvena dvorana se je izkazala premajhna, da bi sprejela množico žensk in deklet, ki so se odzvale vabilu, kar priča, da je ta praznik med domačinkami zelo občuten. Lepo je bilo videti, kako se ob tej priložnosti izniči razlika med generacijami in se ob isti mizi posedejo ter skupaj pozabavajo mlada dekleta in gospe, ki so že dosegle častitljivo starost. Vse prisotne je najprej pozdravila članica Zveze žena in z zadovoljstvom ugotovila, da je v dvorani prisotnih tudi lepo število žensk iz sosednjih vasi, posebno iz Doline in, kar je spodbudno, veliko italijansko govorečih sovaščank. Na večeru ni manjkalo zabave in smeha; najprej so se predstavile udeleženke tečaja orientalskih plesov, ki vadijo pod mentorstvom Paole Cogolati:za-plesale so ob sugestivnem siju svečk ter požele velik uspeh. Sledil je komični skeč, ki so ga podale Laura Kofol, Magda Šva-ra, Fabia Meneghetti in Majda Žerjal in je prisotne pozabaval z bridko usodo vdove, ki tako obžaluje smrt svojega moža, da bi mu najraje naredila zlato krsto. Ko pa se izkaže, da je bil mož zagrizen igralec v casinoju in da ji ni zapustil niti ficka, se stvari obrnejo drugače. Nato je prevzela besedo dolinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi, ki se je v svojem posegu dotaknila perečega problema nasilja nad ženskami. Poudarila je pomen ženske v današnji družbi, čeprav je še vedno neenakopravna z moškim: zato bo treba delati na tem, da se spoštovanje do žensk utrdi, da se jim pri- znajo enako dostojanstvo in enake možnosti na vseh področjih. Članice so pripravile tudi zelo bogato loterijo, po žrebanju pa se je splošna zabava zavlekla do poznih ur. V nedeljo pa so praznovale Dolin-čanke in o istih problematikah je spregovorila tudi Ana Blaževič, ki je v svojem posegu ugotavljala, koliko večji je trud ženske, če se želi uveljaviti tako v družbi kot v družini in posebno na delovnem mestu. Lepo število žensk je po njenem govoru prisostvovalo še nastopu MePZ Alojz Kocijančič iz Koštabo-ne in domačinkam, ki so prebrale splet poezij. Sledil je komični prizor, ob katerem so se vsi pošteno zabavali, čeprav se je dogajal v domu za ostarele. Različni pristopi do 8. marca poudarjajo njegovo aktualnost in veliki pomen. Tako visoka udeležba Slovenk in Italijank na prireditvah daje upati, da je v dolinski občini velika volja do skupnega dela, do uresničitve skupnih želja in boljše bodočnosti, do strpnosti, sožitja in medsebojnega spoštovanja. (mš+sž) Ženske vseh starosti so skupaj proslavile 8. marec / TRST Torek, 10. marca 2009 9 rižarna - Skupina dijakov in predstavnikov združenja VZPI-ANPI Dijaški obisk iz Firenc Po Rižarni jih je vodil Riccardo Goruppi - Marta Ivašič jim je predstavila slovensko manjšino Med številnimi skupinami, ki redno obiščejo tržaško Rižarno, je bila pred dnevi tudi skupina dijakinj in dijakov iz kraja Borgo San Lorenzo iz bližine Firenc. Okrog petdeset dijakov (po sedem na razred) je spremljala delegacija partizanskega združenja VZPI-ANPI iz kra- ja San Lorenzo, a tudi člani tržaške sekcije s predsednico Stanko Hro-vatin na čelu. Pozornim dijakom je o grozotah taborišča spregovoril Riccardo Goruppi in jih vodil med ogledom nekdanjih celic in stalne razstave. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili Dijake in njihove spremljevalce so sprejeli predstavniki tržaške sekcije partizanskega združenja VZPI-ANPI kroma njegovi razlagi in zastavili marsikatero vprašanje. Prav tako pozorno pa so kasneje prisluhnili tudi prof. Marti Ivašič, ki jim je v krožku To-gliatti (v kraju Borgo San Sergio) predstavila šolstvo s slovenskim učnim jezikom in sploh življenje slovenske manjšine v Italiji. miela - Ob 40-letnici kino kluba La Cappella Underground Nad tisoč gledalcev na filmskem maratonu Nad tisoč ljubiteljev izvirnega filma je v soboto in nedeljo proslavilo jubilejno, 40-letnico znamenitega Včeraj danes Danes, TOREK, 10. marca 2009 SIMPLICIJ Sonce vzide ob 6.27 zatone ob 18.04 -Dolžina dneva 11.37 - Luna vzide ob 17.38 in zatone ob 5.52. Jutri, SREDA, 11. marca 2009 KONSTANTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,7 stopinje C, zračni tlak 1005,4 mb raste, veter 5 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. marca 2009 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 2711249.Pro-sek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. tržaškega kino kluba La Cappella Underground. 40-urni filmski maraton v gledališču Miela je bil izredno Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uspešen in dvorana je bila občasno celo nabito polna, obisk pa je bil konstanten tudi v nočnih urah. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.20 »The Wrestler«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'onda«. CINECITY - 15.50, 18.45, 21.40 »Watchmen«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 »La Pantera rosa 2«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »The Wrestler«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 22.15 »Iago«; 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; 17.45, 20.00 »The Reader«; 15.45 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Millionaire«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 19.00, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00 »Krožna cesta«; 16.30, 19.00, 21.30 »The In- Krseountazteá"Jeva ttJLi J OKI) AN Li - po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja ——** V petek, 13. marca ob 19.30 otvoritev razstave ROBIN SOAVE KIPARSKA DELA 1995/2007 ...«najbolj uničujoča tragedija! ji'bila, je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) V PETEKr 13. MARCA OB 20.30-RED A, PREMIERA _ (z italijanskimi nadnapisi) Vsobabv14kmarca ob2030-redB V nedelja 15. marca ob 16.00 - red C (z varstvom otrok) V torek, 24. marca ob2030, Kulturni dom Gorica (z italijanskimi nadnapisi) V četrtek, 2. aprila ob 19J0- red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) Vpetel(3.aprilaob2030-redF V sobob%4. aprila ob 2030-red T (z italijanskimi nadnapisi) ^m ui ii ii^^a Info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ternational - Mednarodna prevara«; 17.30, 19.20, 21.10 »Toše - The Hardest Thing«; 16.50 »Povest o Despereauxu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »La Pantera rosa 2«; 22.15 »Milk«; Dvorana 3: 16.30, 19.05, 21.45 »Watchmen«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Verso l'Eden«; 18.15 »Giulia non esce la sera«; 22.15 »Il mai nato«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Watchmen«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »I love shopping«; 17.45, 20.00, 22.10 »Il giardino dei limoni«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio, 4 v torek, 17. marca, od 17.30 do 19.30. Vljudno vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. M Izleti SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it ali na tel. št. 335-8180449(Erika). GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira v nedeljo, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani. Pod strokovnim vodstvom g. Pao-la Sosija si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450. KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZIMSKI VZPON NA POREZEN - SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. info@teaterssg.it - www.teaterssg.it VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Zabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. Prispevki Ob 10-letnici smrti drag e mame Zofke Kapun daruje hčerka Miranda z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Petelin Ko-smina daruje Bertolino Bruno (Repen, 29) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Karlo Malalan (Jurijevo) daruje Marija Grgič (Zelcetova) 15,00 evrov za SKD Grad od Banov. Namesto cvetja na grob Karle Malalan vd. Ban (Jurijeva) darujejo Vojko, Silvana, Majda, Gianni, Nives, Igor in Vesna 80,00 za SKD Grad od Banov. V spomin na pokojno Milko Gojča darujejo sestra Zofka z družino 20,00 evrov, sestra Kristina z družino 20,00 evrov in sestra Marija z družino 30,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na pokojno Milko Gojča daruje Marina Babič 30,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na Alojzija Pertota daruje brat Bruno 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na mamo Marijo Kosmina vd. Petelin darujejo hčerke 20,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na drage starše darujeta Pierina in Bojana 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za Novo Delo. 1G.3.2GG5 1G.3.2GG9 Janko Jež Spominjamo se te z ljubeznijo in hvaležnostjo. Tvoji Sesljan, Trst, 10. marca 2009 IG Torek, IG. marca 2GG9 Podjetje SERVIS doo-srl prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem srečanje Biti inouacijski u kriznem obdobju Jutri, I I. marec, ob 18.00 Dvorana Zadružne kraške banke - Opčine Predavali bodo: Knjig. ROBERTO CEDRDfl Marketing: kaj lahko v kriznem času dodatno nudimo našim strankam? Dr. DUHJfl PERTOT Kako lahko v obdobju krize inovacijsko obravnavamo problematiko varnosti pri delu? Knjig. DlOniSlO GHERBRSSI Katere so pravzaprav novosti enotne knjige dela in zakupnih pogodb? Dr. STEUO KOSfTlRČ - Rivalutacija zgradb, reprezentančni stroški, DDV na osnovi unovčenih zneskov: katere pomembne inovacije prinaša zakonodaja? H Čestitke Na dan žena se je rodila JANA. S straši in sestrico Nino se veselijo nona Lida, teta Katja, stric Leonardo, posebno pa Oliver. Danes bo na Opčinah ANA BLASON upihnila 4 svečke. Da bi vedno bila tako živahna, vesela in pridna deklica, ji želijo mama, tata in bratec Marko. Voščilom se pridružujejo še nona Miranda, nono Renato, stric Aljoša, teta Manuela ter mali Erik. Danes praznuje IVANA BLASON 4 leta. Vse najboljše ji želijo nona Ivanka, nono Franco, teti Barbara in Ombretta ter strica Edi in Wi-li. Koš poljubčkov ji pošiljata Kevin in Denis. Včeraj je praznoval svoj 2 x 35. rojstni dan KLAVDIJO MAVER. Mnogo zdravja in sreče mu želijo prijatelji Sava, Marta in Giorgio. JANA JAKLIČ in ANA STE-PANČIČ sta postali doktorici poligloti. Za dosežen uspeh ji čestitava. Maja in Nika INKA ŽERJAL se je cel mesec po Beogradu podila, da bi tezo ulovila. Odliko in pohvalo si je zaslužila in polno čestitk od vseh nas dobila. Dekliška Boljunec. 0 Prireditve PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gori-ca-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Ur-ha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe -Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 10. marca, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20), na predstavitev romana Sergeja Verča »Mož, ki je bral Disneyjeve stripe«. Ob avtorju in predstavniku založbe Modrijan bo o delu govorila Matejka Grgič. RICMANJSKI TEDEN: v četrtek, 12. marca, ob 20.30, v galeriji Babna hiša, odprtje fotografske razstave »In-out«, 5 slovenskih fotografov iz Trsta, Skupina Fotovideo Trst 80. Predstavitev: Deziderij Švara; sodeluje Moška vokalna skupina Kraški dom iz Repna, zbor vodi Vesna Guštin Grilanc. V petek, 13. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, celovečerni koncert Mešanega Mladinskega Pevskega Zbora »Trst«, zbor vodi Aleksandra Pertot. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih orga- nizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »Brez mej v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo: kitarist Janez Gregorič, sopranistka Sonja Kosc-hier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Cotič. Prireditev bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Razstavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Urnik: v soboto, 14. marca, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, v nedeljo, 15. marca od 18.30 do 22. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 14. marca, na večer »Eleonora«. Sodelujejo: Matej-ka Bukavec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli, in Tamara Ražem. Večer vodi Rossana Paliaga. Začetek ob 20.30. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 na sedežu društva. Večer bosta oblikovala pisatelj Boris Pahor in oktet Odmevi. SKD TABOR - obvešča, da bo naslednja ponovitev gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni) v soboto, 14. marca, ob 20.30. Prevod in režija Sergej Verč. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: Jamlje, Kulturni dom, 14. marca, ob 20.30, nastopajo ŽPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Ku-beda, MPS Kantadore iz Brezovice, ŽPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ŽPS Stu ledi iz Trsta. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v Milje, dvorana Roma-župnijski rikreatorij na Trgu Republike 8, na zaključno prireditev dnevov slovenske kulture 2009 »Spet trte so rodile«. Sodelovali bodo Bruna Manin-Spetič, harmonikar Marko Manin, ŽPS Ivan Grbec iz Škednja z Marto Košuta, ki bo predstavila škedenjsko nošo in knjigo »Ano lejto je pasalo«. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zulia-na »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Fe-ri in Aljoša Saksida. TRST □ Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. FOTOVIDEO TRST prireja začetniški tečaj uporabe programa Photoshop. Vršil se bo ob torkih od 20. ure dalje in trajal bo od 7 do 8 lekcij, vsaka po 1.30 - 2 uri. Vodila ga bo Mirna Viola. Začel bo danes, 10. marca, ob 20. uri, v ul. San Giorgio, 1. Za prvo lekcijo naj tečajniki vzamejo s seboj fotoaparat in knjižico z navodili. Kdor ima prenosni računalnik, ga bo tudi potreboval. Za informacije in vpisnine, pokličite na 247-7937748. Število je omejeno. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 10. marca, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Vabljeni! DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi vse članice in člane ter vse zainteresirane na redni občni zbor v četrtek, 12. marca, v prostore Športno-kul-turnega centra v Lonjerju. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo od 20. uri. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. UPRAVA OBČINE REPENTABOR v sodelovanju s podjetjem IN.CO iz Trsta in z Deželno agencijo za okolje Furlanije-Julijske krajine, prireja informativno srečanje za predstavitev rezultatov projekta merjenja koncentracije radona po vaseh občine Repentabor. Govor bo tudi o metodah za preprečevanje onesnaževanja stanovanjskih prostorov z radonom. Srečanje bo v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. AŠD MLADI NA - Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št. 040-213518, 348-7730389, ali 040220718 najkasneje do petka, 13. marca, do 12. ure. Vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v na-turizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja v dneh 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila 2009 na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije do 13. marca, za nečlane in prijatelje od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. SKD F. PREŠEREN - Skupina 35-55 vabi v petek, 13. marca, ob 20.30 v društvene prostore na »Večer o slovenski istrski kulturi« s člani študijskega krožka »Beseda slovenske Istre«. Nastopajoči bodo pripovedovali štorije in izvajali pesmi ob glasbeni spremljavi ter še marsikaj. Vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Pujs v mlaki«, avtor Martin Waddell. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v petek, 13. marca, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj prinesi leseno kuhalnico. Vstopnina 2,00 evra. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane na 55. redni občni zbor, ki bo v petek, 13. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška, 20. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v petek, 13. marca, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento št.8, predavanje na temo »Evolucija prehrane: hrana in zdravje od Darwina do genetike«. Sodelovali bodo naš predsednik Marno Vocci, zoolog Nicolo Bressi, izvedenec za prehrano Beniamino Ciocchi in diabetolog Riccardo Candido. Vabljeni so vsi. KD »F. VENTURINI« - DOMJO vabi v soboto, 14. marca, ob 20.30 na večer včlanjevanja. Predvajali bomo posnetek iz osrednje prireditve ob priliki 40-letnice »Prizori društvenega vsakdana«. Vabljeni člani in bodoči člani! KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor organizira od sobote, 14. marca, do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od 11.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in morebitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z MPZ Upokojencev iz Brega, organizira 14. marca, ob 19.30 v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu »Koncert zbora vsedržavnega združenja karabinjerjev - sekcija Trst«. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, zadnja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo Mary Poppins v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SPI CGIL - KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo v torek, 17. marca, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včlanjevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št.: 328-4559414. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! -J PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo za pomoč v gospodinjstvu ali nego starejše osebe. Tel. 00386-5-7144284 TRGOVINA KOZMETIČNIH IN FRIZERSKIH IZDELKOV V TRSTU ZAPOSLI s celodnevnim urnikom prodajalko(ca) do 29. leta, obvezno znanje slovenščine in/ali hrvaščine. Tel. 335-6832372 V VASICI KILOMETER OD KOM- NA_dajemo v najem takoj vselji-vo samostojno hišo z gospodarskim poslopjem, možnost obdelave kmetijskih površin. Cena po dogovoru. 00386-(0) 31261563 ZAPOSLIMO KUHARJA z izkušnjami. Zahtevamo resnost, nedelja zaprto. Tel. 340-7821543 ali 348-8769910 14.00-16.00_ 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM v Dolini skladišče 80 kv.m. Tel. št.: 040-228390. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584. IZGUBIL SEM ČRN PLAŠČ znamke slam, v soboto, 21. februarja, v zgo-niškem šotoru, ob priliki pustovanja. Prosim poštenega najditelja naj pokliče v popoldanskih urah tel. št.: 3393036533. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Tel. 338-1883783 v večernih urah. NA OPČINAH prodajamo štirisobno stanovanje (105 kv.m) v tretjem - zadnjem nadstropju, z dvigalom, teraso in garažo. Sončna lega, pogled na zelenje. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-212183. NA PUSTNI TOREK je nekdo pozabil-izgubil jopič v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453. ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. 040-200156 ali 335-6858408. PARKIRNE PROSTORE za avtodome in kamp-prikolice dajem v najem v ograjenem prostoru pri Boljuncu. Informacije na tel. št. 339-4040583. POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št. 347-6868225. PRODAM dvosedežni avtomobil tas-so, ne potrebuje vozniškega dovoljenja, prevoženih 4.100 km, avtomatični menjalnik, garažiran. Tel. št.: 3488050998. PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, full optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079. PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo s priključki. Pokličite od 13. do 14. ure na tel. št.: 040-231984. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043. Id Osmice OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. 040-299800. Vljudno vabljeni! PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Bo finančna kriza vplivala tudi na delovanje naših športnih društev? Deželni finale SK Brdina: v treh dneh več kot 500 spustov 111^ ' m 1 I Mario Šušteršič član vsedržavnega vodstva športnih novinarjev /is Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika košarka - Jadranovci ujeli »magično« 9. mesto Preobrat uspeva Z osmimi zmagami v zadnjih 11 krogih dosegli položaj, ki se je ob koncu leta zdel povsem nedosegljiv * Ronaldo Brazilec Ronaldo je dose- gel prvi gol po več kot enoletni odsotnosti z nogometnih igrišč. Dvaintridesetletni napadalec, ki je bil trikrat najboljši nogometaš na svetu po izboru Mednarodne nogometne zveze (FIFA), je svoj prvenec dosegel na mestnem derbiju med Co-rinthianson in Sao Paulom, ki se je končal z neodločenim izidom 1:1.«Presrečen sem. To je enkraten in ganljiv trenutek,» je po zadetem golu dejal napadalec Corinthiansa, ki je pred vrnitvijo v domovino igral v evropskih ekipah PSV, Barcelona, Real Madrid, Inter in Milan. t Janne Ahonen Eden najboljših skakalcev zadnjega desetletja na svetu, ki se je od tekmovanj poslovil pred letom dni, je napovedal, da načrtuje vrnitev v naslednji sezoni, njegova glavna cilja pa bosta turneja štirih skakalnic in olimpijske igre v Vancouvru. Ahonen ima 36 zmag v svetovnem pokalu, dva velika kristalna globusa za skupni zmagi, po dve posamični zlati in bronasti medalji ter še tri ekipne zlate s svetovnih prvenstev, dve moštveni srebrni olimpijski medalji, nenazadnje pa je petkrat zmagal na novoletni turneji. »Zanesljivo bom nared stoodstotno. V tej zimi sem spremljal tekme in vseskozi sem se spraševal, kako bi se odrezal na njih,« je dejal 31-letni Ahonen. POGLED Z VEJE Mourinho in končnica na -in Marij Cuk Za ekipo, ki se po igralskem kadru ne razlikuje bistveno od tiste, ki je pred dvema sezonama dokaj klavrno izpadla (nekateri igralci so sicer medtem časom napredovali, prišel je koristni Coco, odločilen pa je bil prav gotovo januarski prihod Petra Sosiča), je Jadran z nedeljsko osmo zmago v zadnjih enajstih krogih ujel »magično« 9. mesto, ki v državni košarkarski C- ligi omogoča obstanek brez igranja dodatnih tekem. To je uspeh, ki se je še ob koncu lanskega leta zdel za Popovičeve fante povsem nedosegljiv. Pot do potrditev tega rezultata je seveda še dolga in strma, za vse ki (še) verjamejo v Jadranov združevalni projekt in njegovo bodočnost pa je že sedaj kar precej razlogov za zadoščenje. Na 14. strani Kot vse praznike, smo preživeli tudi osmi marec. Kot vsakič so na časopise padale tone črnila, v naša ušesa se je zlilo na milijone besed o dostojanstvu, enakopravnosti, nežnosti, enakih možnostih. Kot vedno se bo to ponovilo še prihodnja leta, tako da bo svet ostal nepremično ločen na dva pola - ženskega in moškega. In prav je tako. Kaj pa imajo moški opraviti z ženskami in ženske z moškimi? Nikoli nisem razumel teh ločnic, saj je zame človek le človek, pa naj ima konkavne ali konveksne posebnosti. Očitno sem še vedno za luno. A ker se na mesecu ne more živeti, je treba sestopiti s satelita na planet in se prilagoditi. Tako je prav, saj ne moremo biti kot tisti japonski vojak, ki se je leta skrival v džungli in ko so ga vendarle odkrili se ni mogel sprijazniti, da je bilo vojne že zdavnaj konec. Skratka, meje med imaginarnostjo in realnostjo so zelo velike, za preživetje je treba ohranjati sanjski svet v sebi, ga negovati, obenem pa 'igrati' življenje. Tako nekako počenja Interjev trener Mourinho, ki blekne sintagmo o intelektualni prostituciji in poštenosti, čeprav dvomim, da ve kaj je intelek-tualnost. S svojo zvitostjo in pošastno sposobnostjo komunikacije drži vse na nitki, se z nami poigrava, njegova zunanja podoba je strahotno uspešna in kariz-matična, kako pa je z njegovim notranjim sanjskim zaledjem nihče ne ve. Mogoče bodo to odkrili psihiatri. Naj odkrijejo ali ne, dejstvo je, da Mourinho ne vznemirja le nogometnega področja, marveč tudi ženski del vesolja. Alba Parietti je na primer izjavila: Portugalec ima vse tiste značilnosti, ki me privlačijo, predvsem pa je poln napak. Je patološko narcisoiden, avtoreferenčen, v očeh mu bliska norost, nič ga ne zanima razen to, kar se ga neposredno tiče, je skrajni egocen-trik. Skratka, idealen moški. Tudi sam imam ogromno napak, pa Alba Parietti mi nikoli ni naredila takega slavospeva, niti Franca izpod Klanca. Mogoče zaradi tega, ker ne zaslužim 13 milijonov evrov (bruto) na leto in se moram zadovoljiti s piškavimi honorarji, ki ne odtehtajo niti deset minut dela kakega vodovo-darja (z vsem spoštovanjem). Bomo videli, kam bo Mou-rinha privedla njegova samoza-glednost jutri na Old Traffordu v ligi prvakov. Ekscentrični Mou je po prvi tekmi v Milanu podaril Manchesterjevemu trenerju Fergusonu steklenico dragocenega italijanskega vina. Angleški gentelman je že najavil, da bo nasprotnika tudi sam obdaril, ma-gari s steklenico kisa... Vidite, te so zgodbe, ki vznemirjajo ljudskofantazijo, ne pa svetovna recesija, ki zgodovinskega procesa ne spremeni niti za ped - reveži bodo vedno reveži, bogati ostajajo bogati. A kmalu bodo na vrsti spet volitve, ki nas bodo spustile na realna tla, saj se bodo v tako imenovanih slovenskih občinah zvrstili pravi derbiji. Kdo bo zmagal? Poiskati bo treba prave kandidate, po možnosti take s končnico na -in. VDolini na primer Premolin, v Sovodnjah Florenin, v Doberdobu Vižintin, za Repentabor bi bil primeren (primerna) kak(a), Gu-štin, drugod pa bi lahko bil Rin-tintin... In če ni končnice na -in, naj si jo kandidati takoj priskrbijo, saj je to veliko laže kot na primer posloveniti poitalijanče-ni priimek. No, videli bomo, kaj se bo iz tega izcimilo. V pričakovanju razpleta se bomo potolažili s številnimi športnimi derbi-ji, ki nas čakajo ta konec tedna. Čeprav ni nobenega -in! 360° Lisa Meriggioli VSE NAJBOLJŠE ! SPORT ZA VSAKOGAR /M3 Liga prvakov: Danes in jutri »usodna dneva« za italijanska moštva Za sovodenjske nogometaše bodo v boju za »play-off« 1. AL odločilna naslednja dva kroga. Na 20. strani 12 Torek, 10. marca 2009 ŠPORT / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Krečič in Gantarjeva izpadla iz B1-lige, odločilna Stoparjeva točka Nogomet Udinese je v soboto v Rimu iztržil remi (1:1) proti Romi. Pri Vučiničevem golu je bil slovenski vratar Samir Han-danovič brez moči, a na splošno s svojim nastopom ni prepričal (ocena 5). Udinese pa je ponovno dokazal, da je v dobri formi in lahko z optimizmom gleda na bodoče nastope v pokalu Uefa. V B-ligi je Frosinone Zlatka Dediča osvojil pomembno točko. Na domačem terenu je namreč zaustavil odlični Livorno. Dedič je igral le 18 minut, kar je premalo, da bi si zaslužil oceno. Vratar Mantove Jasmin Han-danovič pa je igral sinoči večerno tekmo v Avellinu. V 2.diviziji je Itala San Marco suvereno s 3:0 na domačem terenu premagala Valenzano. Moštvo iz Gradišča ima po 25 tekmah 33 točk, kar ji zadostuje za osmo mesto na lestvici, s šestimi točkami prednosti nad ekipami, ki bi v tem trenutku igrale končnico za obstanek. Alen Carli je še poškodovan. Odbojka V A1 -ligi Montichiari Lorisa Ma-niaja nadaljuje z uspešnim i nastopi. Tokrat je s 3:2 (-19, 21, 22, -18, 7) zmagal v Trevisu proti Sisleyu. Goriški libero je znova odlično opravil svojo nalogo, saj je 18 žog tako sprejel: 2 napačno, 78% pozitivno, 61% brezhibno. Martina Franca Mateja Černica si je z zmago 3:0 (23, 17, 24) proti Piacenzi matematično zagotovila obstanek v ligi. Dva kroga pred koncem ima šest točk prednosti nad Forlijem, ki pa ima tri zmage manj. Černic je dosegel 12 točk, eno na servisu, 11 v napadu. Sprejemal je skoraj brezhibno (13 sprejetih žog z eno na-apako, 85% pozitivnih, 62% brezhibnih sprejemov), in napadal pozitivno (22 napadov z 2 napakama, 1 prejetim blokom, 11 točkami - 50% uspešnih napadov). V A2-ligi je Loreto Damirja Kosmine pod streho pospravil nove tri točke. S 3:1 (19, -17, 19, 16) je premagal solidno Latino, ki je imela le točko manj na lestvici. Kosmina je stopil na igrišče na servisu tako v tretjem kot v četrtem nizu in dosegel eno točko. Skorajda brez boja pa se je predala Crema Aljoše Orla, ki je izgubila s 3:0 (20, 22, 19) v Bas-sanu. Orel ni stopil na igrišče. V moški B1-ligi se Bibione Volley Kristjana Stoparja veseli nove zmage. S 3:1 (20, -21, 20, 23) so slavili v S.Be-nedettu del Tronto. Stopar je bil odločilen, saj je zbral skupno 17 točk in spravil na tla tudi zadnjo žogo srečanja. Bi-bione je tako naredil velik korak naprej proti obstanku. V ženski B-1 ligi je Ato-mat iz Vidma Martine Coretti doživel pekoč domač poraz. S 3:0 (12, 21, 12) jih je premagala sicer solidna Verona. V tem trenutku bi Videmčanke izpadle. V moški B2-ligi je treba beležiti dvojni poraz s 3:0. Cordenons libera Ambroža Peterlina je izgubil v Tren-tu (25, 18, 22), medtem ko je VBU Rya-na Graunarja in Luke Lavrenčiča podlegel Sisleyu iz Trevisa na domačem parketu (18, 15, 22). Cordenons ostaja osmi na lestvici, VBU pa v vse hujših težavah na 12. mestu. V ženski konkurenci je Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani in Manuele Tomšič izgubila s 3:0 (17, 20, 23) v Montecchiu pri Vicenzi. Trži-čanke ostajajo kljub porazu trdno na sedmem mestu na lestvici. Košarka V A1-ligi je Fortitudo Bologna Gregorja Fučke (0 točk v le eni minuti igre) nerodno izgubil z 78:83 pred domačim občinstvom proti Bielli. Benetton iz Trevisa Domena Lorbeka (11 točk, 28 minut) je dosegel le 50 točk v Montegranaru in seveda izgubil (62:50), medtem ko je Air Avellino Marka Tu-ška (9 točk, 25 min) gladko klonil s 94:77 v Ferrari. Negativen dan slovenskih košarkarjev potrjujeta tudi Sani Bečiro-vič (ni igral) in Primož Brezec (16 točk, 20 minut), saj je Lottomatica izgubila v Sieni s 93:88. V ženski B1-ligi je Interclub moral priznati premoč vodilnega Milana, ki je v Miljah slavil s 53:67. Jessica Cer-gol je dosegla 11 točk. Miljčanke ostajajo četrte, a zdaj zaostajajo 4 točke od tretje uvrščene ekipe. Scame iz Tržiča Martine Gantar (2 točki) in trenerja Jureta Krečiča pa se po novem porazu (43:54 proti Sarcedu) poslavljajo od B-lige, saj so matematično izpadle. V B2-ligi je Jan Budin (Calligaris) dosegel 8 točk (3:8 iz igre, 5 izgubljenih žog). Daniel Batich je dosegel 7 točk (2:3 za dve točki, 1:1 za 3 točke). A-LIGA DAN POTEM Inteligenčni količnik ni voda Dimitrij Križman Je žoga, ki jo je takole usmeril proti mreži Balotelli, res popolnoma prešla golovo črto, je bila ena od tem nogometne nedelje ansa N Nekateri se zelo pritožujejo, da igrajo dandanes nogometaši daleč preveč tekem. S tem se samo delno strinjam. Res je tekem toliko, da je v marsičem pogojen normalen potek treningov, toda v dobi, ko so nogometni akterji celo pogodbeno zavezani, da dajejo izjave za medije, si tekme na tekočem traku lahko le želimo. Si predstavljate, da bi denimo igrali le 15 tekem na leto, kot jih denimo igrajo v ameriškem nogometu - in bi ves preostali čas poslušali besedne dvoboje? Živa groza! Pri vsem tem me vsaj veseli Mourinhova govorica brez dlak na jeziku. Njegove ugotovitve so (žal za italijanski nogomet) večinoma še kako resnične. Da nekateri trenerji zelo dobro skrbijo, da se čimveč pojavljajo pred TV-kamerami?Popolnoma res. Da nekateri nogometaši in trenerji delujejo kot vohuni in novinarjem celo plačujejo v zameno za pozitivno poročanje o njih? Resnično, potrjeno s strani nekdanjega nogometaša Trie-stine, ki je dolga leta igral tudi v A ligi. Pri vsem tem opažam, da Mou-rinha začenjajo vsaj malo ceniti tudi tisti, ki ne navijajo za Inter. Tisti torej, ki ostajajo navijači, a so vsaj zmožni kritične presoje in se jim je nogomet zadnjih let priskutil. Seveda, za tiste, ki so leta in leta verjeli raznim nakladačem, ki jih je za širjenje ten-dencioznih postulatov plačeval Mog-gi, ni pomoči. Popolnoma pa razumem, zakaj se najbolj spravljajo in secirajo sodniške napake v koristInter-ja. Če drezaš v Juventusovo gnezdo, bo odgovoril Ranieri (koga pa zanima, kaj reče Ranieri???) ali eden izmed najbolj znamenitih vnukov v Italiji. Kredibilnost slednjega je pač taka, kakršna je - lani poleti je na Capriju ukradel taksi, nato pa trdil, da je njegov, ker je avto bil znamke Fiat. Če drezaš v Milanov panj se bo oglasil maneken, ki ni še razumel, da pri 40-ih nisi več maneken, ali pa morda An-celotti, ob pogledu na katerega mi asociacije uhajajo na zampone. Če se obregneš ob Romo, se oglasi ali rahlo dolgočasni Spalletti ali kateri izmed pristnih sinov volkulje, katerih rimski naglas že ne deluje preveč simpatično večini prebivalcev polotoka. Če pa kaj rečeš čez Inter, se oglasi Mourinho, ki ga je v dobrem in slabem užitek poslušati. Kri ni voda, a tudi inteligenčni količnik ne. Tako me ne bi presenečalo, da se bo vsaj do Lige prvakov precej govorilo, da en milimeter Balotellijeve žoge ni bil še čez golovo črto, veliko manj pa o tem, da je gol Juventusa bil neregularen, kajti Iaquinta, ki je še kako vplival na potek akcije, je bil v of-sajdu, čistem kot solza. Čeprav seveda za ta gol ne žalujem, kajti je vendarle šel v škodo mojemu "prijatelju" Novellinu. In zdaj Liga prvakov, ki bi znala postaviti besedo konec italijanski avanturi v najprestižnejšem (tako vsaj pravijo... ) klubskem tekmovanju na svetu. Seveda upam na razplet po mojih željah, tako da se bomo zabavali še naprej - do konca sezone? (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A1-liga IZIDI 26. KROGA: Roma - Udinese 1:1; Genoa - Inter 0:2; Torino - Juventus 0:1; Bologna -Sampdoria 3:0; Catania - Siena 0:3; Chievo - Cagliari 1:1; Fiorentina - Palermo 0:2; Lecce - Reggina 0:0; Milan -Atalanta 3:0; Napoli - Lazio 0:2. VRSTNI RED: Inter 63, Juventus 56, Milan 51, Fiorentina 46, Genoa in Roma 45, Lazio 41, Cagliari in Palermo 39, Atalanta 36, Napoli in Udinese 35, Catania 33, Sampdoria 32, Siena 31, Bologna 26, Torino in Chievo 24, Lecce 23, Reggina 19. KOŠARKA A1-liga IZIDI 21.KROGA: Rieti - Fortezza 80:55; Udine - Pesaro 70:90; Siena - Roma 93:88; Ferrara - Avel-lino 94:77; Montegranaro - Treviso 62:50; Caserta - Teramo 79:74; Bologna - Biella 78:83; Cantu - Milano 64:80. VRSTNI RED: Siena 40, Roma 28, Te-ramo in Fortezza 26, Treviso, Milano in Cantu 22, Biella, Montegranaro in Pesa-ro 20, Avellino 18, Caserta in Bologna 16, Ferrara in Rieti 14, Udine 10. B2-liga IZIDI 22. KROGA: Iseo - Como 66:67; Moncalieri - Calligaris 63:61; Novara - Valenza bo danes; Varese - Ace-gas 72:100; Monfalcone - Castellanza 85:76; Monza - Trento 76:72; Riva - Go-rizia 75:66. VRSTNI RED: Garda 30, Trento in Como 28, Acegas in Iseo 26, Novara in Monfalcone 24, Moncalieri in Rosazzo 22, Castellanza in Varese 18, Monza in Valenza 16, Gorizia 8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 24. KROGA: Macerata - Modena 3:0; Padova -Cuneo 3:1; Martina Franca - Piacenza 3:0; Trentino - Perugia 1:3; Treviso -Montichiari 2:3; Vibo - Forli 3:0; Pineto - Verona je večerna tekma. VRSTNI RED: Macerata 53, Trentino 52, Cuneo 50, Perugia 47, Piacenza 44, Montichia-ri 42, Treviso 35, Vibo in Verona 33, Mo-dena 27, Martina Franca 26, Pineto 22, Forli 20, Padova 17. A2-liga IZIDI 25. KROGA: Catania -Castelfidardo 3:1; Loreto - Latina 3:1; Bassano -Crema 3:0; Perugia - Castellana 0:3 (22:25; 23:25; 21:25); Roma -Bologna 0:3; Croce - Isenia 3:0; Mantova -Cavriago 3:2; Gioia je bila prosta. VRSTNI RED: Croce 53, Loreto 49, Bas-sano 46, Latina 45, Gioia in Mantova 41, Isernia 40, Crema 33, Roma in Castellana 31, Bologna 29, Catania 27, Cavriago 21, Castelfidardo in Perugia 19. VATERPOLO A2-liga IZIDI 12.KRO-GA: Arenzano - Camogli 8:11; Bergamo - Como 6:4; Padova - Quitno 9:8; Mo-dena - Torino 11:10; Bologna - Imperia 12:13; Trieste - Chiavari 15:14. VRSTNI RED: Imperia 30, Camogli 29, Chiavari 19, Padova in Quinto 17, Como, Bergamo, Trieste in Bologna 16, Modena in Torino 15, Arenzano 3. nogomet - Triestina le tri točke oddaljena od drugega mesta Kako tempirati formo? Pri vrhu ne hiti nihče, tokrat je zmagal le Bari - V osmih dneh čaka Triestino odločilen triptih tekem Verjetno v srcu navijačev Maranovi Trie-stini ne bo nikoli uspelo prevzeti mesta Rossi-jeve. V tisti nepozabni sezoni, ko se je na Roc-cu zbiralo do 18.000 gledalcev, je Triestina igrala neponovljivo kakovosten in spektakularen nogomet. Vsakega nasprotnika je taktično pre-gazila tudi takrat, ko tekme ni zmagala. Letošnja Triestina pa je nedvomno veliko bolj učinkovita. Če je takrat Triestina ustvarjala po deset nevarnih priložnosti na tekmo, a uspela unovčiti le majhen delež, je letošnja Triestina nadvse hladnokrvna in konkretna. Komaj nasprotnik naredi napako, jo Tržačani kaznujejo z golom. V Cittadelli so tako Della Rocca, Gra-noche in Milani izkoristili kar tri od skupno štirih nevarnih priložnosti, ki so jih ustvarili. Konec tedna je bil za Triestino nadvse uspešen tudi zaradi ostalih izidov. Na vrhu je zmagal le Bari, tako da so se Tržačani približali na same tri točke od drugega mesta, ki zagotavlja neposredno napredovanje v A-ligo. Zdaj pa čaka Tržačane morda odločilen triptih tekem. Že konec tedna prihaja v goste Brescia, ki je v soboto nepričakovano izgubila na domačem igrišču proti Riminiju, nato bo Triestina že med tednom igrala v Bergamu proti Albinoleffeju, nazadnje bo na Roccu gostil še en ugleden tekmec Parma. Najpomembnejša izmed teh treh tekem je ravno sobotna proti Bre-scii, saj bi z zmago Maranovi varovanci povečali prednost nad moštvom iz Lombardije na pet točk. Glede na skromen izkupiček vseh neposrednih tekmecev Triestine pa se postavlja resno vprašanje, kako tempirati formo. Maran, njegov pomočnik Maraner in trener za kondi- Za Tržačana Nicolo Princivallija je letošnja sezona res nepozabna, saj je postal pravi steber vezne vrste Triestine kroma cijo Belle' so namreč pred nič kaj lahko izbiro. Poskušati tempirati formo tako, da bi bili igralci maksimalno pripravljeni junija, ko je na sporedu končnica za napredovanje, ali morda tvegati, da potrosiš zadnje energije že med rednim delom prvenstva, in poskušaš ciljati na eno od prvih dveh mest? Pred mesecem dni bi bile take teorije utopične, a po štirih zaporednih zmagah je drugo mesto le eno zmago oddaljeno. Medtem se predsednik Fantinel trudi, da bi na Rocco uspel privabiti čim večje število gledalcev. V Cittadelli, čeprav je bila tekma na sporedu v petek zvečer, je ekipo bodrilo kar 400 navijačev, ki se je lahko po 90 minutah veselilo su- verene zmage Tržačanov. Objektivno si Trie-stina zasluži, da bi jo v soboto podpirala vsaj desettisoč glava množica; tržaško društvo pričakuje že petdeset let povratek v A-ligo in v teh petdesetih letih je bilo morda le enkrat bližje temu cilju (v sezoni 1985/86, ko ji je le točka odbitka preprečila napredovati). Še Rossijeva Triestina je bila v tem obdobju že v fazi »padanja« in se je počasi oddaljevala od vrha. Nato ji je zadnji udarec zadal sodnik Nucini na tekmi v Neaplju, ko je v sezoni 2002/2003 podaril dve 11-metrovki Napoliju. Upajmo, da bo tokrat o napredovanjih odločala boljša ali slabša igra ekip, ne pa kakšen zunanji faktor... (I.F.) košarka - B2-liga AcegasAps in Falconstar utrjujeta končnico Uspešni: Acegas Aps (Bocchini 20, Marisi 15, Gennari 14 ) je že v soboto na tujem gladko odpravil Varese z 72:100. To je bila že šesta zaporedna zmaga Bernardijeve ekipe, ki sedaj stopnjuje svojo formo za nastope v končnici, kjer bo - glede na zelo ugoden razpored v zadnjih štirih kolih (tri domače tekme in gostovanje v Rožacu) - bržkone startala iz zelo ugodnega položaja. Trenutno delijo namreč Tržačani 4. mesto z Iseom in jih od 2.mesta, ki ga delita Trento in Como, ločita le še 2 točki. Na sobotni tekmi je končno zaigral na dobri ravni center Gennari, ki je doslej dokaj razočaral. Tudi Falconstar utrjuje svoj položaj med osmerico - trenutno je sedmi. Tokrat je na domačem igrišču premagal Castellanzo s 85:76 (Laezza 18, Confente 19). Tržičani so si prednost priborili že v prvi četrtini in jo nato preudarno upravljali do konca. Neuspešni: Calligaris Centrosedia (Meneghin 17, Londe-ro 9) je doživel že peti poraz v zadnjih šestih kolih in je sedaj vprašljiv njegov nastop v končnici. Moncalieri ga je s tesno zmago 63:61 dohitel na lestvici, čepravc ohranjajo Furlani zaradi boljše koš razlike še vedno osmo mesto. Tekma je bila, kot sam izid kaže, zelo izenačena, nesojena zmagovita trojka Londera prav ob izteku pa ni šla skozi obroč. Goriška NPG (Mariani Cerati 15, Salis in Biondo 13), je izgubila proti prvouvrščeni Rivi del Garda s 75:66. Tudi tokrat so Goričani vse do konca držali korak z nasprotnikom in v 34.mi-nuti celo povedli s 56:57. Zaostanek osmih točk za predzadnjim mestom štiri kola pred koncem daje še teoretične možnosti, da Colmanijeva ekipa prehiti Monzo, s katero ima v medsebojnih tekmah pozitiven obračum. Prihodnji krog: AcegasAps (26 točk) gostuje Monzo (16), ki je v tem kolu na domačem igrišču premagala vodilni Trento in je torej potencialno nevaren tekmec. Falconstar (24) bo sprejel v goste rožaški Calligaris (22) v pomembni tekmi za uvrstitev v končnico. NPG (8 točk) pa mora doma odpraviti Novaro (26), če hoče še ohraniti vsaj teoretično možnost za uvrstitev v playout. Marko Oblak / ŠPORT Nedelja, 8. marca 2009 13 aktualno - Finančna kriza in naša športna dejavnost Še dobro, da naš šport podpirajo mala podjetja Posledice krize še niso izrazite - Nekateri že napovedali umik podpore Finančna kriza je posrkala vse: od največjih multinacionalk pa vse do slehernika, ki lahko na lastni koži občuti njene posledice. Tudi šport je postal žrtev tega obdobja: vpliv krize ne občutijo le najbogatejše sredine, ampak tudi manjša okolja, kakršno je naše. Napovedano krčenje prispevkov nekaterim našim klubom je jasen dokaz, da je svetovna finančna kriza prizadela čisto vse. O pereči temi smo se pogovorili s predsednikom ZSŠDI Juretom Ku-fersinom, predsednikom ZKB Sergijem Stancichem, direktorjem ZBDS in predsednikom Sokola Savom Ušajem in predsednikom Olympie Gregorjem Sfiligojem, sicer zunanjim sodelavcem oglaševalske agencije TMedia. Splošno mnenje naših sogovornikov je, da so posledice krize v našem športnem okolju še neznatne, prav gotovo pa jih bomo kmalu občutili: »Podjetja, ki so v težavah, bodo ob pomanjkanju sredstev najprej krčila pri prispevkih, ki jih namenjajo klubom. V blagajne društev bo torej pritekalo manj denarja,« je pojasnil Stancich, predsednik ZKB. »Tudi naša ustanova bo zaradi krize morala zmanjšati prispevke tako za športne kot za kulturna društva.« Prvi posegi so v nekaterih klubih že vidni. To je pri goriški Olympii opazil predsednik kluba Gregor Sfiligoj (na temo je odgovarjal v tej vlogi): »Nekateri sponzorji nam v zadnjih mesecih niso obnovili enakih prispevkov kot v lanski sezoni.« Ta trend sicer opaža Sfiligoj že nekaj let: vsako leto se prispevki sponzorjev nižajo, zato krčenja ne povezuje izključno s svetovno finančno krizo. Druga težava, ki jo je nakazal predsednik Sokola in direktor ZBDS Ušaj, pa je tudi iskanje novih sponzorjev: »Vse težje je pridobitev sponzorjev, saj podjetja občutijo finančno krizo. Pri klubu smo sicer letos pridobili enake zneske kot lani. Težava pa je v tem, da se stroški znatno višajo. Če bi večina sponzorjev odpovedala, najbrž ne bi uspeli izvesti vseh dejavnosti.« Dejstvo, da podpirajo naše klube predvsem številni manjši sponzorji, vidno blaži posledice krize: »Na sre- Sergij Stancich kroma Savo Ušaj kroma Jure Kufersin kroma čo naša društva večinoma ne podpirajo večji sponzorji, ampak več manjših z manjšimi zneski. To omogoča, da so ob izgubi enega tudi finančne izgube manjše,« je povedal Kufersin, Sfiligoj pa je dodal: »Če izgubiš manjšega sponzorja, je mogoče tudi lažje pridobiti novega. Sedaj sicer vse iščemo le v prostem času, ampak zavedam se, da imamo še velik potencial pri iskanju. Če bo potreba, bodo naša društva morala uvesti novo figuro - odbornika, ki bo zadolžen samo za iskanje sponzorjev.« Delovanje naših društev večinoma sloni na prispevkih Slovenije, ZSŠDI-ja ter lokalnih ustanov. Za kvalitetnejše delo pa so seveda potrebni sponzorji. Predsednik ZSŠDI Kufersin meni, da se bo krovna organizacija morala odpovedati razvojnim načrtom, klubi pa se bodo morali osredotočiti le na redno delovanje. »Glede na to, da še nobeno društvo ni nikoli prekinilo delovanja, kaže, da smo pri delovanju bili vselej varčni in torej bo pomanjkanje finančnih sredstev manj občuteno.« Predsednik ZSŠDI je tudi nakazal, da bo znižanje prispevkov vplivalo na večje športne dogodke, ki jih organizirajo naša društva pod pokroviteljstvom zveze: »Če se omejim Gregor Šfiligoj kroma na dirko ZSŠDI, ki smo jo pravkar izvedli, bo njena izvedba odvisna od tega, ali bo vključena v seznam tekmovanj, ki jih financira dežela. Brez teh prispevkov bi bilo namreč vse bolj zahtevno.« Ker je športna dejavnost naših društev tesno povezana tudi z lokalnimi podjetji, od katerih pridobivajo pomoč, smo naša sogovornika Stan-cicha in Ušaja povprašali, kako se kriza kaže v lokalni ekonomiji: »V Trstu je vpliv krize nekoliko manjši, predvsem zato, ker je prebivalstvo staro in živi od pokojnin. Finančne ustanove, banke in zavarovalnice nimajo težav z brezposelnostjo. Manjša in srednja podjetja občutijo krizo, ampak predstavlja to za celotnen tržaški teritorij manjši problem, ker jih ni veliko kot na primer v Pordenonu in Vidmu. Tam so taka podjetja glavni vir življenja, v Trstu pa ne. Trgovine na drobno so že dalj časa trpela, položaj tržaške železarne pa je zelo zaskrbljujoč,« je povedal Stancich. Ušaj je potrdil, da se kriza kaže tudi v Gorici: »Za podjetja leto ne bo rožnato. Upamo, da se bo izboljšalo. Napovedujejo, da bo naslednje leto kaj boljše.« Veronika Sossa ŠPORT ZA VSAKOGAR Pravilna telesna drža (2): Kako sedimo pred računalnikom? Svetuje fizioterapevtka Deborah Vitez DELO PRED RAČUNALNIKU Čedalje več ljudi preživlja pred računalnikom več ur na dan. Pogoste težave zaradi sedenja pred računalnikom so bolečine v hrbtu in očesne motnje. Vzroki očesnih motenj: slaba razsvetljava, odsev sončnih žarkov v ekranu ali očeh med delom pred računalnikom, prisotnost površin z ekstremnimi barvami (belo ali črno), okvara ekrana. Na oči negativno vpliva statično gledanje v ekran in seveda tudi gledanje od blizu. Kako ukrepamo? Ko občutimo utrujenost oči, je priporočljivo, da za nekaj časa odmaknemo pogled drugam k stvarem, ki so bolj oddaljene, oziroma zapremo oči za eno minuto. Tudi težave z vidom direktno vplivajo na našo telesno držo, saj spodbujajo težave v zgornjemu delu telesa: pod udarom so vrat, ramenski sklep in zgornji del hrbta. Ko sedimo pred računalnikom namreč ponavljamo vseskozi enake gibe, ki so navadno hitri in izključno z rokami: iz tipkovnice roke premikamo k miški. To škodi naši drži. Ko sedimo pred računalni- kom, moramo paziti: - ekran naj bo postavljen v višini oči, da lahko diretno gledamo vanj. Pravilna razdalja med očmi in ekranom naj bo od 50 do 70 cm, zgornji rob ekrana pa bo v višini oči. Pri tem bo vrat v pravilni drži. - pred ekranom sedimo vzravnani (da preprečimo pritiske na trebušni del), s hrbtom smo naslov-njeni na naslonjalo, noge pa so na tleh v pravokotnem položaju. - roke so pokrčene in naslonjene na mizo: med tipkovnico in robom mize naj bo 15 cm. Priporočljiva je miza z zaokroženimi robovi, nevtralne barve, motna. Najboljša standardna višina mize je izračunana na podlagi povprečne višine prebivalstva, in je približno 72 cm. Važno je, da je razmerje med višino stola in mize tako, da je ramenski obroč pri tem čim bolj sproščen in spoštuje zgoraj navedena pravila. - priporočljiv je ekran, ki ga lahko premikamo in uravnavamo. Tipkovnica naj bo ločena - prenosni računalniki torej niso ergonom-sko priporočljivi. Ko uporabljamo miško je dobro, da držimo naslonjen podlaht na mizi. VSE NAJBOLJŠE Pregled slavljencev v tem tednu začenjamo na Goriškem. Včeraj sta praznovala Gregor Brisco in Igor Flo-renin, ki se razlikujeta po letu rojstva, druži pa ju večletno prijateljstvo, igranje za Odbojkarski klub Val in praznovanje rojstnega dne takoj po dnevu žena. Deveta marca praznuje tudi naš najboljši kolesar Christian Leghissa. Danes pa poleg dveh čudes narave Sharon Stone in Eve Herzigova praznuje tudi nekdanji čudežni dečko svetovnega nogometa Samuel Eto'o. Afriški nogometaš bo praznoval tudi jutri, in sicer Didier Drogba. 11. marca sta rojena tudi trenutno eden najboljših smučarskih tekačev Švicar Dario Cologna in Miroslav Košuta. O slednjem so mnenja deljena: gre za največjega pesnika med navijači Triestine ali za največjega navijača Triestine med pesniki? V soboto, 13., bo praznoval najmlajši član Sloge Tabor Marko Strain, v nedeljo pa bodo dvojna voščila za vse najboljše romala k Svetemu Ivanu; košarkarjem Bora za srečnejše nadaljevanje prvenstva, Stefanu Babichu pa posebej za »okrogli« rojstni dan. (P. V.) 360 STOPINJ Lisa Meriggibli Vadili sva po web-cam Načrte ima že skoraj začrtane, ampak do izpolnitve bo morala še malo počakati. Lisa Meriggio-li (rojena 17. 2. 1988), sicer članica Cheerdance Millenium, želi postati stevardesa, a mora za to izpolniti še nekaj pogojev: »Glavni pogoj, da te sprejmejo, je, da si študentka. Ker sem šest mesecev preživela v Kanadi in se vrnila januarja, sem šele sedaj zaprosila, da bi me sprejeli v turistično fakulteto v Sežani. Sedaj čakam odgovor,« je povedala Lisa, ki bo januarja naslednje leto šla na izbor. Dotlej si bo poiskala službo in se predala plesu. Od 10. leta je članica društva Cheerdance Millenium, kjer še danes uspešno nastopa: »Sedaj se ukvarjam samo s pompom plesom, ker je navijaška skupina Škrati propadla. Ob tem pa bom v Frankfurtu konec meseca sodelovala na tečaju za pridobitev licence mednarodne sodnice,« je povedala Openka. V Kanadi, kjer se je pri sorodnikih učila angleščino, je tudi vadila ples: »S soplesalko Deboro Samsa sem vadila kar po web-cam.« Stan: srečno zaljubljena Ostali športi: plezanje, bordanje, kolesarjenje Moj mentor : sama sem Ostale dejavnosti in konjički: petje v glasbeni skupini, šivanje noše, potovanja Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV- oddaja:Primorski dnevnik, TG5, Studio aperto, Simpsons Spletna stran: www.fa-cebook.com Knjiga na nočni omarici: Bralec (Bernhard Schlink) Najljubša glasba: rock, hard rock; Ac/Dc Najljubši film: Sweet november Moj lokal: Oxis Najljubša jed: bigne s kremo Najljubša pijača: kaipi-roska z okusom jagode Cenim/sovražim: cenim svojega fanta, sovražim besedo sovraštvo Najljubši športnik: Niki Meriggioli Najljubša osebnost: Gandhi Najljubše potovanje Ameriki Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila ... balerina Moja himna: Mali korak (v pravo smer) Moj vrstni red: ljubezen, prijatelji, denar, šport pocitnice: po severni ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PREBIVALEC ŠPANSKE POKRAJINE PREBIVALCI NOVE CELINE SLOVENSKA tenisacica SREBOTNIK LETOPIS, KRONIKA DEL TEDNA NEKDANJA PRESTOLNICA V JU2NI BABILONIJI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD ADA NEGRI KOS, PRIMEREK (2ARG.) PREBIVALEC AZIJSKE DR2AVE GLAVNO MESTO FILIPINOV ČOPASTA PAPIGA Z MOČNIM KLJUNOM AMERIŠKI IGRALEC TAMIROFF ROMUNSKA TELOVADKA (SIMONA) ZGODOVINAR VOLK NAŠA PEVKA JANOVIČ INFEKCIJA RANE, MRTVICNI KRČ SLANO JEZERO V KAZAHSTANU RUPEL ALDO OTOK V IRSKEM MORJU KLAVDIJ PALČIČ MESTO V PAKISTANU PESNIK, KI IZPOVEDUJE SVOJA ČUSTVA TURŠKI VEUKAŠ ŠPANSKI TENISAČ NAM OMOGOČAJO VID ATA NAJVEČJA ITALIJANSKA REKA (PO) NEPREGIBNA BESEDA UMRLI ISTRSKI ŠKOF NEILL ARNOTT NEKDANJI ALBANSKI PREMIER (FATOS) BROOK TAYLOR MAVEC RJAVI (GOBA) ALI MORSKI (POLŒ) OČE MATEMATIČNI IZRAZ ZA ENAKOST DVEH KOLIČIN 2ENA GOR-BAČOVA ČRTA, BRAZDA 14 Torek, 10. marca 2009 KOŠARKA / državna c-liga - Jadranovci nadaljujejo z uspešnimi nastopi Obramba in met, padel je tudi Rovigo Z osmo zmago v 11 tekmah so se prvič povzpeli na 9. mesto - Odličen nastop Slavca Edicom Rovigo - Jadran Mark 75:87 (14:27, 35:42, 60:64) JADRAN: Oberdan 4 (2:2, 1:2, 0:1), K. Ferfoglia 9 (4:4, 1:2, 1:4), Slavec 21 (2:4, 2:4, 5:9), S. Ferfoglia 9 (3:3, 3:4, - ), Marušič 9 (1:1, 4:6, - ), Sosič 18 (6:6, 3:3, 2:3), Franco 6 (4:6, 1:7, 0:1), Mado-nia, Malalan 7 (1:2, 3:7, - ), Coco 4 ( - , 2:2, - ). SON: 24. PON: S. Ferfoglia (37) TRENER: Popovič. Jadranovci so v gosteh premagali sedmouvrščeno ekipo prvenstva in se ji tako oddolžili za poraz v prvem delu, ko je Rovigo slavil zmago v Trstu za pičle tri točke. Z nedeljsko zmago se je tako Jadran povzpel na 9. mesto, ki jamči miren obstanek v ligi, brez dodatnega igranja v končnici. Jadran je na začetku igral zelo zagrizeno, predvsem v obrambi, in takoj povedel za sedem točk v prvih desetih minutah. Gostje so prednost dodatno višali do maksimalnega +14 (33:19) sredi druge četrtine, ko je Rovigo začel izvajati presing po celotnem igrišču in s serijo zadetih trojk nadoknadil zaostanek. Domača ekipa je po zaslugi odličnega Guerre (26 točk) celo povedla v tretji četrtini na delni 55:53. Ekipno reakcijo jadranovcev je potrdil Slavec, ki je v začetku zadnje četrtine zadel dve zaporedni trojki (skupno 5:9 izza črte treh točk) in tako povišal srednji odstotek uspešnosti celotne ekipe na neobičajnih 44 %. Enakovredno strelsko razpoloženje je »zajelo« tudi do-beršen del ostalih jadranovcev, posebno razpoložen pa je bil Peter Sosič z 18 točkami in z visokimi deleži uspešnosti pri metu (6:6 pri prostih metih). Doseženo prednost v v uvodnih minutah četrtega dela so jadranovci Trener Boban Popovič se lahko upravičeno veseli Jadranovih nastopov po novem letu kroma uspešno obdržali in tako povsem upravičeno slavili koristno zmago v gosteh, tretjo zapored in osmo v zadnjih enajstih tekmah v drugem delu, kar jim daje dodatno samozavest v boju za 9. mesto. Med posamezniki gre tokrat omeniti odličnega Slavca, ki je v ključnem trenutku usmeril usodo včerajšnjega srečanja v korist Jadrana. Med mlajšimi igralci pa je Saša Ferfoglia, po krjašem padcu forme, spet zaigral zelo učinkovito in kljub petim osebnim napakam zbral 9 točk. »V prihodnjih krogih je vse možno. Razen vodilne trojice, so si ostale ekipe v tem trenutku prvenstva precej enakovredne, tako da vsaka zmaga šteje. V perspektivi obstanka in 9. mesta je važna tudi koš razlika«, je po tekmi dejal zadovoljni Jadranov trener Popovič. (am) mnenje M. Gerjevič: »Jadran igra zdaj dinamično« S sežanskim košarkarskim strokovnjakom, ki letos trenira Jadranove mladince, smo se pogovorili o dosedanjem poteku prvenstva državne C-lige. Gerje-vič je pred dvema sezonama tudi sam vodil Jadran v C1 ligi, vendar je takratna ekipa po play-ou-tu izpadla iz prvenstva. V sezoni 2006/2007 ste z Jadranom doživel izpad iz državne C-Iige. Popovičevi varovanci so se s 22 točkami približali končnemu 9. mestu. Jedro ekipe se je od takrat v večini ohranilo, v čem pa vidite razlike z letošnjo ekipo? Pred dvemi leti je bila kvaliteta prvenstva bistveno boljša. Za vrh se niso potegovale le tri ekipe, vendar je bil boj za vrh razširjen do sedem ekip. Takrat smo v ekipo vnesli kar nekaj mladih, ki so potrebovali določen čas, da so se lahko končno uveljavili. Andrej Gnejzda pa je odpovedal sodelovanje na polovici sezone, kar smo potem drago plačali v končnici. Poleg prihoda Petra Sosi-ča, kje vidite kIjučne dejavnike Jadranovega »preporoda« v drugem deIu? Peter Sosič je tak igralec, ki je v dinamiko ekipe prinesel ne samo učinkovitost v napadu, ampak tudi večji doprinos v celotnih dinamikah ekipe, predvsem v obrambi. Derbi je privedel na dan celoten potencial Jadrana, ki ga je Popovič v drugem delu boljše upravlja, saj je tudi boljše spoznal ekipo in nasprotnike v prvenstvu. C INGELCA V C skupini državnega prvenstva C lige manjka do konca rednega dela še pet krogov. Ker je marsikaj še nedorečenega, lahko izpostavimo le redke gotovosti. V prvi vrsti to, da je znanih (če ne bo prišlo do naravnih katastrof) šest udeležencev končnice za napredovanje (Roncade, Caorle, Pordenon, Padova, Codroipo in Montebelluna) in da bodo vodilne Roncade (23-2) imele najboljše izhodišče pred play-offom, kar ni bilo niti za trenutek v dvomu. Odločitve o vsem ostalem pa bodo padle do sobote, 18. aprila, ko bo med drugim na Stadionu 1. maja povratni derbi med Borom in Jadranom, ki bi znal imeti veliko težo. Jadran Mark V povratnem delu sta več kot Popovičevi (osem zmag v zadnjih enjajstih nastopih) varovanci iztržila le Spilimbergo in Roncade. Danes delijo jadranovci deveto mesto z Marghero (ki pa, kot kaže, brez Bordignona in Vita ne more držati takega koraka), s katero imajo sicer negativno koš razliko. Seveda se morajo paziti tudi zasledovalcev, toda dosegljivo je menda tudi še osmo mesto, ki ga sedaj zaseda Rovigo (Jadran zaostaja za štiri točke, vendar ima boljšo koš razliko). Oberdana in soigralce čakajo tri tekme doma in dve v gosteh, kjer so sicer zmagali kar sedemkrat. Bor Radenska Svetoivančani imajo za sabo samo še tri ekipe, tako da bi - ko bi se prvenstvo končalo danes - vsaj igrali v prvem krogu play-outa. Toda po devetih porazih v zadnjih enajstih krogih se morajo najprej izogniti zadnjemu mestu, ki pomeni edini neposreden izpad. Optimisti bi sicer lahko še govorili tudi o devetem mestu, ker razpored ni nemogoč (trije domači nastopi proti samim konkurentom za obstanek). VendarMurovifantje bodo morali kako točko osvojiti tudi na tujem, kjer so bili doslej uspešni vsega dvakrat in so izgubili kar devetkrat zapored. Boljše razmerje imajo z Marghero in Vicenzo, slabše z videmskim Virtusom in Oderzom, igrati pa morajo še doma s San Danielejem (na prvi tekmi -10), Vicenzo (-3) in Jadranom (-3). Formula Spomnimo naj, da se prvih osem ekip uvrsti v končnico za edino napredovanje. Deveta se reši neposredno brez dodatnih obveznosti, zadnja izpade direktno. Ekipe od 10. do 15. mesta se ra-zigravajo v play-outu za še dve nazadovanji. Boljše štiri računajo na dva kroga, slabši dve pa samo na enega. D ELITEV NA PRAFAKTORJE Zlata vredni točki Po enajstih zaporednih zmagah je v soboto v Foljanu padel tudi San Vito, ki je pred tem nazadnje izgubil 29. novembra v Dolini. Končna razlika pičlih dveh točk je omogočila igralcem iz Posočja, da zmanjšajo zaostanek za drugouvrščenimi nasprotniki na dve zmagi. V boju za najboljše izhodišče v končnici ima Europool Fo-gliano še vedno neugoden koš količnik, glede na ugodnejši koledar pa bi lahko še dohitel ali celo prehitel Tržačane. Dve točki - sicer manj za San Vito - pa sta res zlata vredni za prvouvrščene... Drugi poraz v medsebojnem spopadu »7. marec: na sporedu je osmi krog povratnega dela vzhodne skupine D lige. Na Goriškem slovenska ekipa tesno izgubi izjemno pomemben medsebojni spopad v boju za obstanek. Po zanesljivem vodstvu so »naši« izgubili nekaj žog in omogočili nasprotnikom, da nadoknadijo zaostanek. Drugi polčas je izenačen, nasprotniki pa si z boljšo igro v končnici zagotovijo proti isti slovenski peterki.« Ne. To ni bil opis zadnje Domove tekme, čeprav sta obe bili na sporedu na petek. 7. marca 2008 je združena ekipa Kontovela in Sokola takole tesno izgubila povratni dvoboj z Isontino, ki jih je tako tudi prehitela na začasni lestvici. Tedanji Šušteršičevi varovanci so bili tako štirinajsti in od dvanajstega mesta - neposrednega obstanka zaostajali le za dve točki. Zaradi medsebojnih spopadov pa so do konca prvenstva itak morali osvojiti dve tekmi več kot Isontina. Kontovelci so še dvakrat izgubili, za tem pa kar trikrat zapored slavili: proti Dragu, Foglianu in tretjeuvršče- nemu San Vitu. Z odličnim koncem so tako rešili do tedaj sorazmerno slabo sezono. Še zmaga za napredovanje Samo še današnji dan, sreda, četrtek in petek ločujeta Brežane od izjemno pomembne tekme proti San Vitu. Po nepričakovanem porazu neposrednega nasprotnika imajo Klabjan in soigralci kar šest točk naskoka, do konca prvenstva pa je le še pet krogov. Če Krašovčevi fantje osvojijo sobotni dvoboj si zagotovijo zgodovinsko napredovanje v C2-ligo, ki se jim je že toliko krat le za las izmuznilo. Razlika med ekipama bi namreč narasla na osem točk, tako da bi lahko San Vito tudi ob neverjetni seriji porazov Brega samo še dohitel nasprotnike. Predstavniki dolinske občine bi v tem primeru vsekakor napredovali na račun zmag v obeh medsebojnih spopadih. Tudi v najslabšem primeru, porazu, bi si Sila in ostali lahko matematično zagotovili napredovanje z zmagami v naslednjih dveh oz. treh tekmah, glede pač na pozitivno ali negativno koš razliko. Dom: kako do obstanka Domovci imajo sedaj dve točki zaostanka za Libertasom, štiri pa za Poggijem, proti kateremu bodo igrali v soboto v Miljah. Za obstanek morajo prehiteti Libertas in dohiteti sobotne nasprotnike. V preostalih petih tekmah morajo zato osvojiti vsaj dve, verjetneje pa tri ali celo štiri tekme: naslednjo, zadnjo proti Vilešam in še eno ali dve proti Dinamu, Romansu in/ali Tržiču. Glede na trenutno lestvico bo najboljša priložnost povratni goriški derbi, če bo takrat Dinamo že (skoraj) matematično izključen iz boja za končnico. (M.O.) C-liga IZIDI 25. KROGA Spilimbergo - Bor Radenska 72:69; San Daniele - BVO 77:69; Ronacade - Virtus UD 77:63; Pool - Montebelluna 59:64; Vicenza - Codroipese 69:67; Virtus PD Oderzo 75:62; Poredone - Marghera 64:48; Rovigo - Jadran 75:87. Roncade 25 23 2 1927:1604 46 BVO 25 18 7 1924:1838 36 Pordenone 25 16 9 1813:1652 32 Virtus PD 25 15 10 1766:1726 30 Codroipese 25 14 11 1817:1768 28 Montebelluna 25 14 11 1834:1831 28 Rovigo 25 13 12 2018:2008 26 Spilimbergo 25 13 12 1818:1853 26 Marghera 25 11 14 1751:1784 22 Jadran Mark 25 11 14 1796:1890 22 Virtus UD 25 10 15 1954:1990 20 San Daniele 25 10 15 1804:1843 20 Bor Radenska 25 9 16 1941:2028 18 Oderzo 25 8 17 1765:1781 16 Vicenza 25 8 17 1661:1819 16 Pool 25 7 18 1717:1883 14 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - San Daniele (14.3. ob 20.30 v Trstu, na l.maju); Jadran Mark - Pordenone (15.3. ob 18.00 v Trstu, šola Don Milani). D-liga vzhod izidi 21. KROGA Muggia - NAB 85:77; Monfalcone - Poggi 65:57; Don Bosco - Kontovel 96:80; Dom - Libertas 59:61; Villesse - Romans 59:63; Fogliano - San Vito 92:90; Dinamo - Breg 63:76. Breg 21 20 1 1675:1186 40 San Vito 21 17 4 1653:1449 34 Fogliano 21 15 6 1563:1467 30 Don Bosco 21 14 7 1505:1404 28 Monfalcone 21 13 8 1456:1337 26 Romans 21 13 8 1493:1469 26 Dinamo 21 11 10 1550:1569 22 NAB 21 10 11 1425:1486 20 Kontovel 21 9 12 1490:1542 18 Muggia 21 8 13 1490:1519 16 Villesse 21 8 13 1328:1465 16 Poggi 21 4 17 1322:1458 8 Libertas 21 3 18 1419:1692 6 Dom 21 2 19 1175:1501 4 PRIHODNJI KROG Poggi - Dom (14.3. ob 20.00 v Miljah); Kontovel - Dinamo (14.3. ob 20.00 pri Briščikih); San Vito - Breg (14.3. ob 20.30 v Trstu, šola Rismondo). ©C-LIGA V drugem delu je Bor najslabši Po 25. krogih državne C-lige v skupini C zasluženo vodijo Roncade s 46 točkami in imajo kar 10 točk prednosti pred prvim zasledovalcem iz Caorl. Prednost si je prva ekipa na lestvici nabrala v prvem delu prvenstva, saj je v drugem delu dosegla 14 točk. Presenečenje drugega dela je zagotovo Spilibergo, ki po 10 krogih vodi z 18 točkami in z enim samim porazom. Če so po prvem krogu jadranovci zasedali spodnji del lestvice, so na tej posebni lestvici, s sedmimi zmagami in tremi porazi, na 2. mestu s 14 točkami v družbi Caorl, Porde-nona in Roncad. Bor pa beleži katastrofalen izid v drugem delu s kar osmimi porazi in dvema zmagamai, kar ga neizbežno obsoja na zadnjo mesto skupaj s San Danielejem s štirimi točkami. Poseben primer je Montebelluna, ki je po uspešnem začetku prvenstva, utrpela v zadnjih krogih kar šest zaporednih porazov in tvega izpad iz končnice za napredovanje. Če preštejemo zbrane točke v drugem delu prvenstva, bi bila na današnji dan lestvica sledeča: Spilimbergo 18; Jadran, Roncade, BVO Caorle, Porde-none 14; Virtus PD in Codroipo 12; Rovigo 10, Montebelluna in Pool Venezia 8; Oderzo in Virtus UD 6; Bor in San Daniele 4. NAJ DOSEŽKI Skupno: Švab (K) 23, Paoletič (K) 22, Monticolo (B) 20, Slavec (J) 21, Furigo (B) 18, Sosič (J) 18. Prosti meti: Sosič (Jadran) in Cej (Dom) 6:6 (100 %). Za 2T: Sosič (Jadran) 3:3 (100 %), Švab (Kontovel) 6:8 (75 %). Za 3T: Covi (Dom)3:5 (60%), Slavec (Jadran) 5:9 (55,6 %). Statistika flop: Faganel (Dom) za 3T 0:7 (0 %). NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 25. krogu: Furigo (B) 350, S. Ferfoglia (J) 341, Babich (B) 307, Giacomi (b) 258, K. Ferfoglia (J) 253, Coco (J) 210, Vi-sciano (B) 205. D-liga po 21. krogu: Klarica (Br) 355, Šušteršič (K) 291, Švab (K) 290, Paoletič (k) 286, Cej (D) 262, Sila (Br) 252, Lisjak (K) 248. / ŠPORT Torek, 10. marca 2009 1 5 namizni tenis - Ženska Al-liga Kras ZKB danes proti Zeusu Cagliari Dvoboj v Zgoniku proti močnemu nasprotniku se bo pričel že ob 18. uri Četrti krog povratnega dela ženske namiznoteniške A1-lige bo že danes, igralke Krasa ZKB pa čaka domači dvoboj proti Zeusu iz Quarta pri Cagliariju. Tekma se bo pričela že ob 18. uri. Nasprotnik je na papirju eden izmed tistih, ki ga krasovke ne morejo premagati, v prejšnjem krogu pa je nepričakovano igral neodločeno proti sienskemu Libertasu, ki si je z osvojeno točko praktično že zagotovil obstanek v najvišji ligi. Za Zeus igrajo namreč praktično tri tujke: Kitajka Cao Xiang Xiang, Kitakja z italijanskim potnim listom Wei Jin in Romunka Alexandra Chirametli, četrta igralka pa je edina domačinka Marta Sarritzu, ki krasvokam ni dorasla, saj je na državni lestvici šele na 104. mestu, a praktično ne igra oziroma je za zeleno mizo stopila le štirikrat. Zeus je sicer od vodilne četverice A-lige menda najslabši, njegove tujke pa so po znanju slabše od Krasove Kitajke Yuan Yuan, ki ne bi smela imeti prevelikih težav, da proti njim pride do točk. Cao Wiang je tako na lestvici tujk v Italiji šele 15., Chirametlijeva pa je 23., medtem ko je Wei Jinova na lestvici »Italijank« na razmeroma visokem 11. mest, deset mest više od najboljše krasovke Martine Milič. Potreben bo torej podvig. Ob obveznih zmagah Yuanove bi bilo potrebno presenetiti Chirametlijevo (kar jim na gostovanju na Sardiniji ni uspelo), Wi Ji-nova pa je verjetno zunaj dometa Martine Milič in Eve Carli. Kot smo že zapisali se je položaj krasovk v boju za obstanek v zadnjih tednih precej poslabšal, saj morajo zdaj doseči najmanj dve zmagi, doslej pa se jim zmaga še ni posrečila, največ kar so zmogle so bili štirje neodločeni izidi. Današnji spored: Riposto - Eva Carli je doslej odigrala devet dvobojev, dosegla pa dve zmagi kroma Montepaschi Libertas Siena; Inottica Molfetta - Sterilgarda Castelgoffredo; Sandonatese - Coccaglio, Kras ZKB -Zeus Quartu. Vrstni red: Castelgoffredo 20, Sandonatese 18, Molfetta 12, Zeus 11, Libertas Siena 7, Riposto 5, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. kongres športnih novinarjev Mario Šušteršič član vsedržavnega vodstva USSI Po tri dnevni dokaj burni razpravi, ki se je je udeležilo nekaj nad 170 delegatov iz vseh italijanskih dežel (razen Tridentinske-Južne Tirolske), se je v četrtek popoldne v Pescari končal 42. vse-državni kongres Zveze športnih časnikarjev Italije (USSI), ki je odraz enotnega sindikalnega združenja. Za predsednika je bil potrjen Luigi Ferrajolo, v vsedržavni svet, ki šteje 26 članov, pa je bil prvič izvoljen tudi predstavnik naše narodnostne skupnosti, Mario Šušteršič, izvolitev katerega predstavlja velik uspeh delegacije Furlanije Julijske krajine (na sliki je Šušteršič tretji z leve v drugi vrsti), v kateri je bil tudi Saša Rudolf. Šušteršič, ki je tajnik in blagajnik deželnega odbora USSI in dolgoletni član vodstva Društva športnih novinarjev Slovenije, je med publicisti prejel kar 17 glasov od 19 možnih. Slovenski športni časnikarji smo tako prvič neposredno zastopani v samem vsedržavnem vodstvu. Zveza športnih časnikarjev je nastala februarja 1947 in se je kaj kmalu uveljavila na celotnem državnem ozemlju. Med najpomembnejšimi temami kongresa v Pescari velja omeniti zaplete okrog obnovitve vsedržavne delovne pogodbe, težave pri poklicnem delu na stadionih in v športnih palačah, ne-spoštovanje izplačevanja minimalnih tarif s strani založnikov in nesporazumi z vodstvi nekaterih poklicnih klubov. Kongres pa je soupadal tudi s predstavitvijo sredozemskih iger, ki jih bo Pescara gostila konec junija. mladinska košarka - Jadran ZKB Under 17 Dober odpor jadranovcev V ključni tekmi za vrh pa so pred pordenonskim Sistemom klonili šele v zadnji četrtini Sistema BK PN - Jadran ZKB 93:85 (28:28, 52:55, 73:75) JADRAN ZKB: Ban 43, Dellisan-ti 8, Škerl 3, Pegan, Bernetič 12, Sacher 19, Starec, Longo, Moscatti. TRENER: Gerjevič Sistema BK iz Pordenona je uspel strniti odpor mladih jadranovcev šele v zadnji četrtini, ko Ban in ostali Ger-jevičevi varovanci niso bili več kos fizičnemu in psihološkemu naporu. Domača ekipa je skozi celotno srečanje zasledovala jadranovce, ki so v prvem polčasu tudi dvakrat visoko povedli na +10, vendar jih je nasprotnik zelo strogo kaznoval ob vsaki minimalni napaki. Po prvih dveh četrtinah je Jadran vodil s tremi točkami prednosti, kar lahko pripišemo čvrsti obrambi, ki je uspešno branila tudi s consko postavitvijo. Pri tem je odlično tekmo odigral Borut Ban, ki je zbral neverjetnih 43 točk in z 20 skoki je bil praktično neustavljiv. Poleg Bana se je hrabro boril tudi Luka Sacher, ki je v celotnem srečanju zgrešil le en met. Gerjevičevi fantje v zadnjih minutah niso uspeli obdržati psihološkega napora, saj jim je Sistema dihala za ovratnik celih 35. minut in v zadnjih trenutkih ji je tudi uspelo izenačiti in povesti. »Moram pohvaliti celotno ekipo, saj so fantje odigrali fenomenalno tekmo. Žal je nasprotnik imel daljšo klop, kar se je poznalo v končnici tekme. Kljub porazu sem zadovoljen z vsemi elementi igre, predvsem z obrambo, kjer smo nasprotnika taktično presenetili s consko obrambo. V ključnem trenutku so nas obsodile napake in nekatere dvomljive odločitve sodnice, ki so nekoliko zasenčile našo izredno predstavo«, tako je ocenil srečanje trener Gerjevič. Vrstni red: CBU Videm 40, Sistema PN in Azzurra 38, Jadran ZKB 30, Codroipese 24, AcegasAs in Don Bosco 22, Mille e una notte in Venezia Giulia 18, Ardita, Falconstar in UBC 16, Santos 4, Servolana in Fiorenzo 2. DRŽAVNI UNDER 15 MOŠKI Snaidero - Jadran ZKB 75:65 (15:12, 37:30, 62:53) JADRAN: Gregori 14, Valentinuz 13, Daneu 16, Valič 12, Žerjal, Leghissa, Žbo-gar 3, Majovski 5, Grandi nv, Milič nv. 3T: Valentinuz 3, Daneu 2. SON: 23. PON: Daneu 37TRENER: Šušteršič V prvem delu srečanja je vse kazalo na prvo prvenstveno zmago jadranovcev, vendar se je Snaidero dobro zoperstavil Ja-dranovim napadom in obdržal prednost desetih točk. Šušteršičevi varovanci so stalno zasledovali nasprotnika v prvi četrtini, nato so v drugi uspeli tudi izenačiti in povesti, vendar niso uspeli obdržati skromne prednosti, saj jih je Snaiderov adut Drius (20 točk), kaznoval s serijo zaporednih metov in povečal prednost domačih na 9 točk. Jadranovci so poskušali nadoknaditi zaostanek, vendar jim je v zadnji minutah zmanjkalo moči. UNDER 13 MOŠKI Pol. Libertas Barcolana - Sokol 55:71 (12:14, 23:41, 38:55) SOKOL: Devetak 6, Ridolfi 23, Ušaj 20, Regent 14, Sardoč 6, Peric 2, Ferfoglia, Satrec, Daneluzzo, Bevilacqua, Bogatez. TRENER: Brumen. Brumnovi fantje so kar zlahka opravili barkovljanski Libertas, ki zaseda nižji del lestvice. Začetek je bil kar izenačen, nato so Ridolfi in ostali prevzeli pobudo in ob izteku prvega polčasa povišali prednost na 18 točk. V drugem delu je bila zmaga že na varnem, tako da so se sokolovci dodatno razigrali v napadu, kjer je bil tokrat zelo uspešen Regent (14 točk), ki je zlahka prodiral v protinapadih. Breg - Servolana 34:52 (3:13, 11:28, 19:39) BREG: Giacomini 5, semen 5, Kralj 2, zobec 6, Viduli, Bole 7, Mattarese 2, Mi-lič, grill 1, Golubovič 2, Gruden 4, Ferlu-ga. TRENER: Briščik. Brežani so se tokrat srečali z boljšo Ser-volano, ki je že v uvodnih minutah opravičila vlogo favorita s 17 točkami prednosti. Luka Sacher je zgrešil en sam met kroma Brežani so tokrat igrali nezbrano in nemotivirano, saj so zgrešili številne mete pod košem. V drugem delu so se nekoliko streznili, vendar nasprotnik se ni pustil presenetiti. Kljub porazu so brežani prikazali lepo skupinsko igro, saj se je kar devet igralcev na dvanajst vpisalo med strelce. Med posamezniki pa se je dobro izkazal Bole (7 točk), ki je igral zelo zbrano skozi celotno srečanje. ZAČETNIKI - UNDER 12 Arcobaleno Azzura - Sokol 81:27 (18:9, 38:11, 58:21) SOKOL: Ušaj 20, Devetak 6, Ferfo-glia 2, Krevatin, Radovič, Jazbec, J. Zidarich, Daneluzzo, Bevilacqua, Cettolo, Pernar-cich, S. Zidarič. TRENER: Brumen. Mlada tržaška ekipa je bila pretrd oreh za začetnike Sokola, ki so podlegli agresivni igri domačih igralcev. azzurrina postava, kjer nastopajo izključno igralci letnika '97, si je zmago zagotovila že v uvodnih minutah, saj sokolovci niso bili kos fizično boljšim sovrstnikom, kljub temu je Ušaj zbral kopico prostih metov in jih tudi uspešno unovčil. Breg - Chiadino 34:25 (19:6, 21:8, 27:14) BREG: Stefančič, Zeriali, Pregarc 2, Tul 4, Matarrese 2, Zobec 2, Saina 5, Sta-gni, Fonda 6, Giacomini 13, Biagi, Zahar, Košir, Sparta. TRENER: Borut Sila Prejšni teden je Breg zopet zmagal proti ekipi, ki jih je v prvem delu premagala. Tekmo so začeli zelo učinkovito. Nasprotnike so zaustavili z agresivno obrambo in v napadu delovali, kot uigrana ekipa. Žal se je v naslednjih treh četrtinah v igri nekaj zataknilo in tekma ni bila tako do-padljiva, kot na začetku. Vseeno rezultat ni bil nikoli v dvomu. košarka - Pokal Spodbuden nastop poletovk pred play-outom Polet - Codroipese 60:65 (17:18, 32:34, 48:48) POLET: Danev 8, Pertot n.v., Petra-nich, Milič 21, Piccini 7, Di Lenardo, Nad-lišek 16, Mercadante, Kraus 6, Budin 2; trener: Vremec; 3 točke: Milič 2, Piccini 1. SON:19 PON: Piccini Po koncu rednega dela prvenstva in pred začtkom play-outa so Poletove B-li-gašice odigrale drugo tekmo deželnega pokalnega tekmovanja. Na domačem terenu so gostile ekipo iz Codroipa, ki sodi med boljša moštva deželne B-lige. Po-letovke so tako stopile na igrišče povsem neobremenjene, saj proti močnim tekmicam niso imele česa izgubiti, igrale pa so borbeno. Prva četrtina je bila povsem izenačena, saj sta se peterki večkrat izmenjali v vodstvu. Openke so dobro igrale tako v napadu kot v obrambi, čeprav so imele igralke Codroipa izreden strelski dan in so izkoristile vsako minimalno napako nasprotnic. Tudi v drugi četrtini se stanje na igrišču ni spremenilo. Z boljšimi odstotki pri metu (zlasti pri prostih metih) in manjšim številom sodniških napak v njihovo škodo bi poletovke verjetno lahko polčas celo končale v vodstvu. Zato pa so vodstvo s štirimi točkami naskoka zatem prevzele v 7. minuti tretjega dela. Nasprotnice pa se niso pustile presenetiti in predvsem po zaslugi visoke Ga-sparinijeve spet ujele domačinke. Vse se je tako odločalo v zadnji četrtini. Pole-tovkam se je najprej nekoliko zataknilo, saj so si 5 minut pred koncem nabrale 10 točk zaostanka, vendar so dobro reagirale in znižale zaostanek. Pomanjkanje časa in predvsem izkušenost nasprotnic pa sta na koncu preprečila kakršnokoli presenečenje. Poletovke so dobro zaigrale v vseh elementih, edino nekoliko slabši odstotki pri metu iz razdalje in pri prostih metih (15:25) so preprečili, da bi si pole-tovke med tekmo priigrale morda višje vodstvo. Med posameznicami sta izstopali predvsem Miličeva z 21 točkami in Nadliškova s 14 skoki. Dobra igra proti Codroipeseju je spodbudna popotnica za bližajoči se play-out. 1 B Torek, 1G. marca 2GG9 ODBOJKA / deželne lige - Ženski postavi prvič istočasno osvojili vse tri točke Resnično »zelo« osmomarčevski krog Med moškimi zmagala le Soča, a se je njena prednost v boju za obstanek kljub temu zmanjšala Peti krog povratnega dela prvenstva, ki je bil na sporedu dan pred mednarodnim dnevom žena, je bil zelo uspešen za naši dve ženski ekipi, saj sta obe slavili brez izgubljenega niza, izredno negativen pa za naše moške ekipe. Med temi je namreč slavila le Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje, ki je tako kot v prvem delu po tie-breaku premagala tržaški Ferro Alluminio, njena prednost pred najbližjim zasledovalcem Riguttijem pa se je na žalost kljub temu zmanjšala. Naši dve ženski ekipi, Sloga List in Bor/Breg Kmečka banka, sta v letošnji sezoni že nekajkrat istočasno slavili, nikoli pa nista obe dosegli vse tri točke. Poln izkupiček smo pričakovali v prejšnjem krogu, ko sta se pomerili z zadnjeuvrščenima ekipama, a je takrat slogašicam spodletelo in so svojim nasprotnicam prepustile vse tri točke. Nekoliko presenetljivo pa je Slogi in združeni ekipi uspelo v sobotnem krogu, ko so bile njihove nasprotnice na papirju precej bolj nevarne, zmagati brez izgubljenega niza. Ciocchijeva in soigralke so gladko odpravile Tarcento, ki si je v bistvu Slogašice so po seriji zaskrbljujočih porazov premagale Tarcento in lahko zdaj spet upajo v obstanek kroma obstanek v ligi že pred časom zagotovil, Smotlakove varovanke pa so kar v gosteh strle odpor drugouvrščenega Fadaltija, ki jim je v prvem delu odtrgal točko. Očitno je prijateljska tekma, ki so jo med sabo odigrale v četrtek, igralkam obeh ekip prinesla srečo. Slogašice so se z novimi tremi to- TRI VPRAŠANJA ZA.. Roberto Contin (Bor Breg): »Slaba liga? Ne, igramo dobro!« Z združeno ekipo Bora in Brega v D ligi že tretje leto zapored igra v vlogi libera Roberta Contin, ki je po rodu iz Padove. Roberta se je v Trst preselila iz študijskih razlogov, saj opravlja tu doktorat iz biotehnologij (molekularna imunologija) na mednarodnem inštitutu ICGEB na Padričah.Odbojkarsko je zrasla pri društvu Villafranca Volley, v združeno ekipo pa se je takoj zelo hitro vključila, naučila pa se je tudi veliko slovenskih besed, tako da se včasih sama nase na tekmah celo jezi po slovensko, če zgreši kak sprejem. Kako bi ocenila dosedanji potek prvenstva svoje ekipe? »Mislim, da smo lahko zelo zadovoljne. V prvem delu smo sicer po nepotrebnem izgubile nekaj točk, zdaj pa smo očitno ubrale pravo pot in upam, da bomo z dobrimi nastopi tudi nadaljevale.« Pri Boru/Bregu si že tri leta. V čem opažaš razlike med posameznimi sezonami? »Ekipa je v teh treh letih napredovala. Prvo leto je bilo zame v bistvu najtežje, saj sem se morala šele vključiti v ekipo in se navaditi nov jezik. Lani je vse skupaj zgledalo zelo profesionalno, tako da nismo bile zelo sproščene. Letos je vzdušje drugačno, igramo kot ekipa in to se pozna tudi pri rezultatih. Nivo prvenstva se mi ne zdi bistveno nižji, mogoče je letos nekoliko več ekip, ki so res slabe, na dnu lestvice, ostale ekipe pa so približno na isti ravni kot lani. Zato so boljši rezultati gotovo posledica predvsem naše boljše igre in mi je res všeč, kako igramo zadnje čase.« Dolgo let si igrala v Padovi. Je tam nivo deželnih lig višji? »Ja, D liga je približno na ravni tamkajšnje 1. divizije. V Venetu je konkurenca večja, saj je več ekip in igralk, tako da je precej selekcije, zato je povsem naravno, da je tudi nivo višji. Krajša pa so gostovanja, saj je v okolici Padove in Vicenze toliko ekip, da ni treba potovati po celi deželi. Tudi C liga je v Venetu že na kar visoki ravni.« (T.G.) 1. ženska divizija - Na Tržaškem Kontovelke proti Boru spet zmagale po štirih Breg/Bor Zadružna kraška banka -Kontovel 1:3 (16:25, 26:24, 9:25, 15:25) BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Martincich 2, Luxa 5, Desco 3, Carciotti 5, Koren 2, Richiar-di 9, Piccinino (L), Žerjal 7, Starec 1, Boscolo 1, Virgilio 1. Trener: Saša Smot-lak KONTOVEL: Pertot, Verša, Lisjak, Cassanelli, Balzano, A. in V. Zuzič, Mi-cussi, Antognolli, Milič, Pernarcich, Ka-pun (L). Trener: Lajris Žerjal Povratni derbi med Kontovelom in združeno ekipo Brega in Bora so tako kot v prvem delu po štirih setih osvojile boljše Kontovelke. Prvi set je bil na začetku zelo izenačen, ekipi pa sta se izmenjavali v vodstvu do rezultata 12:12. Takrat so Richiardijeva in soigralke začele precej grešiti, Kontovel-ke pa so bile v vseh elementih precej bolj natančne, tako da so z delnim izidom 13:4 z lahkoto osvojile uvodni niz. V drugem setu sta oba trenerja precej spremenila postavo. Boljše so začele Smotlakove varovanke in povedle 5:0, Kontovelke pa so nato takoj reagirale in s Cassanellijevo na servisu najprej nadoknadile ves zaostanek, nato pa so si priigrale še sedem točk prednosti. Zgledalo je že, da bodo tudi v tem se-tu brez težav slavile, ko so začele grešiti v napadu, domačinke pa so zaigrale nekoliko bolj borbeno in agresivno, tako da jim je na koncu uspelo izenačiti stanje v nizih. Od tretjega seta dalje pa je bila na igrišču le ena ekipa, od-bojkarice Brega/Bora, ki se sploh niso več upirale, pa so z velikim številom napak svojim nasprotnicam še pomagale do lahke zmage. Ostali izidi: Volley 3000 - Altura 1:3, Libertas - Roiano/Gretta/Barcola 0:3, Oma - Volley Club 3:1, Poggi 2000 - Virtus preložena. Vrstni red: Konto-vel 38, Virtus 30, Volley 3000 22, Oma in Altura 19, Breg/Bor Zadružna kraška banka 18, Libertas 13, Volley Club 11, Poggi 2000 9, Roiano/Gretta/Barcola 7 (Altura, Oma, Poggi 2000 in Breg/Bor Zadružna kraška banka z eno, Virtus z dvema tekmama manj). čkami vrnile na dvanajsto mesto (pred Il Pozzom in Sangiorgino imajo sicer le točko prednosti), Cordenons, ki bi se v tem trenutku rešil, pa je le dve točki pred njimi. Odločilne v boju za obstanek pa bodo verjetno tekme po veliki noči, ko se bo Sloga List pomerila z ekipami s spodnje polovice lestvice (v zadnjih treh krogih jo čakajo Il Pozzo, Roveredo in Cordenons). Združena ekipa Bora in Brega pa je po zmagi proti Fadaltiju v boju tudi za končno drugo mesto, najbolj pozitivno pa je predvsem to, da je ohranila svojo prednost pred najbližjimi zasledovalci. Naj še omenimo, da je v primerjavi s prvim delom prvenstva že dosegla pet točk več in je tako doslej naša najbolj uspešna ekipa v povratnem delu. Pekoča poraza V moški C ligi so bila v tem krogu na sporedu tri pomembna srečanja v boju za obstanek, v katerega so vpletene vse tri slovenske goriške ekipe. Veselili so se le So-čani, ki so nastopili v popolni postavi, a so se morali kljub temu pošteno potruditi, da so strli odpor tržaškega Ferro Alluminia. Battistijevi varovanci imajo zdaj le dve točki prednosti pred Riguttijem, ki je v soboto osvojil vse tri točke na tekmi proti Olym-pii Tmedia. Goričani, ki jih je v soboto na tekmi prvič vodil novi trener Zoran Je-rončič, so tudi proti ekipi, ki so ji v prvem delu s slabšo postavo odtrgali točko, ostali praznih rok, tako da so zdaj v bistvu brez pravih možnosti v boju za obstanek. Nadoknaditi bi morali namreč že deset točk, kar je sicer v teoriji še vedno mogoče, saj je do konca prvenstva še osem krogov, prehiteti pa bi morali tudi valovce in Rigutti, ki so trenutno med njimi in Sočani. Glede na to, da je ekipa zelo mlada, pa je še najbolj pomembno to, da igralci s tehnične- Bregu ZKB setih igre 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - S. Andrea 3:0 (25:15, 25:12, 25:16) SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri (libero), Cernich 4, Goruppi 15, Kralj 13, Malalan 5, Milkovič 4, Pertot 2, Spangaro 12, Valič 2. Trener Martin Maver V tem kolu so mlade slogašice odigrale zadnjo tekmo prvega dela prvenstva in se z zmago utrdile na prvem mestu. Naša ekipa je še nepremagana in povsem zasluženo lahko v prvenstvu meri visoko. Tokrat niso imele težkega dela, saj je bil S. Andrea, ki zaseda mesto na sredini lestvice, v povsem podrejenem položaju. Naše igralke so bile stalno v vodstvu, ko se je nasprotnicam poškodovala ena boljših igralk, pa je postala naloga slogašic še lažja. (INKA) Ostala izida: Prevenire - Killjoy 0:3, System Volley - Oma 3:1, tekmo Kontovel - Poggi Oma so preložili. Vrstni red: Sloga 17, Killjoy 15, Kontovel/Sokol 13, S. Andrea 9, Poggi Oma in System Volley 6, Prevenire 2, Oma 1, (Sloga s tekmo več, Poggi Oma s tekmo manj). Moška C liga IZIDI 18. KROGA Porcia - Val Imsa 3:0 (26:24; 28:26; 25:16); Prata - Tabor 3:0 (25:22; 25:15; 25:9); Natisonia - San Vito 3:2 (25:23; 21:25; 19:25; 25:21; 15:10); Buia - Basiliano 2:3 (20:25; 25:17; 25:22; 19:25; 9:15); Soča - Ferro Alluminio 3:2 (25: 16; 25:20; 23:25; 24:26; 15:11); Cus - Il Pozzo 0:3 (26:28; 26:28; 21:25); Rigutti - Olympia 3:1 (25:23; 25:20; 23:25; 25:17). Natisonia 1B 16 2 49:2G 43 Il Pozzo 1B 14 4 47:21 4G Tabor Televita iS i4 4 46:2i 40 Basiliano 1B 14 4 44:21 39 San Vito 1B 13 5 44:23 39 Prata 1B 11 7 43:29 35 Buia 1B 9 9 39:36 29 Cus 1B B 1G 34:34 2B Porcia 1B 7 11 3G:37 22 Ferro Alluminio 1B 7 11 3G:41 22 Soča ZBDS iS S iS 22:45 iS Rigutti 1B 4 14 24:47 13 Val Imsa iS S iS i5:5i S Olympia Tmedia iS i i 7 ii:S2 S PRIHODNJI KROG Tabor - Val Imsa (14.3. ob 20.30 v Repnu); Il Pozzo - Soča (14.3. ob 21.00 v Pradamanu); Olympia - Natisonia (14.3. ob 20.30 v Gorici). IZIDI iS. Moška D-liga KROGA Lignano - Broker 3:0 (25:17; 25:18; 25:21); Fincantieri - San Sergio 3:0 (25:14; 25:13; 25:21); Udine - Cervignano 3:0 (25:17; 25:22; 25:23); San Quirino - Mossa 3:0 (25:18; 25:23; 25:18); Pallavolo Ts - Cordenons 2:3 (20:25; 25:15; 23:25; 25:23; 13:15). Fincantieri 14 14 G 42:3 42 Mossa 15 12 3 39:15 36 Cordenons 16 12 4 3B:25 32 Sloga iS iO S SS:iS Si Reana 15 1G 5 33:1B 3G Udine 15 1G 5 35:2G 3G Lignano 15 9 6 3G:25 27 San Quirino 15 6 7 26:29 2G Pallavolo Ts 15 4 11 16:4G 1G San Sergio 16 3 13 19:41 9 Cervignano 16 1 15 13:46 6 Broker 15 G 15 5:45 G PRIHODNJI KROG Sloga - Broker (14.3. ob 17.3G v Repnu) ga vidika čim bolj napredujejo in si naberejo koristnih izkušenj. Prav zaradi tega je trener Jerončič že odločil, da bodo veliko časa na treningih namenili individualni tehniki, v igri pa morajo predvsem izboljšati učinek napadov po sprejemu servisa, saj imajo še največ težav pri doseganju menjav. Že drugič zapored je brez točk ostal tudi Val Imsa. Če je bil poraz proti Prati sprejemljiv, pa je toliko bolj pekoč poraz proti Porcii, ki sodi med tiste ekipe, ki bi jih morali valovci premagati, če se hočejo še potegovati za obstanek. Na žalost je imel trener Makuc tokrat na razpolago le malo igralcev, saj na tekmi ni bilo Florenina, Ra-detiča in Faganela, Masi in Marget pa sta bila med tednom bolna. Če izvzamemo tretji set, je bilo srečanje zelo izenačeno, tako da bi lahko Valovi odbojkarji slavili, če ne bi bili tako okrnjeni. Zdaj jih od enaj-stouvrščene Soče loči sedem točk, Rigut-ti, ki bi imel v tem trenutku prednost pri morebitnih repesažah, pa ima pet točk naskoka. Sedmerka tedna V soboto so se najbolj izkazale ženske, tako da bo zato tokratna sedmerka roza obarvana. V vrstah Bora/Brega je bila odlična Ivana Flego, ki je bila neustavljiva v napadu (15 točk), zelo dobro pa je tudi branila in sprejemala (16 sprejemov, 15 per-fektnih, 1 pozitiven). Na mreži je bila zelo uspešna tudi Katja Vodopivec (17 točk), ki se očitno kljub bolečinam v rami spet vrača v najboljšo formo. Pri slogašicah je kot v starih časih igrala veteranka Barbara Gre-gori (8 točk), v bloku in napadu pa se je izkazala borbena Staška Cvelbar (9 točk). Pri Olympii Tmedia je bil zelo učinkovit mladi Matija Komjanc (letnik '93), ki je bil s 27 točkami tudi top scorer kroga in je dosegel svoj dosedanji najboljši izkupiček v C ligi. Pri Soči Zadružni banki Doberdob So-vodnje pa zaslužita pohvalo Tadej Lango, ki je dosegel kar 24 točk, in Marko Černic, ki je veliko prispeval k zmagi v tie-breaku. CLUB ALTURA Odpoved sredi prvenstva Tržaški Club Altura se je izpisal iz prvenstva D lige. Ekipo so sestavljali sami starejši igralci, a so večkrat nastopili močno okrnjeni. Zasedali so mesto na sredini lestvice, bili pa so tudi edini, ki so premagali prvouvrščeni Fincantieri. Zdaj pa so, tudi zaradi trenj v ekipi, presodili, da ni pogojev za nadaljevanje prvenstva. Odpoved bo gotovo razveselila moštva, ki se potegujejo za obstanek, saj se bo število izpadov zmanjšalo za eno enoto, za mlade slogaše pa novica ni dobra, saj je Altura med prvenstvom točke dosegla tudi proti njihovim konkurentom v boju za obstanek. Prednost Peterlinovih varovancev v boju za play-off se je zdaj zmanjšala na eno samo točko. SLOGA TABOR r^j S prvega padli na tretje mesto Ta teden so gotovo najbolj razočarali odbojkarji Sloge Tabor Televita, ki so z gladkim 3:0 (25:22, 25:15, 25:9) izgubili proti sicer dobrim odbojkarjem Prate, ki so doslej edini slavili v Repnu. Trener Bosich je bil po srečanju vidno razočaran, saj tako slabega nastopa svoje ekipe res ni pričakoval, še najmanj pa to, da bodo po prvem setu tako popustili. Za slogaše pa očitno to ni najbolj srečno obdobje, saj so v zadnjih treh krogih dvakrat ostali praznih rok, tako da so s prvega zdrknili na tretje mesto, v boju za play-off pa imajo samo še eno točko prednosti, kar pomeni, da bo njihova pot do končnice še zelo strma. NAŠE ŠTEVILKE TOP SCORERJI TEDNA Ženske: Vodopivec (Bor/Breg KB) 17 Moški: M.Komjanc (Olympia TMedia) 27, Lango (Soča ZBDS) 24, S.Černic in Testen (Soča ZBDS) 15. TOP SCORERJI Ženske: Vodopivec 242, I.Flego 237, Babudri 205, Bukavec 194, Della Mea 182, Cvelbar 152. Moški: Vatovac 308, Testen 244, Cettolo 230, Romano 183, Slavec 170, Marget 168, I.Černic 159, Va-lentinčič 154, V.Kante 151. v ŽENSKA C LIGA izidi is. KROGA Cordenons - Talmassons G:3 (15:25; 12:25; 21:25); Manzano - Cormons 1:3 (25:27; 21:25; 32:3G; 22:25); Roveredo - Millenium 1:3 (23:25; 23:25; 25:21 ; 21:25); Liberta. - Altura 2:3 (24:26; 2G:25; 25:1B; 25:23; 14:16); Volleybas - Martignacco G:3 (21:25; 19:25; 12:25); Sloga - Tarcento 3:G (25:16; 25:2G; 25:22); Chions - Sangiorgina 3:2 (25:21; 25:17; 22:25; 14:25; 15:12). Talmassons 1B 15 3 5G:11 47 Cormons 1B 15 3 47:17 43 Altura 1B 14 4 46:25 4G Martignacco 1B 12 6 43:21 37 Chions 1B 13 5 45:29 36 Libertas 1B 1G B 3B:34 31 Millenium 1B 1G B 37:35 29 Volleybas 1B B 1G 31:36 25 Tarcento 1B 7 11 3G:4G 22 Roveredo 1B 7 11 27:4G 2G Cordenons 1B 4 14 1B:44 14 Sloga List iS 4 i4 20:45 i2 Manzano 1B 4 14 2G:46 11 Sangiorgina 1B 3 15 19:4B 11 PRIHODNJI KROG Altura - Sloga (14.3. ob 1B.GG v Trstu, šola Don Milani) Ženska D-liga IZIDI 18 KROGA Carnia - Ronchi 3:0 (25:14; 25:11 25:9); Mossa - Buttrio 3:2 (25:19; 22:25; 19:25 25:18; 15:8); S.Andrea - Reana 3:0 (26:24; 25:23 25:21); Udine - Cervignano 0:3 (20:25; 28:30 22:25); Cus - Buia 0:3 (23:25; 17:25; 14:25) Pasiano - Rizzi 1:3 (18:25; 25:15; 13:25; 18:25) Pordenone - Bor/Breg 0:3 (25:27; 20:25; 17:25). Reana Pordenone Bor/Breg KB S.Andrea Mossa Buia Carnia Cervignano Buttrio Rizzi Udine Cus Ronchi Pasiano PRIHODNJI KROG Bor/Breg - S.Andrea (14.3. ob 17.00 v Trstu, na 1 .maju) 1B 16 2 5G:13 46 1B 13 5 45:27 3B iS i4 4 44:27 S7 1B 13 5 42:21 37 1B 1G B 39:29 33 1B 1G B 35:27 29 1B 1G B 36:29 31 1B 1G B 36:33 3G 1B B 1G 35:32 2B 1B 9 9 34:35 27 1B 6 12 26:43 17 1B 5 13 11:22 15 1B 1 17 7:52 4 1B 1 17 B:52 3 / ODBOJKA Torek, 10. marca 2009 19 pokrajinska prvenstva - V ženskem prvenstvu under 14 na Tržaškem Sloga Dvigala Barich v »play-offu« Z zmago v včerajšnji tekmi proti Lucchiniju so na lestvici skupine B na 2. mestu prehitele Brežanke - Under 16: dvoboj Bor Kinemax - Kontovel/Sokol za uvrstitev v končnico UNDER 18 MOŠKI Aurora Volley - Sloga Rast Multinvest 2:3 (12:25, 23:25, 25:21, 25:19, 12:25) SLOGA RASt MULTINVEST: Bu-tkovič 9, Devetak 1, Dussich 17, Ilic 17, Juren22, Košuta 31, Škerlavaj (libero), Žerjal 0. Trener: Ivan Peterlin Naša združena mladinska ekipa je v nedeljo v Vidmu zmagala, domačinom pa nekoliko po nepotrebnem prepustila točko. Tekmo so naši odbojkarji začeli zelo dobro in z zbrano in učinkovito igro brez težav povedli z 2:0 v setih. Bili so že na pragu gladkega uspeha, saj so bili vajeti igre v njihovih rokah tudi v zadnjem nizu, v katerem so že vodili z 20:16, ko se je enostavno zataknilo glavnim tolkačem, ki nikakor niso zmogli spraviti žoge na tla. Domača Aurora je z zelo borbeno igro osvojila niz, nato pa še četrtega in se je lahko veselila nekoliko nepričakovano osvojene točke. Zadnji set je bil potem spet v rokah naših igralcev. Z zmago se je Sloga Rst Multinvest povzpela na zelo dobro tretje mesto na lestvici. (Inka) Ostali izidi: Vbu - Altura 0:3, Gemona - Prata 0:3, Cordenons - Fincan-tieri 3:0. Vrstni red: Cordenons 23, Prata 18, Sloga Rast Multinvest 16, Fincan-tieri 15, Altura 13, Aurora Volley 7, Gemona 3, Vbu 0. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina B Altura B - Bor Kinemax 3:1 (16:25, 25:12, 25:15, 25:21) BOR KINEMAX: Bruss, Kneipp, Pučnik, Žerjal, Cella, Viviani, Visintini, Hauschild, Rabak, Grasso. Trener: Betty Nacinovi Borove odbojkarice so na tekmi proti prvouvrščeni Alturi igrale zelo dobro in tudi osvojile set, zelo malo pa je manjkalo, da bi nasprotnicam odtrgale točko. Plave so začele zelo odločno in v uvodnem nizu presenetile domačinke. Poraz v tem setu pa je nasprotnice zdramil, tako da so v drugem in tretjem nizu močno poostrile servis in spravile v težave sprejem naše ekipe, kar je bilo na koncu tudi odločilno za njihovo zmago. Oba niza sta bila namreč bolj izenačena, kot kažejo delni izidi, saj so bile akcije v glavnem zelo dolge, Altura pa je dosegla tudi precej asov in si tako zagotovila visoko prednost. V zadnjem setu so se bo-rovke spet zbrale in povedle celo 12:4. Zgledalo je že, da jim bo uspelo izsiliti tie-break, ki bi bil pravična nagrada za prikazano igro, žal pa jih je nato močno oškodoval sodnik, tako da je Altura zaostanek nadoknadila in nato našo ekipo še prehitela. Sokol/Kontovel - Oma A 0:3 (23:25, 23:25,18:25) SOKOL/KONTOVEL: Budin, Če-bron, Devetak, Doz, Fragiacomo, Gridelli, Paoli, Škerk, Škerl, Vidoni, Villatora. Trener: Lajris Žerjal. V izredno lepi in izenačeni tekmi so naše igralke gladko izgubile proti enakovrednim nasprotnicam, a kljub temu pokazale dobro igro. V prvem setu so domačinke začele zelo dobro in že vodile 16:7, ko si je žal spet huje poškodovala gleženj podajalka Urška Vidoni, ki je do tedaj igrala zelo dobro. Nadomestila jo je Marinka Devetak, nasprotnice pa so nato nadoknadile zaostanek in v izenačeni končnici ohranile mirno kri ter slavile zmago. V drugem setu je boljše začela Oma, a pri rezultatu 8:10 je na servis šla Fulvia Gridelli, ki je nanizala nekaj zelo uspešnih začetnih udarcev in pripeljala svojo ekipo do vodstva s 16:10. Tudi to pa žal ni bilo dovolj. V tretjem setu so se dolge akcije z dobrimi obrambnimi posegi kar vrstile, a je bila Oma spet boljša. Za dobro igro je treba tokrat pohvaliti prav vse igralke, vključno z začetnico Ivano Fragiacomo. (pera) Virtus - Kontovel/Sokol 0:3 (14:25, 15:25, 18:25) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, Starc, Ferluga, Gregori, Briščik, Cibic, Collovati, Ghezzo, Škerlavaj, Raubar. Trener: Tania Cerne Združena ekipa Kontovela in Sokola je tudi v drugem delu brez večjih težav premagala mlajše odbojkarice Virtu-sa, ki so imele večkrat precej težav že s sprejemom servisa. Sicer pa so igrale tokrat varovanke Tanie Cerne s sistemom z dvema podajalkama, ki sta dobro tudi napadali, med posameznicami pa bi omenili nastop Valentine Cibic. Na igrišču so se zvrstile vse razpoložljive igralke. Vrstni red: Altura B 36, Kontovel/Sokol 28, Bor Kinemax 26, Breg 18, Virtus 15, Sokol/Kontovel 8, Oma A 4, Brunner 3, (Oma A, Kontovel/Sokol, Breg in Bor Kinemax s tekmo manj). UNDER 16 MOŠKI Cervignano - Olympia Hlede A.I. 0:3 (22:25, 14:25, 22:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo, Capparelli, Culot, Hlede, Komjanc, Gat-ta, Lango, Vizin, Montrone, Gomiscech. Trener: Claudio Conz Četrtouvrščeni Cervignano je bil proti razigranim odbojkarjem Olympie povsem nemočen, tako da so Goričani z lahkoto osvojili vse tri točke. Na igrišču so se lahko preizkusili vsi odbojkarji, tudi mlajši, razlika med ekipama pa se ni spremenila. Naj še omenimo, da je tokrat zadnjič vodil ekipo Claudio Conz, ki zasluži pohvalo za opravljeno delo, saj je napredek pri igralcih očiten, tako da iz tekme v tekmo igrajo boljše. Il Pozzo - Soča Rast 2:3 (26:24, 14:25, 24:26, 25:22, 10:15) SOČA RAST: A. Čavdek 0, Š. Čav-dek 4, Dussich 43, Fiorelli 2, Juren 4, Ko- UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Virtus A - Kontovel 3:0 (25:8, 25:17, 25:4) KONTOVEL: Agosta, Brankovič, Bresciani, Concina, DellAnno, Klobas, Žerjal. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so bile proti prvouvrš-čenemu Virtusu, ki v praktično enakem sestavu nastopa tudi v prvenstvu U16 in 3. divizije, razen v drugem setu povsem brez moči. Prvi in zadnji set sta bila tako enosmerna, v drugem pa so se naše igralke boljšim nasprotnicam upirale nekoliko bolj učinkovito, čeprav njihove zmage seveda niso mogle ogroziti. Ostali izid: Oma B - Azzurra 3:0. Vrstni red: Virtus A in Oma B 30, Sokol Bar Igor 21, Azzurra 19, Kontovel 11, Bor Co.A.La 6, Altura 0 (Oma B in Azzurra s tekmo več, Altura s tekmo manj) Skupina B Sloga Dvigala Barich - Ricreatorio Lucchini 3:1 (23:25, 25:23, 25:22, 25:20) SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, Čok, de Walderstein, Ferluga, Go-ruppi, Grgič, Hrovatin, Malalan, Trava-ni. Trener: Peter de Walderstein V zadnjem kolu skupine B so bile mlade slogašice pred najbolj zahtevno nalogo, saj so morale nujno zmagati in os- presenetiti in so zasluženo zmagale. Ostali izidi: Lucinico Bianco - Pie-ris 3:0, Staranzano - Fincantieri 3:0, Ronchi - Lucinico Rosso 3:0, Torriana -Mossa n.i. Vrstni red: Ronchi 47, Lucinico Bianco 43, Mossa 33, Soča 27, Staranzano 26, Fincantieri 16, Cormons, Torriana in Pieris 14, Lucinico Rosso 0 (Torriana in Mossa s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Olympia Ferstyle - Cordenons 3:0 (25:9, 25:11, 25:9) OLYMPIA FERSTYLE: Brusa 3, Palazzo 21, Terpin 7, Vogrič 7, Persolja 2, Corsi 1, Princi 7, Cobello 1, Komjanc 3, Winkler 1. Trener: Ivan Markič Goričani so gladko premagali skromni Cordenons, 16 točk pa so dosegli že s samim servisom. Mladi odbojkarji zaslužijo pohvalo, saj so vse tri sete igrali zelo zbrano, posebej pa bi tokrat omenili Marcella Palazza, ki je dosegel 21 točk in Simona Komjanca (letnik 97), ki je v tretjem setu zelo dobro serviral. Centro Altura Coselli - Sloga Rast 3:1 (25:17, 18:25, 25:19, 25:21) SLOGA RAST: Antoni 10, Cettolo 3, Guštin 1, Kovic 5, Krečič 1, Sosič 14, Trento 8. Trener: Ivan Peterlin. Tekmo proti precej višje uvrščenim tržaškim odbojkarjem je združena ekipa Slogaš Daniel Dussich (zgoraj) je na tekmi under 16 dosegel 43 točk; v isti ženski kategoriji so se slogašice (desno) včeraj veselile uvrstitve v »playoff« za naslov kroma vic 3, Riosa 11, Škerlavaj 0, Ulian 0. Trener: Boris Jelavič V prvem delu prvenstva je proti Pozzu Soča Rast na domačih tleh gladko izgubila, v nedeljo pa se je furlanski ekipi oddolžila za poraz, z novima točkama pa se je naša združena ekipa še utrdila na sredini lestvice. Tekma je bila zelo izenačena z izjemo drugega seta, v katerem so Jelavičevi varovanci popolnoma nadigrali domačine in zmaga naše ekipe bi bila s kančkom sreče lahko še izdatnejša, saj sta se ji najprej prvi nato pa še četrti set izmuznila za las v končnici. Celotna ekipa se je dobro odrezala, vsi so zaigrali borbeno in z veliko voljo do zmage, tako da lahko pohvalimo ves kolektiv. Izstopal pa je prav gotovo Daniel Dussich, ki je kljub temu, da je zjutraj že odigral pet setov v prvenstvu under 18, dosegel kar 43 točk, kar predstavlja prav gotovo težko premagljiv rekord! (Inka) Fincantieri - Sloga 3:0 (28:26, 25:22, 25:23) SLOGA: Antoni, Calzi, Michelli, Pečar, Rupel, Sancin, Tanteri, Taučer. Trener: Marko Kralj Tržiški Fincantieri se je v nedeljo oddolžil slogašem za poraz iz prvega dela, vendar je že iz izidov v posameznih se-tih jasno, da predstavlja tako gladek poraz le prehudo kazen za našo ekipo. Šlo je za boj med dvema enakovrednima enotama (Fincantieri je imel pred tem krogom enako število točk kot Sloga) in tako eni kot drugi igralci so se zelo požrtvovalno borili. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, Fincantieri pa je imel v končnicah mirnejše živce. (Inka) Ostali izidi: Gemona - San Vito 3:1, Volleybas - Altura 0:3, Triestina Volley - Cordenons 0:3. Vrstni red: Cordenons 47, Altura 44, Olympia Hlede A.I. 41, Gemona 32, Cervignano 30, Il Pozzo 26, Soča Rast 23, San Vito 18, Volleybas 12, Fincantieri 9, Sloga 6, Triestina Volley -3. vojiti vse tri točke, če so se hotele uvrstiti v play off. V goste jim je prišel četrto uvrščeni Ricreatorio Lucchini in razvnela se je res lepa tekma, igralke obeh ekip so se srčno borile in nobena ni hotela popustiti. Slogašice so premagale začetno živčnost in po izgubljenem prvem setu odločno reagirale in po res napeti in borbeni igri zasluženo zmagale. S tem so osvojile drugo mesto v svoji skupini (Volley Coselli je bil daleč boljši od vseh ostalih), prehitele Breg in si tako priborile pravico do igranja v končnici za naslov pokrajinskega prvaka. Ostala izida: Virtus B - Oma A 0:3, Coselli - Libertas 3:0. Končni vrstni red: Coselli 36, Sloga Dvigala Barich 26, Breg 25, Lucchini 21, Oma A 12, Libertas 6, Virtus B 0. Na Goriškem Cormons - Soča 1:3 (25:21, 11:25, 24:26, 11:15) SOČA: Cotič, Malič,Mosetti, Ber-lot, Braini, M. in S. Devetak. Trener: Lucia Battisti. Sočanke so prišle do pričakovane zmaga. Po slabem prvem setu so zaigrale kot znajo, le v tretjem bi skoraj zapravile visoko vodstvo, vendar se niso pustile Igralke Soče (s trenerjem Štefanom Cotičem), ki dokaj uspešno nastopajo v ženskem prvenstvu under 14 Sloge in Soče odigrala že v soboto. Po pričakovanju so srečanje izgubili, domačinom pa odvzeli set, vendar trener Peter-lin z igro ni bil pretirano zadovoljen: »V primerjavi z zadnjimi tekmami smo tokrat naredili korak nazaj predvsem v igri v polju, saj je bilo tako v obrambi kot v sprejemu storjenih preveč napak.« Na mreži so bili naši igralci kar učinkoviti, vendar to ni bilo dovolj, da bi z gostovanja lahko odnesli kaj več. (Inka) Ostali izidi: Torriana - Aurora Volley 3:0, Cervignano - Gemona 0:3, Prata - Win Volley 3:0. Vrstni red: Gemona 36, Torriana 28, Olympia Ferstyle 27, Coselli in Prata 24, Win Volley 13, Sloga Rast in Cordenons 9, Cervignano 8, Aurora Volley 2. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Virtus A - Sloga Dvigala Barich 0:3 (14:25, 7:25, 17:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Campanella, De Luisa, de Walderstein, Gornik, Goruppi, Grgič, Krečič, L. in R. Mazzoleni. Trener: Peter de Walderstein V tem kolu je naša mešana ekipa os- vojila gladko in povsem zasluženo zmago, saj je od vsega začetka prevzela pobudo in brez težav osvojila prva dva seta. Nekoliko bolj izenačen je bil le tretji, ko je po visokem vodstvu Sloga rahlo popustila in dovolila, da so domačini nanizali nekaj točk, vendar naše ekipe niso nikoli resneje ogrožali. (Inka) Kontovel - Coselli Triestina Volley 2:3 (12:25, 25:14, 14:25, 25:13, 11:15) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Da-neu, Poiani, Ravbar, Roma, Sossi, D. in N. Vattovaz, Viezzoli. Trener: Veronika Zu-zič. Kontovelke so proti ekipi dečkov klonile šele po petih nizih. Igra je bila vseskozi zelo nihajoča, kar kažejo tudi izidi posameznih nizov. Varovanke trenerke Zuzič so se višjim dečkom dobro upirale predvsem v drugem in četrtem nizu, ko so izkoristile nezbranost nasprotnikov in umirjeno predvajale napadalno igro. V prvem in tretjem pa so veliko grešile predvsem pri začetnih udarcih. Zadnji niz je bil izenačen vse do 9. točke, nato pa so dečki z manjšim številom napak prevladali. Ostali izid: Azzurra - Oma A 3:0, Brunner ni igral. Vrstni red: Azzurra 15, Oma in Coselli Triestina Volley 9, Brunner, Kontovel in Sloga Dvigala Barich 6, Virtus A 0 (Virtus A in Brunner s tekmo manj, Sloga Dvigala Barich s tekmo več). Skupina B Virtus B - Bor Co.A.La 0:3 (21:25, 18:25, 20:25) BOR CO.A.LA: Pozzo, Rabak, Zonch, Furioso, Ghersi, Olivo, Costanti-ni, Buldrin, Pučnik. Trener: Marko Kalc Mlade Borove odbojkarice so spet zasluženo slavile in tako še utrdile svoje drugo mesto. Domča ekipa je sicer v vseh treh setih dosegla razmeroma visoko število točk, plave pa so imele vajeti igre stalno v svojih rokah. Sokol Železnina Terčon - Coselli S. Andrea 0:3 (9:25, 18:25, 11:25) SOKOL ŽELEZNINA TERČON: Abrami, Kojanec, Leghissa, Moro, A. in M. Pertot, Trobec, Vescovi, H. in L. Zi-darič. Trener: Norči Zavadlav Na tekmi proti prvouvrščenemu Coselliju S. Andrea je nabrežinska ekipa gladko zgubila in se je le v drugem setu enakovredno upirala tehnično ter fizično boljšim nasprotnicam, še to pa ne po lastni zaslugi. Večino točk so namreč dosegle po napakah nasprotnic, ki so predvajale drugače že res lepo in izdelano odbojko. Pri Sokolu gre tokrat pohvaliti le Henrika Leghisso, ki se je srčno boril za vsako žogo. (pera) Vrstni red: Coselli S. Andrea 15, Bor Co.A.La 12, Breg 8, Virtus B 5, Altura in Altura Coselli 4, Sokol Železnina Terčon 0 (Altura z eno, Breg z dvema tekmama manj). UNDER12 MEŠANO Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Brunner 0:3 (22:25, 18:25, 11:25) SLOGA DVIGALA BARICH: An-dolšek, Ballaben, Čufar, Giorgi, Gornik, Ferluga, Hrovatin, Košuta, Kralj, Počkaj, Racman, Sardoč. Trener: Martin Maver. Tokrat je najmlajša Slogina ekipa naletela na premočnega nasprotnika. Gostujoča ekipa je bila namreč tehnično bolje pripravljena, vendar so se naše igralke kljub temu srčno borile in izvedle marsikatero dobro akcijo, na kaj več pa objektivno niso mogle računati. (Inka) Vrstni red: Coselli 8, Virtus in Brunner 4, Oma in Sloga Dvigala Barich 3, Libertas 2, Azzurra A in Azzurra B 0. Na Goriškem Olympia Corsi Adriano - Grado 3:0 (25:22, 25:18, 25:8) OLYMPIA: Cubrilo, Fratti, K. in S. Komjanc, Lupoli, Manfreda, Pahor, Per-soglia, Pisk, Zara. Olympia je imela proti pepelki Grado lahko delo. Priložnost so tokrat dobili tudi tusti, ki manj igrajo, izkazali pa so se vsi, posebno Tadej Pahor. Vrstni red: Cormons in Olympia Corsi Adriano 10, Staranzano 7, Fin-cantieri in Torriana 5, Grado 2 (Olympia Corsi Adriano in Grado s tekmo več). 20 Torek' 10. marca 2009 NOGOMET / promocijska liga - Že oddano je le prvo mesto Še bo pestro, tako pri vrhu kot na dnu Vesnin cilj je tretje ali četrto mesto - Juventina še tvega 1. al - Zlata vredne točke Primorca Sovodenjci ne popuščajo, sedaj dva izpita Vesnin nogometaš Martin Cheber V promocijski ligi vse po starem. Kras je obdržal visoko prednost (+12 točk) pred drugouvrščenim Cornom. Tudi pri dnu lestvice pa ni bilo večjih premikov. Če bi se prvenstvo končalo v nedeljo, bi izpadle Capriva, Santamaria in Centro Sedia. Boj za obstanek bo torej še kako pester. Paziti se morajo še štiri ekipe, med katerimi je tudi Juventina (nato še Mariano, Staranzano in Pon-ziana). Prava gneča je tudi na sredini lestvici. Za tretje in četrto mesto, ki še vodita v play-off, se poteguje kar šest ekip. V tej skupini je tudi kriška Vesna, ki je v nedeljo gladko odpravila Caprivo. Obeta se torej zanimiv zaključni del prvenstva. Odprto bo na vseh frontah. Le na vrhu ne, saj je prvo mesto že skorajda oddano. Pri Vesni so bili po zmagi v Ko-privnem zelo zadovoljni. »Po tekmi smo nazdravili obstanku v ligi, čeprav ni še matematični. Hkrati pa smo si postavili nov cilj. To je uvrstitev v play-off. Konkurenca je zelo ostra, vseeno je vredno poskusiti,« je prepričan športni vodja Paolo Vidoni, ki je tokrat pohvalil nastop Venturinija, Chebra in Donata. »Vsi trije igralci so v zelo dobri formi in to pozitivno učinkuje na celotno ekipo. V prvem polčasu vsekakor nismo igrali dobro in bal sem se, da nam bo trda predla. Med odmorom pa je trener Venezia-no posegel v slačilnici in v drugem polčasu smo igrali kot prerojeni. Zmaga je bila na koncu povsem zaslužena,« je ocenil Vidoni. V prihodnjem krogu bo Vesna igrala proti Marianu. »Tri točke so obvezne, če se želimo potegovati za playoff,« je še dodal Vidoni. Malo manj zadovoljni so pri Ju-ventini, ki je v nedeljo izgubila v Perte-gadi (3:2). V štandreškem taboru so jezni predvsem s sodniško trojko. »Prvi gol Staranzana je bil zelo dvomljiv. Tudi v nadaljevanju pa je sodnik sodil zelo slabo,« je ocenil športni vodja Gino Vinti, ki je tudi priznal, da Juventina ni igrala najbolje. »Čeprav bi zaslužili točko. Pozitivno je, da je od začetka igral Mario Pantuso, ki je tudi dosegel oba zadetka. Slaba vest pa je, da v nedeljo proti Kras ne bosta igrala Giannotta in Geromet-ta, ki sta prejela četrti opomin. Kljub temu bodo dali vse od sebe in ciljali bomo vsaj na točko. V Repnu, v prvem delu prvenstva, smo se že izkazali in odigrali bržkone najboljšo tekmo v letošnji sezoni,« je še dodal Vinti. (jng) kroma 18 zmag Krasa Koim-pex v skupini B promocijske lige. Muso-linovi varovanci ne poznajo zastojev. V sezoni 2004/05, ko je Kras napredoval iz 2. v 1. AL, so belo-rdeči zbrali 22 zmag in 71 točk. Krasovci imajo torej še možnost, da še povečajo skupno število zmag. 1. AMATERSKA LIGA Sovodenjci na dobri poti za ... Sedem krogov pred koncem prvenstva Sovodenjci ne skrivajo več svoji ambicij. Po nedeljski zmagi v Trstu proti San Gio-vanniju so belo-modri potrdili drugo mesto na lestvici in pred petouvrščeno Co-stalungo imajo sedaj pet točk. Do konca sezone je še na razpolago 21 točk, tako da je vse še odprto. Sovodenjci bodo tako sami svoje sreče kovači. Trener Claudio Sari je dovolj izkušen in bo moral še stopnjevati formo svojih varovancev. V promocijski ligi je z drugo zaporedno zmago potrdila svoje ambicije kriška Vesna, ki se bo prav tako borila za play-off. Pa tudi Zarja Gaja v 2. AL ne sme popustiti, saj ima zelo dobre možnosti za uvrstitev v končnico prvenstva. PROMOCIJSKA LIGA Nekonstantna Juventina 2. al - Niso bili vsi zadovoljni Breg in Zarja Gaja OK Slab nastop Primorja Sobotni derbi v Dolini med Bregom in Zarjo Gajo, bi lahko že odločal, katera izmed dveh ekip naših društev, bi se lahko v nadaljevanju potegovala za play-off. Pravzaprav lahko Zarja Gaja računa na dva rezultata, zmago in neodločen izid. Brežani pa ciljajo le na zmago, saj bi lahko le tako obdržali stik z ostalimi konkurenti. Pred sobotnim dvobojem sta obe ekipi izenačili 1:1. Breg je v gosteh točko iztrgal tretjeuvrščenemu Porpettu. Vituličevi varovanci so nastopili v okrnjeni postavi. »V prvem polčasu je bila tekma nezanimiva in igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. Oba zadetka sta padla proti koncu tekme, ko smo s prihodom Coppole prevzeli pobudo v naše roke. Najprej so po naši polovični napaki povedli gostitelji. Nato smo odločno reagirali in igrali zelo napadalno. Izenačiti nam je uspelo šele v 91. minuti. V nadaljevanju pa smo še pritisnili in lahko bi odnesli domov še zmago. Prav v zadnji sekundi je imel lepo priložnost Gu-stini,« je komentiral Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin. Tudi Zarja Gaja bi lahko proti Foglianu zbrala vse tri točke. Ru-meno-modri v prvem polčasu niso igrali najbolje in gostje so povedli po nerodni napaki domače obrambe. V drugem delu je Zarja Gaja igrala kot prerojena. Igralo se je le na polovici Fogliana, ki se je v glavnem branil. Številni navijači na bazovski tribuni pa so izenačujoči gol videli šele v tretji minuti podaljška. Nasprotnikovo mrežo pa je zatresel Aron Mihelčič. Zar- jo Gajo čaka v naslednjih štirih krogih težak razpored. »Mogoče za play-off odločilen,« meni predsednik Robert Kalc. »Igrali bomo najprej proti Bregu, nato proti Esperii, Rudi in Opicini. Pred velikonočno pavzo bo vse bolj jasno.« Novih točk za obstanek v ligi pa ni uspelo zbrati proseškemu Pri-morju. »Proti Chiarboli smo igrali slabo in smo zasluženo izgubili,« je priznal predsednik Roberto Zup-pin. »Začeli nismo najbolj prepričljivo. Šele v nadaljevanju smo se zbrali in ko je kazalo na bolje, se je huje poškodoval Dejan Makivič (poškodba kolena), ki smo ga nemudoma odpeljali v izolsko bolnišnico. Nato smo znova igrali zmedeno in še zdaleč nismo ogrožali zmage Chiarbole,« je povedal Zuppin. Za Primorje je edini gol dosegel Jernej Kapun. Brežan Christian Gustini (levo) kroma Promocijska liga IZIDI 23. KROGA Trieste - Centro Sedia 2:0; Pertegada - Juventina 3:2; Pro Gorizia - Lignano 2:0; Sangiorg ina - Santamaria 2:0; Kras - Ponziana 1:0; Sataranzano - Cervignano 0:1; Capriva - Vesna 0:3; Mariano - Virtus Corno 0:2. Kras 23 18 4 1 4S:11 S8 Virtus Corno 23 13 7 3 33:17 46 Cervignano 23 11 6 6 33:18 39 Trieste 23 11 4 8 40:28 37 Lignano 23 10 7 6 30:2S 37 Pro Gorizia 23 10 S 8 30:24 3S Pertegada 23 8 10 S 32:26 34 Vesna 23 8 10 S 2e:2S 34 Sangiorgina 23 9 S 9 28:23 32 Ponziana 23 S 11 7 21:27 26 Juventina 23 e 8 9 19:2S 26 Staranzano 23 6 S 12 19:29 23 Mariano 23 S 8 10 14:28 23 Centro Sedia 23 6 4 13 20:3S 22 Santamaria 23 4 S 14 18:37 17 Capriva 23 3 3 17 12:42 12 PRIHODNJI KROG Juventina - Kras; Vesna - Mariano. 1. amaterska liga IZIDI 23. KROGA Ronchi - Costalunga 2:1; Isonzo - Gradese 2:1; Medea - Primorec 0:3; Domio - Pro Romans 3:2; Villesse - San Canzian 2:1; Turriaco - San Lorenzo 1:0; Pieris - Sistiana 0:2; San Giovanni - Sovodnje 2:3. Villesse Sovodnje Ronchi Isonzo Costalunga Turriaco San Giovanni Pro Romans Medea Primorec San Lorenzo Domio San Canzian Gradese Sistiana Pieris PRIHODNJI Primorec - Turriaco. 23 12 10 1 34:11 46 23 10 8 S 31:28 38 23 8 12 3 33:26 36 23 9 9 S 29:22 36 23 9 6 8 34:28 33 23 9 6 8 31:28 33 23 8 8 7 32:29 32 23 7 10 6 31:27 31 23 8 6 9 28:34 30 23 7 8 8 29:28 29 23 7 8 8 22:24 29 23 7 8 8 30:3S 29 23 7 S 11 26:39 26 23 S 9 9 32:36 24 23 4 9 10 22:30 21 23 1 10 12 17:36 13 KROG Sovodnje - Ronchi; Postave in izidi Štandreška Juventina se bo morala v boju za obstanek še pošteno potruditi. Nogometaši štandreškega društva imajo namreč le štiri točke prednosti pred Centro Sedio, ki zaseda 14. mesto na lestvici. Juventina igra v letošnji sezoni zelo nekonstantno. »Naš glavni problem je, da nam ne uspe obdržati določene kontinuitete,« je priznal športni vodja Gino Vinti. V nedeljo bo Ju-ventina igrala proti prvi sili prvenstva, Krasu. »Igramo bolje proti močnejšim ekipam. Upam, da bo tudi v nedeljo tako,« so še dejali v taboru Juventine. Pertegada - Juventina 3:2 (1:1) JUVENTININA STRELCA: v 46. Pantuso 11-m, 75. Pantuso 11-m. JUVENTINA: Furios, Paravan, Negro, Re', Morsut, Stabile, Giannotta, Pantuso, Peteani, Gerometta, Zanuttig, trener Tomizza. Capriva - Vesna 0:3 (0:0) STRELCI: v 52. min. Cheber, 65. Venturini, 90. Ronci. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Donato, Giorgi (Ronci), Degrassi, Leghissa, Cheber, Debernardi, Di Donato (Monte), Leone, Venturini (Žiberna), tener Veneziano. Medea - Primorec 0:3 (0:2) STRELCI: v 7. Krevatin, 45. Mercandel; 75. Emili. PRIMOREC: Trevisan, Sincovich, Ojo, Boccuccia, Santoro, Leghissa, Di Gregorio, Mercandel (Emili), Moscolin, Marinelli (Palmisano), Krevatin (Lanza), trener Sciarrone. San Giovanni - Sovodnje 2:3 (0:1) STRELCA: v 37. in 66. Portelli, 83. Reščič. Diego Krevatin (Primorec) kroma Tokrat so vse tri točke odnesli domov tako Sovodenjci kot pri trebenskem Primorcu. Sovodnje so zmagale (3:2) tretjič zapored in tako potrdile drugo mesto na lestvici. »San Giovanni je igral, mi pa smo zabili gole,« je kratko in jedrnato povedal športni vodja Robert Uršič, ki je še dodal: »San Giovanni je mlada in tehnično dobra ekipa. Mi pa smo se dobro branili in zmagali predvsem po zaslugi naših odličnih napadalcev Portellija in Re-ščiča, ki sta bila neustavljiva. Premagati San Giovanni je vsakič pravo zadoščenje.« Sovo-denjce čaka v prihodnjih dveh krogih težak razpored. Najprej jih čaka dvoboj proti ekipi iz Ronk, nato pa še proti Isonzu. »Le po teh dveh tekmah bomo videli, če smo iz pravega testa,« je še povedal Uršič, ki je pohvalil tudi nastop Sandyja Kogoja. Zlata vredne točke v boju za obstanek so dosegli nogometaši Primorca, ki so zmagali v gosteh v Medeji. Diskvalificiranega Sciarroneja je na klopi zamenjal Duško Švab, ki pri Primorcu skrbi za fizično pripravo. »Igrali smo zelo dobro. Na igrišču smo lahko videli le eno ekipo, saj smo popolnoma onesposobili gostitelje. In to kljub temu, da sta nam manjkala naša naša odlična igralca Meola in Cadel. Tokrat je bil v napadu neustavljiv Diego Krevatin, ki prihaja v pravo formo. Če bomo še naprej tako učinkoviti, potem se nam ni treba bati za obstanek v ligi,« je prepričan Švab. 2. amaterska liga IZIDI 23. KROGA Chiarbola - Primorje 2:1; Fiumicello - Begliano 2:4; Porpetto - Breg 1:1 ; Romana - Esperia 3:0; Torre - Castions 1:0; Villa - Ruda 0:2; Zarja Gaja - Fogliano 1:1; Zaule - Opicina 2:0. Zaule 23 16 3 4 SS:26 S1 Fogliano 23 1S 4 4 S6:37 49 Porpetto 23 11 7 S 38:26 40 Esperia 23 12 3 8 3S:31 39 Opicina 23 10 8 S 40:26 38 Zarja Gaja 23 10 8 S 32:24 38 Breg 23 9 8 e 33:24 3S Chiarbola 23 8 S 10 28:36 29 Primorje 23 e 9 8 34:33 27 Castions 23 S 12 6 27:29 27 Fiumicello 23 7 6 10 43:49 27 Begliano 23 S 9 9 32:39 24 Romana 23 6 6 11 30:38 24 Torre 23 S 4 14 21:42 19 Ruda 23 S 4 14 30:SS 19 Villa 23 3 6 14 23:42 1S PRIHODNJI KROG Breg - Zarja Gaja; Primorje - Fiumicello. SOVODNJE: Burino, Sandi Kogoj, Tomsič, Colapinto, Trampus, Simone, Skarabot (Bernardis), Calligaris (Eros Kogoj), Portelli, Reščič, Feri, trener Sari. Porpetto - Breg 1:1 (0:0) STRELEC: v 88. Zidarich. BREG: Fior, Cigui, Gustini, Laurica, Gargiuolo, Medda, Apollonio, Pedarra (Coppola), Degrassi (Suttora), Zidarich, German (Cermelj), trener Vitulič. Chiarbola - Primorje Interland 2:1 (1:0) STRELEC: v 73. Kapun. PRIMORJE: Zuppin, Brajnik, Ferro, Cheber, Merlak, Kapun, Sardoč (Ravalico), Pipan, Siccardi (Mania), Makivič (Candotti), Pauletič, trener Gulič. Zarja Gaja - Fogliano 1:1 (0:1) STRELEC: v 93. Mihelčič. ZARJA/GAJA: Jaš Grgič, Bernetič, Franco (Kariš), Mihelčič, Segulin (G. Križmančič), V. Križmančič, Schiraldi (Bernobi), Martin Grgič, Zocco, Bečaj, Asselti, trener Di Summa. 3. amaterska liga IZIDI 23. KROGA Aiello - Campanelle 1:1; Aurisina - Pro Farra 0 1; montebello - Strassoldo 3:1; Mossa - Audax 2:0; S.Andrea - Muglia 1:1; Sagrado - Mladost 2:0; Terzo - Poggio 0:0; Union - Cgs 1: 1. Muglia 23 18 3 2 S1:10 S7 Sagrado 23 1S 4 4 44:20 49 Aiello 22 1S 4 3 S7:21 49 Cgs 23 1S 3 S 63:36 48 Terzo 23 14 6 3 34:9 48 Mossa 23 14 S 4 36:17 47 S.Andrea 23 13 S S S4:27 44 Poggio 23 8 S 10 4S:46 29 Mladost 22 7 e 9 2e:29 27 Campanelle 23 7 1 1S 26:46 22 Montebello 23 S 6 12 27:40 21 Audax 23 S S 13 27:S2 20 Pro Farra 23 S 3 1S 17:36 18 Aurisina 23 4 4 1S 1952 16 Union 23 3 2 18 17:61 11 Strassoldo 23 2 4 17 2S:66 10 PRIHODNJI KROG Mladost - Aurisina / ŠPORT Torek, 10. marca 2009 21 smučanje - Deželni finale FISI v priredbi SK Brdina Tri tekme, 120 kolajn, 12 pokalov, več kot 500 spustov Zadnji dan še za pokal Koimpex v veleslalomu - Vsi čestitali organizatorjem Ob 20-letnici delovanja je SK Brdina dosegla vrhunec z organizacijo tridnevnega deželnega finala Fisi za kategorije baby- miškov/mišk, ki se je v dneh od 6. do 8. marca odvijalo v Forni di Sopra. Kljub izrednemu sneženju v dneh pred manifestacijo, je SK Brdini uspelo speljati, ob spremembi v razporedu tekem, prireditev na izredno visoki tehnični ravni. Naj ob tem povemo, da so zaradi snežnih razmer po vsej deželi odpadle ostale tekme, ki so bile predvidene med vikendom. Številke finalnih tekem same povedo, kako so smučarski klubi iz naše dežele spremljali to pomembno manifestacijo. Udeležilo se je 19 klubov iz cele dežele FJK, 580 je bilo skupno vpisanih na 3 tekmah, podeljenih je bilo kar 120 kolajn, 9 pokalov društvom in 4 pokali za zmagovalce kombinacije (seštevek 3 časov v 3 tekmah). Po prvi, uspeli, čeprav zasneženi, slalomski preizkušnji za pokal ZSŠDI je drugi dan potekala gimkana za pokal Brdina. Vrhunec je smučarska manifestacija dosegla v nedeljo z veleslalomsko tekmo za osvojitev pokala Koimpex, kjer je agoni-stični elan deželnih cicibanov dosegla svoj najvišji izraz. Sončni dan, odlični pogoji na progi in praznično vzdušje so razgreli navzočo publiko, ki je glasno navijala mladim tekmovalcem v smučarski areni proge Ci-macuta. Dodatna obogatitev veleslalom-ske tekme je bila tudi postavitev starta na novo, višjo speljano startno rampo, ki so jo tamkajšnji Promoturjevi operaterji postavili ob tej priliki zato, da tekma ne bi bila prikrajšana s tehničnega vidika, glede na to, da bi se morala po programu odvijati na progi »Fienili« na Varmostu. Tekmovalna proga, ki je bila speljana med 22 vrati je zavzela skoraj celo širino proge, tako, da so se morali smučarji res potruditi, da so speljali hitro, toda tehnično zahtevno postavitev trenerja Madon-a. Naj ob tem povemo, da se je Brdinina tekmovalka Katrin Don uvrstila na 2. mesto v kategoriji Zmagovalni oder mišk, s št. 2 je Brdinina članica Katrin Don, ki je bila odlična 2. v veleslalomu, dan prej pa 4. na poligonu mišk. Med našimi društvi so bili na tekmi prisotni tudi člani SK Devin in SK Mladina. Nagrajevanje vseh treh tekem, ki ga je otvoril predsednik ZSŠDI Jure Kufersin s pozdravom v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini, se je v prazničnem vzdušju vršilo na glavnem trgu v Forni di Sopra. Sledil je pozdrav odbornika za šport in kulturo pri Občini Forni di Sopra Co-risello, ki se je v imenu župana Antonia-comi zahvalil društvu Brdina, da je še enkrat izbralo Forni di Sopra za gostitev finala, saj jo je Brdinin klub organiziral že drugo leto zapored. Častni predsednik SK Brdina Rado Šuber je nato pozdravil vse navzoče uradne predstavnike med katerimi sta bila prisotna tudi predsednik smučarske komisije pri ZSŠDI Ennio Bogatez ter predsednik SK Devin Dario Stolfa ter se zahvalil vsem akterjem, ki so pripomogli k uspehu prireditve še posebej otrokom- športnikom, trenerjem navzočih društev za pomoč na progah, operaterjem Pro-moturja, sodnikom in številni publiki, ki je vse dni spremljala prireditev. Sledil je pozdrav predsednika deželne federacije FI-SI Franca Fontane, ki se je družinam zahvalil za vso podporo, ki jo nudijo otrokom in posledično klubom zato, da se lahko smučarski športi nadalje razvijajo. Posebno se je zahvalil še SK Brdina, ki se je ponovno izkazal kot odličen organizator tovrstnih pobud. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Jean Busolini, odgovorni za ekipo children pri deželnem FISI-ju, ki je ocenil celotno prireditev na izredno visoki ravni bodisi iz tehničnega kot iz organizacijskega vidika. Po uradnih pozdravih je sledilo nagrajevanje, ki so ga spremljali razposajeni obrazi otrok in himne klubov, ki so odmevale po gorski vasici. Športna manifestacija se je zaključila ob družabnosti navzočih in ob izmenjavi mnenj raznih predstavnikov, med katerim gre podčrtati izjava načelnika smučarske komisije pri ZSŠDI Bogatza, ki je dejal, da so naša društva sposobna organizirati tekme na izredno visokem nivoju in da je to bogastvo, ki ga bi bilo potrebno bolj ovrednotiti in ceniti. Uvrstitve smučarjev naših društev, baby deklice: 12. Andrea Craievich; 21. Petra Udovič (obe Devin); baby dečki: 16. Enrico Rozic; 39. Jan Godnič; 40. Samuel Pu-rič (vsi Devin); 41. Albert Zudek; 43. Jaša Cingerla (oba Brdina); miške: 2. Katrin Don (Brdina); 32. Oriana Smit; 41. Petra Basezzi; 46. Patrizia Zarotti (obe Devin); 48. Lorenza Jez (Brdina); miški: 16. Jan Ostolidi (Brdina); 23. Igor Gregori (oba Brdina); 37. Carlo Francesco Rossi (vsi Brdina); 52. Rudy Škerk; 53. Tommaso Pilat (oba Devin); 55. Matej Kalc (Brdina); 58. Matej Udovič ; 60. Sebastinao Cettul (oba Devin); 66. Andrea Facchini (Brdina). šah - Tržaško prvenstvo za višje srednje šole Popoln uspeh liceja Prešeren V deželno fazo so se uvrstile vse štiri ekipe, med under 16 pa so pokrajinski prvaki - Med starejšimi uspeh liceja Galilei V organizaciji zavoda Žige Zois in tržaškega šahovskega društva SST 1904je bilo v soboto v telovadnici liceja Franceta Prešerna pokrajinsko prvenstvo v šahu za višje srednje šole v kategorijah Under 16 in Over 16. Udeležilo se ga je 7 šol s skupno petnajstimi ekipami (sedem v mlajši in osem v starejši kategoriji). Po sedmih kolih po italijanskem sistemu (vsak proti vsakemu) so levji delež zmag pobrali »domači« šahisti Prešerna, ki so kvalificirali na deželno prvenstvo, ki bo na sporedu 18.aprila na Opčinah, vse štiri nastopajoče ekipe (po dve ženski in dve moški). Predvsem so prijetno presenetili Prešernovi starejši tekmovalci, ki so proti pričakovanju ugnali glavnega favorita, Oberdan A, in izgubili samo zadnjo tekmo s kasnejšim zmagovalcem turnirja, šolo Galilei, ko sta bili obe ekipi že matematično uvrščeni v deželni finale. Prešer-novke, ki so zaradi pomanjkanja konkurence imele kvalifikacijo že zagotovljeno, so na koncu pristale na odličnem četrtem mestu s štirimi zmagami proti vsem nižje uvrščenim ekipam. Med temi so se manj izkušeni Zoisovci uvrstili na predzadnje mesto. Med posamezniki sta v moški ekipi Prešerna presenetila predvsem Saša Žer-jal, ki je na nehvaležni prvi šahovnici dosegel polovični izkupiček, in Jakob Vas-cotto, ki je na četrti šahovnici zmagal prav vse dvoboje. Dekleta so igrala bolj za trening, pokazala pa so solidno šahovsko znanje (vse so že večkrat nastopile na državnem finalu), čeprav je bilo pri nekaterih opaziti pomanjkanje redne vadbe. Pri Zoisu gre razmeroma slabo končno uvrstitev pripisati slabemu dnevu najboljšega igralca Iva Ilica, ki ni svoji ekipi prispeval niti točke. V mlajši kategoriji sta se v obratnem vrstem redu v deželni finale uvrstili moški ekipi Prešerna in Galileia, medtem ko so Zoisovci po dobri igri na celem turnirju po porazu v zadnjem kolu proti Prešer-novcem zdrknili na tretje mesto. Tik za njimi se je uvrstila ženska ekipa Prešerna, ki je tako upravičila uvrstitev v deželni finale, čeprav brez konkurence. Glavna zasluga za dobro uvrstitev gre najboljši igralki turnirja Cristini Sustersich, ki je na prvi šahovnici zmagala vseh šest tekem. Med moškimi je prva četverica Prešernovcev zaigrala zelo solidno in ima z redno vadbo tudi realne možnosti za uvrstitev v državni finale. Tudi Zoisovci so zadovoljili, saj je celotna ekipa dosegla najmanj 50-odstotni izkupiček. KONČNI VRSTNI RED IN IZIDI NAŠIH IGRALCEV: Over 16: l.Galilei 14 ekipnih točk; 2. Prešeren moški 12 (Saša Žerjal 3,5/7; Zobec 6/7; Hrovatin 5/7; Vascotto 7/7); 3. Oberdan A 10; 4. Prešeren ženske 8 (Tja-ša Oblak 3/5; Valentina Oblak 3,5/7; Chissich 3,5/7; Porro 2/3; Veronika Žer-jal 2/4; Maja Malalan 1/2) ; 5. Volta 6; 6. Dante 4; 7. Zois 1 (Kariž 1/7; Ilic 0/5; Gu-štin 1/5; Moscati 1/4; Pečar 1,5/4; Švara 1/3) ; 8. Oberdan B 1. Under 16: 1. Prešeren moški 10 ekipnih točk (Vassallo 5/6; Pinzani 4/6; Sacher 4/4; Igor Žerjal 4/4; Max Jerman 1/2; Alex Jerman 1/2); 2. Galilei 10; 3. Zois 8 (Erik Solinas 4/6; Cibic 4/6; Luigi Porro 4/6; Carlo Porro 3/6); 4. Prešeren ženske 7 (Cristina Sustersich 6/6; Franza 4/6; Martina Žerjal 2/6; Slobec 1,5/6); 5. Volta 4; 6.Dante 3; 7.Carducci 1,5. Marko Oblak nogomet Soliden nastop najmlajših Juventine Juventina - San Canzian 0:0 JU VEN TINA: Nazzaro, Terčič (Esposito), Paulin (Robazza), Furlan, Fe-del, Bytyci, Semolič, Zorzut, C. Gashi, Markovič, M. Gashi. Trener: Cecotti. Mladi nogometaši Juventine so tokrat prijetno presenetili in solidnemu San Canzianu, ki zaseda tretje mesto na lestvici, odščipnili točko. Trener Juventine Franco Cecotti je takole ocenil nastop svojih mladih varovancev: »Pohvaliti moram vse nogometaše, saj so se tokrat zelo potrudili in so dali vse od sebe. Igrali smo dobro in borbeno. Na koncu bi lahko celo zmagali, saj je gostujoči vratar lepo ubranil močan strel Markoviča. ČEZMEJNO PRVENSTVO U14 Jutri začetek spomladanskega dela Jutri se bo uradno začel spomladanski del čezmejnega goriškega prvenstva v mladinski starostni kategoriji do 14. leta starosti. V čezmejnem prvenstvu nastopa šest ekip z italijanskega dela Goriške, šest pa s slovenskega. Že v prejšnjih tednih so odigrali nekaj zaostalih tekem iz prvega dela. Prejšnji teden so sicer zaradi deževnega vremena preložili zaostalo tekmo Juventina - Adria Ciciban. Spored 7. kroga, jutri: Hit Gorica - Pro Romans (18.00 v Novi Gorici), Bilje - Juventina (18.00 v Biljah), Cormons - Brda Idrija (18.00 v Krminu); v četrtek Audax Sanrocchese - Tolmin Kobarid (17.30 v Gorici, Ul. Baiamonti); 21.4. Ronchi - Primorje Vipava, 22.4. Adria Ciciban - Itala San Marco. NA TRŽAŠKEM Izidi: Domio - Cgs B 4:1, Monte-bello - Roianese 5:1, Opicina - Cgs A 1:3, Sistiana - S. Andrea 2:0, Pomlad - Esperia odl. Vrstni red: Cgs A 40, Montebel-lo 34, Opicina 32, Pomlad 30, Sistiana 18, Esperia 17, Domio 16, Cgs B 13, Roianese 10, S. Andrea 3. Prihodnji krog: S. Andrea - Pomlad. ZAČETNIKI Jezni na sodnika San Giovanni B - Pomlad B 3:1 (1:1, 2:0, 0:0) STRELEC ZA POMLAD: Vidali. POMLAD B: Puntini, Paolucci, Perrelli (Rotondaro), Kosovel, Labianca, Renar, Vattovaz Di. (Bicocchi), Kosuta, Vattovaz De., Vidali, Cherin. V taboru Pomladi si bili tokrat zelo razočarani s sojenjem. Trener Pomladi Paolucci je bil zelo jezen: »Taki sodniki ne bi smeli soditi na tekmah začetnikov.« Pri Pomladi je tokrat zelo dobro igral Kosovel. Tekmo med Pomladjo A in Domio A so preložili na 25. marec. DEŽELNI MLADINCI - Vrstni red: San Luigi 47, Monfalcone 41, Trieste Calcio 40, Muggia 36, Ponziana 35, Torviscosa 33, Vesna, Pro Gorizia, Kras 33, Fin-cantieri 23, Juventina 21, Sevegliano 21, Staranzano 112, Domio 6. Prihodnji krog: Pro Gorizia - Vesna, Kras - Pon-ziana, Trieste Calcio - Juventina. □ Obvestila FC PRIMORJE - obvešča, da bo v petek ob 20.30 na društvenem sedežu na Proseku informativni sestanek za vse člane, vaščane in simpatizerje društva. Govorilo se bo o prihodnji sezoni in o športnih objektih na Proseku. CHEERDANCE MILLENIUM ponovno organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v sredo, 16. marca, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole na Opčinah! AŠD MLADINA Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št. 040-213518, 348-7730389, ali 040220718 najkasneje do petka, 13. marca, do 12. ure. 22 Torek, 10. marca 2009 ŠPORT / nogomet - Povratne tekme osmine finala lige prvakov Italijanski klubi želijo preprečiti angleško premoč Juventus in Roma morata nujno zmagati, Interju bi lahko zadostoval neodločen izid Danes in jutri bomo zvedeli za osmerico najboljših nogometnih klubov stare celine, saj so na sporedu povratne tekme osmine finala lige prvakov. Če se omejimo na italijansko-angleške dvoboje, bi lahko zatrdili, da so na prvih tekmah prevladale angleške ekipe s 3:0. Chelsea in Arsenal sta na domačem igrišču premagale Juventus oziroma Romo z 1:0, medtem ko je Manchester izsilil v Milanu proti Interju neodločen izid 0:0. Še najboljši izhodiščni položaj ima torej Mourinho-vo moštvo, kateremu bo jutri v Manche-stru »zadostovalo« izenačiti. A vrniti se z Old Trafforda s celo kožo ne bo lahko. Kot prvi bodo že drevi (ob 20.45, SkySport 1) stopili na igrišče Ranierijevi varovanci. Po zmagi v mestnem derbiju v taboru Juventusa verjamejo v uspeh, a v nedeljo je zdravniški štab sporočil, da bo zaradi poškodbe stopala verjetno moral predčasno zaključiti sezono Sissoko. Gre za pravi steber vezne vrste Juventusa, tako da čaka črnobele brez njega še težja naloga. Najbrž ga bo zamenjal Marchisio. Trener Chelseaja Guus Hiddink pa nima težav s postavo. Po daljši odsotnosti bo na razpolago tudi Essien, v napadu pa lahko računa na razpoloženega Drogbaja, ki je že odločil prvo tekmo. Juventus bo moral igrati zelo pazljivo v obrambi, saj bi prejeti gol prisilil Del Piera in soigralce, da kar 3-krat premagajo vratarja Petra Čecha. Podobno velja za Romo, ki bo jutri (ob 20.45, SkySport 3) gostila Arsenal. Na nedeljskem treningu se je huje poškodoval Cicinho in ni izključeno, da je zanj sezone že konec. Zelo vprašljiv pa je tudi nastop Tottija, medtem ko Wenger gotovo ne bo razpolagal z Adebayorjem. Istočasno (20.45, Rai 1) bo v Angliji italijanske barve zastopal Inter. Po besednih dvobojih med Mourinhom in Fergusonom se obeta zelo napet dvoboj. Na San Siru je večji del tekme prevladoval Manchester, ki ima tokrat tudi prednost domačega igrišča, a pri Interju računajo na to, da bo na pomembnih tekmah končno odločilen Ibrahimovič. Povsem umirjeno bo igral povratno Za nesrečnega Sissokoja je verjetno sezone že konec ansa tekmo le Bayern iz Münchena, ki si je napredovanje zagotovil že z gladko zmago v gosteh. Na robu izločitve je tudi Real Madrid. Kraljevski klub mora drevi v Li-verpoolu nadoknaditi gol zaostanka iz prve tekme. Španski klubi pa so na splošno v težavah. Villareal mora naskakova-ti zmago v Grčiji, kjer bo imel Panathi-naikos toplo podporo navijačev, ravno tako Ateltico v Portu. Ni izključeno, da bi preprečila popolni polom španskih ekip le Barcelona, ki bi se lahko na domačem stadionu zadovoljila z neodločenim izidom brez golov. SPORED POVRATNIH TEKEM OSMINE FINALA (v oklepaju izid prve tekme): danes (ob 20.45) Bayern - Sporting (5:0), Panathinaikos - Villareal (1:1), Juventus - Chelsea (0:1), Liverpool - Real Madrid (1:0); jutri (ob 20.45) Roma - Arsenal (0:1), Manchester Utd - Inter (0:0), Porto - Atletico (2:2), Barcelona - O.Lyon (1:1). Znani četrtfinalisti teniškega pokala Davis Po Argentini, Hrvaški, Španiji, Nemčiji, Češki in Rusiji sta si nastop v četrt-finalu Davisovega pokala zagotovili tudi ZDA in Izrael. Američanom sta v obračunu s Švicarji zmagoviti točki prinesla Andy Roddick in James Blake, v izjemno izenačenem obračunu švedsko-izraelskem obračunu v Malmöju pa je bil mož odločitve Harel Levy, ki je svoji državi prinesel zmagovito tretjo točko. Argentinci so s 5:0 odpravili Nizozemce in bodo v četrtfinalu obiskali Čehe; ti so s 3:2 premagali Francoze. Odločilno točko za neulovljivo vodstvo s 3:1 je češki izbrani vrsti priigral Radek Štepanek z zmago nad Gillesom Simonom. Med osmerico najboljših so se uvrstili tudi Nemci in Rusi; prvi so s 3:2 premagali Avstrijce, ruski igralci pa so bili na gostovanju s 3:1 boljši od Romunov. S 4:1 so si nadaljevanje priigrali tudi branilci naslova Španci, ki so izločili Srbe. Četrtfinalni pari (10. do 12. julij): Španija - Nemčija, Češka - Argentina, Izrael - Rusija, Hrvaška - ZDA. ITALIJA IN SLOVENIJA NAPREDOVALI - Italija je v drugem krogu prve evroafriške skupine s 4:1 premagala Slovaško (odločilno zmago je dosegel Fogni-ni, ki je v treh setih premagal Hrbatyja) in bo tako igrala za napredovanje v elitno skupino Davisovega pokala. Nasprotnik bo znan šele maja. Slovenska teniška reprezentanca je z oceno odlično opravila nastop v prvem krogu druge evroafri-ške skupine Davisovega pokala. Na Otočcu je premagala Egipt z najvišjim možnim rezultatom 5:0. V drugem krogu Slovence tako čaka zasedba Litve. atletika - V nedeljo se je v Turinu zaključilo dvoransko evropsko prvenstvo Srebro Slovenije s Šestakovo Italijani najhitrejši v štafeti 4x400m - Nemec Bayer je v skoku v daljino zmagal z izidom sezone 8,71 metra TURIN - Zadnji dan 30. dvoranskega EP v Turinu je bilo 14 končnih odločitev, za presežek pa je poskrbel Nemec Sebastian Bayer, ki je v skoku v daljino z 8,71 m dosegel evropski rekord in najboljši izid sezone na svetu. 22-letni Bayer je le za osem centimetrov zaostal za svetovnim rekordom legendarnega Američana Carla Lewisa, ki je 8,79 m skočil 27. januarja 1984v New Yor-ku. Z njim je za 15 centimetrov izboljšal deset let star rekord Evrope Španca Yaga Lamela. Najboljši izid sezone je poleg Rusinje Anastazije Tarasove Potapove v troskoku (14,68 m) zmogla tudi njena rojakinja Marija Savinova na 800 m (1:58,10). Rusi so bili tudi sicer najboljša država EP, saj so na 26 tekmovanjih prvenstva osvojili 18 odličij, od tega deset zlatih ter po štiri srebrne in bronaste. Blestele so ruske atletinje z osmimi zlatimi odličji. Druga je bila Nemčija z desetimi medaljami, od tega tremi zlatimi, tretje mesto pa sta si razdelili Francija in Italija s po dvema medaljama vsakega leska. Gostitelji prvenstva so se tako visoko zavihteli v zadnji tekaški disciplini prvenstva po zaslugi moške štafete 4 X 400 m, ki je v razburljivem finišu osvojila zlato. Slovenija je bila s srebrno Marijo Šestak (troskok) in bronasto Sonjo Roman (1500 m) na 16. mestu. SREBRO ŠESTAKOVE - Marija Še-stak je v finalu troskoka zadnji dan 30. dvoranskega evropskega prvenstva v atletiki v Turinu osvojila srebrno medaljo s svojim najboljšim izidom sezone (14,60 m), Sne-žana Rodič, druga slovenska predstavnica, pa je bila šesta (13,87 m).Zmagala je Rusinja Anastazija Taranova Potapova z naj- boljšim letošnjim izidom na svetu (14,68 m). Šestakova je osvojila osmo medaljo za Slovenijo na teh prvenstvih in drugo za bronom Sonje Roman v Turinu. Obenem je na velikih članskih tekmah še drugič stopila na zmagovalne stopničke; bronasta je bila že na dvoranskem SP v Valencii leta 2008. CHAMBERS IZŽVIŽGAN, ITALIJANA ODLIČNA - Britanec Dwain Chambers, ki je že v petkovem polfinalu teka na Claudio Licciardello se je na ciljni črti tako veselil zmage italijanske štafete na razdalji 4x400 metrov ansa 60 m s 6,42 postavil evropski rekord in za tri stotinke zgrešil svetovnega (6,39) Američana Mauricea Greena, je po pričakovanju osvojil šprintersko zlato (6,46), med nagrajevanjem pa so ga s tribune izžvižgali. Spornega Britanca je zaradi jemanja prepovedanih poživil britanski olimpijski komite dosmrtno izključil iz olimpijskih iger in iger britanske skupnosti narodov. Avgusta lani zato ni mogel nastopiti na OI v Pe- kingu. Tekmovanj pod okriljem Mednarodne atletske zveze (IAAF) in Evropske atletske zveze (EAA) pa se po odsluženi kazni lahko udeležuje. Dveletna prepoved mu je bila izrečena leta 2003, potem pa se je med drugim meril tudi v ameriškem nogometu. Zelo uspešna pa sta bila Italijana Fabio Ce-rutti in Emanuele Di Gregorio (6,56), ki sta osvojila srebrno oziroma bronasto kolajno. VLAŠICEVA RAZOČARALA -Nemka Ariane Friedrich je v skoku v višino edina preskočila dva metra (2,01 m) in zanesljivo zmagala pred Španko Ruth Bei-tio (1,99 m) in Rusinjo Viktorijo Kljugino (1,96 m). Veliko razočaranje za hrvaške navijače pa je še tretjič zapored v prestižnih obračunih pripravila favorizirana Hrvatica Blanka Vlašič, svetovna prvakinja. Ker v treh poizkusih ni preskočila 1,96 metra je s 1,92 m delila šele peto mesto. Prvič po letu dni in pol in 42 zaporednih nastopih ni zmogla prek dveh metrov. Na 60 m je slavila Rusinja Jevgenija Poljakova (7,18), na 800 m Savinova pred rojakinjo Oksano Zbrožek (1:59,20), Rusinje pa so bile prve tudi v štafeti 4 X 400 m. Na 3000 m je z zmago za edino turško medaljo poskrbela Almitu Bekele Degfa (8:45,50). Na 800 m je Rus Jurij Borzakov-ski (1:48,55) potrdil svojo premoč, na 1500 m je bil najboljši Portugalec Rui Silva (3:44,38), v skoku s palico pa Francoz Renaud Lavillenie (5,81). Olimpijski zmagovalec Tomasz Majewski iz Poljske ni dovolil presenečanja v suvanju krogle (21,02 m). Dvodnevno tekmovanje sedmeroboja je najbolje zaključil Estonec Mikk Pahapill (6362 točk). plavanje Pellegrinijeva rekordno na 200 m prosto RIM - Italijanka Federica Pellegrini je na državnem prvenstvu v Ric-cioneju postavila nov svetovni rekord na 200 metrov prosto. Dvajsetletna plavalka iz Mirana je razdaljo odplavala v času 1:54,47 minute, svojo rekordno znamko z lanskih olimpijskih iger v Pekingu pa je popravila za 35 stotink sekunde. Lecce zamenjal trenerja Nogometni prvoligaš Lecce je včeraj zamenjal trenerja. Po štirih porazih na zadnjih petih tekmah in dan po le neodločenem izidu z zadnjeu-vrščeno Reggino se je moral posloviti dosedanji prvi strokovni mož Mario Beretta. Lecce bo do konca sezone iz nevarnih voda reševal Luigi De Canio. Poljakinja in Rus LAHTI - Poljska smučarska tekačica Justyna Kowalczyk je zmagovalka nedeljske desetkilometrske preizkušnje v prosti tehniki na tekmi svetovnega pokala v Lahtiju. Drugo mesto je osvojila Švedinja Charlotte Kalla, tretja je bila Norvežanka Marthe Kristoffersen, medtem ko je bila Italijanka Arianna Follis peta. Slovenka Petra Majdič je tekmo končala na 19. mestu. Med moškimi pa je zmagovalec ruski smučarski tekač Nikolaj Legkov. Na 15 kilometrov v prosti tehniki je drugo mesto v odsotnosti slovenskih predstavnikov zasedel Italijan Pietro Piller Cottrer, tretji je bil Avstrijec Christian Hoffmann. Odličen skupinski rezultat Italije sta dopolnila Girogio di Centa, ki je bil peti, in Roland Clara z 8. mestom. Schlierenzauer korak od osvojitve pokala LAHTI - Avstrijec Gregor Schlierenzauer (242 točk) je zmagovalec uvodne tekme nordijske turneje smučarskih skakalcev v Lahtiju, ki so jo prireditelji zaradi težav z vetrom prestavili z velike na srednjo napravo. Drugi je bil Švicar Simon Ammann (236), tretji pa Rus Dmitrij Vasilijev (234). Najboljši slovenski finalist je bil Jernej Damjan na 17. mestu. V finalu sta nastopila še Robert Kranjec, ki je bil 22., ter Primož Pikl, ki je zasedel 28. mesto. Ko manjka le še pet tekem do konca sezone ima Schlierenzauer 254 točk prednosti pred prvim zasledovalcem Ammannom. Odpovedali superveleslalom KVITFJELL - Superveleslalom za svetovni pokal alpskih smučarjev v norveškem Kvitfjellu, ki bi moral biti na sporedu v nedeljo, so odpovedali. Pred jutrišnjim začetkom finala se je vnel hud boj za veliki kristalni globus. Vodilna smučarja sezone Avstrijec Benjamin Raich in Hrvat Ivica Kostelič sta izenačena v skupnem seštevku. Le osem točk za njima pa zaostaja Norvežan Aksel Lund Svindal. Karte na vrhu se lahko tako zelo premešajo, saj so pred alpinci še štiri finalne preizkušnje - smuk, superveleslalom, veleslalom in slalom. V boj za veliki kristalni globus tako lahko posežeta tudi Francoz Jean-Baptiste Grange, ki za vodilnim avstrijsko-hrvaškim dvojcem zaostaja za 60 točk, in Švicar Didier Cuche s 74 točkami zaostanka. Znani četrtfinalisti Znani so že vsi četrtfinalisti rokometne lige prvakov. Največ predstavnikov v nadaljevanju najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja bo imela Nemčija, kar štiri: HSV Hamburg, Rhein-Neckar Lowenn, Flensburg-Handewitt in Kiel. Med osmeri-co bodo zaigrali še španski Ciudad Real, hrvaški CO Zagreb, madžarski Vesz-prem in ruski Čehovski medvedi. Celjska zasedba se neslavno poslavlja od evropske rokometne elite. Po dveh porazih s francoskim Chamberyjem v prvem delu tekmovanja v glavni del ni prenesla nobene točke, nato pa je še po dvakrat izgubila s hrvaškim Zagrebom in nemškim Rhein-Neckar Lownom. Torek, 10. marca 2009 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Zaradi vse hujše krize v tekstilnem sektorju APrimorski ~ dnevnik štarancan - Župan Vouk: obsojen na zaprtje Presot predlagal tudi obrat v industrijski coni primarne Zadnje delavce naj bi prevzelo podjetje Newton - Jutri se bodo sindikati srečali s predstavniki podjetja volitve Obrat podjetja Vouk v goriški industrijski coni je po vsej verjetnosti obsojen na zaprtje, do katerega je v bistvu že prišlo v tovarni v ulici Don Bosco v Gorici, v bližini pevmskega mosta. Aprila lani so se predstavniki družbe Comuzzi iz Brescie, ki je lastnik podjetja Vouk, dogovorili s sindikati in s krajevnimi upravitelji, da bodo dejavnost selili iz ulice Don Bosco v halo v goriški industrijski coni. Takrat so zagotovili, da bodo v Gorici še naprej izdelovali stroje za tekstilno industrijo, že ob koncu lanskega leta pa so napovedali, da bo proizvodnja veliko nižja od predvidene zaradi svetovne gospodarske krize. Med poletjem je medtem podjetje Vouk odpustilo večji del svojih delavcev, ob koncu leta pa je bilo v mobilnosti še drugih 16 zaposlenih. Zadnjih sedem delavcev naj bi prevzelo kovinarsko podjetje Newton, ki je ravno tako v lasti družbe Comuzzi in ima svoje hale v goriški industrijski coni, in sicer tik ob tistih, v katerih naj bi se razvijala dejavnost podjetja Vouk. Da bi izvedeli, kaj čaka zadnje delavce Vouka in sploh podjetje samo, se bodo jutri sindikalisti srečali s predstavniki družbe Comuzzi. »V podjetju Vouk smo že lani uresničili solidarnostne pogodbe, na podlagi katerih so delavci znižali število delovnih ur in se izmenično vrstili v tovarni. Na ta način smo uspeli obdržati podjetje pri življenju, zdaj pa je pred nami huda kriza in zato ne vemo, kaj bo z novim obratom v goriški industrijski coni,« je včeraj povedal pokrajinski tajnik kovinarskega sindikata FIM-CISL Giam-piero Turus in pojasnil, da so v hudi krizi vsa italijanska podjetja, ki gradijo stroje za tekstilno industrijo. »Družbe Marzolli, Savio in druge so že odpustile večji del svojih uslužbencev,« je razložil Tu-rus in povedal, da je goriški Vouk v zadnjih mesecih ohranil minimalno proizvodnjo, zdaj pa zgleda, da novih naročil res ni več. Turus je sicer razložil, da v goriški pokrajini preživljajo zelo težke čase vsa kovinarska podjetja. »Zelo slabo kaže trži-ški tovarni Eaton, ki proizvaja ventile za avtomobilsko industrijo, po drugi strani pa zaenkrat ne občutijo težav le v obratu Ansaldo in v ladjedelnici Fincantieri. Vendar, če ne bo novih naročil, bodo prihodnje leto tudi v ladjedelnici morali znižati proizvodnjo in število delavcev,« je opozoril Turus in povedal, da najbolj trpijo mali kovinarski obrati. Ti so razpršeni po raznih krajih goriške pokrajine in v glavnem proizvajajo polizdelke za večje koncerne. »Ker gre za majhna podjetja, nimajo finančnih zmogljivosti, da bi lahko kljubovala krizi, kot lahko to storijo velike družbe,« je še povedal Turus, ki je zelo zaskrbljen za jutrišnje srečanje o prihodnosti podjetja Vouk ravno zaradi splošne gospodarske krize, saj le-ta ne daje velikega manevrskega prostora. Turus je ob tem pojasnil, da so baje že začeli odnašati stroje iz nove hale v industrijski coni, ki je že skoraj povsem prazna. Zaradi tega je težko pričakovati, da bi se proizvodnja v njej lahko spet nadaljevala. O podjetju Vouk naj bi včeraj razpravljal goriški občinski svet; razprava je bila predvidena na prvi točki dnevnega reda, vendar so jo občinski svetniki preložili na konec zasedanja. Občinski svet bi moral odločati o spremembi namembnosti zemljišča v ulici Don Bosco. Na mestu, kjer stoji hala podjetja Vouk, naj bi namreč zgradili stanovanjski kompleks, v katerem bi živelo kakih 250 ljudi. Družba Comuzzi se je svojčas obvezala, da bo del izkupička prodaje zemljišča v ulici Don Bosco namenila selitvi dejavnosti v industrijsko cono; svojo obljubo je družba Comuzzi sicer uresničila, saj je halo v industrijski coni res odprla, vendar jo zdaj dejansko zapira in ukinja proizvodnjo strojev za tekstilno industrijo. (dr) oslavje - Včeraj nekaj po 11. uri na pokrajinski cesti Po cesti v smrt Umrl 71-letni Marij Pirih iz Nove Gorice - Nadzor nad vozilom naj bi izgubil zaradi slabosti Avtomobil je pristal na strehi bumbaca Nenadna slabost je po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je včeraj nekaj po 11. uri zgodila na Oslavju in v kateri je izgubil življenje 71-letni Marij Pirih iz Nove Gorice. S svojim avtomobilom tipa Škoda Fabia je bil namenjen po pokrajinski cesti št. 17 v smeri proti Gorici, ko je sredi Oslavja izgubil nadzor nad vozilom. Avtomobil je zaneslo proti levi; najprej je vozilo trčilo v obcestni zid, nato pa ga je odbilo proti desni. Avtomobil je prečkal vse cestišče, na katerem k sreči ni bilo drugih vozil, in trčil v manjšo vzpetino ob robu ceste. Tu se je vozilo dvignilo in prevrnilo najprej na bok, nato pa je obstalo na strehi. Na pomoč je klical voznik avtobusa pokrajinskega prevoznega podjetja APT, ki je bil iz Gorice namenjen proti Števerja-nu. Voznik je privozil na kraj takoj zatem, ko je do nesreče prišlo; z avtobusom se je namreč začenjal vzpenjati na klanec, na zgornjem koncu katerega se je avtomobil sočasno prevrnil na streho. Voznik avtobusa je tako s svojimi očmi videl vso dina- miko nesreče, zato pa je tudi nemudoma klical na pomoč in stekel proti prevrnjenemu vozilu. Na kraj je kmalu zatem prihitelo osebje službe 118, ki je skušalo nuditi pomoč moškemu; bil je še živ, vendar je umrl med potjo v bolnišnico. Po vsej verjetnosti je moški umrl zaradi slabosti, saj v nesreči ni zadobil tako hudih poškodb, da bi mu lahko bile usodne. Potem ko so moškega odpeljali z reševalnim vozilom, je delo gasilcev in policistov otežkočil močan naliv, saj je okrog 11.30 začelo liti kot iz škafa. Zaradi nesreče je bila cesta na Oslavju zaprta do 11.30; gasilci so namreč morali sčistiti motorno olje, ki se je razlilo po cestišču, zatem pa je ponovno stekel reden promet. Preiskavo o vzrokih nesreče vodi namestnica javnega tožilca Annunziata Puglia; vozilo so zasegli in ga bodo v prihodnjih dneh pregledali izvedenci sodišča. Takoj po nesreči so se italijanski policisti postavili v stik s kolegi iz Slovenije, ki so o tragičnem dogodku obvestili hčer in ženo ponesrečenca. Lorenzo Presot Župan Štarancana Lorenzo Presot je že računal na ponovno kandidaturo na junijskih volitvah. Vendar se je razdor s Stranko komunistične prenove (SKP) tako poglobil, da se pri današnjem stanju napovedujeta dve alternativni listi: Demokratska stranka (DS) s Pre-sotom in SKP z lastnim kandidatom. Ločen nastop pa utegne popeljati občinsko upravo naravnost v objem desne sredine. Presot ni vrgel puške v koruzo in poskuša ponovno združiti levo sredino. V ta namen je izjavil, da je pripravljen pristati na primarne volitve, na katerih bodo krajani odločali o županskem kandidatu in o programu za upravljanje občine. Kot znano, je razdor s SKP - po 15 letih zavezništva - nastal po podpori, ki jo je Pre-sotova levosredinska uprava izrekla načrtu o gradnji centrale na biomase pri Bistrinji. SKP je nato stopila na pot snovanja nove levičarske liste z okoljevarstveniki, Demokratično levico in še nekaterimi občani. »Njihovo izbiro spoštujem, a je ne morem podpirati. Izbira primarnih volitev pa utegne ponovno poenotiti politične sile, gibanja, društva in ljudi, ki se prepoznavajo v levi sredini,« je prepričan Presot. Iz SKP so povedali, da cenijo Presoto-vo odločitev in menijo, da predstavlja točko za t.i. delavnico idej Staranzano Partecipa, ki so jo ustanovili pred nekaj tedni z namenom snovanja levičarske alternative. »Upam, da to kaže na zamenjavo celotne strategije Demokratske stranke in na preobrat, ki ne vodi več v iskanje zavezništev s sredinskimi silami,« pravi Emiliano Zotti, tajnik SKP za Tržič in Šta-rancan, ki hkrati izraža pričakovanje, da bo takšna strategija obveljala tudi v Gradežu in na pokrajinski ravni. »Sicer nisem pristaš primarnih volitev. O predlogu bomo vsekakor odločali v naši delavnici idej. Če pa DS želi sesti k našemu omizju, zato da skupaj sestavimo program, potem bi lahko primarne volitve uporabili za izbiro županskega kandidata,« zaključuje Zotti. gorica - Za vložitev prošenj s katastrskimi podatki IRIS, danes zapade rok V občinskem uradu za stike z javnostmi so včeraj pomagali 74 občanom, skupno pa kar 492 Danes zapade rok za vložitev prošenj s katastrskimi podatki, zato pa je bila že včeraj v Gorici precejšnja gneča na sedežu podjetja IRIS, na katastru in v uradu za stike z javnostmi goriške občine. Izpopolnjene prošnje je treba danes odposlati po pošti v za to namenjenih ovojnicah ali pa jih predložiti na sedežu družbe IRIS v ulici IX Agosto, kjer je v uradu za protokol mogoče ožigosati fotokopijo prošnje. Medtem so včeraj v uradu za stike za javnostmi, ki stoji v pritličju palače na križišču med ulicama Morelli in Garibaldi, nudili pomoč pri izpolnjevanju prošenj 74 občanom. Doslej so pomagali 492 osebam, med katerim je bilo tudi več prebivalcev drugih občin goriške pokrajine. Njim so lahko pomagali le, če so imeli s seboj katastrske podatke; uslužbenec urada ima namreč vpogled samo v računalniški arhiv goriške občine in torej ne more poiskati podatkov iz drugih občin. Urad bo nudil pomoč za izpolnjevanje prošenj še danes med 9. in 12. uro. Informacije in pomoč nudi tudi podjetje IRIS na zeleni telefonski številki 800647454, ki bo aktivna med 8. in 20. uro. gorica - Protest črpalkarjev v občinskem svetu »Dajte nam še lopate« Svetniki dolgo in glasno razpravljali - Zanetti: Ne bomo več vpili in zganjali polemik, šli bomo v akcijo Protestni napis bumbaca Goriški črpalkarji so spet šli v ofenzivo, njihov protest pa se je sinoči selil v dvorano občinskega sveta, kjer sta bila napovedana razprava in glasovanje o resoluciji, ki bo obvezovala upravo, da njim v prid naredi vse, kar je v njeni moči. Vendar, kot se rado dogaja, ko iščeta večina in opozicija soglasje, se je tudi sinoči vžgala glasna in ostra debata. Nazadnje, po večkratnem spreminjanju in piljenju besedila, ki ga je pripravil svetnik Foruma Andrea Bellavite in je nato vanj posegel svetnik Forza Italia Gaeta-no Valenti, so resolucijo odobrili z 32 glasovi, dva svetnika sta se vzdržala, župan Et-tore Romoli pa je zapustil dvorano. Zasedanje sta prišla spremljat tudi črpalkarja Fabio Zanetti in Massimiliano Diana, ki sta na sedež v občinsko dvorano položila dobro viden italijanski napis: »Dajte nam lopate, dajte nam palme, ker puščavo že imamo.« Puščava je neprestano upadanje kupcev gorica, pravi Zanetti in pikro dodaja: »Kopljejo nam grob, pomagajo nam lahko le še z lopatami. Minil je mesec dni od zadnjega protesta. Ponudili pa so nam samo besede, ki smo jih naveličani. Zato ne bomo več vpili in zganjali polemik. Preden pa nas dokončno pokopljejo, bomo vnovič šli v akcijo, tudi z demonstrativnimi gestami. Če se ne bo nič zgodilo, nam ne preostane drugega, kot da gremo še sami bivakirat v ljudski vrt s šotori.« 10 Nedelja, 8 . marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica-šempeter - VIRS Primorske in goriški univerzitetni konzorcij Čezmejni prostor stavi na univerzo »Skupaj smo gotovo močnejši« Brulc: »Iz krize se lahko rešimo samo z znanjem«- Pettarin predlagal skupni telefonski imenik Podpisovanje dopolnitve sporazuma o sodelovanju (levo), goriška prefektinja nagovarja krajevne upravitelje in ostale udeležence predstavitve portala (desno) V prostorih Primorskega tehnološkega parka na mejnem prehodu Vrtojba so včeraj predstavili nov trijezični spletni portal Eurocampus (www.eurocampus.si), ki sta ga skupaj pripravila Visokošolsko in raziskovalno središče (VIRS) Primorske in Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Predstavnika obeh institucij sta podpisala tudi dopolnitev sporazuma o sodelovanju pri izvajanju promocije in razvoja skupnih čezmejnih visokošolskih in raziskovalnih vsebin v prostoru med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo. Predstavitve so se udeležili predstavniki gospodarstva, izobraževalnih ustanov in politike z obeh strani meje. V vlogi novega predsednika goriškega univerzitetnega konzorcija je na slovenski strani meje prvič nastopil Enrico Ago-stinis, ki je povedal, da bo nadaljeval z delom po že začrtani poti. »Goriško območje je iz vidika visokošolskega izobraževanja zelo plodno območje, ki ga bomo še nadgrajevali,« je dejal in napovedal nadaljevanje dobrega sodelovanja z VIRS Primorske, poudaril pa je tudi pomembno vlogo, ki jo je pri tem sodelovanju igral njegov predhodnik, Nicolo Fornasir. »Iz krize, ki je že tu, se lahko rešimo samo z znanjem,« je poudaril novogoriški župan Mirko Brulc in dodal, da mladi, ki se šolajo v čezmejnem območju, pridobivajo znanja, ki bodo v prihodnosti pomembna. Izrazil je tudi prepričanje, da je skupna spletna stran nov dokaz za to, da meje ni več, ravno zaradi tega pa bi slovenske visokošolske ustanove lahko poiskale in dobile v Gorici dodatne strukture za izobraževanje in prostor v študentskih domovih. Goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin je povedal, da je to območje edinstveno in da je na tem treba delati. V zvezi s skupnimi projekti je izpostavil predvsem projekt Adria A, ki predpo- foton.n. stavlja železniško povezavo na območju mejnega prehoda Vrtojba. Poudaril je, da bi bilo treba sodelovati tudi pri manjših projektih. Kot enega od takih potencialnih projektov je omenil izdajo skupnega telefonskega imenika, poudaril pa je tudi, da obstaja tudi potreba po oblikovanju in posredovanju novic o dogajanju »na drugi strani meje«. »Zelo sem vesela, da sem tu z vami, saj to pomeni, da hodimo po isti poti za razvoj tega območja. Goriška ima izjemno lokacijo v srcu Evrope, kar je treba izkoristiti,« je naglasila prefektinja Maria Augusta Marro-su. Izrazila je tudi prepričanje, da spozna- vanje pripomore k odpravljanju ovir in k novim prijateljstvom, odpravlja pa tudi nesoglasja, ki so včasih bila. Slovenski državni sekretar Rado Genorio, ki je na predstavitvi zastopal slovensko vlado, je poudaril, da se iz rebalansa državnega proračuna vidi, da so podobni razvojni projekti visoko na prioritetni listi vlade, saj te postavke v proračunu v zgodovini samostojne Slovenije še niso bile tako visoke. »Ta prostor ni pomemben le za obe Gorici, za Slovenijo in Italijo, ampak za celo Evropo. Kriza kliče k sodelovanju. Skupaj smo gotovo močnejši kot vsak posamezno,« je še dodal. V okviru predstavitve sta Agostinis v imenu konzorcija in Mirjam Klanjšček Bon, podpredsednica VIRS Primorske, podpisala tudi dopolnilo k sporazumu o sodelovanju, podpisanemu leta 2005, ki naj bi predstavljalo nov korak v sodelovanju, usmerjen predvsem v vzpostavljanje skupnih visokokvalitetnih študijskih programov, in organiziranju skupnih konferenc, namenjenih celotnemu območju. Nace Novak eurocampus - Vsebina v slovenščini, italijanščini in angleščini Spletni portal za boljšo informiranost in večjo povezanost študentov Spletna stran ponuja podatke o izobraževalnih ustanovah, o razvojnih in podpornih institucijah ter nastanitvenih kapacitetah, v prihodnje bodo dodali še seznam prostočasnih aktivnosti in napovedi dogodkov v čezmejnem prostoru O novi trijezični spletni strani - slovenski, italijanski in angleški -, ki je dosegljiva na naslovu www.eurocampus.si (napovedana je tudi italijanska različica naslova www.eurocampus.it, ki pa včeraj še ni bila dostopna), je direktor VIRS Primorske Uroš Saksida povedal, da ima z obravnavo čezmejnega območja svoj simboličen, zaradi zbranih podatkov na enem mestu pa tudi praktičen pomen. Na novi spletni strani so zbrane informacije o visokošolskih in raziskovalnih ustanovah ter študentskih nastanitvenih zmogljivostih v goriškem čez-mejnem prostoru. Pojasnil je še, da so z zbiranjem podatkov za stran končali koncem lanskega leta, izdelali pa so jo brez pomoči zunanjih sodelavcev. Stroški izdelave so znašali med tisoč in dva tisoč evrov. Spletna stran trenutno ponuja po- datke o osmih izobraževalnih ustanovah in njihovih programih na čezmejnem območju treh občinskih uprav, o vseh razvojnih in podpornih institucijah v tem prostoru in o nastanitvenih kapacitetah na obeh straneh meje. Poleg vseh podatkov so na voljo tudi nazorni zemljevidi, ki omogočajo jasno predstavo oziroma lahek dostop, in direktne povezave na spletne strani vseh zanimivih akterjev. »Ta prostor je tako dinamičen, da ima od zaključka zbiranja podatkov že nov inštitut in fakulteto,« je še povedal Saksida in dodal, da bodo vse nove ponudnike sproti uvrščali na stran, ki ji bodo v prihodnje dodali še dva tipa informacij, in sicer, seznam prosto-časnih aktivnosti in informacije o vseh drugih dogodkih, ki potekajo na obravnavanem območju. (nn) gorica-tržič - INAIL namerava krčiti število uradov Sedežema grozi ukinitev Sindikati opozarjajo na visoko število delovnih nesreč in na obolenja zaradi azbesta Sedežema zavoda INAIL iz Gorice in Tržiča grozi ukinitev. Na to opozarjajo pokrajinski tajniki sindikatov CGIL Paolo Liva, CISL Umberto Bru-sciano in UIL Giacinto Menis, ki pojasnjujejo, da naj bi zavod INAIL v Gorici in Tržiču nameravala ohraniti zgolj okenci, ki ne bi imeli nikakršne avtonomije. Trije tajniki opozarjajo, da je zavod INAIL že leta 2007 sprejel sklep, na podlagi katerega naj bi reorganiziral vse svoje periferne izpostave. Krčil naj bi urade, v katerih na leto sprejmejo manj kot 26.000 prijav delovnih nesreč in obolenj. Ker sedeža iz goriške pokrajine na leto skupno sprejemata 13.500 prijav, jima grozi ukinitev, podobno usodo pa naj bi doživeli še uradi zavoda INAIL iz Battipaglie, Ivree, Imperie, Sondria in Beneventa. »Škoda, da med prijavami iz goriškega in tržaškega urada niso všteta obolenja, ki jih je povzročilo vdihovanje azbesta,« opozarjajo Liva, Brusciano in Menis, ki so že prosili za srečanje deželno vod- krmin - Dežela napovedala poseg • ■ V • V V Tri krozisca • v v • za varnejšo vožnjo bumbaca Umberto Brusciano bumbaca stvo zavoda INAIL, medtem ko naj bi v kratkem pisali še v Rim. »Ne smemo se sprijazniti z ukinitvijo urada, ki naj bi skrbel tudi za preventivne kampanje, ki so vezane na zagotavljanje večje varnosti na delovnem mestu,« poudarja Li-va in skupaj z Bruscianom in Menisem opozarja, da je zavod INAIL lani zaključil leto s presežkom 13.236.000 evrov. Po mnenju pokrajinskih tajnikov ustanova, kot je INAIL, ne bi smela zaključiti leta s presežkom, pač pa bi morala vsa sredstva vložiti v svoje socialne dejavnosti. Svojčas so v goriški pokrajini podpisali protokol o zakonitosti, ki je uvajal sodelovanje med silami javnega reda ter zavodoma INAIL in INPS. »Če bi ukinili goriški in tržiški urad, bi tudi protokol izgubil na učinkovitosti, saj bi bil ob inšpektorske službe, za katere je pristojen ravno zavod INAIL,« pravi Brusciano in izpostavlja, da opravljata urada zavoda INAIL zelo pomembno vlogo ravno za zagotavljanje varnosti delavcev, zato pa je odločno pozval župane iz goriške pokrajine, da se jima postavita v bran. Dežela bo namenila 40 milijonov evrov gradnji treh krožišč, s katerimi bo postala varnejša vožnja po državnih cestah št. 13, 14 in 56 na območju občin Krmin in Škocjan. Tako je včeraj napovedal deželni odbornik za promet Riccardo Riccardi, ki se je v pokrajinski palači v Gorici sestal s pokrajinskim predsednikom Enricom Gherghetto ter z županoma Krmina Lucianom Patatom in Škoc-jana Silvio Caruso. Srečanja se je udeležil tudi Paolo Polli, predsednik družbe FVG Strade, ki je prevzela upravo državnih cest od podjetja ANAS. In ravno družba FVG Stra-de bo uresničila načrte, ki jih je napovedal Riccardi; z deželnim denarjem bo tako zgradila tri krožišča, in sicer na mestih, kjer zdaj stojijo zelo nevarna semaforizirana križišča. V Krminu bodo preuredili križišče med državno cesto, ki povezuje Gorico z Vidmom, in cesto, ki vodi v Angoris oz. v mestno središče. Na tem mestu bodo zgradili krožiš-če, tako da naj bi rešili težave z zastoji in hkrati zagotovili večjo varnost. Na območju občine Škocjan bodo uresničili dva posega, oba na državni cesti 14 v Pierisu. S krožiš-čema bodo odstranili semaforja, ki stojita sredi vasi oz. pred mostom čez Sočo, od koder se odcepi pokrajinska cesta za v Gradež. Županja Silvia Caruso je poudarila, da je treba prenoviti tudi odsek državne ceste št. 14 pri Beglianu, ki bo vodil proti novemu krožišču. Županja je zahtevala, da se na tem odseku zgradijo pločniki in da se poskrbi za prehode za pešce, ki morajo biti razsvetljeni. Riccardi je pozval župane, da naj pri načrtovanju krožišč tesno sodelujejo z družbo FVG Strade in z deželo; deželni odbornik namreč želi, da se z načrtovanjem opravi čim prej, tako da bi se gradbena dela lahko začela že pred koncem letošnjega leta. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 10. marca 2009 2 5 števerjan - Skupina 75 in Briški grič ob mednarodnem dnevu žena S fotografijo pripovedujejo o včasih zamolčanem svetu Nasilje nad ženskami rak rana današnje družbe - Večer priklical veliko ljudi Z lepo, občuteno in dobro obiskano prireditvijo sta društvi Skupina 75 in Briški grič proslavili mednarodni dan žena. Vsakdo, ki se ukvarja z ljubiteljsko kulturo, se lahko počuti počaščenega, če že ne ponosnega, da mu je uspelo uresničiti prireditev, ki sodi na dokaj visoko kvalitetno raven. Vse to je bilo zaobjeto na proslavi z že uveljavljenim nazivom Ženski pogledi, ki sta jo omenjeni društvi pripravili v dvorani na Bukovju. Na sporedu so bili priložnostni nagovori, pevske in recitatorske točke, nazadnje pa še odprtje razstave umetniških del petih fotografinj. Prireditve so se udeležili števerjanski župan Hadrijan Corsi in številni gostje z obeh strani meje. Po uvodnem pozdravu predstavnice gorica Zaseg 7.200 ponarejenih artiklov Finančna straža je v preteklih dneh v raznih trgovinah v Gorici in Tržiču zasegla preko 7.200 artiklov raznovrstnega blaga s ponarejeno blagovno znamko, ki so skupno vredni okrog 70.000 evrov. Med zaseženim blagom je bilo približno 6.000 oblačil, katerih etikete niso spoštovale zakonskih predpisov o pravicah potrošnikov. Etikete so bile namreč pomanjkljive; na njih ni bilo vseh potrebnih informacij, saj ni bilo zapisano, kje so bila oblačila izdelana, s katerim blagom in za katero blagovno znamko. Na ostalih 1.200 zaseženih očalih, igračah, električnih napravah in kozmetikih ni bilo oznake CE, ki zagotavlja kakovost in varnost artiklov. Finančni stražniki so blago zasegli med eno izmed številnih operacij, ki jih opravljajo, da bi preprečili uvoz ponarejenih blagovnih znamk iz vzhodnih držav v Italijo. društva Briški grič Maje Humar sta za edinstveno vzdušje večera poskrbeli pevka Mirjam Pahor in pianistka Barbara Peršič, ki sta prispevali nekaj šansonov slovite francoske pevke Edith Piaff. Glasbenici sta tudi tokrat dokazali, da jima ležijo skladbe tovrstnega žanra. Njun nastop so cenili tudi obiskovalci, ki so ju nagradili z dolgim in prisrčnim aplavzom. V svojem povezovalnem besedilu se je Maja Humar spomnila tudi na pred enim mesecem umrle članice Fotokluba Skupina 75, Marie Fine Ingaliso, ki je bila med drugim pobudnica prireditve Ženski pogledi. Večer na Bukovju je bil zato posvečen njenemu spominu. O dnevu žena, pa tudi o doprinosu žensk k družbenemu, političnemu, kultur- Občinstvo sobotne prireditve v Števerjanu (zgoraj), fotografi nje in umetnostna kritičarka Cristina Feresin (levo) bumbaca nemu in drugim področjem človekovega udejstvovanja, je spregovorila Lucia Rita Morsolin, odbornica za enake možnosti pri goriški pokrajini. Posebno pozornost je namenila rak rani današnjega časa, to je nasilju, ki so mu ženske podvržene. Zahvalila se je društvom in organizacijam, ki se v splošni puhlosti še spomnijo na 8. marec in na to, kar ta datum predstavlja. Na koncu je še izrazila željo, da bi več žensk zasedalo vodilna mesta v krogih, ki nekaj štejejo, kajti ravno ženska bi s svojimi pogledi na svet lahko veliko prispevala k ozdravitvi današnje družbe, je še podčrtala Morsolinova. V osrednjem delu večera so stopile v ospredje umetnice, ki so v Galeriji 75 (zraven glavne dvorane na Bukovju) pripravi- le prikaz svojih fotografij. Avtorice sta v slovenščini in italijanščini predstavili umetnostna kritičarka Cristina Feresin in Maja Humar. O njih sta poudarili, da jih odlikuje zmožnost pripovedovanja skozi fotografijo. Prikazane pripovedi govorijo o ženskem svetu, ki je včasih nepropusten in prežet s trpljenjem ter podvržen nasilju, neredko pa je tudi zamolčan in je v tem pogledu nekak otrok družbe, ki raje skriva kot odkriva, ali bolje rečeno, se raje zaustavi na površini stvari in se s težavo loti potrebne proučitve in poglobitve. Pri opisu del sta o avtoricah povedali: Loredana Prinčič iz Štandreža se pomudi na zanikanju lastne istovetnosti, ki se kaže skozi nasilje in poneverjanje s tem, da prikaže podobe »brez obraza«. Polona Ipavec iz Ajdovščine se predaja igri prekrivanja s posnetki, na katerih se ženski obraz komajda opazi skozi razbito okno. Tržačanka Lorella Coloni se obrača v moč podobe, ki je prežeta z močnim čustvenim nabojem. Elisa Paiero iz Porde-nona se predstavlja z nizom fotografij, v katerih prevladujejo nostalgični spomini. Go-ričanka Sara Occhipinti pa na ogled ponuja dela, v katerih je ukleščena želja po ra-zgaljenju duše in telesa, brez slehernih filtrov in brez strahu. Ob izteku večera, preden so udeleženkam prireditve poklonili mimozo, se je publiki predstavila še mlada Marlene Vittor, ki je podala nekaj pesmi v furlanščini. Naj omenimo, da je za umetniško okrasitev dvorane poskrbela Loredana Prinčič, medtem ko je bila zasnova za domiselno pripravo vabil zaupana Igorju Škorjancu, enemu mlajših članov Skupine 75. Razstava v Galeriji 75 bo odprta do 23. marca, ogled pa je možen ob sobotah od 15. do 18. ure ter ob nedeljah od 9. do 12. ure. (vip) nova gorica - Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih Pretep na gradbišču Vanj je bilo vpletenih petnajst državljanov Kosova - Eden od delavcev utrpel hude telesne poškodbe V soboto okrog 7.30 zjutraj so bili policisti obveščeni, da je prišlo na gradbišču za Majske poljane na Prvomajski ulici v Novi Gorici do množičnega pretepa. Po dosedanjih ugotovitvah policije je pri njem sodelovalo petnajst oseb. Vsi so bili državljani Kosova. V množičnem pretepu pa so bili uporabljeni tudi različni predmeti, primerni za napad. Eden od delavcev, udeleženih v pretepu, je utrpel predvidoma hude telesne poškodbe in je na zdravljenju v splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici. Poleg njega se v bolnišnici zdravita še dva udeleženca, ki sta utrpela lažje telesne poškodbe, preostalim pa je bila nudena zdravniška pomoč v Zdravstvenem domu v Novi Gorici. Policisti in kriminalisti so z vpletenimi v pretepu opravili policijsko zaslišanje. V zvezi z dogodkom so obvestili tudi preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja sodelovanje pri pretepu bo zoper vse udeležence pretepa na državno tožilstvo podana kazenska ovadba. Ker je do podobnega pretepa prišlo že minulo sredo v Ajdovščini, kjer so se štirje državljani Kosova znesli nad tremi so-narodnjaki, pri tem pa so uporabljali celo ročaje oz. toporišča krampov in sekir, smo na novogoriško policijsko upravo naslovili vprašanje, ali sta oba pretepa kakorkoli povezana. Pojasnili so, da je bil po dosedanjih ugotovitvah policistov in kriminalistov vzrok za pretep zmanjšanje obsega dela. Podizvajalec del se je odločil za zmanjšanje števila zaposlenih, zato je prišlo med delavci najprej do nesoglasij, kasneje pa do medsebojnega obračunavanja. (nn) gabrje - V nedeljo Avtomobil na strehi, potniki lažje ranjeni Trije od petih ponesrečencev iz Škocjana še v bolnici Avtomobil je pristal na strehi, štirje potniki pa so k sreči utrpeli le lažje poškodbe. Spektakularna nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer v bližini restavracije Pri Tomažu med Gabrja-mi in Rupo. Avtomobil s slovensko registrsko tablico je po vsej verjetnosti zaradi neprilagojene hitrosti zavozil s cestišča in se nato prevrnil na streho. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je voznika in tri potnike prepeljalo v šempetrsko bolnišnico, kjer so jih sprejeli na zdravljenje z lažjimi poškodbami. Medtem so še v bolnišnici trije od petih ponesrečencev, ki so se poškodovali med sobotnim verižnim trčenjem na pokrajinski cesti za v Gradež v občini Škocjan. V Vidmu se zdravi 34-letnica iz Štarancana, ki je noseča; njeno zdravstveno stanje ni hudo, vendar zdravniki jo bodo še nekaj dni zadržali v bolnišnici. Dva od štirih poškodovanih, ki so jih prepeljali v trži-ško bolnišnico, sta se že vrnila domov, ostala dva pa bosta morala ostati na zdravljenju še par dni. nova gorica Konic nazadnje imenoval Kobala Boris Kobal kroma Iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so včeraj sporočili, da je direktor Mojmir Konič v okviru svojih pristojnosti imenoval Borisa Kobala za pomočnika direktorja za umetniško vodenje. Zapisali so še, da je Kobal z včerajšnim dnem tudi dejansko prevzel vodenje umetniškega dela v SNG-ju in dodali, da se bo tekom tega tedna ukvarjal predvsem z notranjo koordinacijo dela, v vlogi pomočnika direktorja za umetniško vodenje pa naj bi se predstavil na novinarski konferenci v začetku prihodnjega tedna. Kot je znano, je Konič Kobala za umetniškega vodjo izbral med štirinajstimi kandidati, ki so se prijavili na javni razpis. Svet zavoda gledališča je Kobala podprl, strokovni svet pa mu je izrekel negativno mnenje, ki pa je za direktorja pri imenovanju umetniškega vodje neobvezujoče. Borut Bašin, ki je v novogoriškem gledališču pristojen za stike z javnostmi, je včeraj to samo potrdil, saj zadeve ni želel komentirati, glede pritožbe bivšega umetniškega vodje, Primoža Beblerja, in morebitnih zapletih, do katerih bi ob ugoditvi pritožbi prišlo, pa je povedal le, da bo o tem odločalo sodstvo. (nn) Goriški lokali s tradicijo Dne 31. marca bo zapadel rok za vložitev prošenj za prispevke za obnovo goriških lokalov, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo in zgodovino. Prošnje, ki jih sprejemajo v uradu za protokol goriške občine, lahko vložijo trgovine in lokali, ki so odprti vsaj 60 let. Lestvico s prejemniki prispevkov bodo objavili 31. decembra, nakar pa bodo imeli lastniki lokalov in trgovin trideset dni časa, da se odločijo, ali unovčijo prispevek ali pa ne; denar jim bo vsekakor nakazan, potem ko se bodo obnovitvena dela zaključila. Na podlagi seznama, ki ga je sestavila občina, lahko zaprosijo za prispevek lekarne Orso Bruno s Travnika, Orso Bianco s kor-za Italia in Al Moro iz Gosposke ulice, dalje zlatarna Šuligoj, trgovina z usnjenimi izdelki Poletti, prodajalna Delich, trgovina z oblačili Lucie Lucchesi ter gostilni Alla Luna in Al Cavallino. V Gorici ima že status zgodovinske trgovine Katoliška knjigarna. V Štandrežu danes plešejo Kulturno društvo Oton Župančič organizira z današnjim dnem v domu Andrej Budal v Štandrežu plesni tečaj, ki je namenjen dekletom in fantom iz nižjih srednjih šol. Pod mentorstvom Jelke Bogatec bodo tečajniki vsak torek med 18.30 in 19.30 vadili plesne tehnike - hip hop, modern jazz in sodobni ples - iz mu-zikalov; informacije na tel. 328-0309219. Rigatti danes o Dalmaciji V knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Dalmazia Dalmazi«, ki jo je napisal Emilio Rigatti. Gre za potopis s kolesom od Trsta do Črne gore. Zadnja grofova soproga V oddaji na prvem radijskem program RAI za FJK bosta danes ob 14.30 pu-blicistka Margherita Reguitti in novinar Tullio Durigon predstavila lik Paole Gonzaga, soproge zadnjega goriškega grofa. Gostja v studiu bo zgodovinarka in pisateljica Serenella Castri. / KULTURA Torek, 10. marca 2009 27 ljubljana - Slovenska matica Zgoščen prikaz hrvaške zgodovine Knjigo iva Goldsteina, predavatelja na zagrebški filozofski fakulteti, je prevedel Drago Bajto Novi prikazi nacionalne zgodovine se praviloma pojavljajo v obdobjih, ko predvsem mednarodne politične razmere oziroma aktualna dnevna politika potrebuje novo oporo za umeščanje oziroma potrjevanje svojih dejanj v konkreten prostor in čas. Pri čemer se politika po navadi naslanja na stroko le toliko, kolikor ji ustreza, če celo sama ne revidira in svoji sprotni rabi prilagaja starejše teorije in spoznanja. Glede na nedavna izida druge hrvaške izdaje, ki sega do konca leta 2007, in nekoliko prirejenega slovenskega prevoda, sodi na prvi pogled v tak kontekst tudi razmeroma zgoščena Hrvaška zgodovina izpod peresa Iva Goldsteina, predavatelja na zagrebški filozofski fakulteti. Nerešeno mejno vprašanje s Slovenijo in z ostalimi sosedami je poleg drugih neizpolnjenih pogojev, ki otežujejo Hrvaški približevanje Evropski uniji, kot nalašč za ustvarjanje razpoloženja, v katerem se stroka podreja iskanju argumentov zgolj za svoj »prav« in za prelaganju odgovornosti za vse, kar ni tako, kot bi »moralo« biti, na druge. Goldsteinovi knjiga, ki jo je v prevodu Draga Bajta izdala Slovenska matica, je treba priznati, da ne sodi v krog dogmatičnega črno-belega razpolavlja-nja preteklosti, in če je treba tudi sedanjosti, na »pravo« in »napačno«, »domoljubno« in »sovražno«, temveč upošteva stvarna dejstva in različne vire. Kljub zgoščenemu nizanju letnic in podatkov je delo berljivo in bi moralo biti ljubljana Poklon Primožu Trubarju Na Institutu Jožef Štefan so včeraj odprli razstavo umetnikov, ki so ob lanski 500-letnici rojstva Primoža Trubarja ustvarjali na 14. koloniji umetnikov Slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju. Razstavo, naslovljeno V znamenju Primoža Trubarja, spremlja ponatis knjige Zvoneta Štrublja Pogum besede. Dela, nastala na 14. koloniji umetnikov v dunajskem Korotanu, so posvečena spominu na vodilnega slovenskega reformatorja in začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Na koloniji so sodelovali slikarji Marjan Ocvirk, Tomaž Perko, Darko Slavec, Drago Medved in Janez Suhadolc, arhitekt Alojz Drašler, kipar Mirsad Begič, skladatelj in raziskovalec Ivan Florjanc ter pesnik Ciril Zlobec. S svojo značilno skicozno realistično, a vedno globoko doživeto risbo, ki je v končni obdelavi obogatena z asketsko uporabljenimi akva-relnimi barvami, je lansko jesen Oc-virk upodobil Trubarjevo rodno domačijo v Rašici. Navzočnosti Trubarja na Dunaju se je v risbah, v katerih je zaznati nenehno rast kultur, skritih v strukturi narave, posvetil Drašler, je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. Begič je za stranski vhod v cerkev sv. Manga v bavarskem mestecu Kempten, kjer je Trubar deloval osem let, izdelal reliefni podobi zaščitnika cerkve in prvega misijonarja mesta Kempten, sv. Ma-gnusa in Primoža Trubarja. Suhadol-čev stol, v unikatni, skoraj kiparsko simbolični obliki, zaznamuje soočenje čistih oblik in dominantne, skoraj baročne bohotnosti ter črne in rdeče barve, ki s soočenjem predstavljata nemirni čas 16. stoletja. Podoben učinek imajo tudi Slavčeve slike, ki v boj med črno in rdečo dramatično vpeljuje belo barvo kot svetlobo, izhod, rešitev, je o delih zapisala Pregl Kobetova. Medved je v svojih delih za izhodišči vzel Katekizem in Abecednik, dilemo, kako zgodovinski spomin ohranjati v narodovi zavesti, pa v svojih pesmih obravnava Ciril Zlobec. (STA) - vsaj komparativno - zanimivo berilo tudi za bralce na slovenski strani. V zadnjem razdelku, Od večstran-karstva do samostojnosti, ki sledi pregledu dogajanj na ozemlju današnje Hrvaške od antike do našega časa, zna biti avtor zelo kritičen tudi do »svojih«. Predvsem do Franja Tudmana ter njegovih napak v vodenju politike in vojne v devetdesetih letih, pri čemer omenja in razkriva tudi marsikaj uradno še nepriznanega iz političnega in diplomatskega zakulisja. Zgovoren je tudi naslov sklepnega poglavja: Hrvaška v devetdesetih letih: med evropskimi integracijami in (samo)izolacijo. Če izpostavimo zadnjih nekaj let najbolj žgočo slovensko-hrvaško temo, bodo mnogim avtorjevim »domoljubnim« rojakom zagotovo najbolj nevšečno zazvenele njegove ugotovitve, da se je, podobno kot več stoletij samostojna Dubrovniška republika, »v današnjo Hrvaško integrirala tudi Istra, ki je bila stoletja pod vladavino različnih tujih, italijanskih in nemških vladarjev«. In torej ne od nekdaj in nesporno večinsko hrvaška - kot vztraja hrvaško politično vodstvo. Goldstein se seveda osebno ne opredeljuje za nobeno stran - kritičen je tudi do mnogih stališč slovenske pa tudi italijanske politike - temveč usmerja svoj optimizem v prihodnost. Verjame, kot je dejal ob predstavitvi knjige, da bodo že čez nekaj let danes nerešljivi spori videti kot obrobna in v daljši časovni perspektivi nepomembna epizoda. I. Ilich Glede na trenutno slovensko-hrvaške odnose je knjiga nadvse aktualna HRVAŠKA ZGODOVINA trst - Niz Koncertnega društva Tokrat baročna glasba Prejšnji ponedeljek je nastopil ansambel Jonas, ki je predstavil izbor italijanske in španske skladbe Tržaško Koncertno društvo črpa svoja finančna sredstva izključno iz članarin, zato mora biti pozorno na glasbene okuse svojih članov. Ankete so pokazale, da je večini najbolj priljubljena glasba tista, ki gre od konca 18. do začetka 20. stoletja in vsakršen odklon od tega časovnega razdobja pomeni določen osip obiskovalcev. Kljub temu je bila v zadnjih letih večkrat na programu tudi bolj sodobna glasba, le redko pa so bili na sporedu koncerti stare glasbe. Nastop ansambla Janas je bil torej tvegana izbira, na katero so člani reagirali dokaj spodbudno: dvorana ni bila polno zasedena, prisotni pa so pozorno spremljali program, ki ga je ljubko uvedla ustanoviteljica vokalno-instrumentalne skupine Paola Erdas. Čembalistka je rojena na Sardiniji in po diplomi na beneškem konservatoriju Benedetto Marcello se je pet let izpopolnjevala v Salzburgu z uglednim mojstrom Kennethom Gilbertom, zdaj pa poučuje na tržaškem konservatori-ju Tartini in v našem mestu že nekaj let organizira cikluse renesančne in baročne glasbe. V ansambel Janas je povabila dva flavtista, Dorothee Ober-linger in Lorenza Cavasantija, na godalih sta Jorge Alberto Guerrero in Vanni Moretto, z njimi pa sopranistka Lia Serafini. Naslov programa »Pasar calles, pasar cortes« je želel biti vezna nit med špansko ter italijansko baročno glasbo, s posebnim poudarkom na etimološki izvor besede »Passacaglia«, ki se je od »pocestne« najprej povzpela do ugleda dvorne, pozneje pa koncertne glasbe. Lepo okrašen čembalo, flavte različnih velikosti, violončelo in violone so v prvem delu programa po-ustvarili splet kompozicij starih mojstrov kot Tarquinio Merula, Francesco Cavalli, Massimiliano Neri in Giovanni Felice Sances; v instrumentalno tkivo se je vpletla sopranistka, najprej s Sancesovo »cantado« Usurpator ti- ranno, nato z dvema nabožnima skladbama, ki sta izrazili tožbo Marije Device: Merulovo uspavanko, v kateri mati zasluti nesrečno usodo svojega deteta, in Sancesovo Stabat Mater, kjer se je tragedija že sklenila. Drugi del programa je bil nekoliko manj otožen: vzdušje je najprej razvedrila Paola Erdas z dvema skladbama Louisa Couperina, Lia Serafini pa se lepo izkazala v dveh Stradellovih skladbah. Svoje virtuozne sposobnosti na starih glasbilih sta flavtista in go-dalca dokazala tako v Corellijevi Ciac-coni kot v variacijah na Follio, ki so sklenile neobičajen, a zanimiv program. Reakcija občinstva je bila nepričakovano pozitivna in dolgi aplavzi so priklicali kar dva dodatka, najprej Židovsko pesem, ki je nastala v Španiji pred pregonom tamkajšnjega židovskega prebivalstva, nato pa ljubko otroško pesem iz sardinske ljudske zakladnice. Katja Kralj Nov roman P •• I • V V| Ferija Lamsčka Feri Lainšček, eden najuspešnejših in nagrajenih slovenskih pisateljev, je med bralstvo poslal nov roman z naslovom Ne povej, kaj si sanjala, ki je izšel pri založbi Tuma v sodelovanju z Delom. Lainšček je izhodišče ljubezenske zgodbe postavil v psihiatrično bolnišnico ter hkrati odprl mnoga eksistencialna vprašanja. Edi je brezdomec, ki so ga leta 1971 kot dojenčka našli pred trgovino v nakupovalnem vozičku. Galina je mlada ženska iz bogatega primestnega naselja v Čertu. Kot pacienta se srečata v psihiatrični bolnišnici in tako se splete sodobna ljubezenska zgodba, ki bo za ljubitelje in poznavalce avtorjevega opusa verjetno veliko presenečenje, je zapisal Jože Biščak z agencije GiEDON. Avtor se v romanu Ne povej, kaj si sanjala na svojevrsten način vrača k temam, ki jih je zajemal v svojih prvih romanih, predvsem v romanu Peronarji, obenem pa je tokrat izrazito aktualen in tudi angažiran. Predstavitev romana, ki je sozalož-niški projekt založbe Tuma in časopisa Delo, - knjiga bo izšla ob sobotni izdaji - bo danes ob 18. uri v Knjižnici Otona Zupančiča. Večer bo vodila Manca Košir, sodelovala bo tudi Dušica Kunaver, ki bo spregovorila o slovenski tradiciji zaljubljenosti in ljubezni. Odlomke iz romana bo brala igralka Lara Jan-kovič. (STA) Potrjeno: U2 10. avgusta v Zagrebu Planetarno priljubljena irska roc-kovska skupina U2 je včeraj na svoji spletni strani (U2.com) objavila, da bo igrala v Zagrebu 10. avgusta. Na zadovoljstvo številnih privržencev skupine na Hrvaškem je na seznamu poletnih koncertov v okviru turneje »U2 360 stopinj« uvrščen nogometni stadion Maksimir v hrvaški prestolnici.Hrvaški organizatorji koncerta, Lupa Promotion, so napovedali, da bodo podrobnosti o koncertu in cenah vstopnic objavili na novinarski konferenci v začetku prihodnjega tedna. Vstopnice naj bi začeli prodajati 27. marca. U2 so napovedali, da bodo med turnejo nastopali le na stadionih. Dodali so, da bodo 85 odstotkov vstopnic za svoje poletne koncerte prodajali po ceni, ki bo nižja od 95 evrov, medtem ko naj bi bila povprečna cena za travnike na stadionih približno 55 evrov. Bono Vox in ekipa so še zapisali, da bodo zahtevali od organizatorjev najmanj 10.000 vstopnic po 30 evrov. Kot je še zapisano na njihovi spletni strani, bo oder, na katerem bodo igrali, okrogel, tako da bodo popolnoma obkroženi s publiko. U2 so po petih letih premora pred kratkim objavili novi, sicer dvanajsti po vrsti, studijski album »No Line On the Horizon«, ki je že zasedel vrhove glasbenih lestvic. (STA) Slovenski kratki filmi na festivalih Na 19. filmskem festivalu Cine-quest v San Joseju so med desetimi animiranimi kratkimi filmi prikazali slovenskega Čikorija 'an kafe Dušana Kastelica. Film je doma prejel vesno za najboljši animirani film. Ob slovenskem so iz Evrope predvajali samo še dva švedska in en nemški film, po en film iz Avstralije in Kanade ter štiri iz ZDA.Kot so še sporočili s Filmskega sklada RS, bodo na še enem mednarodnem filmskem festivalu v Združenih državah, tistem, ki v Miamiju poteka od 6. do 15. marca, v tekmovalnem programu devetnajstih (19) kratkih filmov z vsega sveta predstavili kar dva slovenska kratka filma. To sta »Every Breath You Take« režiserja Igorja Šterka, ki je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu beneškega filmskega festivala, in Vem režiserja Jana Cvitkoviča, katerega svetovna premiera je bila na filmskem festivalu v Locarnu. (STA) 28 Torek, 10. marca 2009 ITALIJA / kriza - Odobrila naj bi ga na svoji prihodnji seji v petek Vlada pripravlja načrt za »oživitev« gradbenega sektorja Opozicija opozarja na nevarnost divjih gradenj in gradbenih odpustov MILAN - »Tudi od našega obnašanja je odvisno, kako huda bo kriza in koliko bo trajala. Ne smemo pretirano poslušati medijev, ki prikazujejo vse v temnih barvah... Ne bo nobene bede, vlada skrbi zlasti za tiste, ki potrebujejo pomoč.« Tako je med drugim povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je včeraj nastopil na slovesnem odprtju Cisco business systema v Vimer-cateju pri Milanu. Berlusconi je ob tej priložnosti potrdil, da vlada namerava na svoji prihodnji seji v petek odobriti načrt za re-zidenčne gradnje, ki naj bi pomagal oživiti gradbeni sektor. Ni povsem jasno, kaj se pravzaprav pripravlja. Berlusconi je včeraj povedal, da bo vlada odobrila le okvirne norme in da bodo dokončne zakonske ukrepe sprejele posamezne deželne uprave. Po drugi strani pa je pred dnevi zatrdil, da bo vladni načrt omogočil »lastnikom vil prizidati sobo ali dve za svoje otroke ali vnuke«, s čimer se je očitno spustil v podrobnosti, kakršne praviloma ne urejajo zgolj okvirne norme. Ta in podobne izjave so izzvale vrsto kritik iz opozicijskih vrst. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini se je polemično vprašal, ali Berlusconi mogoče misli, da večina Italijanov živi v vilah. Po oceni Demokratske stranke bi bile v resnici potrebne spodbude za gradnjo ljudskih stanovanj in za ureditev javnih poslopij, zlasti šolskih. Mimo tega je Francechini izrazil bojazen, da Italiji grozi nov val divjih gradenj. Podobne pomisleke je imel predstavnik Italije vrednot Massimo Donadi, ki se je vprašal, ali mogoče vlada pripravlja nove gradbene odpuste. Nekoliko pozitiv-neje so vladne namere ocenili sredinci UDC. Njihov voditelj Pier Ferdinando Casini je dejal, da bo mogoče vladni načrt bolje oceniti, ko bo v celoti znan, su-geriral pa je, da bi vlada vanj vključila spodbude za energetske izboljšave stavb. Nekaj pomislekov je bilo slišati tudi iz vrst vladne večine. Tako se je voditelj Severne lige in minister za reforme Umberto Bossi vprašal, ali je možno, da bi vladni načrt za rezidenčne gradnje koristil predvsem tujim priseljencev, zlasti tistim iz držav, ki niso članice EU. »Načrt moramo natančno premisliti ter postaviti jasne smernice in meje,« je pomenljivo zatrdil. Drugi predstavniki desne sredine pa so podprli predsednika vlade in se kritično obregnili ob opozicijo, češ da riše strahove, ki jih v resnici ni. Predsednik vlade Silvio Berlusconi (levo) in voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini ansa papež - Med včerajšnjim obiskom na rimskem županstvu Benedikt XVI. prebivalce Rima pozval k strpnosti do priseljencev Papež Benedikt XVI. nagovarja rimski občinski svet, zbran na izredni seji ansa Vandali v Firencah FIRENCE - Neznani vandali so se v noči med petkom in soboto pritihotapili v ložo Lanzijev na Gosposkem trgu v Firencah in poškodovali kip Pia Fedija Ugrabitev Po-liksene. V teku je preiskava o dogodku, ki ni prvi, saj je bil Fedijev kip poškodovan že v preteklosti, ravno tako tudi nekatere druge umetnine. Za superintendantko floren-tinskih muzejev Cristino Acidini je to alarmni zvonec, saj varnostni sistem, kljub stalnemu nadzorovanju, ne utegne zaščititi pred nepredvidljivim obnašanjem ljudi. Vsedržavni koordinator sindikata UGL za kulturne dobrine Renato Petra pa se je zavzel za ponovno vrnitev varovanja umetnin v pristojnost države in pri tem izrazil pomisleke nad zasebnimi varnostniki. Na turinski univerzi spopad med policijo in študenti TURIN - Včeraj dopoldne je na sedežu fakultete za humanistične vede turinske univerze prišlo do spopadov med policijo in skrajnolevi-čarskimi študenti. Le-ti so se zbrali, da bi protestirali proti pristašem skrajnodesničarskega gibanja FUAN-Azione universitaria, ki so zbirali podpise za predstavitev kandidatne liste na univerzitetnih volitvah, češ da na univerzi ni prostora za fašiste. Ko so se protestniki približali zbiralcem podpisov, pa je posegla policija, pri čemer je prišlo do prerivanja ter do lučanja raznih predmetov in petard. Obračun: štirje agenti politične policije Digos so bili ranjeni, trije študentje pa priprti. Umrl Tullio Pinelli, scenarist Fellinijevih filmov RIM - Umrl je italijanski scenarist Tullio Pinelli, pomembni sodelavec velikega Federica Fellinija. Pinelli je napisal predloge in scenarije za vrsto filmskih mojstrovin, kot so Cesta (La strada), Sladko življenje (La dolce vita), Osem in pol (8 1/2). Doživel je kar sto let, umrl pa minulo soboto v Rimu. Med uspešnice, ki sta jih skupaj ustvarila z režiserjem Fellinijem, sodi tudi film Ginger in Fred. Dvojec je postavljal merila v času razcveta italijanskega filma, zlasti v 50-ih letih. »Pinelli ima svoje mesto v filmski zgodovini,« je o scenaristu in pomembni »drugi violini« tandema Fellini-Pinelli dejal predsednik Fel-linijevega sklada Pupi Avati. Pinel-li, ki je bil doma v Turinu, je sicer sodeloval že z marsikaterim drugim pomembnim režiserjem, med njima sta bila Pietro Germi in Mario Monicelli. Pokopali so ga včeraj v Rimu. rai - Berlusconi: Novo ime naj predlaga DS De Bortoli zavrnil predsedstvo RAI MILAN - Pot do imenovanja novega predsednika televizijske hiše RAI postaja vedno bolj strma. Odgovorni urednik dnevnika Il Sole 24 ore Ferruccio De Bortoli je namreč včeraj izjavil, da tega mesta ne namerava sprejeti in da se bo raje še naprej ukvarjal z novinarskim poklicem. Premier Silvio Berlusconi je s tem v zvezi pozval »levico«, naj sama predlaga novega kandidata. Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini je odgovoril, da ima v tem primeru kar nekaj idej. Prejšnji teden sta Ljudstvo svobode in Demokratska stranka (konkretno Gianni Letta in sam Franceschini) soglasno predlagala De Bortolija za novega predsednika RAI. Toda De Bortoli je v krajšem sporočilu zavrnil njun predlog in se sicer zahvalil, da sta ga izbrala kot možnega kandidata. Očitno se je premislil, je vest ocenil Berlusconi in na novinarsko vprašanje o morebitnem novem kandidatu odgovoril, da ni drugih imen in da mora zdaj novo ime predlagati levica. Franceschini, ki se je po De Bortolijevem odklonilnem pismu že takoj ponovno sestal z Letto, se je Ferruccio De Bortoli nemudoma odzval na premierove besede. »Mislil sem, da morata večina in opozicija skupaj poiskati novega predsednika RAI, ki mora uživati podporo dveh tretjin pristojne komisije. Berlusconi pa pravi, da bo sprejel vsako ime, ki ga bo predlagala opozicija: v tem primeru imam že mnogo idej,« je dejal Franceschini. Sicer kaže, da nameravata Franceschini in Letta izbrati novega kandidata pred skorajšnjo skupščino delničarjev RAI. Zaradi tega so bili včeraj poznavalci mnenja, da bodo verjetno potrdili dosedanjega predsednika RAI Claudia Petrucciolija. RIM - Papež Benedikt XVI. je v okviru včerajšnjega obiska na rimskem županstvu prebivalce Rima pozval k strpnosti do priseljencev, ob tem pa spomnil na večetnični in večreligiozni značaj italijanske prestolnice. Sedež rimske občine na vrhu Kapitolskega griča je pred njim zadnjič obiskal papež Janez Pavel II. 11 let od tega. Benedikt XVI. je poudaril, da je integracija lahko težavna, zaradi česar je Rim pozval, naj navdih črpa iz svoje zgodovine. »Rim je bil vedno prijetno mesto, predvsem v minulih stoletjih,« je v nagovoru mestnemu svetu dejal papež in se pošalil, da je po toliko letih »postal že nekoliko Rimljan«. Benedikt XVI. je ponovno poudaril vlogo Rima kot središča latinske in krščanske civilizacije, italijansko prestolnico pa označil kot večetnično in večreligiozno metropolo, v kateri je integracija včasih lahko težavna in kompleksna. V luči svetovne gospodarske krize je papež pozval tudi k solidarnosti z vsemi, ki jih je kriza prizadela. V italijanski prestolnici po podatkih Caritasa iz leta 2008 sicer živi okoli 269.600 tujih prebivalcev, kar znaša okoli 9,5 odstotka celotne populacije. V javnem mnenju se vse bolj uveljavlja prepričanje, da so za nasilne dogodke večinoma krivi tujci, v minulih mesecih pa so zabeležili tudi več napadov na priseljence. turin - 43-letnik s psihičnimi motnjami Smrtno zabodel moškega in hudo ranil njegovo hčerko TURIN - Lorenzo Bollati, 47-le-tni uradnik iz Turina, je včeraj zgodaj popoldne končal svoje življenje na pločniku pred svojim domom. S svojim novim avtomobilom znamke Fiat Panda je pravkar pripeljal domov 16-letno hčerko Giorgio, ko se je iz še nepojasnjenih razlogov nanj spravil 43-letni moški. Antonio Olivieri, ki se zdravi zaradi psihičnih motenj, ga je večkrat zabodel s kuhinjskim nožem, napadel pa je tudi Bollatijevo hčerko: slednjo so že včeraj operirali, njeno življenje pa je še vedno v nevarnosti. Za njenega očeta kljub takojšnjemu posegu osebja iz bližnje bolnice San Giovanni Bosco ni bilo pomoči. Morilca so kmalu nato ujeli mestni redarji: skušal se je znebiti oblek, na katerih je bilo veliko krvnih madežev. Vzroke za napad pa preiskovalci še preučujejo: kaže, da je do napada prišlo zaradi poskusa kraje. In da so Olivierija ravno včeraj zjutraj prijavili zaradi nedovoljenega posedovanja orožja. • -:X2. i Na asfaltu so ostali madeži krvi ansa / SVET Torek, 10. marca 2009 29 zda - V skladu z napovedmi spremenil politiko svojega predhodnika Georgea Busha Obama razširil zvezno financiranje raziskav izvornih celic Vatikan je odločitev ameriškega predsednika že označil za globoko nemoralno WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v skladu z napovedmi spremenil politiko svojega predhodnika Georgea Busha glede financiranja raziskav izvornih celic človeških zarodkov. Obama je le odpravil Bus-hev ukaz, kar pa ne zadeva posebnega zakona, ki prepoveduje financiranje. Obamov ukrep dovoljuje, da zvezni proračunski denar pride do vrst izvornih celic človeških zarodkov, ki so bile ustvarjene brez denarja iz zveznega proračuna. Proračunska sredstva za zdaj še vedno ne bodo smela financirati ustvarjanja novih vrst. Vendar pa bodo laboratoriji, kot je tisti na harvardski univerzi, in laboratoriji zasebnih podjetij, kot je Geron, ki so samostojno izvajali raziskave izvornih celic, sedaj dobili več milijonov dolarjev že iz 10 milijard dolarjev, ki so predvideni za znanstvene raziskave v 787 milijard dolarjev vrednem stimulacijskem paketu. Bush je avgusta leta 2001 dovolil nadaljevanje financiranja raziskav na dotlej ustvarjenih 21 vrstah izvornih celic človeških zarodkov, prepovedal pa vsako nadaljnje financiranje. Bush verjame, da se človeško življenje začne že ob spočetju in je njihovo uničevanje za znanstvene raziskave najmanj nemoralno. Podporniki raziskav pa so vedno trdili, da gre le za zarodke, ki so tako ali tako predvideni za uničenje. Obama je včeraj ob aplavzu prisotnih znanstvenikov v Vzhodni sobi Bele hiše dejal, da se je odločil po volji večine Američanov, ki podpirajo raziskave, s katerimi naj bi imeli upanje, da ozdravijo doslej neozdravljive bolezni, kot je sladkorna bolezen. Izvorne celice človeških zarodkov naj bi bile bolj primerne za raziskave kot odrasle izvorne celice, ker imajo možnost, da se razvijejo v vsako celico človeškega telesa. Tako bi na primer morda lahko ozdravili tudi invalide z uničeno hrbtenico, zdravili par-kinsonovo in alzheimerjevo bolezen, raka in tako naprej. Sicer je tudi Obama priznal, da je vse še "v oblakih". "Ne moram vam zagotoviti, da bomo našli zdravila, ki jih iščemo. Noben predsednik tega ne more jamčiti. Lahko pa vam obljubim, da bomo zdravila iskali odgovorno in z nujo, da nadoknadimo izgubljeno," je povedal Obama in dodal, da če vlada ne naredi tako pomembnih investicij, potem se zamudijo priložnosti, najboljši znanstveniki pa gredo v države, kjer jih bodo podprli. Poudaril je, da njegova odločitev ni bila enostavna, vendar pa verjame, da je vlada njegovega predhodnika potisnila Američane v lažno izbiro med zdravo znanostjo in moralnimi vrednotami. Obama verjame, da morajo ljudje skrbeti drug za drugega in lajšati človeško trpljenje, kar pa morajo početi na odgovoren način. Pri tem je zavrnil kritike republi- kancev, da bo njegova odločitev vodila v začetek človeškega kloniranja. Predsednik ZDA je zagotovil, da bodo razvili stroga navodila, ki jih bodo strogo uveljavljali. "Zlorab ne moremo prenašati in vlada ne bo nikoli odprla vrat kloniranju, ker je to nevarno in globoko narobe ter nima prostora v naši ali katerikoli druž- Obama podpisuje odredbo ob navzočnosti predstavnikov raziskovalcev ansa bi," je povedal Obama. Nacionalni zdravstveni inštitut ima na voljo 120 dni, da razvije nova pravila glede izbornih celic zarodkov. Vatikan je Obamovo odločitev že označil za globoko nemoralno, predsednik konservativnega Sveta za raziskavo družine Tony Perkins pa je dejal, da gre za zaušnico vsem Američanom, ki so proti uničevanju zarodkov. Perkins je dejal, da verjame, da je uporaba človeškega življenja za znanstvene raziskave neetična in tega davkoplačevalci ne bi smeli podpirati. Hkrati z odpravo Bushevega ukaza je Obama tudi podpisal memorandum za obnovo znanstvene integritete v procesih vladnega odločanja. Poudaril je, da bodo promovirali svobodno delo znanstvenikov brez manipulacije in prisile in jih bodo poslušali, še posebej tedaj, ko bodo povedali kaj neprijetnega. Obljubil je, da se podatki ne bodo sprevračali in zlorabljali v politične namene, znanstvene odločitve pa se bodo sprejemale na dejstvih in ne na ideologiji. (STA) severna irska - Britanski premier na obisku po atentatu Brown: Mir na Severnem Irskem ne bo omajan BELFAST - Britanski premier Gordon Brown je včeraj obiskal vojašnico v kraju Antrim na Severnem Irskem, kjer sta bila v strelskem napadu v noči na nedeljo ubita dva britanska vojaka. Politični proces na Severnem Irske "ne bo in ne sme biti omajan", je ob tem poudaril Brown in dejal, da vse stranke tega nekdaj kriznega območja stojijo za mirovnim procesom. Napad, za katerega je že prevzela odgovornost odpadniška frakcija Irske republikanske armade (Ira), imenovana Prava Ira, je sprožil nove strahove, da bi se lahko na Severno Irsko vrnilo nasilje med katoliško in protestantsko skupnostjo. To se je po 30 letih prelivanja krvi bolj kot ne pomirilo s podpisom mirovnega sporazuma leta 1998. Kot je v Belfastu poudaril Brown, si prebivalci na Severnem Irske ne želijo več "žalovanja in solz". Teroristična skupina Prava Ira pa po njegovih besedah v severnoirski politiki nima mesta. Gre za "hladnokrvne morilce," je dejal britanski premier in se zavzel za njihovo čimprejšnje prijetje. Brown je Belfast obiskal v družbi predsednika Demokratične unioni-stične stranke (DUP) Petra Robinso-na namestnika vodje Sinn Feina Martina McGuinnessa. Katoliški Sinn Fein, ki je politično krilo Irske republikanske armade (Ira), si sicer od maja 2007 na Severnem Irskem deli oblast z Robinsonovo protestantsko DUP, pri čemer Robinson zaseda mesto prvega ministra. V napadu v kraju Antrim, najhujšem v več kot desetih letih, sta bila ubita dva britanska vojaka, še štirje ljudje - med njimi dva dostavljavca pic - so bili ranjeni. Obsodile so ga vse strani, odgovornost zanj pa je v telefonskem klicu dublinskemu časniku Sunday Tribune prevzela Prava Ira, ki je sicer odgovorna tudi za teroristični napad v Omaghu, v katerem je bilo leta 1998 ubitih 29 ljudi. (STA) Gordon Brown ansa Časnik: Mladic se že vrsto let skriva v Beogradu BEOGRAD - Najbolj iskani haaški obtoženec Ratko Mladic se že vrsto let skriva v stanovanju v Novem Beogradu, je včeraj pisal beograjski dnevnik Press, ki navaja obveščevalne vire. Mladic, obtožen za genocid in vojne zločine med vojno v BiH, naj bi imel stike le z eno osebo, ki mu prinaša hrano in zdravila. Po navedbah časnika policija intenzivno preiskuje te navedbe obveščevalnih služb. Predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Rasim Ljajic trdi, da srbske oblasti ne vedo, kje se skriva Mladic. Nedavno je sicer napovedal, da bodo Mladica prijeli do konca leta. Lociranje in izročitev Mladica in Gorana Hadžica, zadnjih haaških obtožencev na prostosti, sicer predstavljata glavni oviri za napredovanje Srbije na poti v EU. Srbske oblasti vztrajno trdijo, da ne vedo, kje se skriva Mladic in da ga intenzivno iščejo, potem ko so v preteklosti priznale, da je do leta 2000 v času režima sedaj pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševica užival podporo dela vojske. Wu: Kitajska ne bo nikoli zahodna demokracija PEKING - Predsednik vsekitajskega ljudskega kongresa Wu Bangguo je včeraj v nagovoru delegatov na letnem zasedanju kongresa dejal, da Kitajska ne bo nikoli postala demokracija zahodnega tipa. Wu naj bi se z omenjenimi izjavami po poročanju ameriške tiskovne agencije AP namerno odzval na pozive k političnim reformam v državi. Wu je v nagovoru kongresa predstavil številne argumente, s katerimi je želel upravičiti kitajski enostrankarski sistem, ob tem pa potegnil jasno ločnico z večstrankarskimi političnimi sistemi, ki obstajajo na Zahodu. Kot je pojasnil predsednik parlamenta, Kitajska ne bo nikoli uvedla sistema "raznovrstnih strank, ki se izmenjujejo na položaju", niti ne bo dovolila delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Kitajska prav tako ne bo dovolila delitve parlamenta na zgornji in spodnji dom, Wu pa je izključil tudi ukrepe v smeri večje neodvisnosti sodstva. Wu, ki je z omenjenimi izjavami poudaril primat "poti socializma s kitajskimi značilnostmi", naj bi se tako namerno odzval na kritike tako doma kot tudi v tujini, ki pozivajo k večji liberalizaciji, vključno z legalizacijo opozicijskih strank in neposrednimi volitvami zakonodajnih organov, še poroča AP. (STA) Velika napetost na Tibetu ob 50-letnici neuspešnega upora Tibetancev proti Pekingu PEKING - Danes mineva 50 let od neuspešnega upora proti kitajski nadvladi na Tibetu, po katerem je tibetanski duhovni vodja dalajlama pobegnil v izgnanstvo. Kitajske oblasti so pred politično občutljivo obletnico močno poostrile varnostne ukrepe in tako rekoč zaprle dostop do himalajske pokrajine. Kitajsko vodstvo si na vse kriplje prizadeva preprečiti proteste tibetanskih menihov po lanskih nasilnih nemirih, ki so kitajske oblasti spravili v neprijeten položaj pred olimpijskimi igrami v Pekingu. Dalajlama je svoje privržence pozval, naj se za svoje pravice še naprej borijo z nenasilnimi sredstvi, pri čemer je opozoril, da bi povečanje represije lahko sprožilo nove nemire. "Razmere na Tibetu so zelo napete, nezadovoljstvo s kitajsko vladavino se krepi," je izjavil tibetanski zgodovinar Tsering Shakya, ki dela na kanadski univerzi British Columbia. Med tibetanskim uporom proti kitajski nadvladi natanko pred 50 leti je bilo po navedbah tibetanskih izgnancev Dalajlama Tenzin Gjatso ansa ubitih več kot 80.000 ljudi. Lanski nemiri ob obletnici so močno ujezili kitajske voditelje, saj je Tibet postal glavna tema za- hodnih voditeljev v stikih s Pekingom. Tibetanci v izgnanstvu trdijo, da je bilo lani v posredovanju kitajskih varnostnih sil ubitih več kot 200 ljudi, medtem ko kitajske oblasti navajajo, da so bili "iz-gredniki" odgovorni za smrt 21 ljudi. Vlada v Pekingu je letos napotila dodatne varnostne sile, da bi preprečile proteste privržencev dalajlame in ponovitev lanskega nasilja na Tibetu in v sosednjih pokrajinah s tibetanskim prebivalstvom. To območje obsega skoraj četrtino kitajskega ozemlja, tam pa živi šest milijonov Tibetancev, med katerimi številni ohranjajo nomadski način življenja. Prvi mož avtonomne pokrajine Tibet Qiangba Puncog je priznal, da je bilo obdobje obletnice vselej občutljivo, vendar je izrazil prepričanje, da letos ne bo večjih protestov. "Na Tibetu ne bi smelo biti večjih težav," je dejal novinarjem minuli teden v Pekingu. Kitajske oblasti trdijo, da do protestov prihaja v glavnem zaradi nezadovoljstva Tibetancev nad kitajsko nad- vlado, medtem ko izgnanci in aktivisti trdijo, da zaradi skrajnih ukrepov za utišanje oporečnikov. "Tibetanci de facto živijo v izrednih razmerah, vse osnovne svoboščine jim odrekajo," pravi Matt Whitticase iz organizacije Free Tibet Campaign s sedežem v Londonu. Predstavnica organizacije International Campaign for Tibet Kate Saunders pa je dejala, da so kitajske oblasti po lanskih nemirih še zaostrile svojo politiko, ki jo izvajajo že vse od "osvoboditve" pokrajine izpod suženjstva pred 58 leti. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je v nedeljo objavila komentar, v katerem zavrača kritike na račun poostrenih varnostnih ukrepov. "Ali ni ključno, da osrednja vlada sprejme ukrepe za ohranitev družbene stabilnosti na Tibetu, da zaščiti nedolžne pred slabim?" se sprašuje komentar. "Vsaka vlada na svetu bi bila v pripravljenosti, če bi bila v kitajskih čevljih," dodaja. Kot poroča AFP, je zelo težko oceniti, kaj se te dni dogaja na Tibetu, saj so oblasti tujim turistom že marca prepo- vedale vstop na "streho sveta", čeprav vlada to zanika. Tudi tuji mediji ne smejo na Tibet brez spremstva kitajskih uradnikov. Tuji novinarji, ki so želeli poročati z drugih težavnih točk na zahodu Kitajske, so bili deželni policijskega nadlegovanja, na nekatera območja niso imeli dostopa, nekaj pa so jih celo priprli. Lokalni prebivalci nekaterih najbolj občutljivih krajev so za AFP povedali, da si ne upajo govoriti s tujci, saj se preveč bojijo povračilnih ukrepov lokalnih oblasti. Kljub temu so poročila o nedavnih protestih pricurljala v svet. Kitajska vztraja, da je njena zasedba Tibeta odpravila budistično teokra-cijo, ki je zasužnjevala vse prebivalce pokrajine razen budistične elite, navadnim Tibetancem pa omogočila politično avtonomijo. 28. marca bodo prvič obeležili dan spomina na osvoboditev sužnjev, ki so ga uvedli januarja. "V zadnjih 50 letih je Tibet napredoval iz teme v svetlobo, iz revščine v blaginjo," pravi uradna verzija dogodkov. Jure Kos (STA) 30 Torek, 10. marca 2009 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 13. marca ob 20.30 »Kreut-zerjeva Sonata«, po povesti Leva Ni-kolajeviča Tolstoja dramtiziral in priredil Branko Jordan, abonma red A, premiera z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 14. marca ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok. V torek, 17. marca ob 10.00 / »Ljubezen Anne Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu«. V sredo, 18., ob 16.00 in v četrtek, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«. Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Compagnia di prosa di Mariano Rigil-lo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: od danes, 10. do sobote, 14. marca ob 21.00, v nedeljo, 15. marca ob 17.00. Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: v sredo 18., v četrtek, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 10. ob 16.30, jutri, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - gledališka predstava »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Na sporedu v soboto, 14. marca ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 10. in jutri, 11. marca ob 20.45 / Jiri Srnec: »Dreams«. Nastopa Črno gledališče iz Prage. V ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 / Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 14. in v nedeljo, 15. marca ob 20.00, glavna dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Ko-bal. SVETI PETER Kulturni dom V petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 12. marca / Predstava »Hudobna Mačeha in dobra pastorka«, ki bi morala biti ob 10.00 je preložena v april. Predstava »Duhotar pod mus!«, ki bi morala biti v četrtek, 12. marca ob 20.00 odpade. Nadomestna predstava bo v nedeljo, 5. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 16. in v sredo, 18. marca ob 10.00 / Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder. V petek, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 13. ob 19.30 in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. V torek, 17. marca ob 18.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Mala drama Danes, 10. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Jutri, 11. marca ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 12. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 13. in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 16. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. marca ob 19.30 / David Drá-bek: »Ples na vodi«. Jutri, 11. marca ob 11.00 / Dragica Po-točnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drábek: »Ples na vodi«. V četrtek, 12. marca ob 20.00 / David Drábek: »Ples na vodi«. V petek, 13. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drábek: »Ples na vodi«. V soboto, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V nedeljo, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 17. marca ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 10. marca ob 16.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 11. marca ob 21.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 13. marca ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V soboto, 14. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 16. marca ob 21.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 17. marca ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Šentjakobsko gledališče Danes, 10. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V petek, 13. marca ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. torek V ponedeljek, 16. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: jutri, 11. in v četrtek, 12. ob 20.30, v petek, 13. ob 15.00 in 20.30, v soboto, 14. ob 15.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: od danes, 10. do petka, 13. marca ob 20.30, v soboto, 14. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 13. marca ob 20.45 / Don Quijote De La Mancha - Romances y Músicas, Hesperion XXI. Dirigent: Jordi Savall V sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. marca ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Mladi mladim z Orkestrom slovenske filharmonije -Rusko popoldne. Dirigent: Tošihiro Jo-nezu, solist Matic Anžej - violina. V nedeljo, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od gorica - V nedeljo v centru Lojze Bratuž Skupna pobuda Brez mej Druga prireditev kulturnih organizacij Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz Ljubljane vabijo na drugo skupno prireditev Brez mej, ki bo v nedeljo, 15. marca ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Letošnja druga skupna prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti nosi naslov Brez mej. Vezna nit med elementi raznih pokrajin je tokrat potovanje od reke Rabe do našega morja skozi besedo, pesem in melodijo. Skozi pokrajine bosta udeležence vodili vešči krmili recitatorjev Roberta Cotiča iz Gorice in Mihija Krištofa iz Celovca, scenarij in režijo pa je podpisala Alenka Hain. »Brez mej ali potovanje iz nevezane besede v poezijo in iz začetne melanholije porabske ravnice v ostrino in zbodljivost kraškega sveta. Predvsem pa želi letošnja prireditev pesmi Porabja, avstrijske Koroške, Trsta, Gorice in Benečije povezati v nekoliko lahkotnejšo, a zato nič manj izpovedno celoto,« ocenjuje prireditev celovška režiserka Alenka Hain. Glasbeni del bodo oblikovali samospevi avtorja Janeza Gregoriča na besedila Mikija Roša, Janija Oswalda, Milke Hartmanove, Maje Handerlap, Fabjana Hafnerja in Gustava Januša v izvedbi so- pranistke Sonje Koschier in baritonista Sama Lam-pichlerja. Samospevi so namensko nastali prav v okviru tega projekta, avtor pa jih bo tudi spremljal s kitaro. V nadaljevanju se bo predstavila poezija tržaških pesnice Majde Artač Šturman in pesnika Miroslava Košute, Goričana Jurija Paljka, Rezijanke Silvane Paletti in Benečanke Marine Cernetig, ki so jo ravno za to priložnost uglasbili skladatelji Aljo-ša Tavčar, Patrick Quaggiato, Iztok Cergol in Davide Clodig. S skladbami bo postregla Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela pod vodstvom dirigentke Mateje Černic ob glasbeni spremljavi Nomos ensemble in kitarista. »V govornem delu bomo poleg prisrčnega vabila na obisk Porabja izpod peresa Mikija Roša predstavili še dva ustvarjalca, ki jima je skupni bolj zbadljiv pogled na svet in slovenstvo, Celovčana Janija Oswalda in Tržačana Marka Kravosa. Njune navidezno zabavljaške pesmi so pravzaprav poseben pogled tistih, ki jim slovenska beseda v javnosti ni bila nikoli povsem dana. Če se želi Jani Oswald izkoreniniti, ker se nikoli ni naučil hoditi po robu in če Marko Kravos zakriči: "Ah, domovina, rad bi ti rekel krompir!", jima je treba prav zato natančneje prisluhniti. Za ironijo njunih pesmi se namreč skriva srž, ki se na tej ali oni strani jezikovne bariere - pa karkoli to že pomeni - pazljivega poslušalca dotakne toliko bolj prav zaradi njune navidezne neznosne lahkosti.« torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. DOBERDOB Modra's galerija: do 13. marca je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja. Odprto med 18. in 21. uro. GORICA Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Lo- redana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. marca 2009 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po Sloveniji - Teliček Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15, 0.55 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Incredibile! (v. V. Maya) 23.200 Porta a porta Rai Due 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 19.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Law & Order 23.25 Šport: Martedi Champions 0.50 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.15 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 16.00 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Texas oltre il fiume (western, ZDA, '66, i. D. Martin, A. Delon) 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 21.55 Dnevnik - vremenska napoved 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Variete: Stranamore 23.55 Film: L'ultimo appello (dram., ZDA, '97, r. J. Foley, i. C. O'Donnell) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Tg 5 - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: La fattoria 14.10 Nan.. Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: R.I.S. 5 - Delitti imperfetti 23.30 Aktualno: Matrix C/ Italia 1 ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta' non conta 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti 12.50 Expo' Mittel School 13.15 Magazine v Furlanščini 13.50 Aktualno: Nel baule dei tempi 14.30 Palco, gli eventi in TV 14.55 Videomotori 15.25 Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Attenti al cuoco 20.00 Lavoro donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Trottola - I mass media nei problemi della gente 21.350 Košarka: Basket Snaidero Ud -Scavolini Pesaro 6.20 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 11.20 Nan.: Piu forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Show: Buona la prima! 22.10 Variete: Mai dire Grande Fratello Show 23.55 Varíete: Chiambretti night - Solo per numeri uno La 7 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 0.15 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il grande safari (pust., ZDA, '63, r. P. Karlson, i. R. Mitchum, E. Martinelli) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Relic Hunter Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Lutkovna igrica: Hudobni graščak 9.40 Kako narišeš pravljico 9.50 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.10 Igrana nan.: Bine 10.30 Zgodbe iz školjke 11.10 Poljudnozn. serija: Mrzlokrvno življenje (pon.) 12.00 Večerni gost: Neža Maurer (pon) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 ARS 360 (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan: Nekoč je bilo ... življenje 16.15 Profesor pustolovec 16.35 Potplatopis 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. odd.: Sestre 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Svet, kot ga razume Monsanto 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 10.03.1991 (pon.) (T Slovenija 2 1.40 Zabavni infokanal NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonijo Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Na lepše (pon.) Dober dan, Koroška (pon.) Digitron Bleščica, oddaja o modi (pon.) Studio City (pon.) Sedma moč osamosvojitve -Tv dnevnik 10.03.1991 Prisluhnimo tišini (pon.) Glasnik Mostovi-Hidak Kuopio: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Simfoniki RTV Slovenija Muzikajeto Globus Prava ideja! Miniserija: Dediščina Evrope Tranzitor (pon.) Film: Dan in noč (pon.) 6.30 7.35 10.40 11.35 12.05 12.35 13.00 13.30 14.30 14.50 15.55 16.20 16.55 18.55 20.00 20.35 21.00 21.25 23.30 0.05 Koper 15.55 Sredozemlje 16.25 Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 19.45 Alpe jadran 20.15 Dok. oddaja 21.15 Q - trendovska oddaja 22.15 Potopisi 22.45 Biker Explorer 23.15 Istra in... Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mali prijatelji 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 20.30 Primorski tednik 21.30 Arsova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Fanzine 15.00 Arhivski posnetki RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi V središču pozornosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.40 Šport; 18.00 Fiesta latina; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 10. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Naša dežela je pod vplivom severozahodnih višinskih tokov, ki so občasno močnejši in vlažni. Nad jugozahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, drugod nad Evropo pa je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi ve-Jtrovi bo začel dotekati nekoliko toplejši in čez dan prehodno tudi malo bolj vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.04 Dolžina dneva 11.37 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 17.38 in zatone „ ob 5.52 bioprognoza Večji del dneva bo vremenski vpliv ugoden, proti večeru se bodo pri najbolj občutljivih začele pojavljati vremensko pogojene težave, prehodno se bodo okrepili tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. rchz^ i in cez yv. zrak. C )_J morje Morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. plimovanje Danes: ob 3.38 najnižje -37 cm, ob 9.23 najvišje 47 cm, ob 15.34 najnižje -63 cm, ob 22.09 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.11 najnižje -41 cm, ob 9.57 najvišje 43 cm, ob 16.00 najnižje -57 cm, ob 22.32 najvišje 55 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................780 Vogel.................390 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............330 Cerkno...............150 Rogla.................180 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo..........500 Forni di Sopra........290 Zoncolan ............420 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........640 Mokrine..............370 Podklošter...........240 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -1/10 S TOLMEČ O -5/6 TRBIŽ O -6/5 CELOVEC O -2/10 & O PORDENON -1/12 o -7/6 KRANJSKA G. o-4/9 S. GRADEC O TRŽIČ -4/10 S VIDEM O -2/13 ČEDAD O " -1/12 GORICA 0~° NGORICA 1/13 ^ -1/12 O KRANJ CELJE -3/12 ° MARIBOR O-2/12 PTUJ M. SOBOTA 0-1/11 O LJUBLJANAv -2/11 AT N. MESTO -2/12 POSTOJNA O O -5/9 y1-? — ^ K°ČEVJE ¿^^ ,NS _ O ^r" ČRNOMELJ ZAGREB -2/14 O ^NAPOVED ZA DANES V glavnem bo prevladovalo spremenljivo vreme zaradi srednje visoke oblačnosti. Občasno bodo lahko oblaki tudi povsem pokrivati nebo. Zjutraj bo kar hladno bodisi v nižavju kot po dolinah. Ob obali bo podnevi pihal hladen zmorec. Danes bo delno jasno. Popoldne in ponoči bo več oblačnosti. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, v alpskih dolinah okoli -7, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C. O GRADEC 0/12 (NAPOVED ZAJUTRI ^Zjutraj bo spremenljivo, tekom dneva pa zmerno oblačno Jutri bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo kratko-vreme. Pihal bo zmeren severni veter, občasno s kakšnim trajne krajevne plohe. močnejšim sunkom. raziskava - Širijo tudi smrtonosne bakterije Mobiteli v bolnišnicah pomemben vir okužb ANKARA - Mobilni telefoni zaposlenih v bolnišnicah so lahko pomemben vir bolnišničnih okužb, je ugotovila raziskava, narejena v Turčiji. V njej so pregledali mobitele 200 zdravnikov in medicinskih sester in na njih odkrili številne bakterije, tudi nevarno bakterijo MRSA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 95 odstotkov mobitelov je bilo okuženih z vsaj eno vrsto bakterij, ki lahko povzročijo različne bolezni, od nepomembnega draženja kože do smrtonosnih okužb. 35 odstotkov mobitelov je imelo dve vrsti bakterij, 11 odstotkov pa celo tri ali več. Kar je najbolj zaskrbljujoče, je, da je bila na enem od osmih telefonov bakterija Staphylococus aureus (MRSA), ki v bolnišnicah po svetu velja za najbolj nevaren vir okužbe. Bakterija naj bi samo v bolnišnicah v ZDA povzročila smrt 19.000 ljudi, 94.000 pa se jih je z njo okužilo. Le desetina sodelujočih v raziskavi je redno čistila svoje telefone, čeprav so po drugi strani skoraj vsi skrbeli za čistočo rok v skladu s predpisi, je še pokazala študija. Strokovnjaki zato opozarjajo na nujnost rednega čiščenja oziroma dezinfekcije mobilnih telefonov. Mnoge bakterije so za zdrave ljudi povsem nenevarne, medtem ko so za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom lahko celo smrtonosne. Bakterije lahko v telo pridejo skozi odprte rane ali preko katetrov oziroma cevk za intubacijo ter povzročijo pljučnico ali krvne okužbe. (STA) francija Raje sendviče kot pa hamburgerje PARIZ - Francozi pojedo osemkrat več sendvičev kot ham-burgerjev, je pokazala študija, ki so jo v Parizu objavili v okviru evropskega salona sendvičev. Najbolj priljubljen ostaja sendvič z maslom in šunko. Kot je povedal eden od izvajalcev študije, je Francija edina država na svetu, kjer ima sendvič prednost pred hamburgerjem. V času gospodarske krize priljubljenost sendvičev še narašča - lani so jih Francozi pojedli za 11 odstotkov več kot leto poprej. To gre predvsem na račun manjšega obiska restavracij v času kosila - ta se je lani glede na predlani zmanjšal za več kot 15 odstotkov. Letno Francozi pojedo 1,8 milijarde sendvičev, od tega jih je 64 odstotkov narejenih iz francoske štruce, sedem od desetih pa sestavljata maslo in šunka. Takšen sendvič je najdražji v Parizu, kjer stane v povprečju 3,27 evra, medtem ko je najcenejši v kraju Corte na Korziki, kjer povprečno stane 1,91 evra. avstralija - Hudo prestrašil družino Kenguru ponoči »vlomil« v hišo nemčija - Izsiljeval je premožne ženske Šest let zapora za švicarskega žigoloja MÜNCHEN - Izsiljevalca domnevno najbogatejše Nemke, Švicarja Helga Sgarbija, je deželno sodišče v Münchnu včeraj obsodilo na šest let zaporne kazni. Štiri premožne ženske, med njimi domnevno najbogatejša Nemka Susanne Klatten, so namreč prevaranta obtožile, da je z mešanico šarma in izsiljevanja od njih dobil več kot devet milijonov evrov. 44-letni Sgarbi je vse obtožbe proti sebi priznal že ob začetku sojenja. "Globoko obžalujem dogodke in se javno na tem sojenju opravičujem vsem prizadetim ženskam," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Sgarbi, ki se ga je zaradi njegovih osvajalskih podvigov prijel vzdevek "švicarski žigolo". Postopek proti Sgarbiju je sprožila Klat- tenova, katere osebno premoženje naj bi bilo glede na delež v avtomobilskem proizvajalcu BMW in kemijskem podjetju Altana vredno 7,8 milijarde evrov. Njen nekdanji ljubimec jo je poskušal izsiljevati s posnetki o njunem vročem ljubezenskem srečanju v hotelu Holiday Inn v Munchnu, poročena 46-letnica pa je o tem obvestila policijo. Švicar je sicer vse ženske "po naključju" spoznal v imenitnih hotelih, ko jih je enkrat omrežil, pa jim je natvezil eno in isto zgodbico o tem, kako ga nadlegujejo gangsterji, ker naj bi povozil otroka ameriškega mafijca, reši pa ga lahko le izjemno visok znesek. Od Klattenove je v ta namen prejel več kot sedem milijonov evrov. (STA) CANBERRA - Kenguru je dodobra prestrašil družino v avstralskem Sydneyju, ko jim je sredi noči skočil skozi okno v spalnico in skakal po postelji. "Najprej sem pomislila, da nas je napadel kak zmešani nindža," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedala mati, Beat Ett-lin. Kenguru je skočil v spalnico staršev skozi okno, tri metre visoko, nato pa začel skakati po postelji. Starša sta se skupaj z devetletno hčerko vrešče skrila pod odejo, kenguru pa je skakal kar po njih. Da gre za žival in ne vlomilca, sta se starša zavedla šele, ko je kenguru vdrl še v sobo k 10-letnemu sinu in ko je ta začel kričati, da ima v sobi kenguruja. Oče Verity Beman se je nato z dvometrsko živaljo spopadel in jo uspel pregnati na hodnik ter iz hiše. Pri tem je sicer utrpel več prask po nogah in zadnjici. Kot je dejal, jo je "srečno" odnesel, Beat pa ga je označila za "junaka", še poroča AP. (STA)