List 44. Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman. Skoz več sto let leži dežela Kraških prebivavcov pusta in zapušena, — en svet, ki bi bil le pri srednjim obdelovanju na tavžente ljudi lahko preredil. Ali prebivavci poprejšnjih časov niso tega neizrečenima dobička spoznali, — zato se mora z veseljem tisti dan pozdraviti, o kterim je bila modra previdnost visociga ministerstva svoje oko na pozabljeni in zapu-šeni Kras milo obernila. Namen je zares velik in imenitin, potreba pa še veči, pripomočke zadobiti, de bi se revnim krajem Kraških prebivavcov pomagalo, ki že toliko let med golimi skalami brez vsiga sadeža, lesa in derv za kurjavo žalostno zdihujejo. AH ta revni stan se zna kmalo v veseliga spremeniti, če terdnimu in resničnimu namenu sledi brez odlašanja krepko delo. Ni tedaj prazno vprašanje: kako naj bi se to ve-ličansko delo začelo? pa tudi ni prazno vosilo, de se morajo tukaj vse moči na pomoč poklicati, de se bo zastarani vozel te mertve in ne rodovitne zemlje razvezal in v prid ljudstva razdrobil. Nemogoče pa to delo, naj bo še tako veliko, vunder ni, kakor nekteri mislijo; zakaj kar je enkrat bilo, zna spet biti; kar je človek pokončal, zna človek spet popraviti. Zgodovina nas uči, de so že Kraški prebivavci ob času rimskiga cesarja Avgusta velike boršte hrastov imeli, v kterih se je dokaj želoda za svinsko rejo nabiralo. Pa začeli so hraste tako dolgo sekati in na vse plati pošiljati, na morje za barke , in na druge plati — za pohištva in mnogo drugo rabo , dokler jih nič več ni bilo. Za novo zarejo pa niso nič skerbeli in zato so jo pa tudi tako delječ pervozili, de so Kraški svdt do čistiga ogolili, de ima borja zdej ondi takšno silno moč, kakoršne poprej gotovo ni imela, ko so ji bili veliki gojzdje močna zapreka. Ker sim se že od leta 1819 noter dosedaj pri svojim večkratnim popotovanju in preiskovanju mnogih krajev, rastljine nabiraje, prepričal, kaj de tu in tam, na enim ali na drugim kraju, na debeli in pešeni zemlji ali po pesku, kamništvu ali po skalnatih krajih slabo ali dobro raste, in ker mi je tudi iz lastnih skušinj znano, kako se s semeni pri sejanju in pri presajanju rastljin sploh vesti mora, de dobro rastejo in dober sad obrode, sim se tudi že zdavnej namenil naznaniti, ktere dervesa, germovje, zelišain trave naj bi se po Krasu zasadile ali vsejale, de bi se ti kraji nar hitrejši v gojzde spreobernili, ker gojzd je nar perva potreba za sledeče obdelovanje. Naj mi bo tedaj pripušeno, de se tudi s svojimi misli pridružim drugim može'm, ki se za to reč priza- devajo, de se taka imenitna s združeno pomočjo prevdari in izpelje. | (Dalje sleo List 45. Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman. (Dalje.) Nar poprej se mora pri obdelovanju Krasa zem-Ijiše ali grunt prekopati in izrahljati, skale in kamnje, kar je nar več mogoče, odbrati, zemlja izči-stiti in, kolikor le okoljstave perpuste, dobro obdelati, preden se bojo semena sejale in drevesca sedile* V več krajih se bo tudi dalo po dolinah in jamah dobre persti dobiti, de se bo med bolj pusto in pešeno zemljo primešala; zakaj neobdelan svet in gole skale nič druziga obrodile ne bojo, kakor mah, suhe gobe in pusto lišajovje. Kaj naj se pa potem tu in tam seje ali sadi: to naj razsodijo zvedeni možje, ti naj se v ta namen izvolijo, de preišejo celi Kras, ki je obdelati, de presodijo svet na raznih krajih po njegovi zemlji, legi, gorkoti, borjiin druzih vetrovih, bolj ali manj vlažnim zraku i. t. d., ker je gotovo, de vsaki sadež ni za vsaki kraj, Tudi na to bo pazljivo gledati: ktere reči že tu in tam po Kra^u rastejo, de se jim bo pomagalo še k bolj i rasti, in de se ravno tistih ali ena-cih sadežev še več perseje ali persadi. Leto opravilo mora pervo biti, de se zve in določi: kje de bo za eno in drugo reč nar priprav-niši in nar boljši kraj. Posebno pa moram svetovati, de naj bi se semena precej tam vsejale, kjer se imajo boršti narediti, in scer bolj globoko, kakor je sploh navada, pervič zato, de jih vetrovi ne razpišejo, in drugič zato, de jih suša preveč ne zatare in ne umori. — S presajanjem mladih, še manj pa starejih dreves se pa ne bo kaj varno pečati, zato ker v teh krajih, ki so večidel pešeni, suhi in velikrat vetrovni, je tudi pomanjkanje vode — in če presajenci ne dobivajo dovolj mokrote ali izpod nebja ali po prilivanju, se jih le malo prime, večidel vsahnejo, in delo je zastonj! Zraven domačih reči se znajo sem ter tje tudi ptuje reči poskusiti, ktere so že po druzih krajih znane, de veselo rastejo in dober sad rodijo. Tode to se ne sme pri tem nikdar v nemar pustiti: ali je tudi Krasova zemlja in podnebje za-nje? Dalje se bo moglo na to paziti, de se bo to, kar se bo vsejalo ali vsadilo, sleherne škode varovalo, de ne bojo mlade rastljine na nobeno vižo poškodvane; po-pasene, porezane ali na kako drugo vižo poškodovane, in tako dolgo ne, de bojo tako velike, de jim koj taciga več škodovati ne more* Ko ge bo na to vižo drevje in germovje dobro uko- — 188 - renilo, de bo veselo rastlo, bo začelo listje, ki z drevja in germovja pada in gnjije, rodovitno zemljo od leta do leta množiti in poboljsevati, — drevje in ger-movje pa, od leta do leta veči in močnejši, bo sčasama nasprotna in nar krepkejši stena viharjem borje. In tako bo borja od dne do dne, od leta do leta, svoje moči zmeraj več zgubivala; in tudi zemlja se ne bo po nji na vse plati trosila in v doline raznosila, kakor se zdej ffodi. — Tudi prihodnji železnici čez Kras bi se dala živa drevesna stena nasprot borji narediti, ako bi se na vsaki strani v več verstah različne drevesa nasadile. (Dalje sledi.) List 46. Goli in pusti Kras 0 S letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman. (Dalje.) Izmed vsih vsih dreves, saj za pervo obsetev, je posebniga priporočila vredno za Kraški svet ahac ali ahacija, ki se tudi fars, signojka, bagrena (gemei-ner Akazienbaum, Robinia Pseudoacacia) imenuje* Priporoča ga njegova hitra rast, v kteri vse druge drevesa prekosi, pa tudi njegova koristnost na več strani. To drevo zrase zlo visoko in debelo, in doseže v svoji domači deželi Virginii in jutrovi Ameriki visokost od 60 do 80 čevljev, debelost pa od 19 do 25 pavcov. Se priporočuje zavolj njegoviga lepiga obrastja in sence, ktero od mesca majnika noter do avgusta s svojim perjem zmeraj veči dela, Njegoviga perja ne poškoduje nobena žival, ne gosence, ne kebri, in je prav dobra in zdrava piča (Tuter) za živino. Njegovo prijetno dušeče cvetje daje veliko in posebno dobriga medu čebelam, ki ga na ahacu rade nabirajo. Tudi obrodi veliko semenskiga zernja, iz kteri-ga se da veliko olja izprešati, ki je pripravno za vžitek* Les je gibčen, pozneje pa postane posebno terd in terpeč, in ker ne gnije z lepo, ga zavolj tega rabijo ne le za dela v zemljo temuč tudi pod vodo. Koristnost ahacije za vinograde je znana. Tudi za mnogotero drugo orodje je nje les pripraven, — ker razun imenovanih dobrih lastnost je tudi njegova barva stanovitna in od dne do dne lepši. Za mnogo hišno orodje, za palice, štange, dile, mize, skrinje, kakor sploh za mizarske, kolarske in strugarske dela je prav dober, samo posušiti se mora poprej , de se potlej ne razpoka. Tudi prav dobro oglje da ta les, ne le za naše domače ognjiša, temuč za mnoge fabrike, sosebno služi v solinah in solitarnicah. Nadalje se še priporoči ahacija ne samo za drevesne ulice (ale), ampak tudi za žive plotove ali meje v vertih in po drugih krajih, posebno zavolj svoje hitre rasti; zakaj skušnje uče, de ga ni drevesa v naših krajih, ki bi na pusti, kamnit ni zemlji ali med skal-natnimi zemljiši, s tolikšnimi dobrimi lastnosti tako dobro in hitro raslo, cvetelo in seme obrodilo kakor ahac. Ahac iz semena o enim letu po dva in tudi po tri čevlje visoke mladike požene, iz kterih o treh letih, ce je še v tako slabim zemljišu, de je le prekopano in enmalo obdelano, čez en seženj visoke drevesca zrasejo. — 192 - Ahacjevo seme bi tedaj utegnilo za Kras tista pripomoč biti, s kterim bi se dali njegovi goli in pusti kraji nar hitreje vgojzditi. Med seme tega dervesa naj se pa sejejo tudi dru-zih dreves semena, ki bojo gotovo boljši in hitrejši rastle, kakor če bi bile same, zato ker bojo od ahac-jevih, ki hitreje rastejo, zmeraj več sence in tudi potrebne rose izpod nebja dobivale, ki jim boste pri rasti veliko pripomogle, de se bojo lože ukorenile. Ahacija jim bo dala narboljši zavetje. Še pa moramo opomniti, če hočeš, de ti drevesa visoko rastejo, jim smeš le od korenin gori pertlike in vejice po deblu proti verhu trebiti in obrezovati, sredni verh pa moraš pri miru pustiti. To velja tudi pri druzih drevesih. Ako pa nočeš visokih dreves imeti, ampak pertli-kovce , jim pa znaš verne, kar je čez 8 ali 10 čevljev visočine, preč porezovati ali pa posekovati, vsako leto ali pa vsako drugo leto. Tako si znaš veliko derv za kurjavo ali mnogoterih palic za druge reči napraviti. In še zato je dobro, de se več dreves precej od konca vseje in poskusi, ker bi se utegnilo primeriti, de bi se ta ali una sorta prav ne obnašala ali scer všeč ne bila; tako se zmeraj popred in ložeje iztrebi, kakor pa pozneje perseje ali persadi. Vunder se pa sme leto še le potem zgoditi, kader manjši drevesca, kterih zarod želimo, že nekoliko odrastejo in močneji postanejo. (Dalje sledi.) — 196 - 9 Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. FI ei s man. (Dalje.) Za ahacam se zamore priporočiti bela murba (vveisser Maulbeerbaum, morus alba), ktera 15 do 20 čevljev visoko zrase in nar boljši perje za rejo svilnih gosenc daje. Ti se pridruži černa murba, (schvvarzer Maulbeerbaum, morus uigra), ktera še višji zraste, 30 do 40 čevljev visoko, in se rabi kakor poprejšnja. Z njenimi jagodami se dajo tudi vina čistiti in postanejo dobriga okusa. Obe plemeni se daste še za več družin reči rabiti. Za temi drevesi se versti recljasti hrast, (Stiel-Eiche, quercus pedunculata), kteri zraste od 100 do 180 čevljev visok in doseže starost od 300 do 500 let; korist tega dervesa je velika. Enak recljatimu hrastu je grozdnati hrast (Trau-ben-Eiche, quercus robur), ki med vsimi hrasti nar visi starost doseže, 400 do 600 let, in 100 do 120 čevljev visok postane. Zraven teh sošemehko-dlaknati hrast (weiss-haarige Eiche, quercus pubescens); — cer (Burgun-der-Eiche, quercus cerris) in pa avstrijanski hrast (osterreichische Eiche, quercus austriaca), ki vsi za-volj velike koristnosti zaslužijo, de se po želodu prav pridno zasejejo in obdeljujejo. Ce pogledamo v stare čase nazaj , kteri nam pokažejo, de je bil na Krasu nekdaj mogočin hrastov gojzd, nam to očitno kaže, de se zna, kar je bilo, kadaj zopet biti. Nadalje se priporočuje: Bukev (gemeine oder Wald-Buche , fagus sylva-tica); ona dorase visočino od 100 do 130 čevljev in je zavolj njeniga lesa, kakor tudi zavolj sadniga zer-nja eno nar koristniših, v rasti nar lepših in med boršt-nimi dervesi nar imenitniših derves. Bukev da narboljši les za kurjavo, ki se tudi za brez števila veliko reči podela. Po spričevanju Virgilija je bilo nekdaj vse hišno in tudi drugo orodje Rimcov iz bukoviga lesa. Njeno oglje da nar hujši vročino, 10 vaganov (mec-nov) tega oglja da nek 4 cente potašlja. — Njeno zer-* nje da dobro pičo za živino, posebno zaprešiče, in veliko olja dobriga okusa, ki se da prav dolgo hraniti. Množi se po zernju, in nar bolje ga je v jesenu sejati. Beli gaber (gemeine Hainbuche), carpinus betu-lus); les tega drevesa je za kurjavo in oglovje grozno dober, in se za vse rabi, kar ima dolgo terpeti in močno biti. Zraven tega se tudi posebno perporočuje za žive meje in plotove. Za tem se versti in priporoči gabr ovna ali čemi gaber, (gemeine Hopfenbuche, ostrva carpinifolia), ki veliko hitrejši raste, kakor poprejšnji beli gaber, scer se pa tudi ravno tako rabi. — Oba se po semenskim zernju množita in o jeseni sejeta. — (Dalje.) — 206 - Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman. (Dalje.) v Bela breza (weisse Birke, Betula alba) zrase v 60 letih se čez 80 čevljev visoka. To drevo je grozno velike vrednosti, vsaka stvarica se da za kaj druziga dobro porabiti, naj bo les, (oglje, pepel), korenine, veje, šibovje, perje, koža ali skorja, cvetje. Množi se po semena. Pravi kostanj (echter Kastanienbaum, Castanea vesca) dorase visočino od 50 do 60 čevljev, včasih na močnosti in visočini še hrast prekosi. Les je grozno terpeč in ima veliko enakost z hrastovim , zato se pa tudi za posebne in imenitne dela rabi. Sad je, kakor je znano, dober živež; so nekteri kraji, kjer se prebi-vavci skor le od tega sadiiprežive, iz kostanja se dela tudi olje in štirka. Posebno za revne kraje je priporočila vreden; množi se po sadu in po pogrobanju vejic v zemljo. Borove ali far ovc (gemeine Kiefer ali Fohre, Pinus svlvestris} postane 80 do 100 čevljev visok, in 3 do 4 čevlje debel, in da težak in terpeč les , ki se za veliko reči in na mnoge viže rabi. To drevo da tudi sploh znani terpentin, in iz smole se tudi ter-p en t i nov o olje dela. Množi se to tako koristno in obrajtano drevo po semenu, ki je v steržih, in se seje mesca maliga travna ob času, ko je nekoliko mokrotno vreme, ki potem že v 6 tednih kaliti začne. Borove nar rajši rase na kamnitnim, pustim in precej suhim svetu, zato se ne more za slabe kraje zadosti priporočiti. Me česen (gemeiner Lerchenbaum, Larix euro-paea ali Pinus LarixJ je nar koristniši iz verste smreč-natih dreves, in jih tudi v rasti prekosi; ker že v 16 letih 40 do 45 čevljev visok zraste, v 50 do 70 letih pa od 60 do 80 čevljev visoko doverši. in večkrat pa še višji. To drevo je enako hrastu, je za nad- in podvodne dela, kakor za barke na morju in še za druge reči; les je neminljiv, in se tudi za silno veliko in prav imenitnih del porabi. Množi se po semenu, seje se spomladi, in že v 4 tednih rudeče kali požene. Mecesen raste v pustih, kamnitnih in skalnatih krajih po visocih in nizkih hribih, kakor tudi po ravninah, na vsakterim zemljišu prav dobro, zato pa tudi zasluži na vso moč za sejanje in pomnoženje priporočen biti. Jelka (Edeltanne, Abies peetinata ali Pinus Abies) nar veči zrase in nar starejši drevo postane med vsim, ki se med smrečnate drevesa štejejo, ona se najde 160 do 180 čevljev visoka in 6 do 8 čevljev debela , in njeni les ostane večkrat 300 let zdrav in dober , ki se za silno veliko imenitnih in dobrih reči rabL Množi in seje se po semenu. Smreka (gemeine Fichte, Pinus picea ali Abies excelsa) zrase tudi 160 do 180 čevljev visoka in po - 207 - 5 do 8 čevljev debela. Nje les je prav koristen, in se na mnoge viže in za veliko reči porabi. Množi in seje se tudi po semenu. Te štiri dozdaj imenovane sorte, kakor borove, me česen, jelka ali hojka in smreka se še zato posebno priporoče, ker na vsakim, še tako slabim kraju in zemlji rade in dobro rastejo; po njih Ustji pa dobro perst ali zemljo delajo in množijo, de po tajisti tudi druge rastljine prav dobro rasejo. (Dalje sledi.) List 50. Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman. (Dalje.) Trepetlika (Zitter-Pappel oder Espe, Populus tremula) zrase v 60 letih 80 čevljev visoka in čez dva čevlja debela. Sivobeli jagned (\veissgraue Pap-pel, Populus canescens) dorase v 40 letih visočino od 80 do 100 čevljev. Les obeh zdej imenovanih dreves rokodelci za mnoge reči rabijo; koža ali skorja in perje daste tudi dobro barvo. Množita se po semenu in po-grobanji vejic. Velki ali čer ni jesen Qremeine Esche, Fraxi-nus excelsior); to lepo drev6 dorase visočino do 130 čevljev in starost od 200 do 300 let. Beli cvetni jesen (JManna- oder bliihende Esche, Fraxinus Ornus) dorase visočino od 25 do 30 čevljev. Les obeh sort je krepek in se za miiogoverstno orodje prav dobra rabiti da; iz 28 funtov pepela teh dreves se dobi 5 funtov potaslja. Množita se po semenu in pertličnih izrastkih; pravi čas sejati je pozna jesen. Javor (gemeiner Ahorn, Acer Pseudo-PIatanus) zrase 60, SO ali clo 100 čevljev visok, in pri starosti 150 do 200 let je čez 4 čevlje debel. Javor s spi-častim perjem (Spitz-Ahorn? Acer platanoides) po- - 210 - stane 40 do 60 čevljev visok. Me k len (Feld-Ahom, Acer campeetre") se najde kakor drevo le 30 do 50 čevljev visok, večidel pa je manjši, rase rad, če je še tako pusto zemljiše. Les vsih treh sort je prav koristen. Množijo se po semenu in zaslužijo zavoij velike vrednosti prav zlo sejani biti. — (Dalje sledi.) List 51. Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. FI e i š man, (Dalje.) Divji ali konjski kostanj fgemeine Rosskasta-nie, aesculus hippocastanum) je iz severne Azije k nam pirnešen in zdej je že povsod domač. O 80 letih zrase 70 do 80 čevljev , in 3 do 4 čevlje debel postane. Les se za mnoge in imenitne reči rabi, skorja in lušine sadu ste za farbo, perje posebno pa sad sta pa za živinsko pičo in rejo prav dobra. Iz sadu ali kostanja se moka, stirka in otrobi dobe, ki so tudi za perilo cediti. Množi se po semenu (^kostanju) in pa precepljenju na druge kostanje. Orehovo drevo (gemeiner Wallnussbaura, ju-glans regia") je prišlo iz Perzije na Laško in od tod v druge dežele pod imenam glaski oreh". Oreh hitro raste in doseže visočino od 60 do 80 čevljev; njegov les je zlo obrajtan; orehi so dober živež, orehovo olje je dobro za jedila; lušine, perje in korenine dajo ru-javoin černo barvo. Ker povsod po hribih in ravninah tudi prav v pustih zemljiših dobro raste, zasluži, de bi se to drevd prav pomnožilo. Jerebika ali jerebikovec (gemeine Eberesche, Vogelbeerbaum, sorbus aucuparia} zrase 60 do 70 čevljev visoka in se da za več reči prav dobro pode-lati. Njegov sad je dobra piča za perutnino, tudi za - 214 - ovce; iz Badu žgejo dobro žganje in delajo dober jesih. Množi se po semenu in s cepljenjem; hruške in jabel-ka na-nj cepljene dobro rastejo. Moko ve (Mehlbeerbaum, Mehl-Eberesche, sorbus aria) dorase 30 do 40 čevljev, in se od vsih druzih dreves po svojih moknatobelih peresih že od delječ razloči. Brenkovec ali brenkinja ^Elsebeerbaum, sorbus torminalis) doseže visočino od 40 do 50 čevljev. Les obeh dveh drevesc se da za mnoge reči, sad pa za žganje, jesih in za pičo perutnine dobro rabiti. Množita se oba po semenu. Mali berst (Feld-Ruster, ulmus campestris) postane 50 do 80 čevljev visok, 2 do 3 pa debel. Dolgo recljasti berst (langstieliger Riister, ulmus ef-fusa) zrase pa se veči in debelejši kakor uni. Les obeh sort je hrastovimu in mecesnovimu enak, in je veliko vreden. Češnja (Siisskirschbaum, prunus avium) zrase po 60 in 80, — višnja (Sauerkirschbaum, prunus cera-eus) pa od 30 do 40 čevljev visoka. Les in sad teh dveh dreves se mnogoverstno rabita; kakor tudi ter-nulje, (Schlehen, Pflaume, Schwarzdorn, prunus spi-nosa) in mahalelke (Machaleb-Kirsche, prunus Ma-haleb). Vse se množijo po sadnih peškah. Opomniti moramo še nekterih bolj germovčastih drevesc, ki so tudi z!o koristne in se na več viž in v velik dobiček rabijo; zavolj tega pa tudi zaslužijo, de se med druge drevesa sejejo in sade. Množijo se po sadu in semenu. Te le so: na gnoj (gemeiner Boh-nenstrauch, cvtieus laburnum)—medvedove hruši-ce (stumpfblattriger und spitzblattriger Weissdorn, crataegus oxyacantha in monogyna), — brinje ^gemeiner Wachholder, juniperus communis}, — dren LKornelkir8chbaum,cornus mascula), — šmarna hruši-c a (Felsen-Birnstrauch, Amelanchier vulgaris), — k o zj e češnje, čemi glog (Purgier-Wegdorn, rhamnus cathar-ticus), — smer del (Alpen-Wegdorn , rhamnus alpi-nus), — bezeg (gemeiner Hollunder, sambucus ni-gra), — ruj, strojarsko drevo (Periiken-Sumach, rhus cotinus), — kločki, kločičuje (gefiederblattrige Pimpermiss, taphylea pinnata), — češminje (Sauer-dorn, Berberitzeustrauch, berberis vulgaris). (Konec sledi.) - 218 - Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman, (Konec.) Pred sklepam svojiga priporočila za obdelovanje goliga Krasa moram še za napravo senožet ali travnikov naslednje zeliša in trave na vso moč priporočiti, de si bojo kmetovavci za živinsko klajo ali pičo kaj dobriga in koristnima poskerbeli. Te zeliša so: protisončnica (Wiesen- und gros-ser Bocksbart), — mleček ali škersobca (Acker-und Gemuse-Gansedistel), — regrat divji (spiesslicher L6wenzahn),— regratnik borštni (Wald-Habichts-kraut) , cikorja (Cichorie gem.), — regrat pravi (gebrauchliches Pfaffenrohrlein), —- metelka ali pol-žarca (gemeiner Siechel-und Karster Schneckenklee), — detelja rudeča, rumenkasta, travniška, hribovska, rudečkasta, srednja, zlatorume-na, in bela (rother, vveisslichgelber, Wiesen-, Alpler-, rothlicher, mittlerer, goldfarbiger Berg-KIee), — kamniška bela in rumena detelja (gem. und gebrauch-licher Stein- oderMelilotenklee), — kozja zel ali rutica (gebrauchliche Geisraute), — grašica tičja, bor-štna in mej is k a (Vogel-, Wald- und Zaun-Wicke), grahor travniški, borštni in mejni (Wiesen-, Wald- und Zaun-Platterbse), — detelja turška*) ali petelinova glava (gem. Esparsette), — lesi čj i rep (Wiesen-Fuchsschwanz), — mačji rep (Wiesen - Lieschgras oder Tymotheusgras), — migla (gemeiner und Auslaufer treibendes Straussgras) , — ojstrica (jVVald-Reithgras), — ovsnica ali pahov-ka (franzosisches Raigras), — medenica ali erže-nika (vvolliges und vveiches Honiggras), — trat niča travniška ali snožetna, letna in obmejna (Wiesen-, jahriges und Hain-Rispengras), — bil niča ovčja, rudeča, snožetna in borštna (Schaf-, rother, Wiesen- und Wald-Schwingel), — oves sno-žetni rumenkasti in meh k odi akni (Wiesen-, gelblicher und vveisshaariger Hafer"), — pirnica gueckengras), — dišeča trava, rosulja, po bol j-ka (vvohlriechendes Ruchgras). *) Posebnima priporočila vredna. Vred.