—= GLASILO =— „Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko". @ a © Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj. Leto XIII. V Ljubljani, mesca maja 1910. Štev. 5. Čebelarski tečaj. V zadnji številki naznanjeni učni tečaj za čebelarje začetnike se vrši v Ilirski Bistrici dne 11. in 12. junija t. 1. in ne dne 12. in 13. junija. Ker določeno število udeležencev še ni polno, naj se, kdor se za stvar zanima, čim preje zglasi pri gosp. Jos. Verbiču, c. kr. profesorju na učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta št. 13. Kot vodja tečaja bo dal ta dotiČnim vsa potrebna pojasnila. taca® t©®®®®® sfaiaratatao ta®®®®®©© taoiia!®® (¡s sasa® v Cebelarjevo opravilo v maju. Janko Vodopivec, Kamnje pri Gorici. Pretečeni mesec se je na sploh izkazal čebelarjem neprijaznega. Le malo je krajev, koder bi se čebele normalno razvijale. Do skrajnosti kislo aprilovo vreme je vznemirjalo čebelarja in uničevalo na tisoče čebel. V mrzlejših krajih jim je bil izlet popolnoma zabranjen, razun par milejših dni; v nižinah se je pa vreme in toplota spreminjevala, da se prevečkrat niso čebele mogle vrniti vsled nenadoma nastale mrzlote. Vsled tega in pomanjkanja hrane se je pri marsikakem čebelarskem sestanku povdarjal nepovoljni uspeh s čebelami. Čebelarji smo pa že itak vajeni jadikovati črez vsako nezgodo. Vemo pa dalje dobro, da je pred durmi odločilen čas leta, t. j. mesec maj, ki nas razveseli S svežo in čvrsto rastočo naravo, čebelam pa prinese sladkoobloženo mizo. Da le ne bi posnemal preveč svojega prednika! Vsled neugodnega vremena v aprilu je pošla zaloga medu več ali manj v panju. Čebele so se pa le zarojile in ta mlada zalega potrebuje hrane. Težko je dokladati, a treba je pomisliti, da kakor hitro ima nastati pomanjkanje, preneha matica z zaleganjem, in kmalu nato požrejo čebele že položene jajčke in izpijejo mladice. Odrasle čebele se pa ne vračajo v panj, ampak poginevajo oslabljene zunaj, tako da se včasih kak najživalnejši panj tako spremeni, da ga čebelar ogleduje z debelimi očmi, kam neki je šlo tako obilo število čebel. Pogleda tudi okrog, ali ni rojil. Če bi pogledal pa v njegovo notranjost, bi zapazil šele, kak revček je, brez zalege, brez vsakega upa. To bi vse drugače izgledalo, ako bi ne zmanjkalo medu. Torej je treba skrbeti, da ne bode čebelam primanjkovalo. Na to je treba posebno paziti v mrzlejših krajih, in pa oni čebelarji, ki so pustili črez zimo bolj šibke, malo medene panji. Ako je čebelar imel obzir v tem pogledu, sme z zaupanjem pričakovati, da bodo njegova ljudstva izkoristila glavno spomladno pašo. Čebele se bodo čudovito namnožile, in koncem maja bodo bolji panji tesno natlačeni živali. V tem času so pripravile čebele matične lončke (celice), matica je položila vanje jajčke, ko hitro se je odprla izdatna paša. Pet do osem dni po zaleganju jajčka v prvi matični lonček se odpravi del čebel iz panju. Znamenja k temu: manj živahno delo, čebele nekako krožijo krog letalne odprtine kot bi česa iskale. Nekatere izletavajo pa se zopet prazne vrnejo ter nekako posebno tripljejo s krili. Ako je ugodno vreme, se nato prične — navadno med 9. in 2. uro — nekako brneče goslanje s krili v celem panju, in čebele zapuščajo panj z vso silo. Tiščijo na odprtino, kot bi se bale najhujše katastrofe. Nekje sredi izselujočih se čebel odleti matica. Vse se sučejo nekaj časa okrog po zraku; se polagoma zbližujejo in prično posedati na kak predmet v obližju čebelnjaka; najraje na kako zeleno, košato vejo. Roj se polagoma umiri, in vse čebele so tesno združene v kepo, grozd. Kakor hitro se je roj umiril, treba ga je ogrebsti, bodisi naravnost v panj, ki je njim namenjen v novo domovanje, ali pa v kako pretresalo. To je kak pleten globok koš, ali kako panju podobno pripravo, ki je zbito iz lahkih, gladkih desk, tako da se lahko drži pod rojem pri ogrebanju, in da lahko čebele zdrknejo v namenjeni panj. Ko postavljamo roj v novi panj iz pretresala, se postavi panj, ki naj ima, ako le mogoče nekaj izdelanih satnikov, poševno na tla, pa z malimi sunki na posodo, v kojej je roj, udarjamo, da se čebele polagoma valeč vsipljejo v panj. Pri močnem, presilnem sunku se mnogo čebel poškoduje. Posebno je pozor obrniti na matico, ki se pri silnem sunku lahko pohabi in poškoduje, od česar je potem odvisen cel razvoj in uspeh v panju. Panj se potem postavi na odločeno mu mesto. Treba je tu še opomniti glede prireditve novega panju, kar ni brez važnosti: Panj naj se prvič prav dobro osnaži vsakega smetja, nesnage. Mogoče ima stranice prevlečene s pajčevino čebeljnega molja. To bi bilo treba temeljito ostrgati in zguliti. So bili panji v kaki shrambi, kjer so blizu v istem prostoru kokoši, prašiči ali druga živina, ali mogoče so imele celo miši svoje domovanje: vse te živali imajo čebelam zopern duh, in radi tega se čebele ogibljejo takega duha, in iz takih panjev radi uhajajo roji in s tem napravljajo čebelarju največjo sitnost. Take panji je treba dobro očediti in oprati z lugom, sodo ali slano vodo. Dobro je tudi panj odrgniti znotraj z rutico, ki je nekoliko vlažna od lanenega olja. Sploh sem opazil, da duh lanenega olja nekako pomirovalno in dobrodejno vpliva na čebele. V panji s premakljivim delom naj bi prišlo nekoliko izdelanih okvirčkov, v koje izpraznijo čebele med, ki so ga posrkale in prinesle iz prvotnega panju. Da bi se postavljalo v panji popolnoma izdelane okvirčke iz umetnih medsten, to se meni ni sponeslo. Čebele ne pripravljajo rade takega satovja v zalego in so v panju vedna ovira pravilnega razvijanja. Po zadnjih, stalno določenih izkušnjah je nespametno čebelam zabranjevati izdelovanje novega satovja. Roj ima nagon do zidanja satovja, in prvo satovje, ki ga stavi pravilen roj, je samo čebelno satovje, brez trotovine. Po raznih izkušnjah se je dognalo, da z izdelovanjem novega satovja ne gre v izgubo toliko medu, kakor se je prvotno trdilo, ker čebele res napravljajo vosek iz medu, ki pa čebelam služi obenem kot živilo. Torej naj ima vsak panj 2 do 4 izdelane satnike, med temi pa naj bodo položeni okvirčki s početki umetnih medsten. Početki naj bodo krog 1 cm široki. Ti so v prvi vrste zato, da čebele stavijo satovje v sredini zgornje deščice, in da ima cel sat pravilno ravno ploščo, da se potem lahko zamenjajo sati eden z drugim. Ko smo postavili nov panj na svoje mesto, mora ta vodoravno stati, to je prva in zadnja končnica morata biti enako visoko. Panj s premaklivim satovjem ne sme naprej viseti, kakor se navadno stavijo kranjiči, ker drugače bi bilo tudi satovje v okvirčku spodaj naprej viseče in prilepljeno na sprednji okvirček. Ker je pa naravno rojenje večkrat v zvezi z velikimi težavami, posebno pri velikem številu panjev, so se poprijeli napred.ii čebelarji narejanja rojev. To se razločuje od naravnih rojev v tem, da ni treba čakati čebelarju na milost čebel, kedaj se jim izljubi rojiti, temveč on sam določi dan roja. Za umetno rojenje so najprikladnejši panji z gibljivim dnom, to pa za to, da se lahko opazi godnost čebel. Take panji imeli so goriški čebelarji že pred 50 leti. Panj se vzame iz čebelnjaka, postavi se narobe na tla, privzdigne se dno, ki je s 4 ali 6 kljukicami pritrjeno, pa ima takoj čebelar pregled pred seboj. Vidi, ali so matične celice postavljene, zaležene, zadelane itd. To pregledovanje gre tako hitro od rok, da dva čebelarja pregledata v enem poldnevu do 200 panjev. Panji, ki so dovolj močni, se zaznamenujejo, in začne se z napravljanjem rojev. Dobro moramo paziti, da delamo roje le ob času obilne paše. Prva skrb bodi matica. Vedeti moramo, kje je. V to vzamemo panj, ki ga razdvojimo, ga položimo na tla v kak prostor, da nam druge čebele ne napravljajo sitnosti. Odpremo na to dušnik zadnje končnice, pa pokadimo nekaj malega skozi dušnik; s tem prisilimo matico, da se pomakne v sprednji del panju. Nato odpremo panju zgornji pokrov in pomikamo zadnje satnike proti zadnji končnici in ko smo prišli do sredine, pregradimo panj s primerno deščico. Tako je sedaj matica in večina čebel v prvem delu panju. * Iz tega dela se vzame primerno množino satovja s čebelami vred. Poberemo še kar nam drago čebel iz prvega dela in pazimo, da ne ostane matica v starcu, in roj je gotov. Paziti pa moramo, da ne pride v novi panj na satovju nobena matična zalega. V starcu je najbolje pustiti le eno matično celico z zalego, če le mogoče že zadelano. Tako imamo sedaj dva dela, ki se bosta čudovito okrepila. Novi panj z matico pride na novo mesto in bo izgubil precej delavnih čebel, si pa kmalu opomore z novo godno zalego. Stari, ki je brez matice, ostane na prvotnem mestu. Ker ima mnogo delavnih čebel, mlada zalega pa je že v osmih dneh vsa pokrita, ima to dobro, da lahko nabere obilo medu, ki se mora in se tudi z veseljem odvzame. Veliko načinov imamo še, kako se napravljajo roji, a ta bi bil eden najobičajnejih. Kako napredujemo! A. Žnideršič. V 4. številki čebelarskega lista „Illustrierte Monatsblatter fiir Bienenzucht" je priobčen statistični izkaz za pretečeno leto o uvozu panjev, medu in voska iz Avstrijskega. Člankar pripomnja: „Posebno očividno pri izvozu je stalno padanje čebelnega eksporta. Proti letu 1905 s 97.400 kg padel je naš mnogoletni izvoz kranjskih in koroških čebel na tretjino. (V letu 1909 37.400 kg.) Ta statistika kaže tedaj, da gre s čebelarstvom v Avstriji silno navzdol." Koga to zadene? Ne morda nas in edino nas kranjske in koroške čebelarje? Ako bo šlo tako naprej, bo govorila kmalu samo še zgodovina o eksportu kranjske čebele. V štirih letih za dve tretjini — to da misliti! In pa še vzlic temu, da so naši čebelarski trgovci marsikaj storili za boljše poznavanje kranjske čebele. Kaj mora vendar biti padanju vzrok? Morda gniloba, visoke cene, degenerirana pasma, slaba postrežba? Težko da eno ali drugo, temveč svarilni glas, ki se poraja vedno glasneje po drugojezičnem čebelarskem časopisju, in ki ga nosijo med čebelarje potovalni učitelji in drugi predavatelji: Ne kupujte tujih pasem 1 Veliko nam škodujejo Švicarji, ki trde, da je za njihove podnebne razmere najboljše pleme domača črna čebela, le da se išče, izbira in vzgaja vedno le najboljši materijal. To pesem pojejo sedaj malodane vsi čebelarski listi. Ako ne bi poznali sličnih pojavov v čebelarskih listih, ki prevzamejo za kratek čas ves čebelarski svet, mislili bi, da je slavi naše čebele odzvonilo. Ker so nam pa znane nedosegljive prednosti naše „sivke", se ne bojimo najhujšega. Kar so Švicarji s kravami dosegli, da se danes eksportirajo po vsem svetu, to hočejo doseči s poznano jim žilavo vstrajnostjo tudi s čebelami. Ne verjamemo pa, da se jim bode to tako lahko posrečilo, ako ne bodemo Kranjci in Korošci spali. Njihovo kravje pleme se ni odlikovalo v lastnostih od drugih kravjih plemen; da so ga spravili na višek, pripisovati je edino njihovi odbiralni vzgoji. Pri čebelah je pa stvar drugačna. S številkami bi jim človek dokazati mogel, da nadkriljuje naša čebela v pridnosti, krotkosti, rodovitnosti in trpežnosti daleč vsako drugo; zakaj ne bi te prednosti tudi vzdrževala, ako bodemo tudi mi odbiralno vzgojevali. V one posebne klimatične razmere pa niti Švicarji sami ne verjamejo, ali pa ne poznajo naših. Več ali manj je to konkurenčni manever, kot se ga letos s posebno kričavostjo poslužuje neki koroški čebelarski trgovec, ko opozarja na prednosti koroške čebele pred kranjsko. Bila bi pač sramota, ako bi nas oni prekosili, in da bi končno še nam kazalo njihove čebele kupovati; izključeno pa to ni! Lansko leto so se že ponujale švicarske plemenske matice po Avstriji — nismo tedaj daleč! Predolgo smo spali! Koliko bo treba dela, trdega, vstrajnega dela, da jih bodemo dohiteli, a kaj ko capljamo tako daleč in tako počasi za njimi! Naše in štajersko čebelarsko društvo sta že veliko storili, onega pa, kar ne moreta društvi, storila bi zadruga. Žalibog pa večina naših čebelarjev samo od strani gleda in čaka . . . Čebelarski trgovci pa tarnajo, ker ne prihaja skoraj nič več naročil v deželo. EJ® SIEDEJEJ® © ei@jiaji§jsj@jeij esejgsoj®©! ©ses Panj. O. Zolnir, Olimje. V članku „Predavanje pri kmetskem čebelnjaku" (Slov. Čeb. 1909.) sem omenil panj, ki je v rabi pri čeb. podružnici Kozje. Od več strani sem dobil pismo za natančneje podatke; ustregel sem rade volje. O priliki sem hotel „Čebelarju" vposlati natančno mero, a odlagal sem in odlagal, dokler me ni zdramil opis Znideršičevega panju v zadnjih številkah „Slov. Čeb." Razveselil sem se, zakaj tukajšni čebelarji imamo, kar se tiče mere in sestave (podolž-nost), isti panj, le naš je namenjen nepotujočim čebelarjem ter je pristopen od zgoraj; vsled tega je skrajno priprost, nima okenca, ne vrat — v veliko žalost preradovednih čebelarjev, a v korist čebelicam! Gosp. Znideršiča so razmere dovedle na misel, da je sestavil panj, ki ga nam razklada, in ki se mora pri čebelarjih potnikih gotovo dobro obnesti. Kdor pa tiči s čebelicami skozi leto in dan v svojem brlogu, kakor n. pr. jaz v Olimjem, ta naj pre-rešeta naš panj, ki je vsled skromnosti gotovo priporočljiv manj imovitim čebelarjem, ki pa vendar ustreza pravilnemu čebelarjenju. Kakor omenjeno, nima panj ne okenca, ne vrat; in baš to dvoje potrebuje dobrega mojstra, da precej dela ter stane mnogo več. — Znotraj je panj visok 29 cm, dolg 42 cm, širok 33 cm (za 9 okvirjev, nekaj prostora še ostane, in to pride zelo prav.) Panjeve stene so zvezane s čepi, katere je zbiti z dolgimi žreblji, najboljše pa z vijaki. Dno je panju pribito. Zadnja stran ima ob dnu po celi širini kake 3 cm visok, na znotraj poševno nažagan kos, ki se da odvzeti, o čemer se dobi vpogled v panj, v glavnem pa služi snaženju. Žrelo naj ne bo više nego 8 mm, pač pa široko 15—20 cm. Panj dobi zgoraj pokrov, in sicer slamnico v lesenem okvirju, ki mora dobro soditi na panj. Oboda ob panju, da se slamnica morda ne premakne, ni treba, in panji se vsled tega dajo drug k drugemu pritisniti. Slamnice plesti je prav priprosto delo; pletilno stojalo si marsikteri lahko sam napravi; bo naj precej veliko, da se dajo i večje slamnice delati. V močnejšo desko zabij v dveh vrstah primerno močne, čveterooglate kline, vrsti 5 cm vsaksebi, da bo slamnica debela 5 cm. Vmes polagaj slamo v majhnih snopičih, kolikor pač z roko zagrabiš, precej na trdno, tako pa vendar ne, da bi se slama mečkala; da se ti sproti ne dviguje, zato imaš v klinih luknjice in dolge žreblje. Nato se od zgoraj dol potisne spodnji enako desko, klini pridejo v njene luknje, in zdaj začnemo s šivanjem z v laneno olje namočeno špago. Štiri vezi zadostujejo ; vsaka vez pride naj-poprej okoli cele slamnice, nato pa šivamo semtertja. Ako nimaš primerne igle, zabodi v slamo z dletom ter vtakni poleg vrvico. Po par poizkusih spozna vsak različne ročnosti in delal bo slamnice brez pogreška. Nato slamnico v stojalu obreži z ostrim nožem. Zdaj jo vtisni v približno 6—7 cm visok obod. Da ne zdrkne skozi, pribijemo znotraj ob obodu na 2 nasprotnih straneh 1/2 cm visoke in toliko široke deščice; to tudi prepreči, da se slamnica ne vleže na okvirje v panju in Medišče in panj z mediščem. zabrani zmečkanje čebel, če položimo pri reviziji panju slamnico nazaj. Zareze za okvirčke naj bodo globoke 8 mm, visoke 10—12 mm. o > D n e v o v Kraj Donos Upad rt .2. A S C •a ja S tj E o s solncem H o .O H >N v Mesečna tretjina dO Z (L) C 2 C S tu TJ C tn 0 celi > 1 2 3 1 2 3 Q a. n C cn E N M tn lii N Ilirska Bistrica _ _ _ 40 50 50 _ _ 140 16 —2 8 23 5 2 7 11 13 26 Bitnje pri Boh. Bistrici Kranj — — — 41 61 71 — — 173 13 -5 4 17 8 4 9 10 12 26 Ljubevč pri Idriji 12 1 67 26 12 2 10 10 11 20 Metlika 16 _2 72 24 9 2 6 25 — 31 Nabrežina — — — 30 15 50 — — 95 22 6 13 30 4 — • 8 3 20 19 Podgorje pri Kamniku — — — 70 60 65 — — 195 19 —3 78 23 5 2 7 8 16 28 Struge pri Dobrepoljah — — — 25 50 65 — _ 140 — — — 18 10 3 17 7 7 30 Sv. Duh na Ostrem vrhu _ _ _ 45 95 85 _ _ 225 14 —1 58 19 5 3 9 15 7 _ Črtica „—" v koloni „Temperatura" znači stopinje mraza. Ilirska Bistrica. V marcu je bilo vreme do predzadnjega dneva zelo ugodno. Cvetela je razen spomladanskih cvetlic tudi marelica. Gorkota in cvetni prah, ki so ga čebele obilo donašale, sta mnogo pripomogla, da se je zalega razširila na več satov. Zadnji dan je prihrumela močna burja s snežnim metežem tako, da je kazala narava zopet zimsko lice. Ako bo tako vreme več časa trajalo, povzročilo bo pri čebelah obilo škode. Žnideršič. Kranj. Marec se je dobro vpeljal za čebele. Bili so lepi dnevi, čeravno nekoliko vetrovni. Paša je bila za ta čas dobra, zlasti mačkovec je dobro medil. Omenim naj še dvoje iz svojega opazovanja: 1. Slabo ljudstvo spomladi več porabi kot močnejše. Poslednje izkoristi vsako minuto in pri nas skoraj toliko nabere, kolikor porabi za zarod. 2. Čebele menda prav dobro čutijo, imajo li dovolj zaloge ali ne. Opazil sem, da zelo medena ljudstva znatno manj lete kot ona, ki so bolj na suhem. Konjedic. Ljubevč. Marca so čebele precej letele. Dne 5. so nosile prvo obnožino. Precej bi lahko nabrale po resju in drugih zgodnjih cvetlicah, ako bi jih ne motil močan veter in slabo vreme. Št. pl. Premerstein. Nabrežina. Tako prijetnega marca ne pomnim že več let. Vreme je bilo izredno krasno do zadnjega dne, ko je temperatura znatno padla. Pregledovanje je izpadlo dobro. Razen enega panju so imeli vsi matice, že prejšnji mesec zastavljeno zalego in malo mrtvic. Tudi slabiči se dobro razvijajo. Nadejam se zgodnjih rojev. Sila. Podgorje. Marec je bil za razvoj zalege prav ugoden, dasi so stalni hudi vetrovi ovirali izlet in slabili ljudstva. Vsled obilne zalege je bila poraba medu zelo velika. V zimskih mescih, to je od 1. novembra do 31. marca so porabile 3-90 kg, na dan povprečno 2'5 dkg. — Tudi v tem mescu so v sosednih čebelnjakih pomrli nekateri panji. Sallath. Struge. Prva polovica mesca je bila za naše čebele ugodna. S 6. marcem so začele redno izletavati in prinašati z leske obnožino. Pregledal sem panji in našel mnogo zalege. —• V drugi polovici smo imeli veter, dež in nazadnje še kakih 30 cm snega. Skopnel je, ne da bi nam škodoval. Meglen. DOPISI. Št. Jurij ob juž. žel. Gotovo mislite gospod urednik, da sem čebelarstvo obesil že na klin, ali me pa ni več med živimi, ker se ne oglasim več v našem glasilu. Tukaj se vsi člani prav pridno zanimajo za umetno premakljivo satovje. Malo nas je res ovirala lanska čebelarska letina, ki je bila ena najslabejših v zadnjih šestih letih. Čebele so prezimile srednje; na več krajih naše podružnice so se slišale pritožbe, da je bilo mnogo mrličev, in to vsled gladu. Jaz sem vzimil 9 močnih gerstungovcev in pri prvi reviziji dne 20. februarja sem našel enega mrtveca, akoravno je imel obilo medu v zalogi, eden se mi je pa še pozneje izkazal za pristnega trotarja, in sem ga torej tudi moral združiti. Tudi poljske miši so si izvolile omaro mojega čebelnjaka, v kateri sem imel črez 100 lepih satov, za zimsko stanovanje, in so mi jih polovico popolnoma uničile. Pomlad je bila dosedaj našim ljubljenkam prav ugodna, in našel sem že dne 22. aprila panj, ki je imel v matičnjakih po 1 dan stara jajčeca. Ako bode vreme ugodno še nadalje, se nam je nadejati zgodnjih rojev. V kratkem Vam bodem poročal več zanimivosti. Vsem dragim sočebelarjem želim primerno število zgodnjih in močnih rojev. Fr. Ferlež, predsednik čeb. podružnice. Olimje. Na Štajerskem imamo sedaj zalogo čebelarskih potrebščin v veletrgovini Majdič v Celju. Pred kratkim sem si stvari ogledal; presenetila me je izložba 2 panjev-dunajčanov. Trgovina si ju je nabavila po nasvetu iz čebelarskih krogov. Omenil bi torej: Kdor svetuje panj, naj pozna iz lastne izkušnje več zistemov, da ne zvabi koga na napačno stezo. Slov. čebelarjem so na razpolago le skromna sredstva, torej porabimo jih za kar najboljše blago ! Ž o 1 n i r. DROBIŽ. Prvi roji. Najprvi letošnji naznanjeni roj je bil v Spodnji Kokri dne 29. aprila pri čebelarju Janezu Zapečniku. G. Matej Miklavčič iz Volakov v Poljanski dolini nam ga naznanja od 1. maja, gosp. A. Lah iz Rocola pri Trstu od 5. maja, gosp. Ivan Paušič iz Idrije in gosp. Peter Siegel, postajenačelnik v Vižmarjih, od 7. maja. — Drugi vam čestitamo! Osrednje čebelarsko društvo za Bosno in Hercegovino priredi v septembru čebelarsko, vrtnarsko in sadjarsko razstavo ter razstavo namiznega grozdja. Oglase je nasloviti na Osrednje čebelarsko društvo, Sarajevo (filialka) poštni urad do 1. avgusta 1.1. Vsa podrobna pojasnila daje pripravljavni odbor. 55. potovalni shod nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev ter čebelarska razstava bo od 19. do 23. avgusta t. 1. v Budapešti. Rokopise predavanj je vposlati do 15. maja, oglase za razstavo do 30. junija na „Wanderversammlung- u. Austellungskanzlei, Budapest im königl. ungar. Ackerbauministerium, Parterre Nr. 3", kjer se dajejo tudi vse informacije in oglasni formulari. Med kot sredstvo proti zastrupljenju z nikotinom. „Der prakt. Landwirt" piše: V medu nahajajoča se mravljinčna kislina uničuje strup nikotin, ki je v tobaku. Čebelarjem-kadilcem je tedaj priporočati, da pred večjimi opravili pri čebelah vzamejo nekaj kavinih žličk medu in s tem že vnaprej oslabijo vpliv nikotina. Tudi drugim hudim kadilcem se priporoča to, zlasti ker med poleg tega še krepča naše telo. Popravek. Na str. 65 zadnje številke v sedmi vrsti odzgoraj bi se moralo glasiti: pri grofu Buquoi, ne Bugnoiju. IV. odborova seja dne 9. maja 1910. Poroča tajnik Hinko Zirkelbach. Sklene se, da se priredi enodnevni čebelarski tečaj v Kamniku na Binkoštni ponedeljek. Spremeni se dvadnevni tečaj v Ilirski Bistri v toliko, da bo od 11. do 12. in ne od 12. do 13. junija. Reši se nekaj prošenj za eksportne panji. ©aiBj aj@a@3@jEi eiaieiejejeieie] enaaieiejBiai ©oEieiejei Naznanila osrednjega društva. Celodnevni čebelarski tečaj se vrši 16. t. m. pri uljnjaku gosp. Jožefa Koširja v Podjelši pri Kamniku. Začetek ob 10. uri dopoludne. Predavanje bo teoretično in praktično. Ker ni v bližini nikake gostilne, zato naj vsak, ki želi kosilo dobiti, javi svoj prihod pravočasno gosp. Sallathu, predsedniku čebelarske podružnice v Kamniku. Ker bo shod zelo zanimiv, je pričakovati obile udeležbe. Udje kranjske podružnice imajo prav pripravno železniško zvezo. Podružnicam! Začetkom junija se prično razpošiljati podružnicam imeniki. Ako ima kaka podružnica posebne želje, kateri kraji bi se priklopih podružnicam, naj to nemudoma naznani osrednjemu društvu. Iz spodnještajerskega čebelarskega društva. Poučni shodi: 4. Dne 22. maja podružnica Ormož ob 3. popoldne v Slanjči vasi pri Sv. Miklavžu pri Martinu Zadravcu. 5. Dne 29. maja podružnica Celje ob 10. predpoldnem v Arclinu pri Vojniku pri g. Samcu. 6. Dne 29. maja podružnica Celje ob 3. popoldne na Teharjih v gospodinjski šoli. 7. Dne 5. junija podružnica Celje ob 8. predpoldnem v Šmartinu v Rožni dolini pri šolskem čebelnjaku. 8. Dne 5. junija podružnica Celje ob 3. popoldne v Laškem. Kraj se natančneje določi v navadnih časnikih. 9. Dne 12. junija na Vranskem ob 10. predpoldnem. Kraj in vse podrobneje se bo objavilo v navadnih časnikih. Iv. Jurančič. Listnica uredništva. Gosp. A. C. v G. na Koroškem: Odgovor na Vaše vprašanje v prihodnji številki; glede zadeve ste lahko brez skrbi. — Zdravi! KRANJSKE PODRUŽNICE. Podružnični odbor v Ilirski Bistrici je imel dne 4. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih tovarne testenin gg. Žnideršiča in Valenčiča svojo prvo sejo, pri kateri se je konstituiral odbor po predlogu gosp. Žnideršiča sledeče: Predsednik gosp. Strnad Radovan, c. kr. davčnega urada predstojnik; podpredsednik gosp. Urbančič Mihael, posestnik na Mali Bukovici; tajnik gosp. Rotter Josip, c. kr. davčni kontrolor; blagajnik gosp. Logar Anton, posestnik v Vrbovem; odbornik gosp. Žnideršič Anton. — Razdelitev eksportnih panjev se preloži na prihodnjo odborovo sejo. Obenem se je sklenilo na predlog predsednika, da se odborove seje vršijo vsak mesec, in sicer prvo nedeljo v mescu ob 9. uri dopoldne v stanovanju predsednika, to pa brez posebnega obvestila. — Glede čebelarskega tečaja v Ilirski Bistrici se sklepanje tudi preloži na prihodnjo odborovo sejo, in sicer oboje slednje glede na še pričakovane sklepe osrednjega odbora. — Obenem se je sklenilo, da se slavno osrednje društvo povabi, vse dopisovanje, tičoče se podružnice, nasloviti na ime predsednika gosp. Strnada Radovana, in sicer radi zmote in zamene s čebelarsko zadrugo v Ilirski Bistrici. — Sprejelo se je potem enoglasno na predlog predsednika 6 in tajnika 2 novih članov. — Poveri se končno predsednika, tajnika in odbornika, da definitivno izberejo prostor za postavljanje panjev onih društvenikov, ki nimajo svojega zemljišča. — Predsednik se zahvaljuje za udeležitev odbornikov ter zaključi sejo. Odbor. Podružnica v Kranju je imela dne 19. marca ob 9. uri dopoldne v hotelu „Stara pošta" v Kranju svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad trideset članov. Načelnik podružnice, g. Ivan Lampe, iskreno pozdravi navzoče in temeljito in obširno poroča v imenu odbora o marljivem delovanju podružnice. Načelnikovo poročilo sprejmejo navzoči odobruje na znanje. — Društvene račune pregledata gospoda: Rudolf Rooss, trgovec v Kranju in France Žontar v Kranju in jih odobrita, ker se nahajajo v najlepšem redu. — Ko se konča oficielni del, predava gosp. Anton Likozar, nadučitelj iz Ljubljane. Poučno, zanimivo in poljudno razpravlja o krmljenju čebel spomladi; zlasti priporoča čebelarjem, naj skrbe, da ne vsade posamezno premnogo in to slabih in nemočnih rojev. — Gospod Lovro Konjedič iz Kranja bi imel poročati o panju, ki ga je sestavil tako, da se čebelari lahko s pod-, med- ali nastavki. Ker pa je bil ta dan službeno zadržan, je razložil panj in način čebelarjenja v njem urednik gosp. Rojina. — Občni zbor sklene, da postavi podružnica v bližini Kranja lasten čebelnjak za ajdovo pašo, kamor se udje lahko ognejo s svojimi čebelami pred pripeljanimi. — Načelnik podružnice razdeli med člane več lepo poslikanih panjevih končnic. Najstarejšemu navzočemu čebelarju, gosp. Jakobu Jegliču iz Dupljan, se vsi udeleženci za spomin podpišejo na njegovo končnico. — Načelnik kamniške čebelarske podružnice, gosp. 1. Sallath, ki se je kot gost udeležil zborovanja, opozarja člane na čebelarski tečaj, ki se vrši mesca maja v Kamniku, in jih vabi k obilni udeležbi. — G. Jakob Jeglič iz Dupljan rkzdeli med navzoče mnogo semena cvetlice Leonorus sibiricus, katera je po njegovem mnenju jako medunosna. — Proti poldnevu zaključi načelnik gosp. Ivan Lampe občni zbor. ŠTAJERSKE PODRUŽNICE. Čebelarska podružnica za Celje in okolico je sklenila v svoji zadnji seji, si urediti v teku časa lastno knjižnico, ki bode zraven čebelarskih knjig vsebovala tudi različne čebelarske časopise. Naročena je sedaj na: „Slov. čebelarja", „Hrvatsko pčelo", „Wiener Bienenvater", „Schweizerische Bienenzeitung" in „Deutsche illustrirte Bienenzeitug". Na koncu leta pustili se bodo ti časopisi vezati, ki bodo tvorili čebelarjem lepo duševno hrano v dolgih zimskih večerih. — Podružnica priredi v tekočem letu sledeče shode: 29. maja predpoldnevom v Arclinu pri Vojniku, popoldan na Teharjih v gospodinjski šoli. 5. junija predpoldan v Smartnem v Rožni dolini, popoldan v Laškem in 12. junija popoldan na Vranskem. V celjski okolici se vrši še na jesen poučno predavanje ob priliki občnega zbora. Predaval bode naš povsod in vsestransko priljubljeni potovalni učitelj gospod Jurančič. Kosi. MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Več kranjskih panjev čebel proda Andrej Merhar, vas Staneče, pošta Št. Vid nad Ljubljano. (2—2) Naprodaj imam 60 -70 plemenjakov: 38 v navadnih panjih po 9 K, posamezne po 10 K; 9 panjev na 17 satnikov, višina panju 17 cm po 11 K; ostali panji so na 17 Gerstungovih polokvirjih po 15 K. Na željo se proda tudi panji Gerstungove mere s podolžnimi ali pokončnimi okvirji. Pri skupni prodaji znižane cene. Janez Meglen, Potiskavci št. 3 pri Dobrepoljah na Dolenjskem. (2-2) Več sto pikiranih jabolčnih in hruševih divjakov, primernih za cepljenje v roki, se dobi pri Ivanu Lavraču, posestniku v Izlakah, p. Medija-Izlake. Cena 4-6 K za 100 komadov. (2—2) Še nekaj jabolčnih pritlikavcev po zmernih cenah in najboljših vrst imam na razpolago. Luk man, učitelj, Šoštanj na Štajerskem. (2—2) Udje čebelarske podružnice na Robu imajo v skupnem 130 panjev čebel v kranjičih na prodaj. — Janez Zakrajšek, Gradišče, 20 panjev; Janez Škulj, Srnjak, 12 panjev; Alojzij Koprivec, Rob, 14 panjev (za ta pošta: Vel. Lašče-Rob). — Franc Korošec, Medvejek, 20 panjev; Anton Hočevar, Hrustovo, 50 panjev (za ta pošta: Vel. Lašče). — Jožef Zaje, Podžaga, 10 panjev; Fr. Rozman, Podstrmec, 4 panji (za te pošta: Vel. Lašče-Karlovica). — Vsa ljudstva so zdrava in močna. (2—2) Slikam končnice kranjskih panjev po 32 h, večje primeroma dražje. Matej Mi klavci č, Volaka, pošta Gorenja vas nad Škof jo Loko. (2—2) Prodam 260 kg garantirano pristnega ajdovega medu-pitanca. Cena za 5 kg s posodo vred 7 K, 40 kg skupaj po 1 K 20 h kilogram. — Nadalje prodam 25 panjev čebel, mera 18X235 cm na 14-15 sat-nikih, z mladimi maticami ter dobro z medom preskrbljeni. Cena od 13—15 K. Panji so malo rabljeni. Jakob Lubec, Formin, pošta Možganjci niže Ptuja, Štajersko. (2—2) Naprodaj imam 15 plemenjakov, močnih v kranjskjh panjih; cena po dogovoru. — Franc. Bernik, čebelar v Boduljah št. 7. 50 plemenjakov čebel v starih kranjskih panjih je na prodaj. Cena po dogovoru. Kupci naj se blagovoiijo oglasiti pismeno ali osebno pri Andreju Kopaču, pošta Žiri, Notranjsko. (2—2) Zaradi preosnove svojega čebelarstva prodam 8 gerstungovih panjev s čebelami in 7 plemenjakov v originalnih kranjskih panjih. Niko Sallath v Podgorju št. 90, pošta Kamnik. (2—2) Umetne stene Gerstungove mere izdelujem iz pristnega voska, kilogram po K 440. Frančišek Ferlež, čebelar, p. Št. Jurij ob juž. žel. (2—1) Prodam dva eksportna panju, nič rabljena, cena a 3 K 50 vin. Jak. Prešern, p. Žirovnica, Gorenjsko. (2 — 1) Kranjska čebelarska trgovina v Višnji gori, Dolenjsko priporoča umetno satovje iz čistega čebelnega voska, vse čebelarsko orodje, trčalnice, stiskalnice za vosek, kakor tudi mizarsko orodje po najnižji ceni. 10—1 Ceniki zastonj po želji v hrvaškem, češkem ali nemškem jeziku. Tvrdka kupuje vedno čisti čebelni vosek po najnižji ceni. ČEBELARJEM ^ naznanjam, da sem vpeljal v svojej trgovini tudi vse za čebelarstvo potrebno orodje in priprave ter vsa cenjena naročila na iste takoj izvršujem. Veletrgovina z železnino ,MERKUR' PETER MAJDIČ = CELJTE. Prvi češki čebelarski zavod v Kolči priporoča svoje panjove na široko-nizko mero lastnega izdelka od najlepših in izkušenih vzorcev za ljudske in trgovske čebelarje; izmetalnice lastnega sestava, topilnike za vosek, valjčne in ročne stroje za umetno satovje, kadilnike, kape in vse čebelarske potrebščine: umetno satovje, deščice za romiče, pletilnike za slamnate blazine in pokrove. 3—2 Ceniki zastonj in franko. Lastni izdelek. ! I Važno za čebelarje 11 Če potrebujete dobro in ceneno čebelno krmo, Vam priporočam svoj tekoč čebelni sladkor. Čebele ga s slastjo vzemo in je porabljiv tudi za zimsko dopitanje. Kilogram stane 64 h, nad 100 kg po 60 h od tukajšne postaje. B. Rajsigl, Zuckervvarenfabrik, Salzburg. 7 Prodam: Garantirano zanesljiv ajdov pitanec, 5 kg posoda 7 K. — Zaradi pomanjkanja prostora oddam 50 malo rabljenih Ger-stungovih panjev — natančno nemško delo — brez medišča po 6 K. — Čebelarski knjigi: „Popolni nauk o čebelarstvu" s podobami in „Razpravo o rojenju čebel". Obe knjigi staneta elegantno vezani 4 K, mehko vezani 3 K 20 h. — Deščice za okvirje, natančno 6X25 mm, krasno iz lipovega lesa nažagane in oblane, 100 m 3 K. Kupim zdrave čebele. 00 to I. N. Babnik, „Čebelarski dom", Dravlje, pošta Št. Vid pri Ljubljani. Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja trgati maH garantirano čist, v 5 kg dežicah po K 850 franko, v 25 kg dežah ilLall 111CU po K 1-50 kilogram. llfTIAtnn cofjp iz garantiran0 čistega voska, za vsako mero prirezano, UIllClilU odlJC kilogram po K 450, zabojček s 3'/2 kg vsebine za K 16 — Pri večjem odjemu znižane cene. poštnine prosto. Svojim članom preskrbuje eksportne panji, kot jih je g. Žnideršič v 1. številki „Slov. Čebelarja" opisal z okvirji in začetki iz umetnega satja po K 4-—. Trčan svitel spomladanski med plačuje po 1 K 30 h, ajdov po 1 K, voščine po 1 K 10 h, vosek po 3 K 20 h kilogram, franko Ilirska Bistrica. Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo. 12—5 Dober dan, gospod sočebelar! Kaj pa pišete? Dopisnico na ■ ■ ■ ■ I. avstrijsko - šlezijsko zalogo čebelarskih potrebščin FRANC SIMMICHU, Jauernig, av1rK da mi pošlje zastonj nov cenik za čebelarstvo in perutninarstvo, ki ima tudi bilježko in zelo poučna mesečna opravila. Moji sosedi dobe od njega trčalniče, panjove, umetno satovje, lovilnike, prašilčke in priprave za matično vzgojo, kadilnike, varovala pred pikom, priprave za umetno lego jajc, pitalnike in napajalnike, poizkuše-valce za jajca, žičaste mreže itd. in so bili zelo zadovoljni s ceno in blagom, zatorej bom vprihodnje tudi jaz dobival blago od te tvrdke. 12—5 Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v Šmartnem pri Kranju. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.