Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 15. april 1977 LETO XVI - St. 6 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Kurirčkova pošta s pozdravi tovarišu Titu Tudi letos je krenila na pot KURIRČKOVA POŠTA, ki že 15 let predstavlja organizirano manifestacijo vseh pionirjev širom naše domovine pred rojstnim dnem dragega tovariša TITA. Začetek "GORENJSKE" smeri je bil v soboto, 26. marca pri Judeževi domačiji v Vinjah, s kraja, kjer je bila 29. in 30. junija 1940. leta tretja pokrajinska konferenca KPS. To mesto je bilo izbrano zaradi tega, ker se je te konference udeležil tudi tovariš Tito in ker so bili na njej sprejeti mnogi dalekosežni sklepi, ki so opozarjali na vojno nevarnost in veliko odgovornost KPJ za nadaljnji obstoj vseh jugoslovanskih narodov. Letošnje leto pa ima še prav posebno obeležje, saj je povezano z vrsto obletnic, ki v pravem pomenu besede predstavljajo mejnike v našem političnem in družbenem življenju. Slovenski komunisti so na ustanovnem kongresu pred 40. leti na Čebinah ocenili dejansko stanje v takratnem svetu in se na ustanovnem kongresu opredelili za stalni spopad z narodnimi zatiralci in socialnimi izkoriščevalci. Napredni prapor KPS je organizirano zaplapolal med delavci, kmeti in inteligenco in jih povezal z vsemi jugoslovanskimi komunisti. Kurirčkova pošta z najboljšimi pozdravi predsedniku Titu je krenila na pot tudi z Judeževe domačije, od koder so jo ob veliki slovesnosti ponesli pionirji moščanske in domžalske občine Leto 1937 pa pomeni prelomnico tudi v samem vodstvu KPJ, saj je izvolitev tovariša Tita za generalnega sekretarja Centralnega komiteja KPJ pomenila odstranjevanje dotedanjih nasprotij znotraj same partije in mobilizacijo množic proti fašistični nevarnosti. 40—letno vodenje Komunistične partije pa je tesno povezano tudi s 85. obletnico rojstva tovariša Tita, človeka, ki ni samo pojem naše Komunistične partije in narodnoosvobodilnega boja, ampak tudi izgradnje naše samoupravne družbe, ki je spontano vzklila izpod ruševin, zaostalosti in stoletja trajajočega jarma. Osebnost tovariša Tita je že zdavnaj presegla okvire jugoslovanske stvarnosti, saj pomeni njegov lik resničnega borca za sožitje in sodelovanje med narodi in deželami vsega sveta. Pojem miru je združen v osebnosti tovariša Tita, mesto Jugoslavije v svetu je pogojeno v neuklonljivi Komunistični partiji in v našem maršalu. Poleg tega je pred nami še ena obletnica: shod Ljudske fronte leta 1937 na TABORU nad Ihanom. Ta shod, ki je bil med največjimi v Sloveniji, saj je bilo na njem okoli 1000 delavcev, kmetov in intelektualcev, je dokazal, da je Komunistična partija povezana z ljudskimi množicami in da jih je zavestno pripravljala na veliki spopad s tistimi, ki so jih bili v stanju prodati najstrahotnejšim sovražnikom in ubijalcem. Vse te obletnice niso poveličevanje zgodovine, ampak so ocena dela Komunistične partije in ljudskih množic v 40 letih načrtnega dela in odstranjevanja vsega tistega, kar bi lahko v posameznih trenutkih kvarno vplivalo na naš boj, revolucijo, obnovo in izgradnjo samoupravne socialistične družbe. Tako kot hiti iz kraja v kraj Titova štafeta, s katero vsa mladina čestita našemu voditelju za rojstni dan, tako nosijo pionirji kurirčkovo pošto po tistih poteh, po katerih so v času NOB hiteli partizanski kurirji, po poteh, ki so bile pretkane z rdečo nitjo bojev in krvi za svobodo. Spominska slovesnost ob' spomeniku padlih na Oklem in srečanje moščanskih in domžalskih pionirjev, borcev, aktivistov in občanov pri Judeževi domačiji je v pesmi in besedi izvenelo v odločnost, da ne bodo pozabljene žrtve krvavega boja, ne potoki znoja pri obnovi domovine in da bo med nami ostala Titova misel, da smo sami kovači naše bodočnosti in da je resnično bogastvo svobode neomajna volja in odločenost vztrajanja na poteh, po katerih hodimo v bogatejšo bodočnost. Urednik V posebni prilogi objavljamo zaključne račune samoupravnih interesnih skupnosti in skladov Pravilnik o pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih r DELOVNE AKCIJE V LETU 1977 Eden izmed pomembnih faktorjev v naši samoupravni socialistični družbi je tudi prostovoljno delo, v katerega se ne vključujejo le mladi, temveč s svojim delom prispevajo precej tudi starejši občani in delovni ljudje, pa naj bo to v okviru krajevnih skupnosti, delovnih organizacij ali kje drugod. Govorimo o zgodovini prostovoljnega dela, o začetkih mladinskih delovnih akcij in se spominjamo MDA Brčko-Banoviči, pa izgradnje proge Šamac—Sarajevo, katere tridesetletnico praznujemo v letošnjem letu. Prav 1. april 1947 je dan, ko se je začela ta velika akcija, katere se še danes vsako leto znova spominjamo ob Dnevu brigadirjev — 1. aprilu. Tudi letos smo ga mladi iz naše občine praznovali trdno odločeni, da tudi v letu 1977 prispevamo del svojega dela za izgradnjo naše domovine. Brigadirji iz naše občine bodo v okviru brigade Slavko Šlander kopali vodovod na republiški akciji Slovenske gorice 77. Tri tedne bomo z lopatami, krampi, rovni-cami, pesmijo in delom na področju interesnih dejavnosti gradili vodovod in izgrajevali sami sebe. Ne moremo in ne smemo pozabiti že tolikokrat izrečene misli: Mladinske delovne brigade so najboljša šola samoupravljanja. Seveda pa to še daleč ni edina mladinska delovna akcija. 60 mladih iz vseh sredin bo 14 dni kopalo vodovod vaščanom v Krajevni skupnosti Peče, oz. vsem prebivalcem vasi Gora pri Pečah. Čas je že, da tudi ti krajani dobijo vodo in si z njo precej izboljšajo življenjske pogoje. Tudi tu bo delala brigada Slavko Šlander, mladi pa bomo kljub težkemu terenu skušali izpolniti zadano nalogo. Pri tem pa seveda ne bomo pozabili na naše sodelovanje pri življenju v vasi, na delo na kulturnem, idejno-politič-nem delu, športnem področju. Seveda pa ne gre pozabiti na vse mladinske delovne akcije, ki jih organizirajo osnovne organizacije ZSMS v svojih sredinah, ki s prostovoljnim delom čistijo okolico, urejajo komunalne objekte, svoje prostore in drugo in s tem veliko prispevajo k izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Zato, pridružite se nam! G. V. Predsednik gospodarske zbornice v Domžalah Na obisku v Domžalah je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, ki sta ga spremljala Stane Rozman in tov. Popovič. S predstavniki domžalske občine Jernejem Leničem — predsednikom skupščine občine, Vilje-nom Držaničem — predsednikom izvršnega sveta skupščine občine, Milanom Naratom - sekretarjem komiteja občinske konference ZK, Marijo Ivkovičevo — predsednico Oljarne iz združenih sredstev, kijih združujemo v ta namen v občini. Ravno tako bo delovna organizacija TOKO pokrila nastale izgube v TOZD Usnjarna. Tovariš Držanič je poudaril velike premike na področju zunanje trgovinske menjave, saj se je izvoz povečal za 16 % uvoz pa zmanjšal za 7 %. Industrijska proizvodnja je bila sicer pod načrtovano, vendar je kljub temu dosegla 6 % povečanje. Zaposle- Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije tovariš Andrej Verbič med razgovori v Domžalah občinske konference SZDL, Sre-čom Bergantom - direktorjem Induplati Jarše, Jerislavom Cukro-vim — direktorjem Heliosa, Albinom Klemencem - direktorjem Ljubljanske banke Podružnice Domžale in Mirom Varškom — direktorjem Papirnice Količevo, so se pogovarjali o razvoju domžalskega gospodarstva, povezovanju z Ljubljano in razreševanju nekaterih skupnih vprašanj, tako gospodarskega, kot družbenega značaja. Poleg tega so si predstavniki ogledali proizvodne obrate Heliosa, Papirnice in Induplati. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine tovariš Viljem Držanič je obrazložil gospodarsko stanje v občini, orisal predvidene investicije v domžalsko gospodarstvo in seznanil navzoče s poslovanjem delovnih organizacij v preteklem poslovnem letu. V svojem izvajanju je poudaril, da so se razmere na področju gospodarstva v drugi polovici leta 1976 znatno izboljšale, saj je od izkazanih izgub v prvem polletju v visini 4 milijarde SD bilo ugotovljenih ob zaključnih računih 813 milijonov SD, od katerih je v bistvu nepokritih samo 55 milijonov SD. Izgube, ki so bile izkazane v nekdanji Opekarni Radomlje in nekdanjem Slamniku, ki sta sedaj TOZD Induplati Jarše, bo pokrila delovna organizacija, izgube Emone TOZD Poljedeljstvo bo pokrila delovna organizacija sama, izgube Avtoservisa bodo pokrite s sanacijskim kreditom in izgube nost je naraščala v začrtanih mejah, vendar pa lahko opažamo, predvsem ekstenzivno zaposlovanje in velik porast na negospodarskem področju. Čeprav v bistvu ne ugotavljamo velikih izgub, pa nikakor ne smemo biti zadovoljni z obstoječim stanjem, je poudaril tov. Držanič, in zaradi tega moramo v letošnjem letu zasledovati nadaljnja integracijska gibanja na področju gospodarstva in iskati tesnejše povezave z združevanjem dela in sredstev znotraj občine in tudi celotnega jugoslovanskega trga. V razpravi so direktorji Srečo Bergant, Jerislav Cukrov in Miro Varšek orisali naložbe v teh delovnih organizacijah, opozorili na nekatere težave, ki so nastale v lanskem letu in da bo zmanjšanje dohodka delovnih organizacij vplivalo na stanje v gospodarstvu, ker so v letošnjem letu predstojeće velike zakonske obveznosti. Tovariš Klemene pa je poudaril, da bo potrebno vse naložbe izvajati po predvidenem programu in da bo potrebno redno spremljati vlaganja v višini 110 milijard SD, ki so predvidena v letošnjem letu. Tovariš Andrej Verbič je opozoril na nekatere ugotovitve, ki so prisotne v našem gospodarstvu. Skoraj v celotni Sloveniji zasledujemo to, da delovne organizacije nimajo izoblikovanih daljših programov razvoja in da tudi izkoriščanje proizvodnih kapacitet ni takšno, kot bi moralo biti. Opozoril je tudi na to, da je nesmiselno v nedogled izvajati sanacije tistih TOZD, ki iz leta v leto prikazujejo izgube. Dejstvo je, da bomo morali že itak razdrobljeno slovensko gospodarstvo rešiti nekaterih prispevkov in s tem ustvariti trdnejše temelje nadaljnjega razvoja. Drugo tako vprašanje so klavnice. Ugotovitve kažejo, da so njihove zmogljivosti izkoriščene samo 30 %, kar se pa odraža v dveh smereh: kmetu — proizvajalcu ne moremo plačati ekonomske cene, potrošnik pa mora drago plačevati izdelke v maloprodaji. Tudi na tem področju bo potrebna velika preusmeritev. Posebno poglavje predstavljajo brez dvoma kadri, katerih usposabljanje ni povezano z združenim delom Čeprav združujemo v ta namen velika sredstva, gospodarstvo ne dobiva takšnih kadrov, ki bi lahko pozitivno vplivali predvsem na izdelavo manjkajočih programov. Tudi na področju investicij smo prišli do tega, da združujemo samo 10 % sredstev med posameznimi delovnimi organizacijami, in da nekatera naša vlaganja niso tudi najbolj smotrna. Tudi vprašanju obrtništva bomo morali v bodoče posvečati več pozornosti, saj zakon o združenem delu nakazuje vrsto izhodišč za povezovanje te veje gospodarstva, ki je še posebno v domžalski občini močno razvita. Verjetno bo potrebno razmisliti o tem, kako bi na eni strani povezovali „industrijsko obrtništvo", na drugi strani pa pospeševali razvoj tistih storitvenih dejavnosti, ki jih primanjkuje. V razgovoru je bilo načeto tudi vprašanje dela posameznih delegacij za republiško skupščino in povezovanje Domžal z mestom Ljubljano. Mnogi gospodarski in družbeni tokovi kažejo na to, da bo potrebno na tem področju še veliko storiti, saj Ljubljana brez primestnih občin ne more živeti, občine same pa so močno navezane na to upravno in trgovsko središče v naši republiki. Na podlagi razgovorov so bili sprejeti naslednji zaključki: — za razreševanje posameznih problemov na področju gospodarstva je potrebno še naprej razvijati združevanje in si prizadevati, da bi dosegli večje vlaganje dela in sredstev v posamezne panoge našega gospodarstva; - na področju trgovine bo potrebno dokončno spregovoriti o tem, kje bi v bližini Ljubljane gradili trgovski center, ki bi zadovoljeval potrebe tako Ljubljane kot ostalih krajev; — pri gradnji stanovanjskih sosesk bomo morali doseči to, da bomo istočasno zgradili vse spremljajoče objekte in zaradi tega mora biti v ekonomski ceni zaokroženega naselja rešeno tudi vprašanje vrtcev, šole, trgovine in vseh ostalih družbenih objektov, kajti le tako bo mogoče odstranjevati nakopičene probleme, za katere nam vedno primanjkuje sredstev; — posamezne delovne organizacije ki so s proizvodnjimi programi povezane z JLA bo potrebno tesneje uskladiti in tudi na tem področju priti do večjega izvoza. To povezovanje pa ne sme pustiti ob strani združevanja z drugimi delovnimi organizacijami ali združenji, ki obstojajo v republiki; — glede na to, da imamo v naši občini veliko število rezervatov od avtocest, daljnovodov do plinovoda, morajo biti prizadevanja usmerjena v to, da se ta vprašanja čimpreje razrešijo v pretežnem predelu naše občine. Na koncu razgovora je tovariš Verbič poudaril, da se je potrebno vztrajno dogovarjati na vseh področjih tako z samo Ljubljano, kot s predstavniki ostalih gospodarskih in negospodarskih področjih in razreševati probleme, ki se pojavljajo v sedanjem času. To dogovarjanje mora obroditi sadove, vendar pa morajo biti prisotni realni ekonomski pokazatelji in oblikovani takšni programi, ki bodo odstranjevali neskladja gospodarskega razvoja same Ljubljane in vseh občin, ki so neposredno povezane z republiškim središčem. Ne gre za integracijske procese, ampak za usklajevanje, ki je v sedanjem trenutku edino možno in daje tudi zagotovilo, da bodo odstranjena nekatera trenja, ki sedaj negativno vplivajo na razvoj posameznih dejavnosti. Odprtost občinskih meja pogojuje vrsto problemov, ki jih je pa s pametnim dogovarjanjem mogoče v bližnji prihodnosti tudi rešiti. Zaradi tega naj bodo ti dogovori konkretni in naj razrešijo tista vprašanja, ki v sedanjem trenutku zavirajo razvoj celotnega slovenskega gospodarstva, ali pa ustvarjajo napetosti med posameznimi občinami. Zapisal: KK PAPIRNICA KOLIČEVO Obvestilo V letu proslav velikih obletnic iz naše preteklosti bo tudi v Papirnici Količevo proslava z odkritjem spominskega obeležja veliki stavki papirničarjev leta 1935 in ustanovitvi tovarniške celice KPS leta 1937. Proslava bo v petek, dne 15. aprila 1977 ob 12. uri pred vhodom v tovarno. Vabimo delovne ljudi in občane občine Domžale, da se proslave udeležijo v čimvečjem številu. Družbenopolitične organizacije Papirnice Količevo Ocena enoletnega dela Enotedenska politična šola „A" programa v Mengšu je uspešno zaključila svoje delo. Slušatelji so dobili številne odgovore na vedno prisotna vprašanja v našem političnem, družbenem in gospodarskem življenju. S takšnimi metodami dela bo ZK lahko usmerjevalno delovala v delovnih sredinah nimi rešitvami, vsebovanimi v zakonu o združenem delu. „Sindikat mora preko svojih organov nenehno in neizprosno terjati vsebino v vseh oblikah združenega dela, ki mora biti izražena v zahtevi, da mora upravljanje v imenu delavcev prerasti v upravljanje delavcev samih," pravi poročilo. Prav v javni razpravi o zakonu o združenem delu se je pokazalo, da se vse prevečkrat ugotavljajo problemi in posledice, ne da bi se posegalo v srž problemov. Seveda pa za vse to obstojajo vzroki, ki jih je treba osvetliti v praksi. Razprava na poročilo je potrdi-i la, da se čutijo kar precejšnji premiki v delovanju sindikata v OZD, da pa še ni tiste aktivnosti OOS v nekaterih sredinah, ki bi morala obstajati z ustavno začrtano vlogo sindikata. Vodja planskoanalitske službe pri skupščini občine tov. Milan Marolt je na kratko orisal gospo- Na redni letni seji so člani Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale pregledali enoletno delo, se kritično ozrli nazaj, da bi poiskali še boljše rešitve v letu 1977. Delegati organov sveta so obravnavali poročilo o delu sveta v preteklem letu, finančno poročilo za leto 1976, sprejeli delovni program in finančni načrt za leto 1977, dotaknili pa so se tudi gospodarskih gibanj v minulem letu v naši občini. Predsednik 00 ZS Marjan Kopitar je v poročilu orisal enoletno pestro aktivnost sveta in nadrobno spregovoril zlasti o najpomembnejših akcijah. O organiziranosti sindikata je dejal: „Skoraj v celoti nam je uspelo preoblikovati in ustrezno organizirati osnovne organizacije v cilju, da z njihovo večjo razčlenitvijo približamo odločanje in vključevanje v vse akcije slehernega člana sindikata. Ravno tu smo marsikje ostali nedorečeni, preveč smo se zadovoljili s formalno ustanovitvijo osnovnih organizacij sindikata ter konferenc OOS, ne da bi jim ob tem dali ustrezno vlogo in vsebino." Zato se dogaja, da delegatski princip v organih sindikata še ne zaživi v pravi meri, da je ponekod sindikat organizacija forumov ali posameznikov, ne pa organizacija delavcev. Potemtakem ne preseneča, da je še premalo 00 sindikata usmerjenih k bistvenim vprašanjem delavca kot so: vprašanja samoupravljanja, dohodkovni odnosi, kadrovska vprašanja itd. Poročilo se nadalje dotika delovanja občinskih odborov sindikata, ki jih je trenutno pet: občinski odbor delavcev tekstilne in usnjarske industrije, občinski odbor sindikata delavcev kemične industrije, občinski odbor sindikata delavcev lesno-predelovalne industrije in gozdarstva, občinski odbor sindikata delavcev kmetijske in živilske industrije ter občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Oceno o svojem delu so odbori sprejeli že na letnih sejah, kjer so si začrtali program za letošnje leto. V odborih so bile speljane organizacijske in kadrovske spremembe; nadalje bo treba ustanoviti še nove občinske odbore tam, kjer so za to dani pogoji: npr. delavcev v trgovini, stanovanjsko-komunalni dejavnosti, gostinstvu in turizmu. V najkrajšem času bo treba rešiti imenovanje sekretarja občinskih odborov. Poročilo o delu sveta vsebuje celo vrsto akcij, v katere se je vključeval sindikat v preteklem letu. OS ZS je aktivno sodeloval v postopku sprejemanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka na območju občine Domžale za razvojno obdobje 1976-1980. V tem okviru so potekale javne razprave o splošni in skupni porabi, kjer je bil sindikat nosilec javnih razprav v TOZD o programih in planili SIS ter srednjeročnih planih razvoja. Še vedno se pojavljajo stare napake v javni razpravi, svobodni menjavi dela zaradi premajhne učinkovitosti dela strokovnih služb ter še vedno neučinkovitega delovanja delegacij in delegatov posameznih SIS; v letu 1977 bo treba poskrbeti za kvalitetno in temeljito razpravo v združenem delu o vseh še odprtih problemih planiranja SIS. Nedvomno je ustanovitev kluba samoupravljalcev ena od pomembnih akcij sindikata v preteklem letu. Kažejo se že zelo vzpodbudni rezultati na področju družbenopolitičnega izobraževanja, saj je do sedaj šlo skozi to izobraževanje 2594 samoupravljalcev. Vrh celotne aktivnosti sveta v minulem letu je bilo brez dvoma usmerjanje in izvedba javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Javna razprava namreč ni pomenila samo razlaganje posameznih členov omenjenega dokumenta, marveč je bila soočanje samoupravne prakse s posamez- darska gibanja v letu 1976 in dobre rezultate ter težave v naši občini, ob čemer se je zlasti zaustavil ob vlogi, ki bi jo morale OOS odigravati v odločanju o programih razvoja, kratkoročnih in srednjeročnih programih, kjer večkrat ni prave iniciative s strani delavcev samih. Program dela OS SZ za letošnje leto obsega veči del naloge povezane z uresničevanjem zakona o združenem delu, potem v organiziranost sindikatov ter zaščito in skrb za delavca. Letna seja Občinskega sveta ZS je pokazala dobre plati v organiziranju sindikata v občini, kot tudi pomanjkljivosti, ki jih je moč odpraviti z načrtnejšim pristopom k reševanju vsakodnevnih nalog. Žal se je na trenutke razprava raztegnila v splošno ocenjevanje, kar zamegljuje konkretne probleme, ki jih je treba sproti reševati. Jože Skok Nova vlaganja »Termita« v Moravčah Večletne priprave za izvedbo novih naložb delovne organizacije TERMIT bodo na podlagi zagotovitve potrebnih sredstev letos le realizirane. Nove naložbe bodo omogočile obnovo in povečanje zmogljivosti separacije in sušilnice kremenčevih peskov v Moravčah, za kar so zagotovljena tudi sredstva v višini 36,752.000,00 din. O tem je razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine in podprl delovni kolektiv Termita, saj bo to velikega pomena tako za domačo industrijo, kot za sam razvoj Moravske doline. O tej naložbi smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije tov. JANEZOM UTRINOM, ki nam je v odgovorih na naša vprašanja orisal potek celotne investicije in tudi to, kaj pomeni za naše gospodarstvo. Sredstva, ki jih predvidevate za izvedbo rekonstrukcije separacije in sušilnice so precej velika. Zanima nas iz kakšnih virov bodo zagotovljena ta sredstva? Vsa sredstva so že zagotovljena in tako smo lahko prijavili začetek investicije pri pristojnih organih. Tako bomo investicijo izvedli iz naslednjih virov: 1. Lastna sredstva 2,036.630 din 2. Kredit Ljubljanske banke 20,000.000 din 3. Domači komercialni krediti: - Rudnik svinca Mežica 3,850.000 din - Libela Celje 612.000.din - Mlinostroj Domžale 853.000 din 4. Ostali finančni krediti: - GP MEGRAD Ljubljana 6,000.000 din - Interesna skupnost KLT 2,000.000 din Tovarna plinobetona Zagorje 1,400.000 din Iz tega lahko vidimo, da smo mimo lastnih in bančnih sredstev na osnovi dogovorov zagotovili tako komercialne kredite, kot soudeležbo izvajalca in zainteresiranih delovnih organizacij. (Nadaljevanje na 4. strani) V peskokopu in separaciji Termita v Moravčah že potekajo montažna dela nove opreme, ki bo omogočila večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo (Nadaljevanje s 3. strani) Ker se je gradnja v bistvu že za-čelay nas zanima, za kaj bodo uporabljena sredstva in kako je z opremo ? Vsa sredstva so na podlagi tehnične dokumentacije predvidena za naslednja vlaganja: - gradbena dela in zemljišče 10,930.000 din - domača oprema 12,540.000 din - uvožena oprema 3,511.000 din - carina in ostali stroški 1,520.000 din - montaža opreme 1,932.000 din -ostalo 1,800.000 din -obratna sredstva 3,000.000 din ■ prispevek za energetiko 1,546.000 din Domačo opremo bodo naredili: Rudnik svinca in topilnica Mežica, Mlinostroj Domžale in Libela Celje. Tujo opremo pa bomo dobili iz ZR Nemčije, Avstrije in Poljske. Pri opremi verjetno ne bo večjih težav, saj imamo sklenjene pogodbe s točno določenimi roki, odobrena devizna sredstva in kar je najvažnejše, določen del opreme že prihaja. Upamo, da bo aprila prihodnjega leta investicija zaključena in da bomo lahko začeli s predvideno proizvodnjo. Kaj so pokazale geološke raziskave v Moravski dolini? Kakšna je sedanja letna proizvodnja in kakšna bo po izvedeni investiciji? Geološke raziskave, ki jih je v preteklih letih opravila Raziskovalna skupnost Slovenije in za katere smo ob pomoči sklada „Borisa Kidriča" dali preko 500 milijonov S din, so pokazale, da je v Moravski dolini nad 15 milijonov ton različnega kremenčevega peska, kar bi po oceni zadostovalo za več kot 60-letno izkoriščanje. Sedanja letna proizvodnja znaša 107.000 ton in od tega samo 40.000 ton suhega peska, vso ostalo proizvodnjo pa prodamo v mokrem stanju. Po izvedeni rekonstrukciji bo proizvodnja narasla na 200.000 ton in več kot polovice proizvodnje bo suhega peska. Z modernizacijo separacije in sušilnice bo mogoče izkoriščati kremenčev pesek v celoti. Verjetno bo zanimivo, če nam poveste, kaj vse boste pridobila? Resnično bomo dosegli to, da bomo ves pesek izkoristili v celoti. Livarne potrebujejo pesek, ki ima granulacijo (debelino zrna) od 100 do 500 mikronov. To so vsi livarski peski, katerih proizvodnja bo tudi največja. Toda prodali bomo tudi pesek pod 100 mikronov in sicer MEGRADU za izdelavo opeke in PLINOBETONU Zagorje, saj je to osnovna surovina za izdelavo sipo-reksa. Pesek nad 500 mikronov pa bomo uporabljali doma za izdelavo ognjenostalnih mas, pošiljali pa ga bomo tudi v Anhovo za izdelavo azbestnih izdelkov. Iz vašega odgovora je razvidno, da ne bo težav s tržiščem, saj lahko vidimo, da je predvidena proizvodnja že tudi usmerjena na trg. Zanima nas sedanja cena, pojavi na tržišču in kaj ste v tem smislu že naredili? S tržiščem verjetno ne bo večjih Gradbena dela na cesti Moravče Izlake hitro napredujejo in z asfaltno prevleko bo Moravska dolina postala še bolj odprta problemov, ker smo v okviru Gospodarske zbornice sklenili samoupravni sporazum, s katerim smo razmejili pokrivanje trga z usmerjeno proizvodnjo, kar pomeni, da smo se sporazumeli o tem, kaj bo kdo proizvajal v Sloveniji. Sedanja cena za 1 tono suhega peska znaša v Moravčah okoli 250,00 din. Ta cena ni visoka, saj delovne organizacije, ki uvažajo pesek za svoje potrebe iz zapadnih držav, plačujejo tudi do 950,00 din za 1 tono. To pa pomeni veliko razliko, vendar jo je sedaj mogoče upravičevati s tem, da domača proizvodnja ne pokriva vseh potreb livarn. V samoupravnem sporazumu smo predvideli tudi novo ceno, ki bi naj znašala okoli 400,00 din za tono. To sicer v številki veliko pomeni, vendar se moramo zavedati, da pesek predstavlja v livarni komaj 1 % stroškov in s tem ne bo bistveno vplival na ceno livarskih izdelkov. Pri sedanjem izkoriščanju prihaja do dokaj velikega onesnaževanja okolja; tu mislimo predvsem Drtiščico in seveda tudi okolje ostalih voda. Kaj predvidevate na tem področju v prihodnje? Tega onesnaževanja v bistvu ne bo več, ker bomo vodo uporabljali v tehnološkem postopku, mulj, ki se pa sedaj pojavlja v potoku, pa bomo zbirali v posebnih bazenih in ga bomo ravno tako prodajali. Pa tudi glede energije smo že razmišljali. V prvi fazi bomo uporabljali električno energijo, ko pa bo leta 1979 stekel plinovod proti Kresnicam se bomo priključili na ta plinovod, ki so ga začeli graditi v vzhodni Sloveniji. To pa pomeni, da bo Moravska dolina kljub vsemu lahko ostala „zelena dolina" in tudi turistično privlačna. Mnogokrat slišimo, da pri investicijah pozabljamo na kadre in delovno silo. Kako pri vas gledate na te probleme in kako jih boste rešili? Že sedaj bomo zaposlili 2 inženirja, ker jih potrebujemo. Poleg tega pa štipendiramo 10 študentov na srednji in višji šoli tako, da bo tudi problem strokovnih kadrov rešen. Glede delovne sile pa moram povedati, da se bo ta povečala le za okoli 15 delavcev, ki pa jih bomo strokovno usposobili na tečajih, ki jih organizira Zvezni center za gradbeništvo v Ljubljani. Videli pa bomo, koliko kadrov bo pravzaprav zahteval tehnološki postopek, ko bo v celoti stekla proizvodnja. Na koncu našega razgovora pa je tov. Janez Otrin povedal, da bo v Drtiji grajen tudi 500-tonski silos za potrebe Železarne Ravne in katerega gradnja bo stala 130 milijonov S din. RazgOVOrvodiiK.K. Trak Mengeš v novih prostorih V našem glasilu smo že pisali o gradnji novega objekta, ki ga gradi delovna organizacija TRAK Mengeš. Glede nato, da bo že v mesecu aprilu prišlo do preseljevanja iz sedanjih prostorov v nove objekte, smo se o celotni investiciji in o novih pogojih dela pogovarjali z direktorjem tovarišem Slavkom Piskom. V razgovoru smo skušali dobiti odgovore na nekatera bistvena vprašanja, saj predstavljajo novi objekti uresničevanje srednjeročnega programa investicijske dejavnosti v naši občini. Ko smo si sredi meseca ogledali zaključna dela na novem objektu, smo dobili vtis, da bo to moderna delovna organizacija, v kateri bo mogoče uvesti tudi sodobno tehnologijo. Zanima nas, kolikšna sredstva so bila vložena v novi objekt in kateri so bili viri financiranja? Iz dosedanjih prostorov, ki so že poznani, izhaja, da bo celotna investicija znašala preko 3 milijarde 700 milijonov starih dinarjev, vendar pa moramo k temu dodati še dodatnih 114 milijonov starih dinarjev sredstev, ki so bila potrebna za ureditev okolice in pa za nekatere notranje naprave, ki bodo omogočale smotrno razporeditev vseh strojnih naprav. Pri tem pa moramo povedati tudi to, da nastopa kot sovlagatelj z dodatnimi sredstvi tudi delovna organizacija Lisca iz Sevnice, ki je dala 255 milijonov starih diarjev za nakup določenih avtomatov za proizvodnjo za njihove potrebe. Tako bo celotna investicija znašala preko 4 milijarde starih dinarjev. Viri financiranja naložbe pa so naslednji: — kredit Ljubljanske banke v višini 2 milijardi starih dinarjev, — kredit izvajalca - Slovenija-ceste 300 milijonov starih dinarjev, — ostalo pa predstavljajo lastna sredstva in to v denarju in strojih, ki bodo prineseni iz sedanjih obratov. V novih prostorih bo 5400 m2 uporabne površine in tako bo mogoče na enem samem mestu uvesti proizvodni proces, ki sedaj poteka kar v 46 različnih prostorih. V novih prostorih bo uveden sodobni tehnološki postopek in tudi sama proizvodnja se bo bistveno povečala. Zanima nas, ali imate zagotovljeno tržišče za svoje proizvode in kako je z repromate-rialom za povečano proizvodnjo? Prodaja dosedanje proizvodnje je utečena, saj prodajamo 70 % proizvodnje kot reprodukcijski material delovnim organizacijam, med katerimi je največji odjemalec Lisca iz Sevnice, 30 % proizvodnje pa prodajamo preko večjih delov- (Nadaljevanje na 5. strani) Direktor delovne organizacije Slavko Pišek seznanja predstavnike o poteku investicijskih del in o nadaljnjem razvoju na področju pozamenterije (Nadaljevanje s 4. strani) nih organizacij za potrebe široke potrošnje. Pri razgovorih za sklenitev samoupravnega sporazuma o sofinanciranju z delovno organizacijo Lisca smo se sporazumeli, da bo tudi v bodoče naš največji odjemalec, vendar pa navezujemo tesnejše stike tudi z ostalimi organizacijami, ki rabijo naše izdelke v svojem proizvodnem procesu. Tudi v bodoče bo to razmerje ostalo takšno, kot je bilo dosedaj. Glede surovin pa je potrebno reči, da smo odvisni od cen na jugoslovanskem tržišču, ki nam včasih otež-kočajo nabavo, venar pa nimamo kakšnih večjih težav. Tudi uvožene surovine dosedaj še ne predstavljajo kakšnih večjih problemov. Dobro imamo razvite odnose z delovno organizacijo Pazinka iz Pazina, ki je naš glavni dobavitelj. Tudi za naprej bomo skušali te vezi obdržati in na podlagi samoupravnih sporazumov zagotoviti dovolj surovin za nemoteno proizvodnjo. Kdaj in kako mislite preseliti celotno proizvodnjo in kako bo to preseljevanje izgledalo? S preselitvijo bomo začeli takoj v mesecu aprilu, vendar bo ta preselitev potekala v posameznih časovnih razdobjih. Na samoupravnih organih smo sc odločili, da bomo skušali preseljevanje organizirati tako, da bo proizvodnja čimmanj trpela. Na podlagi dogovora bomo v ta namen izkoristili vse proste sobote in nedelje. Poleg tega pa bomo sproti montirali tudi novo opremo, ki je že ocarinjena in bo v kratkem prispela v Mengeš. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo nastala prekinitev v proizvodnem procesu največ do pet delovnih dni, seveda moramo pri tem računati na zmanjšanje proizvodnje v začetnem obdobju. Ker računamo na prisotnost vseh delavcev, smo prepričani, da nam to ne bo delalo večjih problemov. V zadnjih razgovorih je bilo odprto še eno vprašanje in to nakup posebnega stroja, ki bi v tehnološkem postopku veliko pomenil. Zanima nas za kakšen stroj in kolikšna sredstva bi bila še potrebna za nakup tega stroja? Močno smo zainteresirani, da bi prišli do stroja, ki bi opravljal apre- turo, barvanje in beljenje naših izdelkov; gre za sodoben stroj, ki bi opravljal vse faze proizvodnje in ki bi zmanjšal onesnaženje izdelkov na čim manjšo možno mero. Pri dosedanjem tehnološkem postopku se moramo zavedati, da je ciklus proizvodnje razdeljen v posamezne faze, izdelki pa so zelo občutljivi glede same čistoče, ki jo sedaj ni mogoče doseči v taki meri, kot bi jo lahko s tem novim strojem. Zaradi tega smo močno zainteresirani, da bi dobili še dodatnih 350 milijonov starih dinarjev kredita, čeprav se zavedamo, da to pomeni ponovno obremenjevanje delovne organizacije. Vendar smo prepričani, da bi s tem rešili marsikateri problem, predvsem pa dosegli tisto kvaliteto, ki jo danes zahteva tržišče. Nova investicija je pogojena tudi z vprašanjem kadrov. Znano nam je, da Trak ni velika delovna organizacija, vendar bo z novo investicijo ustvarila mnogo več, kod sedaj. Kako mislite rešiti kadrovska vprašanja in ali se bo število delavcev v prihodnje kaj povečalo? V naši delovni organizaciji je trenutno zaposlenih 194 delavcev, vendar pa moramo povedati, da je od tega 149 delavcev v neposredni proizvodnji, kar pomeni 77%, in da je samo 23 % delavcev zaposlenih v posameznih službah, med katere spadajo tudi delavci, zaposleni v vzdrževalnih obratih. Od sedanjega števila zaposlenih ima eden višjo, 14 srednjo izobrazbo, 9 je visoko kvalificiranih delavcev, 21 kvalificiranih, 118 polkvalifici-ranih in 23 ostalih. Poleg tega pa šolamo na srednji tehniški tekstilni šoli štiri naše delavce, enega na komercialni šoli in enega na srednji ekonomski šoli. Poleg tega dve obiskujeta dvoletno administrativno šolo. Vse to izobraževanje poteka ob delu in zaradi tega lahko računamo z vsemi temi kadri, ki so sedaj tako v proizvodnji kot na šolanju. Trenutno ne predvidevamo, da bi zaposlovali nove delavce. Nova sodobna tehnologija bo vplivala na kvaliteto izdelkov in na večji asortiman. Ali predvidevate, da bo to kaj vplivalo na uvoz, kije sedaj še močno prisoten v tej panogi tekstilne industrije? Med ogledom novih prostorov, v katerih bodo postavljeni stroji in kjer bo stekla moderna proizvodnja elastičnih trakov Brez dvoma lahko rečemo, da bomo povečali sam asortiman izdelkov in dosegli takšno kvaliteto naših izdelkov posameznih elastik in čipk, da ne bo potrebno tega blaga več uvažati. S tem bomo lahko vplivali tudi na uvoz, ki je na področju tekstilne industrije v precejšnji meri še prisoten. Poleg tega pa bomo lahko ponudili lahki tekstilni konfekcijski industriji vrsto novih izdelkov in s tem še bolj združevali sredstva in delo s posameznimi delovnimi organizacijami. Tako velika investicija predstavlja za kolektiv brez dvoma veliko odgovornost. Zanima nas, kako so delavci sprejeli to investicijo in kakšno podporo dajejo k izvedbi te investicije na zborih delavcev in na samoupravnih organih ? Delavci so v celoti seznanjeni s potekom investicije in tudi s tem, da je Ljubljanska banka — Podružnica Domžale omogočila izvedbo same naložbe. Tudi na samoupravnih organih smo razpravljali o teh kreditih in lahko rečem, da izražam mišljenje delavcev, če se zahvalim Ljubljanski banki — podružnici Domžale in vsem komin-tentom, ki so omogočili sredstva za naložbo. Povedati pa moram, da se kolektiv v celoti zaveda velike odgovornosti in tudi tega, da bo potrebno z večjo produktivnostjo ustvariti več in s tem zagotoviti sredstva za pokritje anuitet, ki jih bomo morali vračati vsem tistim, ki so nam dali posojila. Ravno tako so samoupravni organi sproti seznanjeni s potekom del in z odnosi z izvajalcem, ki so dobri in zagotavljajo tudi to, da bo objekt kvalitetno zgrajen. Gradnja je potekala približno eno leto in pol. Kdaj predvidevate „uradno" otvoritev novih prostorov? Kot sem že rekel, bomo skušali v mesecu aprilu preseliti stroje, uradna otvoritev pa bo takrat, ko bomo ljudem lahko že pokazali delo na novih strojih in v novih prostorih. Rad bi poudaril, da ne gre tukaj samo za delovno organizacijo, ampak, da investicija tudi v krajevnem smislu predstavlja do sedaj eno izmed največjih v Mengšu. Prepričan sem, da je to začetek novih odnosov, ki bodo nastali na tem območju in da bo vzpodbudila tudi druge, da bodo skušali na osnovi združevanja sredstev in dela graditi nove obrate v naši krajevni skupnosti. Čeprav začetna proizvodnja ne bo v polni meri zaživela naenkrat, pa sem prepričan, da se bo sedanji razvoj nadaljeval in da bodo tudi finančni pokazatelji v letošnjem letu ugodni, kar kažeio že podatki februar. za mesec januar in Pogovarjal seje Karel Kušar Mesto, od koder bodo stroji dobivali potrebno energijo za nemoteno obratovanje OBVESTILO Prebivalcem Krajevne skupnosti Domžale! Turistično društvo in Krajevna skupnost Domžale organizirata, dne 21. in 22. aprila 1977 očiščevalno akcijo za območje Krajevne skupnosti Domžale. Želimo, da bi v tej akciji sodelovalo še večje število prebivalcev, kot v preteklih letih. Tudi v bodoče naj bi bila skrb za vzdrževanje reda in čistoče stvar vseh prebivalcev. V dneh 21. in 22. aprila 1977 bo organiziran tudi odvoz kosovnih odpadkov. Kosovni odpadki naj bodo pripravljeni na vidnih mestih /tam, kjer se postavljajo kante za smeti/. Podrobnejša navodila bodo objavljena pred pričetkom akcije z obvestilom gospodinjstvom. Vse občane vabimo k sodelovanju, saj je urejeno okolje naš skupni interes. Krajevna skupnost in Turistično društvo Domžale Slavnost Proslava ob 8. marcu ob mednarodnem dnevu_na dvorišču invalidov Prijetno presenečenje za vojaške poudaril predsednik občinske vojne invalide. skupščine. Vojaški invalidi občine Domžale so letos slavnostno praznovali mednarodni dan invalidov in 30. obletnico obstoja in dela svoje organizacije. Ob tem dvojnem prazniku je predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič sprejel predstavnike vseh invalidskih organizacij občine. V imenu povabljenih invalidov se je gostitelju zahvalil predsednik občinske komisije za vprašanja vojaških invalidov tovariš Bojan Bogataj in mu v spomin na to srečanje podaril njigo Svetovna zgodovina kot darilo vojaških invalidov občine Domžale. Predsedniku skupščine se je za srečanje zahvalil Predsednik skupščine občine Jernej Lenič med pozdravnim govorom ob priliki srečanja invalidov iz naše občine ob mednarodnem dnevu invalidov Slavnostni sprejem je bil v petek, 25. marca v restavraciji ,,Slamnik" v Domžalah in se ga je udeležilo okrog 40 najbolj aktivnih in zaslužnih vojaških invalidov občine, med katerimi je bilo lepo število tistih, ki v invalidskih organizacijah delajo nepretrgano polnih 30 let. Prisotne vojaške invalide je toplo pozdravil njihov gostitelj, jim oddal polno priznanje za njihove zasluge med osvobodilno vojno in se jim zahvalil za njihovo težko, požrtvovalno, nesebično in humano delo v povojnem obdobju s poudarkom na številne uspešno opravljene naloge tako v skrbi za bolne, ostarele in osamele vojaške invalide ter vdove in starše padlih borcev v NOB, kot tudi v aktivnem sodelovanju na vseh področjih družbenopolitičnega dela v občini. Tovariš Lenič je rekel, da je naša družba z ustrezno zakonodajo sicer dobro poskrbela za primerne življenjske pogoje vojaških invalidov In invalidskih upravičencev, da pa vsakdanje življenje prinaša nova vprašanja in nove probleme invalidov, ki jih je treba reševati brez odlaganja. Kadar gre za reševanje invalidskih zadev, posebej, kadar gre za vprašanje topliškega in klimatskega zdravljenja, takrat ne sme biti problem denarja. Res je, da povsod moramo paziti, kako bomo razporedili in izkoristili vsak dinar, toda tega ne smejo občutiti ravno invalidi in invalidski upravičenci, je v imenu Občinskega ZZB tovariš Franc Avbelj-Lojko, v imenu telesnih invalidov pa Jože Vodlan. Nato je tovariš Lenič pogostil prisotne invalide ter se z njimi dlje časa zadržal v sproščenem in prijetnem tovariškem pogovoru. Domžalskim invalidom bo to srečanje ostalo v res lepem spominu, ker so bili prijetno presenečeni, saj se je prvič v 30 letih zgodilo, da se je nekdo spomnil tudi na vojaške invalide in na invalidske upravičence v tej obliki. Zato še enkrat lepa hvala za pozornost! Mile Dedič IMP TOZD DS LJUBLJANA OE DIJAŠKI DOM DOMŽALE Cesta talcev 19 c objavlja dve prosti delovni mesti za nedoločen čas in sicer: - POMOŽNO KUHARICO in - SNAŽILKO Zaželjena je praksa. Interesentke naj se zglasijo v roku 8 dni od objave razpisa gornji naslov. na Proslava ob Dnevu žena, katero so dijaki Ekonomske srednje šole v Domžalah organizirali kar na dvorišču. Še dobro, da ni deževalo! 8. marec - dan, ko ipraznujejo delovne žene po vsem svetu svoj praznik. Ta dan je samo njihov in takrat jim pokažemo, kako radijih imamo, kako ponosni smo na njihovo delo, njihovo skrb. Ta dan se jim zahvalimo s šopki, darili. Na naši šoli smo praznovanje počastili s prijetno proslavo. Sprva je vse viselo na nitki, kajti nismo našli ustreznega prostora, kjer bi lahko proslavili. No, kljub temu je proslava stekla na šolskem dvorišču in vreme nam je ni zagodlo. Predsednik 00 ZSMS je otvori! proslavo, za njim pa so se vrstile naše ekonomistke. Dekleta so v svoj nastop zajele odlomke iz knjig, ki opisujejo trud, trpljenje in boj žene za svoje pravice. Tako je pred nami zaživela Meta iz Samo-rastnikov, Cankarjeva mati in druge. Vse so bile trdne, nepremagljive v svojem življenjskem boju. Potem smo slišali še spis, v katerem nam je učenka opisala primer današnje žene v polomljenem zakonu, žene, ki se bori za moža, za očeta svojih otrok. Dekleti sta ubrali melodije s harmonike, nastopil pa je tudi manjši dekliški pevski zbor, ki nam je predstavil dve pesmi. Program je spretno povezovala sošolka IDA. Za konec pa je bila na sporedu še ena prijetna točka. Nastopila je folklorna skupina, ki je opravičila svoj nastop z odličnim plesanjem. V dragocenih ljudskih nošah so nam predstavih plese, kijih nismo poznali, pa so nas vseeno z zanimanjem pritegnili. Proslava je uspela, prijetno sonce pa je tovarišu Sovincu pomagalo, da nas je ujel na fotografije. Žal nam je samo, ker nimamo pri skoraj tristo dijakih na šoli prav nobenega prostora, kjer bi se lahko sestajali, vadili za proslave, urejali šolski časopis in ustvarjali pri iz-venšolskih dejavnostih. Kakor je bila proslava prijetna, nam je vseeno hudo, ker smo jo morali izvesti na dvorišču. Informatorji iz ESŠ HVALA. TOVARIŠI! Ob mednarodnem prazniku Dnevu žena sem si, dne 7. 3. 1977 v dvorani Komunalnega centra v Domžalah ogledala zabavno prireditev ansambla AVSENIK, katere prireditelj je bila Kulturna skupnost Domžale. Prvič v življenju sem si s pomočjo kolegice iz Domžal, ki je okusila bič naših izdajalcev - belogardistov ogledala ta svetovno znan ansambel domačih napevov. Kot upravičenka ZB Domžale mi je preskrbela vstopnico, katere jaz kot upravičenka ZB Radomlje nisem bila deležna — zakaj? In kaj sem doživela ob tem večeru? Kako lepo je bilo videti sedaj že osivele partizanske mamice, ki so morda zadnji grižljaj žrtvovale in delile z borci, matere, ki so žrtvovale može in sinove za to zlato svobodo. V teh urah priča- kovanja in doživetja je bilo pozabljeno in poplačano to trpljenje. Njihovo igranje in petje ter humoristi so napolnili s smehom in ploskanjem dvorano do zadnjega kotička. Čeprav nekdaj trdo obdelane dlani, zdaj mehkejše, so zopet postale trde, vendar ne od dela, ampak od burnega ploskanja v sreči in zadovoljstvu, katerega so nekatere izmed nas doživele prvič v življenju. Ne samo to, ampak tudi besede predsednika občinske skupščine Domžale tov. Leniča so nas globoko ganile, saj je orisal pot 30-tih let trpljenja in dela, ki smo jo prehodile v uspehih in težavah, ki nas bodo še pestile, da obdržimo to, kar je bilo pridobljeno in da bodo imeli naši otroci, vnuki in pravnuki lepši jutri. Zahvaljujem se v imenu vseh žena - tovarišem in prirediteljem za tako lep večer - posvečen našemil prazniku. JERMAN POSEBNA PRILOGA IZVAJANJE PLANOV IN PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN SKLADOV V LETU 1976 SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA 1. Skupnost socialnega varstva vključuje v svojo dejavnost Skupnost socialnega skrbstva, Skupnost otroškega varstva, Enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Stanovanjski skupnosti, Konferenco delegacij SPIZ in Skupnost za zaposlovanje - enota Domžale. Skladno z dogovorjenim programom in v ta namen sklenjenim sporazumom o pokrivanju stroškov za delo skupnosti in njenih organov za leto 1976 so vsi podpisniki do konca leta poravnali dogovorjene obveznosti razen Skupnost za zaposlovanje - enota Domžale. 2. Skladno z dogovorjenim programom med skupnostmi je vsebinsko delovanje temeljilo na ustanavljanju ter povezovalni vlogi. Kljub težavam ob ustanavljanju ter povezovanju z krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela je skupnost izvajala: — usklajevali smo socialno politiko v sklopu socialnega varstva z ostalimi zbori občinske skupščine in zbori SIS (opravili smo ločeno sejo skupščin in več skupnih zborov); — 10 skupnosti je skupaj s komisijami razpravljal o tematskih področjih dela (10 sej izvršnega odbora SSV); - skupnost je v sklopu svoje organiziranosti izvedla dve akciji obiskov v OZD ter krajevnih skupnostih in izdelala tudi ustrezne analize; - skupnost je sodelovala in prenašala ter oblikovala stališča delegatov Skupnosti socialnega varstva za širšo družbenopolitično skupnost ter družbenopolitične organizacije. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA 1. Stalne družbene denarne pomoči, kot edini vir preživljanja ali kot dopolnilni vir preživljanja je prejemalo 135 upravičenih oseb. Edini vir tisti, ki niso sposobni za pridobitno delo ter nimajo dohodkov in lastnega premoženja, niti oseb, ki bi bile po zakonu, pogodbi, oporoki ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživljati in ki jim ni mogoče zagotoviti preživljanja na drug način. Dopolnilni vir so prejemale tiste osebe, čigar obstoječi dohodki so nižji od sredstev edinega vira. Edini vir je od januarja do septembra znašal 720 din, od oktobra do decembra pa 800 din. Skupaj smo za te dve obliki socialnih pomoči v letu 1976 porabili 99,95 % planiranih sredstev, tj- 825.790 din. 2. Začasne denarne pomoči dobijo občani ali družina, ki v določenem obdobju nimajo sredstev /a preživljanje. Teh upravičencev je bilo v letu 1976-25, ki so skupno prejeli 20.377 din ali 104,08% planiranih sredstev. 3. Enkratne denarne pomoči je prejemalo 157 upravičenih oseb. Ta oblika družbene denarne pomoči se praviloma zagotavlja, kadar občan ali družina zaide v prehodno oz. enkratno hudo stisko. V to obliko so vštete tudi enkratne zimske pomoči, ki pa se ne ujemajo popolnoma z kriterijem. Enkratnih denarnih pomoči smo v letu 1976 skupno z zimsko pomočjo izplačali 143.164,60 din 4. Za zagotavljanje rejništva otrokom, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših smo v letu 1976 porabili 564.510,30 din ali 104,19 % planiranih sredstev. Rejnino je prejemalo 40 rejencev. 5. V postavki (ZR) oskrbnine v domovih za stare in mlade, so združeni vsi oskrbovanci v splošnih socialnih zavodih - domovih počitka so bile v letu 1976-103 osebe, v posebnih socialnih zavodih 33 oseb, v zavodih za usposabljanje 21 oseb in v vzgojnih zavodih 24 oseb. Za vseh 191 oseb smo v letu 1976 plačah 3,938.017,20din oskrbnine ali 108,92 % planiranih sredstev. 6. Pogrebni stroški so stroški pogrebov prejemnikov družbenodename pomoči, edini vir, ki nimajo svojcev in oskrbovancev v domovih počitka za katere plačujemo oskrbnino v celoti. Teh primerov je bilo v letu 1976 - 5, za katere smo skupno plačah 18.086,75 din ah 60,29 % planiranih sredstev. 7. Mladinsko sprejemališče je zavod v Ljubljani, ki prehodno sprejme mlade občane, ki iz različnih razlogov odidejo od doma, to je prehodni dom, v katerem varovanci navadno ostanejo le krajši čas. V ta namen v letu 1976 smo porabili 10.190 din ali 822 % planiranih sredstev. 8. Kategorizacija — razvrščanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju. To opravlja posebna komisija strokovnjakov (zdravnik, psihiater, defektolog, psiholog). Za to delo smo v letu 1976 porabili 51.187,30 din. 9. Prispevek za zdravstveno zavarovanje pomeni zagotavljanje zdravstvenega varstva upravičencem do družbenih denarnih pomoči, ki te pravice nimajo iz kakega drugega vira. V letu 1976 je bilo 125 oseb upravičenih do te oblike zdravstvenega varstva, za kar smo porabili 224.126,10 din. 10. Oskrbnine na domu so pravzaprav družbene denarne pomoči, v posameznem primeru lahko tudi rejnina za odrasle. V bodoče jih bomo tudi tako obravnavali, ker to kazi sliko števila prejemnikov družbenih denarnih pomoči v občini, ki ima tudi posledico pri obravnavanju občine v republiki. Upravičence" do te oblike družbene denarne pomoči je bilo v letu 1976 - 35, ki so prejeli skupaj 305.236 din. 11. Prispevek raznim humanitarnim organizacijam in društvom v republiki, regiji in občini. Za pokritje 18 njihovih programov dela smo v letu 1976 skupno porabili 194.750 din. Za prihodnje smo se v republiki dogovorili, da bomo izvajanje programov republiških društev in organizacij pokrivali iz programa skupnih nalog. V občini pa programe občinskih humanitarnih organizacij in društev, iz razširjenega programa občine. 12. Sodelovanje pri zagotavljanju sredstev za skupne naloge SIS dogovorjene v občini, kot npr. sofinanciranje Občinskega poročevalca, sofinanciranje delovanja Skupnosti socialnega varstva in sofinanciranje gradnje doma v Hrastovcu za duševno obolele je SSS zagotovila pri izvajanju programa za leto 1976 v višini 130.000 din. 13. Stroške za delovanje strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva je Skupnost soc. skrbstva pokrivala v celoti. Prav tako je sofinancirala skupne službe za samoupravne interesne skupnosti ter stroške za pokrivanje prispevkov od zasebnega sektorja, kijih izvaja davčna uprava. Za te namene je bilo porabljenih sredstev v višini 1,173.740,90 din. 14. Za delovanje strokovne službe SIS socialnega skrbstva je bilo potrebno nabaviti nekaj osnovnih sredstev (pisalni stroji) in opremiti nove prostore, kamor se je v letu 1976 ta služba preselila. Ti stroški nabave osnovnih sredstev in adaptacije so znašali 288.724,75 din. 15. Skupnost socialnega skrbstva je tudi pristopila k izvajanju solidarnostnega programa v občini - zbiranju sredstev za gradnjo šole v Krašnji. V ta namen je bilo odobrenih 167.343 din. Poleg tega pa je v programu solidarnosti vključen tudi nakup drobnega inventarja za novi dom počitka v Domžalah v višini 156.320,10 din. Realizacija 323.663,10 din. 16. V obvezni rezervni sklad je bilo v letu 1976 odvedeno 90.466,70 din kar predstavlja 1 % od dohodkov iz prispevne stopnje. 17. Drugi materialni stroški, ki predstavljajo pokrivanje dejavnosti samoupravnih organov pa znašajo v letu 1976 50.247,95 dih. Skupaj porabljeno v občini 8,352.278,70 din. Odvedeno v Skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije: — za solidarnost — za vzajemnost Skupna sredstva za socialno skrbstvo 1.022.932,90 din 750.141,40 din 10,125.353 din. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Uresničevanje politike razvoja vzgoje in varstva predšolskih otrok je terjalo vsebinsko poglobljeno delovanje skupnosti v svoji organiziranosti ter preko organov skupnosti. Delovanje je potekalo v smislu izvrševanja sklepov skupščine, odbora za družbeno kontrolo ter aktiva komunistov skupnosti. Skladnost delovanja so pogojevala izhodišča: - sprejetega družbenega plana razvoja občine 1976-1980 ter samoupravnega sporazuma o razvoju otroškega varstva za obdobje 1976-1980; - obveznosti iz preteklega planskega obdobja temeljne skupnosti otroškega varstva; - sprejetim stabilizacijskim načrtom pri izvajanju programa otroškega varstva v letu 1976. Izvršni odbor je tako v skladu z izvajanjem sprejetih sklepov razvoja otroškega varstva razvajal vse samoupravne mehanizme skupnosti. Tako so delovali ali pa je bilo popestreno vsebinsko delovanje: - komisije za planiranje in razvoj, ki je sodelovala pri usklajevalnih akcijah pri sprejetju plana otroškega varstva; - komisije za nove oblike otroškega varstva, ki je poiskala rešitve perečih problemov s tega področja v novih oblikah „varovanje na domu", Dedka mraza, lutkovnih predstav ter zasnovah tekmovalne značke za predšolske otroke; - aktiv komunistov se je po letu 1974 ponovno vsebinsko poglobil v delo skupnosti in ugotovil mnoge spremembe, ki bodo pogojevale delovanje v letu 1977. Pri tem je pomembne naloge opredelil v menjavi dela in oblikovanju politike razvoja otroškega varstva v okvirih WZ, ki naj bi zadovoljeval načelo sprejetih dokumentov predvsem pa zakona o združenem delu; - odbor za družbeni nadzor pri skupnosti otroškega varstva je vsebinsko deloval predvsem na področju stroškovnih odnosov na področju VVZ ter oblikovanju cene v WZ. Poleg tega pa je spremljal delovanje skupnosti pri planiranju in realiziranju dohodkov in izdatkov skupnosti. Skupaj z analizo CZNG iz Ljubljane so bili podani ukrepi odbora in jih je izvršni odbor na pretekli seji že predložil skupščini. Nekateri med njimi so dolgoročnejšega značaja; - temeljne celice v krajevnih skupnostih (jih je 9) so delovale v sklopu pridobivanja varuhinj za delovanje, aktivnejše pa so bile tam, kjer je skupnost investirala in vlagala v razvoj novih mest ali posameznih akcij (KS Jarše, Ihan, Velika vas, Zlato polje, Trojane); - za gradnjo novih objektov je skupnost otroškega varstva v krajevnih skupnostih tesno delovala preko izvršnega odbora z gradbenimi odbori, kjer so se pokazali vidni premiki pri ureditvah okolice vrtcev - urejena otroška igrišča ter stabilizacijskih posegih v sami gradnji. Nekatere ugotovitve v otroškem varstvu v Domžalah,ki narekujejo nadalje prizadevanje in izhajajo iz dosedanje realizacije dogovorjenega srednjeročnega programa. Visok priseutveni prirast, ki vpliva tudi na rast predšolske populacije otrok v predšolski dobi (v letu 1975 - 4493), visoka obojestranska zaposlenost staršev in visoka osveščenost so v občini Domžale vzgojo in varstvo predšolskih otrok postavljali v prvi plan. Uspehi, ki smo jih dosegli z družbenim dogovarjanjem z organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi od leta 1971, se tudi v tem planskem obdobju izkazujejo kot pomemben moment pri planiranju in realiziranju planskih nalog za področje otroškega varstva. Vendarle pa je v preteklem letu prihajalo do mnogih odklonov, ki nakazujejo še poglobljen pristop, predvsem pri usklajevanju gradenj VVU kot sestavnih delov graditve stanovanjskih objektov. Način zadovoljevanja potreb po varstvu in vzgoji predšolskih otrok zaposlenih staršev kaže na naslednje pomanjkljivosti, ki nastopajo kot odkloni v letu 1976: - v novih soseskah in urbanih zaselkih pridobivanje mest za varstvo in vzgojo še vedno ni usklajeno s stanovanjsko gradnjo, kar povzroča stanovalcem (ki so pretežno mlade družine) posebne težave; - pomanjkanje prostorskih možnosti za organizirano otroško varstvo se srečuje s Konkretnimi težavami, ko mora WZ upoštevati predvsem socialni kriterij za sprejem otrok, ker je mest v WU le za najnujnejše. Tako kriterij obojestranske zaposlenosti ne more priti do izraza; - poseben problem predstavlja zagotavljanje varstva in vzgoje za otroke družin, ki po postavljenih socialnih kriterjjih ne najdejo mesta v WZ za svoje otroke, obenem pa je varstvo zanje izrazit družbeni interes. Vse to opozarja, da je potrebno tudi tem staršem zagotoviti možnost za organizirano družbeno varstvo in vzgojo njihovih otrok. Skupnost otroškega varstva je usklajevala s skupnostjo socialnega varstva programe ter izhodišča v letu 1976. Posebno pa se je povezovala preko organov skupnosti socialnega varstva glede socialno varstvenih kriterijev ob subvencioniranju oskrbnih stroškov, novih oblikah vzgoje in varstva ter sprotnem spremljanju kriterijev skupnosti socialnega skrbstva. Vendarle pa se še ni usklajenost pojavila v smislu planiranja• spremljajočih objektov, kar pomeni povezovanje s stanovanjsko skupnostjo. V izvrševanju nalog seje skupnost omejevala na sprotnem usklajevanju z razvojem gospodarstva. Poraba je potekala v skladu s stabilizacijskim planom. Uresničili pa smo: 1. V zvezi z izvajanjem izgradnje vzgojnovarstvenih ustanov v občini iz programa za obdobje 1971 -1975 je skupnost otroškega varstva v letu 1976 zaključila izgradnjo dveh vrtcev montažnega tipa v Jaršah in Ihanu s kapaciteto pri vsakem 60 mest in v Jaršah s centralno kuhinjo. Financiranje gradnje je potekalo dve leti. Vrednost vrtca v Ihanu znaša 3,009.770 vrednost vrtca v Jaršah pa 4,011.620 din. Vsako mesto v vzgojnovarstveni ustanovi v Jaršah je stalo 6.600 din, v vzgoj-novarstveni ustanovi v Ihanu pa 5.000 din, kar je izpod republiškega povprečja pri izgradnji vzgojnovarstvenih ustanov brez zaklonišč. Stroški, ki so odpadli za plačilo obveznosti teh investicij so znašali za leto 1976 3,343.658,65 din 2. Skupnost otroškega varstva je v letu 1976 pokrivala tudi anuitete od najetih kreditov za gradnjo objektov v preteklem obdobju, ki so znašali 729.293,75 din 3. Zaradi Stroškov vzgojno varstvenega zavoda Domžale je bila izvedena analiza CZNG iz Ljubljane, primerjalno s podobnim vrtcem v Ljubljani. Ta analiza je prinesla več podatkov, ki nam bodo služili za izpeljavo cenejših oblik vzgoje in varstva. Predvsem pa je opozorila na posebnosti našega zavoda, to je velik procent dojenčkov, dislociranost novih vrtcev in sistem vzdrževanja, kar vse pogojuje ekonomsko ceno oskrbnega dne. Stroški 25.000 din 4. Skupnost otroškega varstva je skupaj z ostalimi občinskimi SIS pristopila k sofinanciranju izdaje Občinskega poročevalca in družbenega dogovora o temeljih plana za obdobje 1976-1980. Skupaj so znašali stroški 60.000 din 5. Nekatere skupne naloge je skupnost otroškega varstva združila v skupnosti socialnega varstva, predvsem v smislu usklajevanja ter skupnega odločanja. Za to izvajanje nalog je skupnost otroškega varstva združila sredstva v višini 40.000 din 6. Otroški dodatek kmečkim otrokom iz šibkih družin je bil namenjen 300 otrokom in smatramo, da to obliko pomoči prejmejo vsi otroci, ki so po kriterijih opravičeni do tega dodatka. Stroški so znašali 425.800 din 7. Zelo pomemben je bil v letu 1976 tudi program razširjenih dejavnosti vzgojnovarstvenega zavoda, ki z leta v leto vključuje več otrok. Na podlagi sprejetih meril je bila izvedena a) cicibanova šola v krajevnih skupnostih Prevoje, Dragomelj in Dob za 104 otroke; b) gibalno ritmične vzgoje ter ure pravljic v krajevnih skupnostih Mengeš, Radomlje, Vir, Domžale, v kar je bilo vključenih 105 otrok Stroški29.289 din 8. Obveznosti, ki so bile prikazane v zaključnem računu za leto 1975, so se predvsem nanašale na stroške gradnje obeh vrtcev in sofinanciranje redne dejavnosti v letu 1975, kije bila zelo problematična. Te obveznosti iz preteklega leta so znašale 555.193,50 din 9. Srednjeročni samoupravni sporazum o izvajanju dela programa skupnosti otroškega varstva, ki ga združujemo z ZPM, smo poravnali za leto 1976. Letovanja ob morju v Izoli seje udeležilo 30 predšolskih otrok pretežno iz vzgojnovarstvenih ustanov, 30 pa je bilo odklonjenih zaradi omejenih kapacitet. Iz istega programa je bilo izvedeno tudi letovanje predšolskih mentalno prizadetih otrok v Piranu realizacija 95.000 din 10. Varovanje na domu je oblika, ki je tudi v naši občini prisotna pri reševanju perečih problemov vzgoje in varstva. Varovanje vključuje Lukovica, Dob, Krtina, Homec, Trzin, Domžale. V letu 1976 seje strošek gibal od 1.460 do 1.560 din. realizacija 57.857,80 din 11. Obdaritev otrok ter prihod dedka Mraza je v občini Domžale postalo že dokaj odtujeno od krajevne skupnosti. Skupnost otroškega varstva je v letu 1976 izvedla prihod po krajevnih skupnostih ter obdaritev. Za nakup igrač (kolektivnih) pa je skupnost otroškega varstva tudi nakazala sredstva realizacija 142.400 din 12. Med letom je bil izveden pregled socialno ogroženih staršev, ki imajo otroke v vzgojnovarstvenih zavodih. V individualni obravnavi, na podlagi kriterijev usklajenih s socialnim skrbstvom, je od obravnavanih 40 primerov (redni neplačniki prevladujejo) prejelo pomoč 6 primerov. Izvršni odbor je predlagal skupščini, da se cenzus zviša od 900 na 1.200 din, ki vpliva na oprostitev plačila. Smisel ukrepov je bil izboljšati možnosti vključitve socialno šibkih varovancev realizacija 15.764,30 din 13. Ob polletnih poročilih je skupnost otroškega varstva pristopila k enotni občinski akciji za izgradnjo šole v Krašnji realizacija 117.344 din 14. Funkcionalni izdatki za delovanje strokovne službe ter nadomestil za voljene in imenovane, ki so omogočali nemoteno izvajanje sprejetih programov so znašali (OD, materialni stroški, davčna uprava, SDK) 371.013,35 din 15. Obvezni rezervni sklad se oblikuje v višini 1 % dotečenih sredstev v tekočem letu iz izvirnega dohodka. V letu 1976 je bilo odvedeno 61.170,20 din Skupna poraba sredstev v občini za otroško varstvo (brez redne dejavnosti WZ) je znašala 6,068.791,55 din OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Osnovne naloge OIS v preteklem letu so obsegale vsebinska vprašanja in dogovarjanje ter sporazumevanje za potrebna sredstva, ki zagotavljajo delovanje vzgojnoizobraževalnih zavodov na osnovi svobodne menjave dela. Pri tem si je še posebej prizadevala, da bodo imeli vsi šoloobvezni in predšolski otroci enake možnosti za oblikovanje vsestransko razvite osebnosti. Mimo že ustaljenih oblik vzgojnoizobraževalnega dela je pospeševala sodobnejše metode pouka z uvajanjem celodnevne osnovne šole, podaljšanega bivanja učencev, male šole, izobraževanja prosvetnih delavcev, interesnimi dejavnostmi, šolsko prehrano ter drugih. Z namenom, da bi se izenačili pogoji dela na zavodih, kijih financira OIS, je sprejela enotna merila za njihovo financiranje. Kljub nekaterim slabostim enotnih meril, pomeni takšen način razvrščanja sredstev novo kakovost pri dogovarjanju o delitvi v materialni proizvodnji ustvarjenih sredstev za delo na vzgojnoizobraževalnem področju. S skupnimi napori vseh družbenopolitičnih dejavnikov so se lani zopet vidno izboljšali materialni pogoji na vzgojnoizobraževalnem področju, kar se kaže v višji kakovostni ravni dela na tem področju, boljši opremljenosti šol z učili in drugimi sredstvi ter popravku osebnih dohodkov prosvetnim delavcem. OSNOVNA DEJAVNOST ŠOL OIS je v preteklem letu združevala sredstva za vzgojo in izobraževanje 5154 šoloobveznih otrok na osnovnih šolah in 246 otrok v Posebni osnovni šoli na Homcu, od teh je 81 iz Kamnika. Znaten napredek beležimo pri uvajanju celodnevne osnovne šole, ki je v šolskem letu 1976/77 narasla na 29 oddelkov z 800 učenci. To obliko vzgojnoizobraževalnega dela so uvedle osnovne šole Josip Broz Tito na Rojah, Dob in Šlandrove brigade v Domžalah. Tako je glede na število vseh šolskih otrok v domžalski občini vključenih v celodnevno osnovno šolo 15,5 % učencev. V oddelkih podaljšanega bivanja se vedno bolj uveljavljajo interesne dejavnosti, ki vsaj delno opravljajo vlogo celodnevne osnovne šole na manj razvitih območjih. Na osnovnih šolah je bilo 12 oddelkov podaljšanega bivanja s 314 učenci. Za zmanjševanje razlik med učenci, ki izhajajo iz različnih družinskih okolij, je zelo pomembna mala šola, ki jo obiskujejo vsi otroci pred vstopom v 1. razred osnovne šole. Teh je bilo v preteklem letu 700. Za navedene osnovne in mnoge druge interesne dejavnosti so prejele šole naslednja finančna sredstva: ŠOLA Prejela v letu 1976 Število učencev 75/76 76/77 Janko Kersnik Brdo 5,102.115,70 din 616 641 Dob 3,200.295,95 din 354 367 Šlandrova brigada Domžale 6,649.967,00 din 953 990 Vencelj Perko Domžale 3,500.661,00 din 534 533 Josip Broz Tito Roje 5,713.718,00 din 662 679 Matija Blejca- Matevža Mengeš 5,929.158,40 din 767 803 Moravče Jurij Vega 3,633.989,00 din 456 466 Radomlje 4,830.471,00 din 627 675 POŠ Homec 3,770.185,00 din 233 246 SKUPAJ 42,330.561,05 din 5202 5400 Za skrajšano malo šolo je OIS zagotovila še 88.550,85 din. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Za delovanje vzgojnovarstvenega zavoda je namenila OIS finančna sredstva za 60 odstotkov stroškovne cene glede na število vključenih otrok, za kar je sklenila s tem zavodom posebno pogodbo. Na tej osnovi je Vzgojnovarstveni zavod v letu 1976 prejel od OIS 7,039.624,25 din. Podrobnejšo obrazložitev vzgojnovarstvene dejavnosti zajema poročilo Skupnosti otroškega varstva. GLASBENA ŠOLA Glasbena šola je lani delovala v enakem dogovorjenem obsegu kot v preteklem letu. Vanjo je bilo vključenih 470 učencev z oddelki v Domžalah, Mengšu, Radomljah, Moravčah in Dragomlju. Del sredstev za šolanje na tej ustanovi prispevajo starši. Od OIS je Glasbena šola lani prejela 2,351.574,00 din. SOFINANCIRANJE DELAVSKE UNIVERZE Glede na pomembno vlogo, ki jo ima Delavska univerza pri idejno-političnem in izobraževanju ob delu, je OIS namenila del sredstev za sofinanciranje te ustanove, za kar je ta ustanova prejela 106.500,00 din. SOFINANCIRANJE OBČINSKEGA POROČEVALCA Za temeljitejšo informiranost občanov zagotavlja OIS tudi del sredstev za izhajanje Občinskega poročevalca, ki ga prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini. Ta časopis redno objavlja tudi gradiva ter članke s področja vzgoje in izobraževanja. Za sofinanciranje Občinskega poročevalca je v letu 1976 OIS zagotovila 80.000,00 din. PREVOZI UČENCEV Učenci, ki stanujejo več kot 4 km od šole, imajo pravico do brezplačnih prevozov. V ta namen imajo nekatere šole lastne kombije, druge pa sklepajo pogodbe za prevoze s podjetjema Viator in SAP. Iz sredstev za prevoze so prejele dotacije za nakup kombijev POŠ Homec, Osnovna šola Brdo in Osnovna šola Dob. V teh stroških so še zajeta plačila spremstev otrok v posebne šole. Izdatki za te namene so znašali 1,111.860,25 din. ŠTIPENDIRANJE ZA PEDAGOŠKE POKLICE Ker primanjkuje kadra na vzgojnoizobraževalnem področju, OIS vsako leto razpisuje kadrovske štipendije za pedagoške poklice skladno s sprejetimi načeli o kadrovski politiki v občini Domžale. Trenutno prejema takšne štipendije 20 študentov in d|akov. V te namene je lani OIS izplačala 156.265,20 din. OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Lani so se šolali delavci iz TOZD v enem razredu osnovne šole, v šol. letu 1976/77 pa delujeta že dva oddelka. Organizacijo te dejavnosti je prevzela Delavska univerza. Za te namene je lani OIS nakazala 33.200,00 din ŠOLA V NARAVI Ta oblika vzgojnoizobraževalnega dela je pokazala že lepe rezultate. Zajela je 536 učencev, to je 4. razrede vseh osnovnih šol v občini. Pri tem OIS financira samo prevoze, kar je lani zneslo 73.496,50 din. SPREJEM NAJBOLJŠIH UČENCEV Vsako leto organizira OIS sprejem najboljših učencev pri predsedniku občinske skupščine. Ob tej slovesnosti prejmejo skromno knjižno nagrado. Ta strošek je lani znašal 31.384,30 din SOFINANCIRANJE DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ OIS sofinancira tista društva in organizacije, ki v svoje dejavnosti vključujejo šolsko mladino. V letu 1976 so prejeli: Občinska zveza DPM 100.000,00 din Občinski odbor RK 60.000,00 din Občinska zveza za tehnično kulturo 75.000,00 din Skupaj 235.000,00 din SOCIALNE INTERVENCIJE V primerih, ko starši zaradi posebno težkih socialnih razmer ne morejo nuditi svojim otrokom najosnovnejših pogojev za prehrano, rešuje takšne zadeve OIS s socialno pomočjo. Za te podpore je lani OIS izplačala 25.700,00 din. STROŠKI POBIRANJA PRISPEVKOV OD DELAVCEV Z ZASEBNIMI SREDSTVI Občinska izobraževalna skupnost sklene vsako leto pogodbo z davčno upravo občinske skupščine za pobiranje prispevkov, ki jih po sprejetih stopnjah za vzgojo in izobraževanje odvajajo delavci, ki upravljajo z zasebnimi sredstvi. Obveznost iz te pogodbe je v letu 1976 znašala 359.439,80 din. OPERATIVNA REZERVA Ker se med letom mimo sprejetega finančnega načrta pojavijo še nepredvideni nujni izdatki, jih Občinska izobraževalna skupnost pokriva z vnaprej dogovorjeno operativno rezervo. Iz te postavke finančnega načrta je lani izplačala dotacije za amortizacijo v letu 1975 šoli v Mengšu, za vrtec v Moravčah, Vzgojnovarstvenemu zavodu za leto 1975," nabavo knjig, najemnine za dvorane, plačilo anuitet za stanovanja šolam Brdo, Šlandrove brigade in Venclja Perka v Domžalah ter šoli v Dobu, najemnino za pouk v zasebni stavbi v Krašnji, prispevek Zavodu za šolstvo za adaptacijo prostorov, sofinancirala tiskanje srednjeročnega načrta družbenogospodarskega razvoja občine Domžale, izlet upokojenih učiteljev, del podaljšanega bivanja v Dobu ter povečano najemnino za svoje poslovne prostore. Ti stroški so znašali 374.215,90 din ODPLAČILO ANUITET Iz sredstev, ki se stekajo za potrebe vzgoje in izobraževanja, OIS redno plačuje zapadle obroke posojil za Sole, ki so že zgrajene. Ta obveznost je lani znašala 3,986.52835 din. STROŠKI SKUPNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI DM SAMOUPRAVNIH TELES OIS Za tajnika in skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ter stroške samoupravnih teles je OIS v letu 1976 izplačala 476.597,86 din. OBVEZNA REZERVA Po zakonu o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti se obvezno odvajajo sredstva na posebni račun kot obvezna rezerva, ki je znašala v letu 1976 660.767,55 din. SOLIDARNOSTNI PROGRAM V OBČINI Zadnji potres je že tako dotrajano in neprimerno stavbo za pouk v Krašnji toliko prizadel, da so se morali učenci preseliti v zasebno hišo. Zato je skupščina OIS predlagala, da bi sc tudi sredstva, ki so se po sprejeti stopnji zbrala preko predvidenih dohodkov, namenila za graditev šole v Krašnji. Ta predlog so podprle družbenopolitične organizacije in izvršni svet občinske skupščine. O njem so sklepali delovni ljudje v organizacijah združenega dela, od koder prav te dni prihajajo sklepi o njihovi uporabi. Na ta način bi Občinska izobraževalna skupnost iz tega naslova lahko zagotovila za graditev šole v Krašnji 2,448.371,05 din. Skupaj porabljenih sredstev za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa v občini 62,009.636,91 din. SOLIDARNOSTNI PROGRAM V SR SLOVENIJI V občini se zbirajo tudi sredstva za solidarnost in vzajemnost, ki se v celoti uporabljajo za financiranje skupnih dogovorjenih republiških programov. Solidarnostna sredstva se uporabljajo za financiranje vzgoje in izobraževanja v manj razvitih občinah, sredstva za vzajemnost pa za dodeljevanje investicijskih posojil v SR Sloveniji. Lani je Občinska izobraževalna skupnost Domžale v te namene nakazala 3,228.154,70 din. SREDSTVA ZA GRADITEV DOMOV UČENCEV IN ŠTUDENTOV V SRS Pri občinski izobraževalni skupnosti so se zbirala tudi sredstva za gradnjo domov učencev in študentov na osnovi samoupravnega sporazuma za leto 1975 in družbenega dogovora za obdobje od leta 1976 do 1980. Sredstva iz tega naslova je OIS le zbirala in jih nakazovala Izobraževalni skupnosti Slovenije kot investitorju. Lani se je zbralo v naši občini za gradnjo domov učencev in študentov 2,679.194,90 din Skupno odvedena sredstva za solidarnost, vzajemnost in gradnjo domov znašajo 5,907.349,60 Realizacija skupaj 67,916.986,51 KULTURNA SKUPNOST Poročilo o izvajanju plana vključuje čas od !. januarja do 31. decembra 1976. Kulturna skupnost je v lanskem letu sprejeti program dosledno uresničevala in upoštevala sprejeto politiko prioritetnih nalog in stabilizacijskih ukrepov. 1. Dejavnost društev v okviru ZKPO Kulturna skupnost je veliko skrb posvetila financiranju društev in raznih kulturnih skupin, ki delujejo v okviru Občinskega sveta ZKPO. Z amatersko kulturno dejavnostjo na glasbenem, dramskem in likovnem področju se ukvarja kar 21 društev in skupin. Skupine so prizadevno delale in izvedle samostojne nastope ter sodelovale na številnih proslavah in prireditvah v občini in izven nje. Tudi v lanskem letu je bila izpeljana revija pevskih zborov domžalske občine. Realizacija: 672.000 din 2. Dejavnost šolskih kulturnih društev Kulturna skupnost je podprla dejavnost vseh 11 šolskih kulturnih društev in finančno pomagala pri organiziranju revije mladinskih in otroških pevskih zborov, omogočala obiske gledaliških, glasbenih in lutkovnih' predstav ter likovnih razstav in nudila pomoč skupinam, ki so gostovale izven občinskih meja. Realizacija: 96.800 din 3. Knjižničarska dejavnost Sredstva so bila namenjena za osnovno dejavnost Občinske matične knjižnice v Domžalah in podružničnih ter za nabavo novih knjig. Preko 17.000 obiskovalcev si je v lanskem letu izposodilo v knjižnicah v Domžalah, Mengšu in Moravčah skoraj 35.000 knjig. Realizacija: 304.000 din 4. Založniška dejavnost Kulturna skupnost je sofinancirala štirinajstdnevno izdajo Občinskega poročevalca. Na pobudo odbora aktivistov O F kamniškega okrožja je financirala kopiranje gradiv iz zgodovine delavskega gibanja in NOB na domžalskem območju. Financirala je izdajo brošure ob obletnici Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, nabavo strokovne literature ter namenila prva sredstva za izdajo publikacij „Spomeniki NOB in delavskega gibanja v domžalski občini" in „Zbornik razprav o zgodovini domžalske občine", ki bosta izšli v letu 1977. Prav tako je podprla izdajo pesmarice Tomaža Habeta „Katka brez copatka", ki je doživela ugoden odmev v slovenski javnosti. Realizacija: 408.430,60 din 5. Muzejska dejavnost - Kot sofinancerji smo omogočili delovanje Muzeja Kamnik. Del sredstev pa smo namenili za vzdrževanje muzejskih zbirk v Moravčah (s tematiko NOB) in na Krumperku (slamnikarska domača obrt) ter podprli postavitev muzejske zbirke v Jamarskem domu. Realizacija: 101.931,95 din 6. Ureditev prostorov na Krumperku za muzejsko in arhivsko dejavnost Iz te postavke so bili poravnani stroški za ureditev prostorov arhivskega skladišča in popravila strehe na gradu Krumperk nad muzejsko zbirko. Realizacija: 55.881,35 din 7. Arhivska dejavnost Sofinancirali smo osnovno dejavnost Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane, ki skrbi za arhivsko gradivo na našem območju. Za potrebe shranjevanja gradiva so bili v lanskem letu prenovljeni prostori v pritličju gradu Krumperk. Realizacija: 115.397,65 din 8. Spomeniškovarstvena dejavnost Kot sofinancerji smo omogočili delovanje Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja ter nadaljevanje odkrivanja in restavriranja fresk na Krtini (akcijo finančno podpira tudi Kulturna skupnost Slovenije). Iz te postavke so bili kriti stroški za vzdrževanje spomenikov NOB ter postavitev spomenika Jožetu Klanjšku-Vasji v Moravčah in spominske plošče Mavsar Antonu-Tomu na Rodici. Realizacija: 256.362,45 din 9. Gledališka, glasbena in likovna dejavnost V okviru stalnih abonmajskih predstav sta v občini gostovala Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in Prešernovo gledališče iz Kranja v Mengšu in Domžalah. Mladini smo omogočili oglede lutkovnih predstav. V okviru tradicionalnih koncertov v Grobljah so na šestih koncertih nastopili glasbeni umetniki iz Izole, Ljubljane in Zagreba ter naše občine. V naši občini so bile razstave domačih slikarjev ter slikarjev amaterjev iz Slovenije ter razstava „Zaključni boji in osvoboditev Slovenije" in razstava Arhiva SRS „Ivan Cankar in delavsko gibanje". Ob tednu komunista smo omogočili nastope naših kulturnih skupin v OZD in krajevnih skupnostih. Kulturna skupnost je financirala ah sodelovala kot sofinancer pri vseh večjih proslavah in prireditvah ter organizirala prvo srečanje amaterskih simfoničnih orkestrov Slovenije v Domžalah. Realizacija: 435.760,85 din 10. Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov Pri izvršnem odboru skupnosti je formirana posebna komisija za kulturne domove, ki si vsako leto ogleda stanje kulturnih domov. V lanskem letu so bila sredstva namenjena le za najnujnejša vzdrževanja in nabavo opreme. S skromnim dotokom sredstev s strani Kulturne skupnosti in drugih dejavnikov, predvsem pa z veliko pomočjo krajanov na Prevojah je bil v lanskem letu usposobljen kulturni dom v tem kraju. Realizacija: 401.000 din 11. Občinski svet Zveze organizacij za tehniško kulturo (ZOTK) Kulturna skupnost financira dejavnost ZOTK v višini 1,5 % celotnih sredstev skupnosti. Realizacija: 48.000 din 12. Občinska zveza DPM Kulturna skupnost je prevzela tudi sofinanciranje te dejavnosti. Realizacija: 15.000 din 13. Kersnikove nagrade in plakete Za posebne dosežke na kulturnem področju so bile tudi lani podeljene Kersnikove nagrade in plakete. V lanskem letu sta nagradi prejeli dve amaterski skupini ter štirje posamezniki. Realizacija: 21.000 din 14. Odplačilo kreditov Kulturna skupnost je odplačala anuitete za kulturne domove. Realizacija: 33.703,95 din 15. Obvezna rezerva 1 % Realizacija: 35.194,15 din 16. Delo strokovne službe Sredstva so bila namenjena za sofinanciranje skupne strokovne službe. Realizacija: 50.0000 din 17. Stroški dela organov skupnosti Sredstva so bila namenjena za osebne dohodke oz. nadomestila funkcionarjem skupnosti, za honorarje sodelavcem pri organizaciji gledaliških, glasbenih, likovnih in drugih prireditvah ter za materialne izdatke. Realizacija: 159.509,30 din 18. Solidarnost v občini Del sredstev (78.021 din) je skupščina Kulturne skupnosti že namenila za izgradnjo šole v Krašnji, o ostalih sredstvih za solidarnost v občini pa je razpravljala skupščina na seji 17. marca 1977 in jih tudi namenila za izgradnjo šole v Krašnji. Realizacija: 183.198,70 din SKUPAJ REALIZACIJA: 3,393.170,95 din Telesnokulturna skupnost Dejavnost na področju telesne kulture v letu 1976 je bila podrejena velikim spremembam. V tem letu je bilo namreč na območju občine in republike sprejeto več dokumentov o razvoju telesne kulture, na katerih bo temeljilo izvajanje te dejavnosti v prihodnje. Izvajanje programa po finančnih postavkah I. VIRI SREDSTEV Sredstva za telesno kulturo so pritekala iz treh virov: - iz izvirnega priliva 2,228.782 din - dohodki od LOT-a ' 213.754 din - dohodki od Komunalnega centra 692.630 din Skupna realizacija s prenosom iz prejšnjega leta ter dohodki za TKS SRS znaša 4,820.206 din V procentih izražena realizacija je 106,75 % II. Poraba sredstev Izdatki za tekmovalno dejavnost Za tekmovalno dejavnost, ki zajemu vse Telesnokulturne organizacije in ŠŠD, ki se bavijo s tekmovanji, je bilo planirano 1.231.000 din. Potrebe za to dejavnost so znatno večje od planiranih in realiziranih 1,235.396 din Zdravniški pregledi Zdravniški pregledi, ki so bili finančno ovrednoteni na 75.000 din niso bili v celoti izvršeni z ozirom na to, da za dejavnosti, ki ne spadajo v prioritetne, teh pregledov v letu 1976 ni bilo potrebno izvajati 31.538 din Najemnine V letu 1976 je bil cilj, da se najemnine čimbolj racionalizirajo kljub temu, da je to šlo ponekod na račun dejavnosti. V realizaciji so zajete najemnine za odprte in zaprte objekte 348.050 din Množičnost in rekreacija V tej postavki je zajeto financiranje večjih množičnih akcij, kot so: T RIM košarka, smučarski tečaji, akcije kolesarjenja, krosov, pohodov, akcija NAUČIMO SE PLAVATI, Ob žici okupirane Ljubljane, manifestacije ob občinskem prazniku ter tečajev drsanja in kotalkanja v okviru KS 183.282 din Stroški zveze Pod to postavko so zajeti: honorar predsednika ZTKO ter pisarniški material 16.597 din Vso zgoraj navedeno dejavnost je vodila v lanskem letu ustanovljena Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale. Sofinanciranje društev izven ZTKO Pod to postavko je zajeto financiranje DPM, solidarnostnega prispevka Posočju, mladinske delovne akcije v občini ter sofinanciranje programa Tehnične kulture. V lanskem letu še ni bilo izvedeno sofinanciranje športne dejavnosti pri Občinskem sindikalnem svetu 134.146 din Vzgoja strokovnih kadrov Podan je bil velik poudarek vzgoji strokovnih kadrov, saj smo, v letu 1976 omogočili dopolnilno izobraževanje 68 amaterskim delavcem, dajali pa smo tudi štipendije trem študentom na BŠTK 131.263 din Investicijsko vzdrževanje Z ozirom na to, da skupnost ne razpolaga z velikimi sredstvi, je bilo sklenjeno, da se sredstva za ta namen dajejo samo z lastno soudeležbo namensko za obnovo in vzdrževanje športnih objektov. Iz te postavke je dobilo sredstva 7 krajevnih skupnosti 349.440 din Sofinanciranje Občinskega poročevalca V celoti je bila izpolnjena obveza po družbenem dogovoru o sofinanciranju Občinskega poročevalca 80.000 din Rezervni sklad 29.982 din Sofinanciranje gradnje šole v Krašnji Že med letom je skupščina TKS solidarnostno namenila za šolo v Krašnji, ki je bila prizadeta od potresa 66.624 din. Družbenopolitične organizacije in koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje pa sta predlagala, da se presežki sredstev nad planom tudi namenijo za gradnjo te šole. O tem še razpravlja združeno delo 297.406 din Ostali nepredvideni izdatki Sofinancirali smo posebno izdajo Občinskega poročevalca s programi SIS 10.000 din Stroški strokovne službe Sredstva so bila namenjena OD uslužbencev, sofinanciranje Skupne strokovne službe SIS ter plačilo storitev davčni upravi za pobiranje prispevka iz OD zasebnega sektorja 265.033 din Stroški Komunalnega centra Zajeti so celotni stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja ter nabave inventarja in osnovnih sredstev. Večja dela in nabave so bile: pleskanje strehe ter nabava 200 stolov in obnova garderob, oprema z gasilnimi aparati itd. 891.187 din Skupaj realizirani izdatki na občinski ravni znašajo 4.003.321,05 din Odvedeno za vzajemne naloge RTKS 523.045,80 din Skupaj poraba za Telesnokulturno dejavnost v letu 1976 4,526.366,85 din OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Občinska zdravstvena skupnost deluje na območju občine Domžale že drugo leto. Tudi v preteklem letu je skupno z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji združevala sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in zagotovitev drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, skrbela je za neposredno uveljavljanje teh pravic, sprejela je program zdravstvenega varstva in spremljala v okviru regionalnega programa zdravstvenega varstva opredeljeni program za območje občine. Delovala je tudi v uveljavljanju in vklapljanju v odnose med drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi znotraj regije ter v vzpostavljanju razmerij in sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami na območju občine. Izraziteje je delovala zlasti ob dogovarjanju o skupni porabi in znotraj nje o porabi za zdravstveno varstvo in zavarovanje, ob opredeljevanju o temeljih plana zdravstvenega varstva za obdobje 1976-1980 in ob spremljanju realizacije programa m izdatkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter valorizaciji sredstev za 1976. leto. Realizacija obsega zdravstvenega varstva je v 1976. letu po številu zdravstvenih storitev nad programiranim obsegom v osnovnem in bolnišničnem, predvsem pa v specialističnem zdravstvenem varstvu. Razlogi so v porastu upravičencev, zlasti pa v funkcionalnem razvoju zdravstvenih zmogljivosti, posebej v kliničnem centru, in tudi v večji zahtevnosti upravičencev. Finančna sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za 1976. leto so bila glede na družbeni dogovor o razporejanju dohodka v 1976 večja za 11,1 % kot v 1975. letu. Dohodki za prvo tromesečje so se zbirafi*v smislu zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti na osnovi prispevnih stopenj iz oktobra 1975. leta. Od aprila dalje oziroma od četrtega izplačila mesečnih akontacij osebnega dohodka pa so se dohodki združevali po novih prispevnih stopnjah, izračunanih iz razlike do dogovorjenih zneskov za 1976. leto, to je 7,32% iz osebnih dohodkov in 1,66 % iz dohodka. Že ob analizi polletnega, še bolj pa ob devetmesečnem poslovanju je bilo ugotovljeno, da se veča neskladje med dogovorjenimi dohodki in dejanskimi izdatki in da s finančnim načrtom predvideni dohodki ne bodo zadostovali za pokrivanje naraščajočih izdatkov. Po veljavnih stopnjah so bili skupni dohodki vseh občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji realizirani za 7,3 % več, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu. Planirani zneski so bili preseženi pri vseh prispevkih in dohodkih, največji delež preseženih dohodkov pa odpade na prispevke iz osebnega dohodka iz iz dohodka. Izplačani osebni dohodki, ki so bili osnova za plačilo prispevkov v 1976, so bli višji, kot je bilo načrtovano. Objektivni so bili tudi razlogi za večjo porabo. Finančni načrt je bil presežen predvsem zaradi večjega obsega neposrednega zdravstvenega varstva (osnovnega, bolnišničnega in specialističnega zdravstvenega varstva, zobne nege, prevozov, zdravil, ortopedskih in sanitarnih pripomočkov ter potnih stroškov), zaradi večjih izdatkov za nadomestila osebnega dohodka, ki so bila višja zaradi večjega števila izgubljenih dni in višjega dnevnega zneska izplačanega nadomestila. Takšno neskladje med dohodki po družbenem dogovoru za 1976. leto in dejanskimi izdatki je narekovalo potrebo po zagotovitvi večjih sredstev za zdravstveno varstvo za 1976. leto, še zlasti, ker so vse zdravstvene organizacije v regiji presegle dogovorjene programe za okoli 50,000 tisoč dinarjev. Za presežen program zdravstvenih organizacij s sporazumi o menjavi dela ni bilo dogovorjeno plačilo. Zato so vse zdravstvene organizacije 1976. leto zaključile z izgubo. Regionalna zdravstvena skupnost je zato predlagala valorizacijo obsega sredstev za zdravstveno varstvo za 1976. leto v znesku 103,005 tisoč dinarjev oziroma za 6,4 % nad dogovorjenimi sredstvi, za kar so se odlo- čile vse skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. Iz valoriziranega zneska bo krit del preseženih izdatkov v znesku 73,801 tisoč dinarjev, razlika 29,204 tisoč din pa bo namenjena, po sklepu izvršilnega odbora skupščine regionalne zdravstvene skupnosti, za sanacijo izgub v zdravstvenih organizacijah. Pregled dohodkov in izdatkov regionalne občinske zdravstvene skupnosti OPIS Fin. načrt za 1976 Regija Realiz. fin. načrta za 1976 Domžale I. dohodki skupaj A. Prispevki in os. dohodka - skupaj B. Prispevki iz dohodka - skupaj Prispevki skupaj (A + B) C. Prispevki od kmet. dejavnosti D. Drugi prispevki in dohodki Skupaj sredstva limitirana po družbenem dogovoru E. Prispevki za zdrav, varstvo upokoj. F. Sredstva za investicije (0,40 % -obveznost iz 1975) Dohodki skupaj Izločitve skupaj (v rez. sklad, za solid. združ. v SRS, za razvoj zdravstvene službe) Dohodki po izločitvah II. Izdatki skupaj A. Neposredno zdrav, varstvo B. Denarna nadomestila in povračila C. Drugi prispevki in povračila-skupaj D. Drugi izdatki -skupaj 1.781,908.000 1.911,302.063 107,3 78,522.603 1.269,909.000 1.354,475.877 106,7 54,547.367 276,578.000 295,609.433 106,9 11,916.804 1.546,487.000 1.650,085,310 106,7 66,464.171 24,500.000 24,645.667 100,6 2,218.536 33,750.000 51,536.980 152,7 1,385.452 1.604,737.000 1.726,267.957 107,6 70,068.159 177,171.000 180,289.521 1013 8,468.614 4,744.585 - 14.170 1.781,908.000 1.911,302.063 107,3 78.522.603 143,426.000 147,866.391 103,1 5,921.263 1.638,482.000 1.763,435.572 107,6 72,601.340 1.638,482.000 1.734,231,960 105,8 84,801.009 1.321,761.000 1.407,286.742 106,5 68,901.107 260,445.000 276,361.193 106,1 13,599.128 34,870.000 44,481.095 127,6 2,023.890 6,406.000 6,102.930 95,3 277.684 Pregled dohodkov in izdatkov na nosilca zavarov.oziroma upravičenca do zdravstvenega varstva v 1975 in 1976: REGIJA DOMŽALE 1975 1976 Indeks 1975 1976 Indeks 1. Število zaposlenih zavarovancev 262 015 269 647 102,9 11 353 11 752 103,5 2. Število kmetov 10 600 10 164 95,9 866 814 94,0 3. Število upokojencev 64 486 65 600 101,7 3 666 3 702 101,0 4. Število zavarovanih oseb 593 394 609 280 102,7 28 605 29 428 102,9 I. DOHODKI v din 1,629.733.529 1.911,302.063 117,3 65,900.887 78^22.603 119,2 1. Prispevki iz osebnega dohodka - na zaposlenega 4.612 5.023 108,9 4.154 4.642 111,8 2. Prispevki iz dohodka - na zaposlenega 820 1.114 135,9 750 1.013 135,1 3. Prispevki iz kmetijske dejavnosti - na kmeta 2.270 2.425 1063 2.585 2.725 105,4 4. Prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev - na upokojenca 2.235 2.748 122,9 1.820 2.288 125,7 5. Drugi prispevki 146 191 130,8 115 118 - na zaposlenega 102,6 II. IZDATKI v din 1.500,590.185 1.734,231.960 115,6 67^75.829 84,801.809 124,9 1. Neposredno zdravstveno varstvo 2.310 — na zavarovano osebo 2.052 112,6 1.926 2.341 121,6 2. Denarna nadomestila in povračila 1.002 - na zaposlenega 934 1.025 109,7 1.157 1153 3. Drugi izdatki 85 49 - na zavarovano osebo 64 132,8 78 159,6 4. Skupni izdatki - na zavarovano osebo 2.529 2.846 1123 2.373 2.882 121,4 m. 1. Skupni dohodki - na zavarovano osebo 2.746 3.137 114,2 2.304 2.668 1153 2. Skupni izdatki vključno z izločitvami (v rezer- vni sklad, solidarnost v SRS in regijske inve- sticije) - na zavarovano osebo 2.766 3.089 111,7 2366 3.083 120,2 SKLAD ZA IZGRADNJO ŠOLSKE MREŽE Sklad za izgradnjo šolske mreže občine Domžale je bil v letu 1976 ukinjen in so bde vse pravice in obveznosti prenesene na Občinsko izobra- ževalno skupnost. V letu 1976 je sklad razpolagal s 15,431.753 din in jih namenil za sledeče: 1. Stroški za dokončanje gradnje šole v Dobu tako adaptacije, dozidave in gradnje telovadnice znašajo za preteklo leto 5,341.047,90 din 2. Sklad je pokrival v letu 1976 še redne obresti za kredite, ki so bili dani od strani izvajalcev GP Obnova in GIP Beton pri gradnji šol Josip Broz Tito, Šlandrove brigade in šole Matija Blejca-Matevža v Mengšu. Ta obveznost je znašala 1,938.870,45 din 3 Materialni izdatki za poslovanje sklada so znašali v letu 1976 103.455 din Skupaj poraba sredstev iz krajevnega samoprispevka in drugih virov (proračun, OIS) VF 7,492.456,50 din Sredstva na 2. R. 31. 12. 1976 so razpoložljiva za gradnjo novih objektov v višini _ „„„ oo . „_ „ 1 7,939.884,37 din KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST Za množično posredovanje smo se sistematično posluževali radijske in televizijske postaje Ljubljana ter dnevnega in periodičnega tiska in občasnih publikacij. Na prvem radijskem programu smo imeli tedensko oddajo namenjeno staršem in odraslim, ki želijo menjati poklicno delo. Na drugem programu smo prav tako tedensko odgovarjali na vprašanja poslušalcev o problematiki izbire poklica. Na televiziji pa smo pripravljali štirinajstdnevne oddaje o poklicih namenjene učencem osnovnih šol. Množična oblika informiranja so tudi predavanja, ki smo jih imeli za starše in učence. Za učence osnovnih in srednjih šol smo izvedli S 30 predavanj (ali za 36 % več kot prejšnje leto), za njihove starše pa 124 (ali 40 % več kot v letu 1975). Individualno pa smo posredovali podatke v svetovalnih razgovorih, ki smo jih imeli s 4317 učenci osnovnih in srednjih šol (21 % več kot v letu 1975). Podatke o posameznikih smo posredovali tudi za 4091 prosilcev za štipendije (za 87 % več kot prejšnje leto). Pri sprejemanju učencev v srednje šole smo sodelovali z 9 šolami (leta 1975 s štirimi), pri izboru učencev za uk smo sodelovali s 35 organizacijami združenega dela (letojjrej s 14), učencev, ki smo jih v ta namen obravnavali, pa je bilo 764 (ali za 111 % več kot preteklo leto). Vse opisano delo, razen dela na področju štipendiranja, smo opravili ob enaki kadrovski zasedbi kot leto poprej. Nadaljnji razvoj poklicnega usmerjanja v skupnosti za zaposlovanje gre lahko le v dveh smereh: da zaradi vse večje populacije šolajočih se in vse večjih potreb po opisanih dejavnostih poklicnega usmerjanja kadrovsko to službo okrepimo, ali da začnejo določene funkcije poklicnega usmerjanja hitreje prevzemati in izvajati ostali nosilci te dejavnosti - predvsem šole na vseh nivojih. Sredstva Kmetijsko zemljiške skupnosti se delijo na dva dela in sicer: - na sredstva, ki so namenjena za pospeševanje kmetijske dejavnosti; - na izvajanje nalog, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Za pospeševalno dejavnost kmetijstva v občini je bilo porabljenih 2.290.598,50 din in sicer: Regres za umetna gnojila 300.000 475.718,65 158,57 Regres za premije za plem. živino 150.000 137.193,40 91,46 Regres za nabavo strojev 300.000 223.399,60 74,46 Rcgresir. obresti za najete kred. 230.451 237.928,10 103,24 Financiranje posp. službe 120.000 1 00.761,25 83,96 Umetno osemenjevanje in prirodni pripust 400.000 412.830,65 103,20 Izdelava načrtov za gosp. 130.000 91.940,00 70,72 Analiza vzorcev krme in zemlje 20.000 4.620,00 23,10 Strokovno izobraž. kmetovalcev 60.000 60.173,00 100,28 Strokovno izobraž. mladih zadruž. 20.000 21.200,00 106,00 Strok, izobraž. kmečkih žena 40.000 11.781,00 29,45 Nagrade za novozgrajene hleve, silose in dosuševalne naprave 60.000 60.840,00 101,40 Nagrade za tekmovanje v pridelov. k. 60.000 32.000,00 53,33 Izplačila za popis živine 28.800 36.000,00 125,00 Obveznosti za leto 1975 128.332 263.440,70 205,28 Veter, pregledi mesa in mleka 50.000 59.731,60 119,46 Sofin. stroškov veter, higienika 14.480,60 Strokovna literatura 16.876 11.691,65 69,28 Stroški poslovanja 34.86 8,30 SKUPAJ IZDATKI 2,114,459 2,290.59830 108,33 Za izvajanje nalog, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih pa je bilo porabljenih 1,774.275,85 din in sicer: 1. Rezervni sklad 2. Sreds. namenjena za izvajanje nalog po zak. o kmet. zemljiščih 3. Sofinanciranje izgr. bioteh. fak.. 4. Stroški poslovanja 5. drugi izdatki - izobr. kmctoval. Skupaj izdatki 11.000 1.054,75 2.569.082 1.600.000,00 62,27 10.000,00 183.124 103.047,75 56,27 60.000 60.173,35 100,28 2.823.206 1.774.275.85 62,84 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA - ENOTA DOMŽALE V letu 1976 je Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana opravila naslednje pomembnejše naloge: - analitsko-statistična dejavnost z vsemi standardnimi nalogami; - sodelovanje v akcijah za sprejem družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih in o pogojih zaposlovanja; - izdelava letnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov (letni program in akcijski program skupnosti za leto 1976, samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja za obdobje 1976-1980 in srednjeročni plan razvoja skupnosti); - informativna dejavnost (izdajanje glasila ..Občani in delo" in povezovanje z drugimi sredstvi informiranja - televizija, radio in časopisi). POKLICNO USMERJANJE Osnovna naloga poklicnega usmerjanja v skupnosti za zaposlovanje je zbiranje, analiziranje in posredovanje podatkov, s pomočjo katerih lahko vsak posameznik izbere družbeno ekonomskim razvojem in svojimi osebnostnimi značilnostmi usklajeno poklicno pot. Zato smo tudi v preteklem letu anketirali in s skupinskimi preizkusi sposobnosti preizkusili vse učence v 8. razredih (6848 ali 10 % več kot v letu 1975). S temi podatki smo dopolnili podatke, kijih o učencih začnemo zbirati v 5. razredih. O vseh teh učencih smo se pogovorili še z njihovimi učitelji. Z večletnim analiziranjem letnih potreb po kadrih, aktualnih potreb po delavcih in realizacijo teh potreb ter poklicne strukture začasno nezaposlenih pa ugotavljamo rast družbenih potreb po kadrih. S proučevanjem poklicnih profilov in šol, ki usposabljajo posamezne profile, ugotavljamo, kakšne zahteve pred posameznika postavlja poklic oz. šolanje za poklic. Tako zbrane in sintetizirane podatke pa smo v letu 19/6 posredovali množično in posameznikom. ZAPOSLOVANJE Delovne organizacije so leta 1976 prijavile 34877 potreb po delavcih ali za 6000 potreb manj kot v letu 1975. Leta 1975 so svetovalci z neposrednimi kontakti v organizacijah združenega dela preverili 413 potreb, v letu 1976 pa 5072 potreb. Odkrili so okoli 2000 dejansko neaktualnih potreb, ostale pa takoj posredovali za objavo v časopisu. Od vseh prijavljenih potreb jih je bilo 24 % za sodelovanje skupnosti. Za 17 % vseh potreb smo posredovali ustrezen kader (4519 brezposelnih, 544 iskalcev premestitve, 134 posredovanj iz drugih republik). • Zaposlovanje iz drugih republik ne poteka v skladu s sprejetimi načeli. Obiskali smo 76 organizacij združenega dela in posredovali zaposlitev le za 134 delavcev in 66 učencev. Neorganizirani prihodi se nadaljujejo, kar nam potrjuje tudi mesečno spremljanje prihodov. Brezposelnost smo reševali na dva načina: - s posredovanjem zaposlitev brezposelnim delavcem, - s pomočjo organizacijam združenega dela pri reševanju viškov delavcev (v osmih organizacijah združenega dela), izpostavljamo naše sodelovanje v Tovarni usnja Kamnik - TOZD Ipok in Rudnik živega srebra Idrija, kjer je glavnina problemov ostala za reševanje za leto 1977; v te namene smo obiskali 38 organizacij združenega dela (v letu 1975 - 22 OZD) in posredovali zaposlitev 480 delavcem (v letu 1975 - 441 delavcem). Ovira v letu 1976 so bila tudi finančna sredstva in to predvsem za prekvalifikacijo. Dodeljena sredstva v te namene so zadoščala komaj za usposabljanje brezposelnih težje zaposljivih iskalcev zaposlitve, nikakor pa ne za pomoč delovnim organizacijam pri reševanju ekonomskih in tehnoloških viškov. Reševanje teh problemov je sicer po zakonu dolžnost OZD, ugotavljamo pa, da prizadete organizacije vedno nimajo potrebnih sredstev, ko je potrebno izvesti nujne ukrepe. Brezposelnost je v letu 1976 narastla. Tekom leta smo imeli evidentiranih skupno 8175 oseb (leta 1975 - 7431 oseb). V 0,5% smo bfli uspešnejši pri posredovanju zaposlitve glede na leto 1975, pri pomoči za upokojitev in druge oblike reševanja pa v 32 %. Lani smo poleg ankete za diplomante štiriletnih srednjih šol (600 diplomantov) uvedli tudi anketo za 598 diplomantov višjih in visokih šol ter tako pričeli z usmerjenim zaposlovanjem teh kadrov. Odzvalo seje 86 % vseh vabjenih. V letu 1976 smo veliko delali pri zaposlovanju težje zaposljivih iskalcev zaposlit' ve. Od 4519 delavcev, ki smo jim posredovali zaposlitev, je bilo 29 invalidov in 1065 težje zaposljivih iskalcev dela. Program našega dela smo pri invalidih presegli za 10%, pri težje zaposljivih osebah pa za 26%. Za 66 delavcev s suficitarnim poklicem smo izvedli usposabljanje za deficitaren poklic. Naša skrb so tudi delavci, ki so na začasnem delu v tujini Delo na tem področju so nam opredeljevale smernice, ki jih je lansko leto sprejela skupščina. Pripravili smo primerno informacijo, ki jo bo založila Zveza skupnosti za zaposlovanje, ter sodelovali v seriji informativnih radijskih oddaj za zdomce. Obiskali smo vse občine ter sodelovali v koordinacijskih odborih pri SZDL. V 6 delovnih organizacijah (3 več kot leta 1975) smo pomagali pri izdelavi sistemizacij delovnih mest. (Posrednik - Ljubljana Skupne službe SIS Idrija, KZ Gabrovka-Dole, Splošno mizarska delavnica-Gabrovka, Plinobeton Zagorje, ZKGP-Kočevje) ter za 11 OZD opravili psihološke izbore (Zavod za statistiko SRS, SDK Ljubljana, Kolinska, Velana, Pionir, Invest servis, Klinični center, Jugotekstil itd.). Vse navedene usluge so bile brezplačne, ker je skupščina šele v oktobru sprejela tarifo o plačevanju takih uslug. V letu 1976 smo tudi izvedli naloge, ki niso bile planirane inje bila nujna njihova uresničitev: - izdelava teksta o aaposlovanju za „Občanov vodič", - sodelovanje pri popisu invalidov v vseh občinah, - v Trbovijah smo izdelali analizo kadrov za občinsko konferenco ZKS ter gradivo za posvet SZDL o zaposlenosti žensk, - v Kočevju in Ljubljani smo sodelovali pri pripravi gradiva o zaposlovanju zapornikov, po prestani kazni, - v Ljubljani smo organizirali posvete s socialnimi delavci v KPD in zavodov za socialno delo ter predstavniki kadrovskih služb v OZD. Uveljavljanje pravic v času brezposelnosti Denarno nadomestilo - sprejetih zahtevkov - ustanovitev - zahtevkov za podaljšanje - skupaj upravičencev Denarna pomoč - vloženih zahtevkov - skupaj upravičencev Zdravstveno zavarovanje - povprečno število zavarovancev Indeks (osnova leto 1975) 461 138,0 138 150,0 7 128,6 1483 1323» 16 106,7 31 206,7 1125 153,0 FINANČNO POSLOVANJE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE UUBU ANA »;'■; Finančno poslovanje Samoupravne skupnosti za zaposlovanje se je odvijalo prek odprtih; žiro računov pri SDK in v skladu z obstoječimi predpisi. Finančna sredstva so bila razporejena s finančnim načrtom za leto 1976. ,r" f r Skupnost je poslovala s sredstvi iz naslednjih virov: - s prispevkom za zaposlovanje, - z ob-Testmi sredstev na vpogled, - z drugimi dohodki (najemnina, refund. iz tujine). Sredstva prispevka za zaposlovanje Sredstva prispevka za zaposlovanje smo zbirali od 1. 1. do 1.4. 1976 po prispevni stopnji 0,17 % od 1. 4. 1976 dalje pa po 0,18 % prispevni stopnji iz dohodka organizacij združenega dela. Osnova za izračun je bil bruto osebni dohodek, kar je bilo dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o programu skupnosti za zaposlovanje za leto 1976 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. Prispevek za zaposlovanje smo planirali v letu 1976 v višini 25.850.400 din. Realiziranje bil v znesku 31.749.102 din. Realizacija prispevka je presežerft za din 5,898.702 ali 23 %. V tabeli 1 je prikazan zbir prispevka za zaposlovanje po virih obveznikov v celoti ter zmanjšan za manipulativne bančne stroške za 111.512 dinarjev. Sredstva skupnosti za zaposlovanje Načrt dohodkov je bil realiziran 121 %. Dovoljena poraba za leto 1976 je bila povečana z valoriz. 2,06% nad družb, dogovorom (ta sredstva so namenjena le za socialno varnost brezposelnih). Izdatki so bili realizirani 100%. Amortizacija osnovnih sredstev (vtabeli 3 pod neposrednimi izdatki skupnosti) je dosežena z 202 %. Koncem leta 1975 so bila revalorizirana osnovna sredstva (povečanje vrednosti OS) in ni bila planirana amortizacija za leto 1976. Obračunana je amortizacija OS za leto 1976 po veljavnih stopnjah za vsa OS, ki jih imamo v evidenci. Sredstva namenjena za strokovno izobraževanje in prekvalifikacijo, ter denarno pomoč med strokovnim usposabljanjem so že v celoti pogodbeno vezana, vendar se obveznosti prenašajo v leto 1977. V letu 1976 je bilo po finančnem načrtu premalo planiranih 1,478.960 din za vzajemnost in solidarnost. Ta sredstva je potrebno zagotoviti v finančnem načrtu za leto 1977. Sredstva za socialno varnost brezposelnih Dohodki za socialno varnost brezposelnih so bili realizirani v predvidenem obsegu, vendar pa niso zadoščali za poravnavo vseh obveznosti. Izdatki so preseženi za 55% in izkazujejo izgubo v višini 629.981 dinarjev. To predstavlja neporavnano obveznost do zavoda za zdravstveno zavarovanje za leto 1976, kar je razvidno iz tabele 5. Obveznosti iz sredstev za socialno varnost brezposelnih vodimo po občinah, kar prikazuje tabela 6. Iz tabele 2 je razvidno, da prenašamo v leto 1977 nerazporejena sredstva v višini 5,247.969 dinarjev. Tabela 2 Obveznosti za leto 1976, ki pa še niso poravnane, znašajo: — za vzajemnost in solidarnost — za zdravstveno zavarovanje brezposelnih — pogodb, obveznosti za prekvalifikacijo 1,478.960 din 629.981 din 38.082 din Skupaj Tabela 1 Pregled zbranega prispevka za zaposlovanje v letu 1976 2,147.023 din Načrt 1976 Realizacija 1976 % real. Zbir od gospodarstva Zbir od negospodarstva Zbir od zasebnikov Zmanjšano za odtegnje-ne bančne stroške (provizija) Presežena sredstva skupnosti 18.620.300 6.309.600 1.010.000 25.939.900 89.500 25.85Q.400 22.845.823 7.599.014 1.415.777 31.860.614 111.512 31.749.102 123 120 140 123 124 123 Pregled realizacije finančnega načrta za leto 1976c<,"rr »r T'srtctcvrr.r- Vrsta Han 1976 Realizacija 1976 Real. % DOHODKI (SREDSTVA) I, Prenesena sredstva II. Prispevek za zaposlovanje — gospodarski sektor — negospodarski sekt. — zasebni sektor 1,432.262 18,620.300 6,309.600 1,010.000 1,432.262 22,845.823 7,599.014 1,415.777 100 123 120 140 SKUPAJ 25,939.900 31,860.614 123 Zmanj. za banč. prov. 89.500 111.512 124 Prenos sred. na rač. skupnosti 25,850.400 31,749.102 123 III. Drugi dohodki - obresti — odplačilo anuitet — odplačilo danih posojil - razni drugi doh. (najem.) 6.000 4.420 170.000 150.000 133.708 215.150 223 143 Skupna sredstva Povečan plan za 2,06 % valor. nad družb. dog. 330.420 27,613.082 534.362 348.858 33,530.222 106 121 Skupaj za razpored 28,147.444 33,530.222 - -j IZDATKI (RAZPOREDITEV SREDSTEV) A. Financiranje skup. nalog in solid. - prispevek zvez skup. 2,068.000 - za solidarnost 6.400.000 2,068.000 6,400.000 100 100 Skupaj 8,468.000 8,468.000 100 B. Sredstva za socialno varnost brezposelnih (upoštevan rebalans) + 2,06 % valoriz. nad družb, dogovorom 3,230.682 534.362 3,230.682 534.362 100 100 Skupaj 3,765.044 3,765.044 C. Sredstva za delo strokovne službe — za OD s prispevki (upošt. rebalans) 7,500.500 - za skupno porabo 615.500 7,500.500 615.500 100 100 Skupaj 8,116.000 8,116.000 D. Neposredni izdatki skupnosti I. Materialni stroški vezani s programom dela pogodbene obveznosti (upošt. rebalans) 245.000 223.730 91 — zakonske obveznosti 12.200 14.708 120 - amortizacija 198.300 400.858 202 — material, str. — prosti 560.600 536.165 95 — material, str. — normir. 880.400 1,140.653 129 — stroški reprezentace 35.000 31.693 91 - stroški izobraževanja 82.000 56.148 68 — stroški organov skupnosti (rebalans) 342.000 342.750 100 Skupaj 2,355.700 2,746.705 116 II. Funkcionalni izdatki (upoštevan rebalans) — strok, uspos. in prekv. 1,530.000 1,497.594 98 — denarna pomoč med strok, usposab. 280.000 229.656 82 — poklicno usmerjanje 350.000 350.000 100 - prehrana in prenoč. 70.000 79.745 brezposelnih 114 - specialistični pregledi 80.500 30.578 38 — public. dejavnost (glasilo skupn.) 620.000 617.805 100 - drugi funkcion. izdatki 152.200 32 Skupaj 3,082.700 2,854.304 93 HI. Stroški štipendiranja E. Drugi izdatki skupnosti I. rezervna sredstva II. investicijska vlaganja (rebalans) Skupaj Skupno razp. sredstva Nerazporejena sredstva na dan 31. 12. 1976 1,100.000 1,117.675 102 260.000 305.058 117 1,000.000 909.467 91 1,260.000 28,147.444 1,214.525 28,282.253 5,247.969 96 100 28,147.444 33,530.222 CESTNI SKLAD Cestni sklad je v letu 1976 razpolagal s 7,250.782 din sredstev, ki jih je porabil za sledeče zadeve: 1. Redno vzdrževanje cest IV. reda obsega vzdrževanje cest, kijih oskrbuje Komunalno podjetje in ceste, ki so v oskrbi krajevnih skupnosti. V ta namen je bilo izplačanih sredstev po obračunanih delih Komunalnega podjetja 2,544.924,60 din in dotacij krajevnim skupnostim 1,364.456,50 din. Realizacija 3,909.381,10 din 2. Cestni sklad je sodeloval s finančnimi sredstvi pri večjih vzdrževalfiih delih v krajevnih skupnostih in sicer: - KS Moravče - ureditev cest KS Velika vas -Dešen, ureditev cest - KS Blagovica, rekonstrukcija ceste Zlatenek-Gaberje - KS Preserje - za asfaltiranje cest — KS Mengeš — ureditev jaškov — KS Vir — rekonstrukcija Cufarjeve in Dvoržakove ulice — Komunalno podj. — za ureditev ceste Topole-Šenkov Turn skupnostim, ki v letu 1975 niso v celoti prejela sredstva pO sprejetem finančnem načrtu. Realizacija 747.878,05 din 2. Sklad v letu 1976 ni nastopal kot investitor, pač pa je po merilih, ki jih je sprejel upravni odbor sklada in delegatska skupščina, razdelil sredstva za investicije, kijih izvajajo krajevne skupnosti. Realizacija 1,923.843 din 3. Sofinanciranje gradnje kolektorja in programa cestnega sklada je upravni odbor potrdil in namenil za kolektor 450.000 din in cestnemu skladu 350.000 din. Realizacija 800.000 din 4. Sredstva prenesena krajevnim skupnostim od pobranega prispevka od individualnih zavezancev za obdobje od 1. 3. 1975 do 31. 12. 1976 so znašala Realizacija 926.654,20 din 5. Stroški poslovanja sklada in pokrivanja prispevka preko IBM sistema pri Induplati so v letu 1976 znašali Realizacija 159.288,60 din Skupaj poraba sredstev 4,557.663,85 din 50.000 5.265 60.000 '28.000 40.900 60.000 9.920 Realizacija 254.085 din 3. Soudeležba pri investicijah, ki so se izvajale po programih krajevnih skupnosti. V ta namen je cestni sklad odobril sredstva naslednjim ko-ristnikom: — KS Mengeš — popravilo ceste za spomenikom na Glavnem trgu in za asfaltiranje ceste v Loki 266.669 - KS Preserje - za asfaltiranje Levstikove ulice 100.000 — KS Trzin - za izdelavo projektov za asfaltiranje cest in kot obveznost iz pret. leta za odvodnjavanje 150.597,15 — KS Domžale - za ureditev Aškerčevega naselja, Partizanske, Obrtniške, del Prešernove in Nove ulice v Domžalah 190.000 - KS Moravče - za cesto Moravče-Soteska-Pukelčev mlin 250.00C — KS Jarše—Rodica — za modernizacijo osrednje ceste skozi Rodico, Spodnje in Sr. Jarše 250.000 Realizacija 1,207.266,15 din 4. Investicijski izdatki direktno iz cestnega sklada so bili v letu 1976 naslednji: - izdelava glavnega projekta za cesto Šentvid-Zlato polje 459.000 - soudeležba pri gradnji mostu na Rači 420.000 - ureditev mostu v Vrbi 334.639,90 — odplačilo anuitet za investicije v pret. obdobju (cesta Šenkov turn, Krašnja, Ihan) 800.720,50 Realizacga 2,014.360,40din 5. Intervencije občinske cestne inšpekcije ter cestno prometne signalizacije seje vršila po nalogu inšpekcijskih služb občine. Realizacija 42.596,15 din 6. Materialni stroški in stroški poslovanja sklada Realizacija 142.597,95 din Skupaj porabljeno v letu 1976 7^70.268,75 dir SKLAD ZA MESTNA ZEMLJIŠČA Sklad za urejanje mestnih zemljišč je razpolagal v letu 1976 s sredstvi v višini 4,714.852,07 din. Ta sredstva so se razporedila: 1. Pokrivanje obveznosti za leto 1975 predstavlja dotacije krajevnim OBČINSKI GASILSKI SKLAD 1. Obveznosti iz leta 1975, ki jih je gasilski sklad poravnal v letu 1976 predstavljajo: — nabavo motornih črpalk za gasilska društva Domžale, Topole, Kraš-njo in Žeje-Trojica; — sredstva za nabavo cevi za društva, katera je odobrila Občinska gasilska zveza; — za pokrivanje stroškov redne dejavnosti gasilskih društev. Realizacija 439.578,40 din 2. Za redno delo in vzdrževanje osnovnih sredstev Občinske gasilske zveze je gasilski sklad dodelil dotacijo za leto 1976 v višini 200.000 din 3. Za popravilo gasilskih domov je bilo koriščeno za GD Prevoje, Moravče, Krašnja, Velika vas, Loka pri Mengšu Realizacija 18.000 din 4. Za nabavo ročnih gasilnih aparatov je gasilski sklad porabil 18.028 din 5. Za odplačilo prejetih kreditov in obresti je bilo porabljenih sredstev v višini 29.650,05 din 6. Sredstva za javljanje signalne zveze je upravni odbor gasilskega sklada odobril 5.574 din 7. Gasilski sklad je sodeloval pri sofinanciranju skupne službe za SIS in sklade in pokrival tudi stroške poslovanja (SDK) Realizacija 9.540,70 din Skupaj poraba sredstev gasilskega sklada v letu 1976 720.372,155 din SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE Sredstva, ki jih na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju nakazujejo skladu združenih sredstev za štipendije v višini 0,5 % od bruto OD so znašala 3,182.501 din. Od teh sredstev se je nakazalo na sklad za štipendije 2,101.841 din, skupno komisijo SR Slovenije kot solidarnost pa se je nakazalo 1,080.660 din. Iz solidarnosti pa je občinski sklad za štipendije prejel 616.728 din. Tako je občinski sklad združenih sredstev za štipendije razpolagal z dohodki v višini 2,718.569 izvirnih dohodkov ter drugih dohodkov (sredstva iz preteklega leta, vračilo štipendij in drugo) v višini 87.900 din. Razporedil jih je za sledeče: 1. Za izplačilo štipendij je bilo porabljenih sredstev v višini 2,721.199 din 2. Materialni stroški poslovanja in sofinanciranje skupnih služb znašajo 49.098 din Skupaj porabljeno za štipendije 2,770,297 din SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju je v letu 1976 razpolagal s 554.615,55 din in jih porabil za sledeče namene: 1. Strokovno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju predstavlja dopolnilno izobraževanje v stroki, prekvalifikacijo v druge poklice, dokončanje osemletke, nadaljevanje šolanja v srednji ali višji šoli, obiskovanje strokovnih tečajev in podobno. Vseh koristnikov sredstev za strokovno izobraževanje je bilo v letu 1976 - 29. Realizacija 73.992,60 din 2. V okviru splošnega izobraževanja delavcev v zasebnem sektorju je bil organiziran strokovni ogled obrtniškega sejma v Munchnu in koncentracijskega taborišča Dachau s položitvijo venca. Udeležilo se gaje 109 delavcev. Prav tako je bil organiziran ogled hladne valjarne v Kumrov-cu in Titov rojstni kraj s spominskim domom v Kumrovcu. Realizacija 83.450 din 3. Sofinanciranje izdaje Občinskega poročevalca Realizacija30.000 din 4. Prenos sredstev sindikalni organizaciji delavcev v zasebnem sektorju namensko za izvedbo programa ob „Dedku mrazu" za otroke delavcev, ki so zaposleni v privatnem sektorju ter za nabavo športne opreme. Realizacija 34.000 din 5. Sofinanciranje društva „Modra ptica" Realizacija 10.000 din 6. Sofinanciranje skupne strokovne službe za leto 1976 in akontacija za leto 1977 Realizacija 60.000 din 7. Za vezavo sredstev pri LB za dobo 2 let se je upravni odbor sklada odločil zaradi neizkoriščenih sredstev na žiro računu. Sredstva se obrestujejo po 9 % obrestni meri. Realizacija 100.000 din 8. Stroški poslovanja - provizija SDK - Realizacija 1.460,05 din 9. Upravni odbor sklada je med letom tudi pristopil k solidarnostni akciji - gradnji šole v Krašnji v okviru SIS v občini in v ta namen odobril sredstva v višini 100.000 din, ki se bodo odvedla investitorju Občinski izobraževalni skupnosti ob pričetku gradnje. Skupaj realizacija 492.902,65 din REKAPITULACIJA DOHODKOV IN IZDATKOV OBČINSKIH i SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1976 Ime skupnosti Dogovorjena sredstva po družb, dogovoru za 1976 za obč. SIS po prisp. stopnji Dogov. sredst. po družb. dog. Realizacija obč. SIS drugi viri % sredstev SIS Skupaj sredstva SIS Realizacija sredstev za skupne in vzajemne nal. in odvedeno vSRS v din Skupaj poraba sredstev na občinski ravni Občinska iz. skup. 55.503.000 58.887.686 106 3.121.951 62.009.637 5.907.350 62.009.637 Skup. otroš. varstva 5.912.000 5.889.586 99,6 1.255.088 7.144.674 — 6.068.792 Skup. soc. skrbstva 7.822.000 7.965.179 102 948.167 8.913.346 1.773.074 8.352.279 Kulturna skupnost 3.169.000 3.274.178 103 335.379 3.609.557 4.893.113 3.393.171 TeJ. kult. skupnost 2.598.000 2.828.782 109 1.468.378 4.297.160 523.046 4.003.321 SKUPAJ: 75.004.000 78.845.411 105 7.128.963 85.974.374 13.096.583 83.827.200 REKAPITULACIJA DOHODKOV IN IZDATKOV OBČINSKIH SKLADOV ZA LETO 1976 Finančni načrt Doseženih Poraba sredstev skladov za 1976 dohodkov Skupaj 1. Sklad za izgr. šol. mreže 12,117.731 15,431.752,87 7,491.868,50 2. Cestni sklad 7,051.321 7,250.782,00 7,570.268,75 3. Skl. za urejanje mest. zemlj. 4,401.720 4,714.852,07 4,557.663,85 4. Gasilski sklad 1,067.132 1,145.022,95 720.371,15 5. Skl. za dopol. izobr. del. v zasebnem sektorju 510.782 544.615,55 392.902,65 6. Skl. združenih sredstev za štipendije in posojila 2,800.000 2,806.469,40 2,770.297,55 7. Štab za TO 3,018.581 3,134.982,25 3,134.982,25 8. Sklad za Ljudsko obrambo 1,594.450 1,651.184,89 1,569.122,95 SKUPAJ 32.561.717 32,561.717 36,679.661,98 28,207.477,65 O LJUBLJANSKA BANKA-VAŠA BANKA Ob tednu solidarnosti AKTIV ŠTIPENDISTOV V DOBU Poglejte, ljudje! Poglejte po svetu in spoznajte, kakšen je! To so uvodni verzi na kratki kulturni prireditvi, ki je bila v okviru TEDNA MLADINSKE SOLIDARNOSTI v preddverju Hale Komunalnega centra v ponedeljek, 21. marca 1977. Kulturno prireditev, ki je pritegnila kar precej gledal cev, sta pripravila Center klubov OZN in Komisija za kulturo pri Občinski konferenci ZSMS Domžale. TEDNU MLADINSKE SOLIDARNOSTI, ki je trajal od 21. do 28. marca in pomeni solidarnost z osvobodilnimi gibanji Zimbabwe, Namibije, Južnoafriške republike, Palestinsko osvobodilno organizacijo, Antifašistično fronto Čila, katerih narodi se borijo za osvoboditev izpod kolonialnega in neokolonialnega jarma, za preprečevanje rasne, nacionalne in drugih oblik diskriminacije, proti imperializmu in fašizmu, politiki pritiska in mešanja v notranjo politiko drugih narodov, za neodvisnost, svobodo in mir, smo tudi mladi iz naše občine posvetili precej pozornosti. Zgoraj omenjena kulturna prireditev, na kateri je o solidarnosti in o boju proti imperializmu spregovoril Drago Flis, vodja Centra klubov OZN, je predstaviljala uvod v Teden in obenem tudi otvoritev razstave na temo solidarnost. Likovne prispevke so poslali člani Klubov OZN iz občine, nekaj je prispevala tudi 00 ZSMJ iz kasarne Bratstvo in enotnost. V sliki in ilustraciji je bil predstaven boj črnskega ljudstva, prikazani so bili stiki rok različnih barv, pa vizije bodočega sveta, v katerem naj bi vladal mir, prijateljstvo in enakopravnost. Ob tej priliki je bila izdana tudi posebna številka Biltena 72-790, v katerem je bil poleg slavnostnega govora ob Tednu objavljen tudi daljši članek o Organizaciji združenih narodov in vloga Jugoslavije v tej organizaciji, objavljenih je bilo nekaj pesmi, ki so jih napisali člani klubov OZN, pa tudi nekaj spisov na temo solidarnost. ZA SREČNEJŠO BODOČNOST MLADIH VSEGA SVETA je bilo geslo vseh mladih ob tednu solidarnosti. S prodajo priložnostnih nalepk, s kulturno prireditvjjo, z razstavo in s priložnostnimi predavanji v različnih krožkih OZN smo se mladi iz naše občine aktivno vključili v TEDEN MLADINSKE SOLIDARNOSTI, ki ga bomo v naših sredinah še nadaljevali. q y Delovne počitnice Prosvetni delavci so se v času polletnih počitnic zbirali na seminarjih, na katerih so se pripravljali med drugim tudi za tehnično vzgojo v šolah Hiter razvoj proizvajalnih sil in družbenih odnosov pri nas narekuje ustrezne spremembe v vzgoji in izobraževanju bodočih nosilcev tega razvoja. Nov koncept usmerjenega izobraževanja sega s svojimi zahtevami tudi v osnovno šolo. Korehita sprememba, ki jo je treba na tej stopnji vzgoje doseči, je predvsem drugačen odnos do proizvodnega dela. Novi učni načrti za osnovne šole nakazujejo tako naravnanost učno-vzgojnega dela. Vendar učitelji te nove zahteve različno uspešno uresničujejo. Pri vsakodnevnem delu spoznavajo, da jim kadrovska šola ni dala vsega, kar danes od njih zahteva praksa. Izhod iz zagate je stalno izobraževanje prosvetnih delavcev in njihovo strokovno izpopolnjevanje ob delu. Lep in uspešen primer tega strokovnega izobraževanja je bil med polletnimi počitnicami v naši obči- ni na Osnovni šoli Šlandrove brigade. Tukaj se je v organizaciji Zavoda za šolstvo SRS udeležilo seminarja v 14 skupinah preko 200 učiteljev 4. razredov osnovnih šol iz organizacijske enote Ljubljana. V uvodnem delu seminarja je republiški svetovalec Marjan Tomšič nakazal nove smernice v izobraževanju in opozoril na pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti pri učno-vzgojnem delu. Pri praktičnem delu seminarja, ki sta ga vodila učitelja za tehnični pouk Štefan Seifrid in Zdravko Smer-delj, so učiteji naredili pet izdelkov. Tako so z lastnim delom spoznavali najuspešnejši način posredovanja znanja učencem in njihovo vzgojo ob delu. Zadovoljstvo, ki so ga na seminarju doživljali ob praktičnem delu, bodo učitelji prav gotovo znah uspešno prenesti med učence na svojih šolah. Vse večji problemi v naši štipendijski politiki so tudi mladinski organizaciji narekovali večjo aktivnost na tem področju. Sprejeti so bili sklepi, daje potrebno v proces samoupravnega oblikovanja in izvajanja štipendijske politike vključiti tudi štipendiste, vse osnovne organizacije ZSMS v srednjih, višjih in visokih šolah in v delovnih organizacijah so morale in morajo pripravljati točne preglede štipendistov in jih med seboj povezovati v aktivu štipendistov pri 00 ZSMS. Sklepe, ki sta jih na skupni seji sprejeli predsedstvi republiških konferenc mladih delavcev in mladih v izobraževanju, smo takoj pričeli izpolnjevati mladi iz naše občine, med njimi tudi osnovna organizacija ZSMS Dob. Na sestanku predsedstva" je' bilo domenjeno, da se ustanovi aktiv iz štipendistov iz krajevnih skupnosti Krtina in Dob, ker mladi v KS Krtina nimajo svoje 00 ZSMS. Vsi štipendisti so bili povabljeni na ustanovno sejo aktiva, ki j'e bila v prostorih KS Dob in reči moramo, da je bila udeležba kar zadovoljiva. Predsednik OO ZSMS je opozoril na poglavitne naloge štipendistov, ki naj bi v okviru aktivov opravljali naslednje: - razpravljali naj bi o politiki štipendiranja, - seznanjali štipendiste z vsemi ukrepi in odločitvami samoupravnih organov, - dajali naj bi pobude in predloge za reševanje odprtih vprašanj, - razpravljali naj bi o aktivnostih posameznih štipendistov v ZSMS, - skrbeli naj bi za boljšo povezavo med štipendisti, šolo, delovno organizacijo in za usmerjanje mladih v kadrovsko štipendiranje. Izvoljena sta bila predsednik in sekretar aktiva štipendistov v ovkiru OO ZSMS Dob, sprejet pa je bil tudi sklep, naj se štipendisti v čim večji meri vljuči-jo v delo mladinske organizacije v Dobu. KANALIZACIJA VIR - RADOMLJE Na zadnji seji pripravljalnega odbora za izgradnjo kanalizacije je bilo med drugim ugotovljeno, da so bile naloge zadnje seje dobro opravljene. V tem času so potekali pogovori med strokovnimi sodelavci, KS in temeljnimi organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti. TOZD so pregledale in sprejele idejni načrt in ponudile vso podporo za izdelavo glavnega načrta. Med drugim je bil na tej seji sprejet tudi sklep, da se izvedejo terenske meritve za kanalizacijo. Na podlagi teh meritev se bo izdelal glavni načrt. Terenske meritve je potrebno izvesti tudi zato, da se za vsako stanovanjsko hišo ugotovi višina priključka na kanalizacijo. Naprošamo vse lastnike stanovanjskih hiš, da omogočijo sodelavcem izvedbo tega nujnega dela. Za razumevanje in sodelovanje pa se vam zahvaljujemo. o ^ POPRAVEK V Občinskem poročevalcu dne 20. 1. 1977 je pri članku „Peto srečanje starostnikov v Moravčah" prišlo do napake. Pevce je vodil Miro Capuder in ne Marjan Kokalj, kot je bilo pomotoma objavljeno. Na napako nas je opozoril pisec članka. Urednik OBVESTILO Skupščina občine Domžale, oddelek za notranje zadeve obvešča vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo lahko opravili tehnične preglede v skladu s 13. členom Pravilnika o evidenci kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov in sicer: Emona TOZD koopera-pri Krajevnem uradu v petek, 29. aprila 1977 v Moravčah cija od 7. do 17. ure; v soboto, 30. aprila 1977 v Lukovici Lukovica od 7. do 15. ure; v četrtek, 5. maja 1977 v Mengšu — Ulica talcev pri obratu Emona Mengeš od 7. do 17. ure; v petek, 6. maja 1977 v Mengšu od 7. do 17. ure in v soboto, 7. maja 1977 v Mengšu od 7. do 15. ure. Za zamudnike ne bomo organizirali posebnih tehničnih pregledov! Pozivamo vse lastnike že evidentiranih traktorjev in priklopnikov, da uredijo svojo obveznost vsakoletnega opravljanja tehničnih pregledov vozil, ker dosedanja registracija za kmetijske traktorje in priklopnike odpade: to so vsa vozila z zelenimi tablicami. Priporočamo vam ureditev obveznega zavarovanja vozil, ker v primeru povzročitve prometne nezgode nosite vse stroške sami. Zastopnik zavarovalnice bo urejal zavarovanje na kraju tehničnega pregleda. Obenem pozivamo tudi lastnike traktorjev in priklopnikov, ki imajo v lasti neevidentirana vozila, da opravijo tehnične preglede in uredijo evidentiranje pri tukajšnjem upravnem organu. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Ušivost in razuševanje Zadnja leta doživljamo v naši neposredni okolici pojav, ki ga v preteklih letih nismo več poznali. Uši so javno na pohodu. Pri nas srečujemo trenutno zlasti naglavne uši, ki se hitro širijo po kolektivih. Če hočemo ušivost uspešno zatirati, moramo poznati nekaj osnovnih značilnosti razvoja in uničevanja uši. Naglavna uš živi 30-40 dni in v tem času izleže 100-300 jajčec, 1 mm velikih in zelo odpornih. Jajčeca ali gnide prilepi z lepljivo tekočino na lase v bližini kože. Po 6-8 dneh se iz gnid izležejo ličinke, te pa v 3 tednih dorastejo in so 16-20 dni po razvoju že sposobne za razmnoževanje. Za razuševanje uporabljamo: 1. Petrolej z olivnim oljem v enakem razmerju 1:1 (1 del olja in 1 del petroleja). S to mešanico dobro namažemo lasišče in ga tesno pokrijemo z kopačno kapo ali polivinil vrečko ter zaveže-mo z ruto. Po 3-5 urah umijemo glavo s toplo vodo in šamponom Nato lasišče dobro speremo in dodamo v zadnjo toplo vodo za izpiranje nerazredčen kis. Oprane lase razčešemo nad enobarvnim papirjem, da takoj opazimo če pade iz glave gnida ali uš. Papir zažgemo. Postopek mazanja s petrolejem ponovimo po 1 tednu da uničimo naknadno iz gnid razvite uši. 2. Pitroid prašek dobimo v lekami. S praškom dobro in enakomerno naprašimo lasišče. Nato ga pokrijemo z ruto, katero tesno zavežemo in pustimo 6-8 ur. Nato glavo umijemo po zgoraj navedenem načinu. Tudi ta postopek z zapraševanjem ponovimo čez 1 teden. Naglavno ruto s katero smo imeli pokrito glavo namočimo takoj po uporabi za 2 uri v toplo vodo z dodatkom pralnega praška in temeljito operemo ter zlikamo z vročim likalnikom. Pri uporabi Pitroid praška zavarujemo oči in usta. Kape razušimo z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom, npr.: v 5 % raztopini vročega kisa. 3. Solutio benzil-benzoat nabavimo v lekarni, in sicer 20 % tekočino benzil-benzoata v 90 % alkoholu. S tekočino namočimo lasišče, ga prav tako pokrijemo s kopalno kapo ali polivinil vrečko, obvežemo glavo z ruto in pustimo, da sredstvo deluje 6-8 ur. Nato glavo umijemo ter čez 1 teden celoten postopek ponovimo. Le natančno upoštevanje zgornjih navodil nam bo pomaglo pregnati to hudo nadlego. Vedeti moramo, da so tudi velike akcije proti ušivost i lahko brez uspeha, če pri tem ne sodeluje celotno prebivalstvo z razumevanjem in aktivno pomočjo, kajti dejstvo je, da ima svojo usodo glede zdravja in bolezni človek največkrat v lastnih rokah. Viš. san it. teh. Počivavšek Lidija Zdravstveni dom Domžale MLADI V ZDRAVSTVENEM DOMU DOMŽALE Lani, 25. maja smo v Zdravstvenem domu Domžale ustanovili osnovno organizacijo ZSMS. Dolgo časa smo se spoprijemali z začet-niškimi težavami, potem pa je delo le steklo. V lanskem letu smo se udeleževali vseh športnih tekmovanj in pohodov v občinskem me- rilu. Sami pa smo pripravili srečanja mladincev OO ZSMS zdravstvenih domov - Domžale, Kamnik in Litija. Obiskali smo partizanske bolnice na našem območju, in pripravili še razna športna tekmovanja. Obvezali smo se, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. V letošnjem letu smo si zadali bolj obširen program. Določili smo si stalne naloge: predlagati in usposobiti čimveč sposobnih in aktivnih članov OO ZSMS za vstop v ZK, skrbeti za aktivno vlogo mladih v enotni fronti socialističnih sil, organizirati razprave o problemih OZD, ki zadevajo zlasti interese mladih, poživiti informiranje in dopisovanje v Obvestila in druga glasila, skrbeti za stalno obveščanje mladih o delu OO ZSMS. V mesecu marcu smo organizirali mladinsko delovno akcijo čiščenja počitniških objektov Zdravstvenega doma Domžale in njihove okolice, ki je trajala dva dni. V počastitev Dneva žena smo pripravili razstavo grafičnih risb našega mladinca Draga Kosoviča, ostali mladinci pa smo sodelovali z različnimi ročnimi izdelki: vezenine, gobelini, izdelki iz lesa, ikebane itd. Razstava je bila odprta tri dni v prostorih Zdravstvenega doma Domžale, ogledali pa so si jo lahko vsi obiskovalci in delavci Zdravstvenega doma Domžale. Po knjigi vtisov lahko sklepamo, da je razstava uspela in pritegnila mnogo obiskovalcev, ki so nam zaželeli, da bi tudi v bodoče delali tako. Za nas mlade pa je to obveza, da se bomo pri nadaljnjem delu še bolj potrudili. Osnovna organizacija ZSMS Zdravstvenega doma Domžale Uspel koncert Mengeške godbe in Alpskega kvinteta I i r * Z nastopa Mengeške godbe in Alpskega kvinteta v Mengšu Mladi v Zdravstvenem domu so pripravili lepo razstavo, na kateri so pokazali svoje znanje in spretnosti Nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem sta v dvorani kulturnega doma v Mengšu, ki je bila nabito polna, imeli nadvse uspel koncert Mengeška godba, ki deluje že 93 let in Alpski kvintet, ki je pred kratkim slavil 10-letnico delovanja. In zakaj sta imela skupen koncert? V Alpskem kvintetu že ves čas obstoja sodelujeta Mengšana Janez Per in Vinko Sitar, ki sta istočasno tudi člana Mengeške godbe in tako povezujeta obe delujoči instrumentalni skupini. Povezovalec programa tov. Gogala je v pozdravnem nagovoru omenil, da so za Mengeško godbo nadvse pomembni trije kapelniki in to Peter Lipar, ki je vodil godbo več kot 50 let, Anton Mehle, kije imel veliko zaslug, da je pomladil godbene vrste in sedanji kapelnik Josip Grgasovič, kije vnesel sodobno in moderno glasbo in tudi znal v godbene vrste pritegniti številne mlade, ki jih je vzgojila Glasbena šola Domžale-oddelek Mengeš. V prvem delu koncerta je nastopila Mengeška godba, ki je za uvod zaigrala Koračnico gasilcem, kapelnika Josipa Grgasoviča, ki jo je posvetil prav mengeškim gasilcem, s katerimi ima godba tesne stike, saj nastopa na vseh njihovih prireditvah. Začetni koračnici so sledile Uvertura Symphonique1 Gerarda Boedvna, Češka polka Josefa Ste-paneka ter valček Večer za mamico Josipa Grgasoviča. Alpski kvintet s pevko Ivanko Krašovec in Janezom Perom, ki se je predstavil tudi kot odličen pevec, je izvajal dela njihovega harmonikarja Jožeta Burnika in njihovega trobentarja Ivana Prešerna, s katerimi nastopajo doma, še več pa v tujini. Za dobro počutje in razvedrilo je poskrbel Marjan Ro-blek, ki je poleg članov kvinteta požel velik aplavz. Predvideni program so morali na željo poslušalcev še podaljšati z novimi skladbami. V drugem delu se je godba predstavila z dobro znano skladbo Stanislava Bienickega-Vinka Štrucla Marš na Drini, z Bavarsko polko Georga Lehmana, s skladbo Yester-day Johna Lemona v priredbi Josipa Grgasoviča, s skladbo Skalinada Zdravica Runjiča v priredbi Josipa Grgasoviča, ki se je v tej skladbi predstavil tudi kot odličen pevec, saj jo je zapel prav z značilnim dalmatinskim temperamentom in tako predstavil rodno dalmatinsko pesem. Seveda je ob izvajanju te znane pesmi bil deležen še posebnega aplavza. Skladbo so morah ponavljati. Odlično izveden koncert, ki ga je povezoval Jože Gogala, je Mengeška godba zaključila s kapelnikovo skladbo Cocktail, s katero je že na reviji pihalnih orkestrov konec preteklega leta v domžalski hali bil deležen največjega aplavza. Za uspel koncert Mengeški godbi in Alpskemu kvintetu iskrene čestitke! Tone Ravnikar Domžalčani v polfinalu oddaje spoznavajmo svet in domovino Uspel prijateljski koncert V eni izmed prejšnjih številk našega glasila ste že lahko prebrali o prvem sodelovanju ekipe iz Domžal v oddaji SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, ki jo organizira RTV Ljubljana skupaj z OK ZSMS, danes pa že lahko pišemo o drugi oddaji, ki smo jo organizirali mladi iz Domžal na Viru 19. marca 1977. Pomerili smo se z ekipo OK ZSMS Postojna, ki je bila naš gost že zgodaj popoldne. Najprej smo obiskali Papirnico Količevo, kjer smo si ogledali izdelavo lepenke in kartona, še posebej pa nas je zanimal stari kartonski stroj, ki ga bo v bližnji prihodnosti zamenjal novi. Mlade iz Postojne je zanimalo marsikaj, pogovarjali smo se o samem postopku izdelave, o samoupravnih odnosih v podjetju in o družbeni prehrani, o kateri smo se prepričali kar na kraju samem v menzi, kjer smo se okrepčali. Ob tej priložnosti se 00 ZSMS Papirnice iskreno zahvaljujemo za organizacijo obiska. Nato smo naše goste odpeljali v arboretum Volčji potok, nad katerim so bili zelo navdušeni, čeprav v njem pomlad še ni zaživela. Obljubili so nam, da ga obiščejo poleti, ko bo še lepši. Odšli smo v Domžale, vodji ekip pa v dvorano Delavskega doma na Viru, kjer je bilo žrebanje. Že tradicija je, da Domžalčani prvi odgovarjamo in tudi tokrat se ni izneverila. Žreb je odločil, da ekipa iz Domžal, ki so jo-sestavljali: Drago Korošec, Helena Serša-Kralj, Majda Cerar, Janez Kušar ter Vera Grošelj, odgovarja prva. Odpeljali smo se v Domžale, ker je urica klepeta kar. prehitro minila. Največ pozornosti v pogovoru smo posvetili mladinskim akcijam v zadnjem času in problemom, ki so v obeh OK ZSMS kar približno enaki in bližal seje čas začetka oddaje. Kljub slabemu vremenu se je v dvorani na Viru zbralo številčno občinstvo, ki je nestrpno pričakovalo začetek oddaje, kije bila prva tovrstna prireditev v naši občini. Avizo, nato uradni začetek in pozdrav, skladba ansambla Jutro in začelo se je zares. Prvo vprašanje, in prvi pravilni odgovor z naše strani in tekmovalci smo se kar oddahnili, led je bil prebit in nadaljevali smo. Tudi Postojnčani so pravilno odgovorili in na vrsti je bilo naše drugo vprašanje. Da je bil glavni govornik na 4. kongresu Miha Marinko, smo vedeli, da pa je bil sekretar CK ZKS, je bilo že malo težje, in odgovor je bil nepravilen. K sreči tudi Postojnčanom ni Šlo najbolje in rezultat je bil kmalu izenačen, na vrsti pa je bil ansambel Jutro in predstavitev ekip in posameznih OK ZSMS. Medtem, ko so Postojnčani spregovorili o svojem počutju v Domžalah, smo domačini govorili o prostorskih problemih, ki jih imajo naše osnovne organizacije ZSMS, o razstavi ob tednu solidarnosti in o drugem in tekmovanje se je nadaljevalo. Podobno kot v Ljutomeru je bilo tudi tokrat četrto vprašanje za nas usodno. Vedeli smo, da so ob volitvah v Franciji sile izenačene, da pa ima levica prednost, nismo vedeli in zopet je bil odgovor nepravilen, tekmovanje pa je prešlo v drugi del, kjer je imela naša ekipa več sreče. Pravilno smo povedali nove termine v vzgoji in izobraževanju, povedali smo ime in priimek bosanskega pisatelja Iva Andriča, srbskega revolucionarja Dimitrija Tucoviča in vedeli smo tudi za 8. mesto Bogdana Norčiča in se tako uvrstili v polfinale tega popularnega tekmovanja. Gledalci so nas v dvorani nagradili z bučnim aplavzom, nič manjšega aplavza pa niso bili deležni člani ekipe OK ZSMS iz Postojne, ki so dosegli 5 točk. Člani ekipe smo bili uvrstitve v nadaljnje tekmovanje zelo veseli in upamo, da to ni bil naš zadnji uspeh. V. G. 300 OTROK V MASKAH VESELI ŽIVŽAV V MENGEŠKI OSNOVNI SOLI Običaj pustnih norčij, ki se ga zlasti mladina veseli ne le en torek v letu - saj mnogi mislijo nanj vse leto - je tokrat proslavila tudi mengeška osnovnošolska mladina. Skromnega jubileja - letošnji torek je bil že četrti po vrsti - nikakor ne gre prezreti, saj že množičen karneval našemljenih otrok pomeni prispevek ne preveč razgibanemu družabnemu živ(je-nju v Mengšu. Maske, ki so predstavljale skoraj vse - od domiselnih palčkov, kraljičen in bele smrti s pravo koso - so se zbrale v avli osnovne šole, kjer jih je Janezova diatonična harmonika zavrtela v veselo rajarge. Med pokanjem neštetih otroških pištol - mali kavboji so še vedno silno razširjeni - in udarjanjem s petami v ritmu živahnih poskočnic, pa seje sprevod počasi preselil na mengeške ulice. Veselemu otroškemu vzklikanju Med podelitvijo priznanj prizadevnim pevcem v Radomljah V petek, 11. marca 1977, je bil v polni dvorani Kulturnega doma v Radomljah prijateljski koncert Moškega pevskega zbora parketar-ne Verd in Moškega pevskega zbora gasilcev „Rudolf Božič" Radomlje. Oba zbora sta odpela po deset pesmi, Radomeljski gorenjske, koroške in belokranjsko, predvsem pesmi Franceta Marolta, zbor z Verda pa madrigal, črnsko duhovno, italijansko, ruski narodni in nekaj skladb slovenskih skladateljev. Oba zbora sta se dostojno predstavila, za kar sta požela velik aplavz. Ob tej priliki so bile podeljene tudi Gallusove značke dolgoletnim pevcem radomeljskega pevskega zbora ter priznanje Občinskega sveta ZKO Domžale. Gallusove značke je podelil svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije tov. Tone Lotrič, ki je pri tem poudaril velik pomen slovenske pesmi pri širjenju glasbene kulture. Gallusove značke so prejeli — zlati: Jože Jerman in Franc Kralj; srebrni: Milan Čretnik in Andrej Sraj; bronaste pa: Martin Šraj, Luka Šraj in Peregrin Kosma-tin. Priznanja Občinskega sveta ZKO je pa podelil predsednik tov. Slavko Pišek, ki je poudaril pomen sodelovanja pevskih zborov, kajti radomeljski pevci bodo 9. aprila nastopili na Vrhniki v Cankarjevem domu in s tem vrnili prijateljski koncert Moškemu pevskemu zboru Parketarne Verd. Priznanja ZKO so prejeli: Andrej Mrčun, Janče Šraj, Franc Roje, Drago Kaplja in Mar' tin Šraj. Prireditev je uspešno povezoval Miha Kavčič, igralec Šentjakobskega gledališča, pohvaliti moramo pa tudi organizatorje Franca Rojca, Draga Kapljo in Martina Šraja, ki imajo zasluge, daje prireditev tako lepo uspela. Prav bi bilo, da bi bilo podobnih sodelovanj med zbori še več. Tone Ravnikar K naprotiok domžalo Trgovsko podjetje NAPREDEK Domžale vas vabi, da obiščete tradicionalni DOMŽALSKI SEJEM od 8. do 18. aprila 1977 v hali Komunalnega centra Domžale Popusti — široka izbira -kvalitetna postrežba! se prav gotovo ni mogel nihče skriti, čeprav je na sredi poti veselo povorko zajel nepriljubljeni pomladanski gost dež. Pisana množica otrok je na veliko veselje vseh obredla domala vse mengeške ulice. To je bila gotovo primernejša oblika predstavljanja mask, ki so vsako leto boljše, kot pa dopoldanski pohodi otrok, ki so se žal že vse preveč sprevrgli v beračenje in prosjačenje. Običaj preganjanja zime je v naših srcih še vedno povezan s krofi in nemara šunko, ne pa s trkanjem na denarnice, ki je našim najmlajšim, žal, tako pri srcu. Letošnji pustni sprevod, ki ga je organizirala pionirska organizacija mengeške osnovne šole s pomočjo mentorice Štefke Mlakar, je v tej obliki verjetno zadnji po vrsti. Stane Fleischman S karnevala mask v Mengšu In memoriam ZAHVALA Na pokopališču v Šentvidu smo se 19. marca zadnjikrat poslovili od našega najdražjega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca JANEZA VRANKARJA orodjarja Iskreno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Prevoje, mladinskim in drugim družbenopolitičnim organizacijam, športnemu in Kulturno umetniškemu društvu, Občinski konferenci ZSMS Domžale, delovnima kolektivoma Titana in Elektrograd-rje, Domžalski godbi, Moškemu pevskemu zboru iz Lukovice ter številnim pedstavnikom okoliških gasilskih društev za nepozabno slovo. Tovarišem Francu Lončarju, Jožetu Brlecu in Stanku Pelcu prisrčna hvala za ganljive poslovilne besede. Vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem se najtopleje zahvaljujemo za vso pomoč, ki so nam jo nudili v težkih dneh. Iskrena hvala darovalcem cvetja ter vsem, ki ste nam izrazili so-žalje in sočustvovali z nami. Zahvalo smo dolžni vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem prekrili njegov prerani grob. Vi je odšel tudi sin Bojan. Po osvoboditvi se je vrnil v Radomlje na pogorišče nekdanje šole. Skupaj s krajani je začel z obnovo šole in nadaljeval v njej s poukom vse do upokojitve. Poleg tega je njegovo povojno delo tesno povezano z družbenopolitičnimi organizacijami v Radomljah in tudi s posameznimi društvi. Med ostalim je bil ustanovni član Gasilskega društva v Radomljah in deloval tudi na kulturnem področju. Pokojni Anton je bil zaveden Slovenec in eden izmed tistih naših učiteljev, ki je znal pri mladini vzbuditi ljubezen do domovine in tudi interes do pro-svetljevanja krajanov. Na zadnji poti so ga pospremili številni njegovi šolski tovariši, nekdanji učenci, predstavniki Gasilskega društva in družbenopolitičnih organizacij. V poslovilnih besedah so se od njega poslovili Ludvik Rode, Bruno Kocbek, Rajko Hafner, Janko Torclli, Zdravko Štrukelj in predsednik Gasilskega društva in orisali njegovo šestinšestde-. setletno delo v Radomljah in njegov napredni značaj ter skrb za vzgojo mladega rodu. V zadnji pozdrav so zadoneli akordi pevcev iz Radomelj in Domžal ter Domžalske godbe. Priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. sem še enkrat iskrena hvala! JANEZ MERELA Žalujoči: mama Angelca, oče Ivan, sestra Mira in sorodstvo ANTON KRIŠTOF Na pokopališču v Radomljah smo se 29. marca poslovili od dolgoletnega učitelja Antona Krištofa. Pokojni Anton se je rodil 8. decembra 1889 leta v Razdrtem pri Šmarju v občini Grosuplje. Kot mlad učitelj je leta 1911 prišel v Radomlje, vendar ic moral že dve leti kasneje obleči vojaško suknjo in prestajati vse tegobe I.,svetovne vojne. Po vrnitvi domov seje kot učitelj aktivno vključil v razvoj Radomelj in bil prisoten pri vseli akcijah, ki so potekale v tem kraju. Bil je 38 let učitelj in je učU vrsto generacij ter jih usmerjal v življenje. Njegove napredne ideje so bile tiste, ki so pogojevale tudi množično vstajo, ki se je začela 27. julija 1941 ravno v Radomljah. Toda tudi njemu II. svetovna vojna ni prizanesla. Zaradi tega, ker se ni hotel odreči svojemu slovenskemu pokole-nju, ga je okupator skupaj z družino izgnal v Srbijo, julija 1941. leta. Od tu se je vrnil v rojstni kraj, kjer je našel požgano domačijo. Toda to ga ni oviralo, da se ne bi vključil v ilegalno delo in pomagal partizanom, med katere Na pokopališču v Dobu smo se 22. marca poslovili od Janeza Merele iz 2ei pod Trojico. Pokojni Janez je začel z delom v narodnoosvobodilnem gibanju že leta 1941 in to od vsega začetka, ko so se v okolici Trojice pojavili prvi aktivisti in borci. Tako je njegovo legalno delo potekalo vse do 16. julija 1944, ko se je vključil med boice Slan-drove brigade. Kasneje je bil v Belokranjskem odredu in bil tudi ranjen. Kmalu po osvoboditvi je zaradi naporov vojne zbolel in postal 100 % invalid. Na njegovi zadnji poti ga je po-spemilo veliko borcev in invalidov, ki so mu izkazali zahvalo za njegovo delo v času narodnoosvobodilnega boja. Pomlad leta 1943 Po pokolu, ki sem ga zadnjič opisala, je zavladala v vasi velika žalost za izgubljenimi dragimi. Žene so se oblekle v črnino in nekatere jo še danes nosijo. Sneg je začel kopneti. Kmalu ga je vzelo toplo pomladansko sonce. Tudi divje zveri so se umaknile v višja pobočja, kajti narava jim je nudila dovolj hrane. Nekega lepega sončnega dne sem bila sama doma. Na dvorišču sem pripravljala drva in kuhala skromno kosilo za številno družino. Kuhala sem velik lonec fižola s slanino in suhim svinjskim mesom ter pekla koruzni kruh brez kvasa, tako imenovano „projo". Opazovala sem to prelepo, prebujajo čo se naravo in marsikaj razmišljala. Sijalo je toplo pomladansko sonce, vir življenja, in ožar-jalo prelepo pokrajino. Takrat mi je šinilo v glavo, da zlo in nasilje ne moreta dolgo trajati, a še manj zmagati. Po bližnjem pobočju sem opazila tri postave, ki so se vedno bolj približevale domači hiši. Bili so trije mladi partizani, kurirji, s puškami in torbicami, lepo urejeni in lepega vedenja. Prišli so na dvorišče, kjer sem pripravljala drva. Yprašali so me za gospodarja Žarka Čakajac, ki pa ga ni bilo doma. Nosili so neko zaupno pošto, ki so jo oddali. V hišo niso šli, ker se jim je nekam mudilo. Bili so žejni in so me prosili, da bi jim prinesla malo sveže vode iz vodnjaka. Drugega nič. Ponudila sem jim mleko in pravkar spečeno projo. Popili so vsak par požirkov mleka kar stoje, si odlomili vsak košček koruznega kruha ter šli dalje. Gledala sem za njimi dolgo, dolgo, dokler niso izginili za hribom. Vsi smo bili srečni, ker so bili nekje v bližini partizani. Pod njihovim okriljem smo se počutili varni. Pozno popoldne se je vrnila domov številna družina. Proti večeru je prišel tudi gospodar in oče Žarko, ki je moral marsikaj urediti. Zaradi grdega obnašanja so preprosti ljudje zasovražili četnike. Spoznali so jih po njihovih nečloveških dejanjih. Partizani pa niso hodili po hišah. Hranili so se organizirano, za njih so skrbeli narodnoosvobodilni odbori in z njimi vsi pošteni pre- ZAHVALA Ob bridki izgubi očeta in starega očeta JANEZA MERELE se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, organizacijam ZB in WI za sodelovanje in za prisrčne poslovilne besede. Žalujoči hčerki in sinovi bivaki, ki so si želeli pravo svobodo, lepše življenje in konec bratomorne vojne. S svojo skromnostjo, lepim obnašanjem, prepričevanjem ter tolažbo, so vzbujali pri preprostih ljudeh ljubezen, vero in upanje v lepše življenje, v novo lepšo domovino, kjer bo kruha in dela za vse poštene ljudi. Titovi partizani so jih o tem prepričali in dokazali. Ponovno okupirani Cačak je bil pravo orlovo gnezdo. V papirnici so delali papir za partizane in ga redno pošiljali na pravo mesto. Prav tako iz usnjarne usnje. O prehrambenem uradu v Cačku bi lahko veliko napisala. V tem uradu sta bila v službi „čika Taso", njegova pomočnica pa je bila pregnana Slovenka iz Maribora Branka Monjac. Znala je dobro nemško in je bila zelo inteligentna. S svojo zvitostjo je večkrat preslepila celo gestapovskega oficirja in komandanta Mullerja. Pošiljka hrane, ki je bila namenjena za nemško vojsko, je odšla v gozd, na pravo mesto. Tako sta delala ta dva zaupna človeka. Koliko vreč moke, sladkorja, riža, testenin ter steklenic olja je odšlo v gozd, namesto v nemško komando. Oba sta bila v veliki nevarnosti, ker sta se morala zagovarjati, kam je odšla pošiljka hrane. Tisto pomlad sem odšla tudi jaz za nekaj časa v Cačak. Zaposlila sem se v domu otrok kot bolničarka. Imela sem zvezo z dvema apotekama in pošiljala sanitetni material na pravo mesto. Pošiljala sem ga tudi v zapor. Večkrat je prihajala v dom tajna Nedičeva policija, tudi ponoči. Nekatere je zaprla. Toda orlovo skrito gnezdo je dobro in organizirano delovalo do konca vojne. Prisrčnih srbskih prijateljev nikoli ne bom pozabila. Še mi zvenijo v ušesih prijazne in iskrene besede stare mame Lile, na njihovem dvorišču v Jezdini, ko meje sprejela in poljubila s sledečimi besedami: „Moj otrok! Vem, da te je pregnala tuja sila. Pri nas se počuti kakor doma! Kar bomo imeli mi, to boš imela ti, pred tabo ne bomo ničesar skrivali. Dobro si zapomni: Vsaka sila traja samo nekaj časa!" Tako je bilo. Prijazno me je peljala v hišo, kjer me je čakala miza obložena s srbskimi dobrotami. Dolgo je že mrtva, ta drobna, dobra in naravno brihtna ženica. Njene besede sem si zapomnila in marsikomu jih pripovedujem. Pomlad leta 1943 je bila ena izmed najlepših pomladi v moji mladosti. Bila je polna vere in upanja na lepše in srečnejše življenje vseh zatiranih in nesrečnih ljudi. Bodočnost je vera ... Zidarič Danica Smučanje je množičen šport Smučanje ni več domena peščice posameznikov, temveč se je razraslo v množičen šport in rekreacijo v Domžalah. Močno aktivno delo kadrov Smučarskega društva iz Domžal in Mengša je preraslo občinske meje. Preko 550 članov SD Domžale in preko 400 članov SD Mengeš zgovorno priča o množičnosti in priljubljenosti smučanja med prebivalstvom. Škoda je le, da se smučanje še ni dovolj razvilo v Lukovici in Moravčah, Iger so delavci SD Domžale že nudili smučarske tečaje. Letošnji obisk na tečajih smučanja v občini, ki presega 750 tečajnikov, je razveseljiv in navdaja smučarske delavce z zanosom v nove obveze. SD Domžale je imelo 306 tečajnikov razdeljenih v 27 vrst, katere so poučevali strokovni vaditelji in učitelji. Od decembra 1976. leta do marca 1977 je društvo prirejalo sobotne izlete na domača in tuja smučišča po dostopnih cenah. Teh izletov se je udeležilo preko 500 smučarjev. SD Domžale aktivno vzgaja smučarje tekmovalce, ki jih je preko 40, v 6 starostnih vrstah, od cicibanov do mladincev. Vsi ti tekmovalci imajo takozvane .jugotočke", ki so merilo kvalitete smučanja v jugoslovanskem in slovenskem merilu. Tekmovalec z nič točkami je najboljši. V društvu je že pet tekmovalcev, ki imajo pod 100 točk. V vrhunskem razredu tekmujejo Dušan Neme, Bojana Slevc in Sašo Goltez, v selekcij-skem razredu pa Tomo Mali, Polona Kosec in Mateja Kosec,. V okviru Ljubljanske tekmovalne skupnosti in na raznih memorialnih ter pokalnih tekmovanjih pa lahko tekmujejo vsi tekmovalci. Treningi so na snegu enkrat tedenske med tednom in ob sobotah. Kondicijsk treningi so bili čez zimo za tekmovalce v Osnovni šoli Josip Broz TITO, za vse ostale pa v Osnovni šoli ŠLANDROVE BRIGADE. Vseh smučarjev, ki so hodili na smučarske priprave je bUo 220 v sezoni, sedaj pa še 140. Spomladi se bodo treningi prenesli na prosto na trim, kolesarjenje, hojo v planine, igre Hd. Društvo je organiziralo šolsko prvenstvo Domžal in sindikalne tekme v smučanju ter občinski kros. Po koledarju pa bo društvo še priredilo svečanosti ob Dnevu borca (tradicionalno) ter sodelovalo na vseh množičnih prireditvah in letnih treningih za tekmovalce na plazovih. Smučarska društva iz Domžal, Mengša in Kamnika se že dogovarjajo o združevanju vrst za vzgojo vrhunskih tekmovalcev, za kar obstojajo vsi pogoji. Po 20-letnem delovanju društvo še vedno nima prostora za svoje delo in upa, da bo KS Domžale za naše in druga društva v bližnji prihodnosti uredilo društvene in družabne prostore. Čeprav je zima že mimo, utrip društva še vedno bije in dela po začrtanem programu, ki pa je poln in dojemljiv za hitre spremembe zaradi snežnih pogojev. Amaterski kadri, razen aktivnih trenerjev, ne morejo in ne smejo biti finančno stimulirani, nikjer pa ne piše, da športni delavci ne morejo biti dobitniki raznih moralnih priznanj, kar je sedaj zelo redko. Miha Kosec, dipl ing. TEKMOVANJE ZA POKAL ZRVS Strelske sekcije v osnovnih organizacijah ZRVS v domžalski občini tekmujejo za POKAL ZRVS. Doslej so opravili tekmovanja obeh kol v streljanju s serijsko zračno puško. Dosegli pa so naslednje rezultate: 1. kolo: 1. MENGEŠ 479 krogov 2. DOMŽALE (zahod) 477 krogov III. MNOŽIČNI POHOD V IHANU Smučarski klub Ihan prireja, dne 23. aprila 1977 ob 9. uri III. MNOŽIČNI POHOD "IHAN 77" pod pokroviteljstvom EMONE, TOZD Prašičereja Ihan. Množični pohod "IHAN 77" bo letos prvič nekoliko spremenjen, ker bo obsegal poleg običajnega pohoda udeležencev tudi tekmovalni del, ki pa je poljubnega značaja. V tekmovalnem delu bodo morali obvezno nastopati kot ekipa s tremi tekmovalci in priti skupaj na cilj. Tekmovali bodo na isti dolžini proge, kot ostali udeleženci pohoda in bodo imeli posebne številke ter bodo progo pretekli ali prehodili v najkrajšem času. Njihov start bo skupen, vendar pred udeleženci TRIM pohoda. Vsi udeleženci tekmovalnih skupin se morajo obvezno prijaviti SK Ihan - organizatorju, najkasneje do vključno 21. aprila 1977. Start in cilj bosta na igrišču v Ihanu. Pohod bo na 10 km dolgi progi kot običajno in bo potekal mimo šole, kmetije "ŽABJE" in "GOROPEČ", nato mimo zgodovinskih spomenikov NOB Vinje "JUDEŽ - OKLO", skozi Dobov-Ije, Brdo po cesti nazaj v Ihan, kjer bo cilj. Pohoda za TRIM značko "IHAN 77" se lahko udeleži sleherni občan. Vsak udeleženec bo prejel pred startom poseben kartonček žigosan s „SK IHAN", katerega bo moral obvezno na progi imeti potrjenega od kontrol. Isti kartonček bo moral oddati na cilju komisiji, ki mu bo izročila spominsko značko, če bo pohod opravil v najmanj 3 urah. Udeleženci tekmovalnega dela /ekipe/ nastopajo letniki 1963 in starejši in bodo poleg značke TRIM prejeli še jubilejno značko pokrovitelja EMONE, TOZD Prašičereja Ihan. Start za množičen pohod je skupen. Želimo in vabimo, da se pohoda udeleži čimveč občanov, ki si želijo rekreacije, svežega zraka in lepe narave. Vse to pa bodo deležni na tem pohodu v Ihanu. Prireditev bo v vsakem vremenu! Organizacijski odbor 3. RADOMLJE 4. DOMŽALE Qug) 5. MORAVČE 6. VIR-DOB 7. LUKOVICA 8. DOMŽALE (sever) 2. kolo: 1. RADOMLJE 2. DOMŽALE (zahod) 3. DOMŽALE (jug) 4. MENGEŠ 5. DOMŽALE (sever) 6. VIR-DOB 7. LUKOVICA 453 krogov 446 krogov 394 krogov 348 krogov 299 krogov 285 krogov 457 krogov 444 krogov 419 krogov 406 krogov 366 krogov 312 krogov 261 krogov 1. DOMŽALE (zahod) 2. RADOMLJE 3. MENGEŠ 4. DOMŽALE (jug) 5. VIR-DOB 6. DOMŽALE (sever) 7. LUKOVICA 8. MORAVČE 921 krogov 910 krogov 883 krogov 865 krogov 670 krogov 651 krogov 560 krogov 394 krogov Tabela uvrstitve po teh dveh kolih izgleda takole: Med posamezniki pa so po obeh kolih najboljši: Keržan Niko (361), Grmek Dominik (336), Zvone Poje (333), Franjo Rihtar (325), Vinko Rojs (325), Marjan Galien (302), Franc Mežan (284), Franc Repnik (282), Miloš Popovič (283), Alojz Šuštar (260). Ž. Mladi v Planico Teden poletov v Planici je pritegnil marsikoga, med njimi tudi precej mladih in v enem izmed avtobusov so se peljali tudi člani ZSMS iz Doba in Domžal. Bil je to izlet v Planico, ki ga je organizirala Osnovna organizacija ZSMS Dob v nedeljo, 20. marca 1977. Čeprav megleno in sivo nebo ni obetalo lepega dne, smo se dobre volje odpeljali iz Doba do Domžal, kjer smo naložili še člane Kluba študentov in OO ZSMS Domžale ter se skozi Kranj in Jesenice odpeljali proti Planici. Vreme se je menjavalo kot v aprilu, zdaj je bilo deževno, zdaj je skozi oblake posijalo sonce, razpoloženje v avtobusu pa vseskozi prijetno. Kolona, ki seje pričela malo pred Ratečami, nam ni povzročala slabe volje, saj smo vedeli, da bomo dovolj zgodaj v Planici, ki je že navsezgodaj zjutraj sprejemala svoje obiskovalce. Kljub rani uri so bila parkirišča že precej zasedena, ker se pa poleti še niso pričeli, je večina obiskovalcev svojo pozornost posvetila obisku in oceni posameznih „šankov", ki so bili postavljeni ob vznožju skakalnice. Vreme ni in ni hotelo pokazati svojega pravega obraza, ko so se po skakalnici že spustili alpski smučarji z zastavami udeleženk, zadonele so fanfare in zadnji dan smu-ških poletov v Planici se je začel. Poskusna serija je že dobro razgibala zbrane obiskovalce, ki so ob rekordnem Norčičcvem skoku 181 metrov, mahali z rokami, skakali v zrak in skoraj prisc- fili, da skakalec ni po drsal z rokami, no e se je pa dotaknil, pa nič hudega. Poleti in z njimi poskusna serija so se nadaljevali, bili so predolgi in stroga ži-rja je prvo serijo začela nekaj metrov nižje, kar pa ni oviralo enega izmed čeških tekmovalcev, da ne bi skočil tako daleč, da je nekaterim zastal dih. Naši tekmovalci so bili tokrat malce krajši, pa kaj bi, saj sta bili še dve seriji pred njimi, so se tolažili najbolj navdušeni, ki .so s trobentami, žvižganjem, ploska- Strelstvo LIGA STRELSKIH DRUŽIN V 4. kolu lige strelskih družin so bili doseženi naslednji rezultati: SD „INDUPLATI" : SD TRZIN 650:671 SD DOMŽALE : SD LUKOVICA 635:529 SD MORAVČE : SD MENGEŠ 505:613 Ker se je preložena tekma med SD MENGEŠ in SD .JNDUPLATI" končala z rezultatom 653:639 v korist SD ,JNDUPLATI", je lestvica po 4. kolu naslednja: 8 točk 6 točk 4 točke (2491) 4 točke (2427) 2 točki Otočk l.SD TRZIN 2. SD DOMŽALE 3. SD MENGEŠ 4. SD INDUPLATI 5. SD LUKOVICA 6. SD MORAVČE njem, celo transparent smo opazili, spodbujali tekmovalce. Druga serija je bila podobna prvi in začetek tretje je pokazal, da bo treba z višjega naleta, če hočemo daljše polete. Žirija je bila enakega mnenja in rezultat je bil nov jugoslovanski rekord in zadovoljni gledalci, ki so še dolgo po koncu poletov razmišljali, kako malo bi bilo potrebno, pa bi bili Jugoslovani rekorderji. Mladinci smo se po končani tekmi zopet zbrali v avtobusu, navdušeno komentirali polete in se dogovarjali, kako bi čim uspešneje preživeli pot do doma. Zaradi gneče smo se odpeljali malo kasneje, na glavni cesti pa skoraj ni bilo prometa, zato smo kar hitro pripeljali do gostišča pred Kranjem, kjer smo se še zadnjič ustavili. Zaradi šoferjevih včasih preglasno izraženih želja po miru v svetu, smo mladi mirno zdeli na sedežih, se pogovarjali, nekateri najbolj vneti pa so iz torb in nahrbtnikov privlekli hrano in jedli. Končno se je vreme ustalilo, skozi okna avtobusa je posijalo sonce, tako da je bila vožnja kljub nekaterim glasno izraženim pripombam s strani voznika zelo prijetna in kar žal nam je bilo, ko smo se v Domžalah poslovili. Verjetno pa to ni bil zadnji skupni izlet mladih iz Doba in Domžal. V. G. OBJAVA V zvezi s člankom objavljenim v Občinskem poročevalcu, dne 26. 4. 1976 na strani 14 „Odgovor na članek, koliko je resnice v članku" izjavljam, da obžalujem sledeče navedbe v članku: . . . ,,Tov. Pavlinu Zuletu, ki se smatra za užaljeno veličino v športnem življenju naše občine in s svojimi neresničnimi pisanji (pismo v imenu NK Domžale) želi škodovati samoupravnim odnosom v telesni kulturi ..." in . . pri 38 telesno kulturnih organizacijah in pribl. 8000 občanih zajetih v te-lesnokulturno dejavnost, ki ugotavljamo napredek v razvoju in delu naše dejavnosti, le tov. Zule se spominja lepih starih dni." V zvezi z besedilom v tem članku: ..Ugotovitve samoupravne kontrole v zvezi s pismi NK Domžale".. . isti (pisec Pavlin Zule), ki take dezinformacije razširjajo, niso sposobni vzgajati športnikov v duhu samoupravnih socialističnih odnosov . ..", izjavljam, da preklicujem trditev, da je pisec Pavlin Zule. Predsednik IO TKS Maver Emil