pihana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-59. TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. ■ME*MK7Mnmi Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO MIT. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 19. novembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 136. Fr. Zelenik: Uvoz kave. Pred kratkim je trgovinsko ministrstvo razposlalo na gospodarske organizacije okrožnico, v kateri zahteva odgovor glede vprašanja trgovinskih pogajanj z Brazilijo. Naše trgovske kroge kolonijalne stroke mora vprašanje posebno zanimati. Brazilija je namreč največji proizvajalec kave, saj znaša njena proizvodnja nad tri četrtine pridelka celega sveta. Že leta 1921 sem v člankih opozarjal naše trgovske kroge na važnost uvoza kave. Uvoz kave znaša na leto v našo državo okoli 1000 vagonov. Skoraj ves ta uvoz pa posreduje tržaška posredovalna trgovina, ki pri tem poslu zasluži težke milijone. V mirnih časih je znašala razlika med originalnimi in tržaškimi cenami 18 do 28%. Danes ta razlika ne bo manjša, pač pa najbrže večja. Naša trgovina tedaj plačuje ogromno po-sredovalnino, za katero mora naše ljudstvo dražje plačevati važen živ-Ijenski predmet. Do novejših časov ni bilo skoraj mogoče izogniti se tej posredovalni trgovini, ker nismo imeli prave zveze z morjem. Sedaj pa imamo zvezo z morjem, imamo svoje svobodne luke, imamo svoje paroplovne družbe, imamo dovolj predmetov za izvoz v prekomorske dežele in sedaj je dana prilika, da si ustanovimo svojo uvozno organizacijo, ki bo omogočala direktni uvoz od prvega nakiadatelja. Prenehala je potreba, da se naši trgovci še nadalje vozijo nakladat«. Naš trgovec se mora zavedati, da je danes lahko popolnoma neodvisen, da lahko sklene direktne zveze. Z naravnost-nim nakupom se bo pocenilo blago in trgovec bo v polni meri izvrševal dolžnost, ki jo ima do svojih odjemalcev. Pri nas se porablja v prvi vrsti kava Santos. Pred vojno so se prodale neznatne množine še vrst Salvador, Portoriko, Guatemala, Kuba in enako bo najbrže tudi danes Proizvajalec kave Santos je Brazilija s svojimi pokrajinami Rio de Ja-neiro, Minas Geraes, Bahia in Sao Paolo. Glavno izvozno pristanišče je luka Santos. Tam obstoje velike izvozne firme (caricatori), kakor Smi-linsky & Co., Teodor Wille, Israel & Co. in drugi. V Sao Paolo imamo celo rojaka Pavačiča. Morda so sedaj tudi druge firme, vendar mi ni znano, ker nimam potrebnih stikov s to panogo trgovine. Zgoraj omenjeni nakladatelji so imeli v Londonu, Havre, Hamburgu in tudi v Trstu svoje zastopnike, ki so prodajali na podlagi tip in po uzancah trga. V Trstu je obstojala pred vojno družba >der am Handel mit Kaffee beteiligten Firmen«. Ta družba je nakupovala za skupni račun tržaških uvoznikov. Mislim, da je vojna ubila to družbo. Sedaj, ko imamo zveze s svojim morjem in z našimi dobrimi lukami, ko imamo svoje paroplovne družbe, moramo dobili v svoje roke uvozno in izvozno trgovino, da bomo delali naravnost z odjemalcem in dobaviteljem brez tujih posredovalcev. Mnogo naših pridelkov in izdelkov gre v svet pod tujo firmo. Kavnotako dobivamo tuje izdelke, ki so navadno šli skoz več rok. V razgovoru je že več načrtov, kako bi se gojila in vršila zveza z Brazilijo. Nekateri so celo mnenja, da bi naj tudi država pristavila svoj piskerček in bi naj bila udeležena na izvozni in izvozni organizaciji. Naši trgovski krogi, ki so močno prizadeti na stvari, naj se pravočasno zanimajo za stvar, da ne bodo ostali oh strani in da ne bo preveč židovskih prstov vmes. Gibanje cen v veletrgovini. Za mesec oktober t. 1. priobčuje beograjski »Privredni pregled« o gi- banju cen v veletrgovini nastopno poročilo: 1 poljedel. živina in sadje in gradivo kolonij. industr. celotni < Doba j pridelki produkti zelenjuvu blago izdelki indeks 1 povprečje leta 1913 100 100 100 100 100 100 100 | januar 1923 2740 1901 912 2240 1954 2830 2098 1 januar 1924 2295 2626 910 2062 1667 2618 2034 februar 1924 2380 2888 994 2062 1685 2618 2101 marec 1924 2433 2479 1005 2092 1709 2523 2040 april 1924 2351 2290 969 2060 1683 2484 1973 1 maj 1924 2245 2082 1036 2132 1681 2292 1911 junij 1924 2158 2211 1123 2161 1711 2340 1984 julij 1924 2188 2317 1203 2161 1712 2389 1995 avgust 1924 2256 2482 1347 2097 1709 2402 2049 j september 1924 2108 2417 1401 2154 1547 2246 1978 oktober 1924 2080 2394 1670 2145 1549 2048 1981 november 1924 2019 2520 1726 2257 1602 2102 2037 j december 1924 2115 2544 1836 2265 1608 2207 2112 januar 1925 2164 2263 1859 2191 1531 2067 2012 februar 1925 2212 2009 1850 2346 1521 2015 1993 marec 1925 2191 2009 1859 2444 1542 2079 2009 april 1925 2181 1881 1982 2438 1538 2029 2005 junij 2217 1742 1646 1972 1519 1954 1842 julij 1922 1787 1633 1856 1474 2040 1785 avgust 1539 1787 1399 1766 1406 1955 1642 oktober 1340 1846 1250 1745 1378 1892 1572 Celotni indeks se je v mesecu oktobru t. 1. napram mesecu septembru t. 1. znižal za 46 točk ali za 3%. Največji padec izkazuje skupina poljedelskih pridelkov in sicer za 129 točk ali za nekaj več nego Znižale so se cene za žito, koruzo in moko vsled znane konjunkture, ki je obstojala v mesecu oktobru na naših tržiščih. V skupinj živina in živinski proizvodi ni velikih razlik, pač pa se znižujejo cene za živino. V skupini sadje in sadni proizvodi so se podražile suhe češplje, pocenilo pa se je žganje v taki meri, da se je celotni indeks za to skupino znižal za 3%. Skupina stavbeni materijal se je pocenila za 1 >/2 %» skupina kolonijalno blago za skoro 2% in skupina industrijskih izdelkov za 1 V'z%. ' Znižanje cen, kolikor je nastopilo v posameznih skupinah, je razen v prvih treh skupinah povzročilo znižanje železniške tarife in trgovska pogodba z Avstrijo. Trgovska pogodba z Avstrijo je imela prav neznaten vpliv, ker ni stvarno dosti pripomogla k znižanju cen. Znižanje železniške tarife je imelo vpliv samo na posamezne predmete. Tekom meseca oktobra t. 1. je bil kurz dinarja stabilen. Izvoz žita je tudi v tem mesecu zastajal. Uvoz je bil normalen. Kupčije v veletrgovini so bile slabe. Trošarinska naklada v Ljubljani. Zveza veleproizvajalcev in veleraz-pečevalcev alkoholnih pijač v Sloveniji s sedežem v Ljubljani je sklicala v pondeljek 16. t. m. v prostorih restavracije, >Novi svet« sestanek, na katerem se je razpravljalo vprašanje znižanje mestne trošarinske naklade v Ljubljani. Sestanku je predsedoval veletržec g. Novakovič. Ravnatelj »Vineje« g. Stare pozdravi v imenu sklicateljev vse navzoče, med drugimi zastopnika gefentskega sosveta ravnatelja g. Zupana, ter zastopnika ljubljanskega gremija tajnika g. Smuča. Ravnatelj g. Stare prečita po-edine zahteve Zveze k sedanjemu trošarinskemu pravilniku in otvoji razpravo. Ravnatelj dohodarstvenega urada g. Zupan je podal izjavo, katera daje ljubljanskemu trgovstvu upanje, da bode sedanji gerentski sosvet, uvidevši težaven položaj trgovstva, kolikor mu bodejo dopuščale vladajoče razmere, skušal ugoditi vsem upravičenim zahtevam gospodarskih krogov. Povdarjal pa je tudi, da zaenkrat ni mogoče misliti na eventualno znižanje trošarinske naklade, in da gerentski sosvet upa, da bodejo v bodoče, vsaj do prihodnjega novega občinskega sveta ostale sedanje postavke neizpremenjene. Nato se je razvila zelo živahna debata, katera je pokazala, da so sestanki v svrho spoznavanjza težkoč, katere se tozadevno pojavljajo, nujno potrebni Zastopnik ljubljanskega Gremija 2 LISTEK. Pravila naših delniških dražb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanja) V bivši Avstriji ni prišlo do normativnega sistema, pač pa je vlada z naredbo z dne 20. septembra 1899, avstr. dri. zak. št. 175, (delniški regulativ = del. reg.), objavila, kako naj se ustanavljajo delniške družbe in kakšno vsebino naj ima,jo njihova pravila, da se bo dala koncesija. Vsebino samo pa določa delniški regu-lativ po vzorcu naprednejših delniških zakonov, zlasti nemškega, tako da vstreza vsebina pravilno po regulativu sestavljenega statuta približno vsebini naprednejših po normativnem sistemu sestavljenih zakonov. Pri tem treba pomniti: koncesijski sistem z delniškim regulativom ni odpravljen; koncesijsko oblastvo je samo nekako moralno vezano, da ne odreče koncesije družbi, ki je svoja pravila se-■st&vila po zakona in po deL regulativu; pravno ni vezano, torej lahko odreče koncesijo tudi družbi, čija pravila so povsem v redu, ne da bi bila mogoča tožba na upravno sodišče (državni svet). Del- niški regulativ pa ni zakon. Določbe, ki jih zahteva za statut, vežejo ustanovitelje in delničarje samo kot določbe statuta. Kršitve teh določb niso same po sebi kršitve zakona, nego samo kršitve pogodbe; posebnih zakonitih sankcij — zasebnopravnih in kazenskih, kakor jih poznajo moderni akcijski zakoni in pri nas zlasti tudi zakon o družbah z omejeno zavezo — delniški regulativ ni mogel dati, ker ni zakon, sankcije so torej one, ki jih določajo splošni zakoni, zlasti obči državljanski, eventualno tudi trgovinski zakonik in kazenski zakonik, poleg tega društveni patent, kar se tiče odvzema koncesije. Slednjič delniški regulativ ne velja za vse trgovinske delniške družbe; izvzete so družbe, ki se bavijo z bančnimi, kreditnimi in zavarovalnimi posli, z gradnjo ali obratovanjem plovstvenih prekopov in železnic (vštevši lokalne, male in cestne železnice) in z obratovanjem paroplovstva, dalje vse ko-manditne delniške družbe; poslednja izjema je brez pomena, ker te vrste delniških družb pri nas sploh ni. Glede izvzetih družb koncesijsko oblastvo nima niti moralne zaveze, da jim da koncesijo, bodisi tudi, da so povsem v skladu s trgovinskim zakonikom. Položaj je torej ob prevratu pri nas , bil ta: j 1. Za vse delniške družbe velja dru- j štveni patent, vendar za trgovinske delniške družbe ne veljata §§ 9 in 12 tega patenta. 2. Za vse trgovinske delniške družbe velja trgovinski zakonik. 3. Za trgovinske družbe, izvzemši v prejšnjem odstavku navedene, velja delniški regulativ, in sicer tako glede načina vstanavljanja kakor glede vsebine pravil. Povdarim naj pa, da so določbe delniškega regulativa skozi in skozi po svoji vsebini take, da se lahko uporabljajo tudi pri delniških družbah, ki ne spadajo pod del. regulativ, uporaba je celo jako koristna, samo da koncesijsko oblastvo hiti moralno ni zavezano, dati koncesijo družbi, ki ne spada ped regulativ, pa jo svoja pravila ustrojila po njem. 4. Za zavarovalne družbe velja poseben zavarovalni regulativ, naredba z dne 5. marca 1896, avstr. drž. zak. št. 31, deloma izpremenjena z naredbo z dne 29. decembra 1917, avstr. drž. zak. štev. 521. S tem čisto specijalnim regulativom se nadalje ne bavim. V drugih delih naše države je bil o prevratu položaj ta, da je v Hrvatskf in Vojvodini veljal normativni sitem, sicer pa koncesijski. Toda z zakonom z dne 30. marca 1922 se je uvedel koncesijski sistem tudi v Hrvatski in Vojvodini, ne da bi se bil sicer spremenil trgovinski zakonik, tako da veljata tam sedaj pravzaprav oba sistema Priznati treba, da je bilo izjednačenje potrebno. Boljše bi bilo vsekako izjednačenje po normativnem sistemu, toda hrvatskoogerski zakon je že tako zastarel in nepopolen, da ni kazalo proširiti ga na celo državo, nov moderni akcijski zakon pa je eno najtežjih in najbolj odgovornih legislativnih del. Nujno ga sicer rabimo, ali preko noči se ne da vstvariti, zato je bilo izjednačenje po koncesijskem sistemu manjše zlo, če se koncesije podeljujejo s primerno, pa ne pretirano, previdnostjo in objektivno. De lege ferenda pa se bomo pač morali odločiti za normativni sistem; samo za one vrste akcijskih družb, kojih poslovanje posebno globoko posega v obče gospodarsko ž-vljenje, kakor kreditna, večja transportna, zavarovalna podjetja, si bo država najbrže morala pridržati koncesijoniranje. .' (Dalje sledi.) tajnik g. Š m u c pozdravlja izjavo zastopnika gerentskega sosveta in prosi-g. ravnatelja Zupana, da naj bo tudi V bodoče, kakor doslej naklonjen željam ljubljanskega trgovstva. Glede sprememb k sedanjemu pravilniku pa povdarja, da se imajo najprej sestaviti k posameznim členom sedanjega pravilnika protipredlogi, kateri naj bodo vsestransko utemeljeni. Te predloge naj poseben odsek Zveze temeljito predela in nato predloži se-. danjemu gerentskemu sosvetu v re-šenje. Ugotavlja dejstvo, da mnogi pravilnika o trošarinskih nakladah ne poznajo, ne polagajo na posamezna določila pravilnika one važnosti in pozornosti, ki jo predpisujejo, vsled česar nastajajo premnogokrat nepotrebna nesporazurnljenja. Želeti je, da se vsi, ki imajo stike s trošarin-skimi organi, v zadevo uživijo ter se praktično čimbolj udejstvujejo. Ko-nečno bi bilo želeti, da stremi ljubljansko trgovstvo po čim ožjih stikih z ravnateljstvom dohodarstvenega urada, katero je bilo, in upamo da bo- j de -tudi v bodoče, težnjam gospodarskih krogov vedno naklonjeno. Tudi ne bi škodovalo, ako bi se tozadevno prirejali v zimskem času sestanki, na katere bi se naj povabilo tudi g. ravnatelja dohodarstvenih uradov. Na teh sestankih bi se naj interesenti medsebojno spoznali in ugladilo bi se tako marsikatero sporno zadevo, ki nastajajo vsled nesporazumljenj med nastavljenci mestne občine in trgovstvom. Na predlog g. Novakoviča se je slednjič sklenilo predložiti posebno spomenico gerentskemu sosvetu, v kateri se bo opozorilo na težak položaj ljubljanskih trgovcev in zaprosilo gerentslci svet, da ugodi utemeljenim upravičenim zahtevam. Plačilo odškodnine, pa padec tuje valute. Od pogodbenih strank ima tožnica svoj sedež v Jugoslaviji, toženka pa v Nemčiji. Toženka je bila prišla z delom svoje dolžne dobave že s 1. juli-j$n 1922 v zamudo in je tožnica končno odstopila od pogodbe z dne 20. aprila 1922, zahtevajoč odškodnino, t. j. povračilo kupnine, ki odpada na nedobavljeno blago. Plačala je bila kupnino naprej in sicer po pogodbi v nemških markah in sicer 26. maja 1922 mark 1,000.000 in 22. avgusta mark 300.000; nekritega z dobavo pa ji je ostalo 140.000 mark. To znači po povprečnem tečaju, po katerem je bila nabavila 26. maja in 22. avgusta nemške marke, v dinarjih 30.000 Din. Pripomniti je, da je po pogodbi ti samo to, kar je prejela, torej marke, nikakor pa ne toliko dinarjev, ki jih je tožnica baje plačala za dotične marke. Tudi ne gre preračunati marke po povprečnem kurzu obeh nabav, temveč kvečjemu po tečaju zadnje nabave. Pravdno sodišče je prisodilo tožni-ci vtoževano svoto v dinarjih. — Tožeča stranka ne zahteva povrnitve druge škode nego le povračilo kupnine, za katero je bila nabavila devize, s katerimi je poravnala kupnino. Po predpisu § 1323 obč. drž. zak. je poravnati vsako škodo v prvi vrsti na ta način, da se postavi oškodovanec v tak položaj kakor ga je imel v času, ko se je škoda zgodila. Pred nabavo deviz, porabljenih za poravnavo kupnine, je tožiteljica imela v svoji blagajni toliko denarja v dinarjih, kolikor ga je izdala za nabavo deviz, i. s. je porabila po sprejetih dokazih za uveljavljanj, z dobavo ne kriti ostanek kupnine znesek, ki presega 30.000 Din. Da pride tožnica v isti položaj, kakor je bila tedaj, preden jo je zadela škoda, je treba, da se ji ta znesek povrne. Prizivno sodišče je sodbi prvega sodišča pritrdilo. — Radi neizpolnitve tožnici pristoječo odškodnino je prvo sodišče po razmerah na strani tožeče stranke po § 1323 obč. drž. zak. pravilno ugotovilo in ji priznalo po zahtevku nabavne stroške, izražene v domači valuti, za kupnino v tuji valuti, ki jo je smatrati z našega stališča za blago. Pravilno so se tudi določili povprečni nabavni stroški od kupnine 1,300.000 mark, ki jo je imeti za celoto. Toženka je bila prejela isto vrednost v celi kupnini, kakorš-no je zanjo bila plačala tožiteljica v tukajšnji valuti; njena krivda pa je, če je to kupnino zadel poznejši padec tečaja in s tem vrednost nemške valute. Mimogrede omenjeno, bi tožiteljica bila upravičena tudi z vidika §§ 1435 in 1431 obč. drž. zak., da zahteva od toženke sedaj ji pripozna-no vsoto. Ko je toženki nemožno, da vrne kako v naravi prejeto kupnino, mora vrniti vso svojo, v plačilu prejem to korist. Po tožnici navedena dejstva bi dala presoditi stvar tudi s stališča neupravičene obogatitve. Revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo. — Ko je tožeča stranka upravi- čena, da zahteva odškodnino v polni meri, ni zavezana, da se zadovolji z vračilom kupnine v tuji valuti, ki je brez vrednosti. Tožeča stranka si je morala po naravnem teku stvari v svrho plačila v markah dogovorjene kupnine marke še le preskrbeti za dinarje. Kaj drugega se tudi od tožene strani ne trdi. Po § 1323 obč. drž. zak. je tožena stranka dolžna, da plača tožeči stranki tolikšno odškodnino, da ji bo po- polne enotnosti ne more doseči. Pač pa je odsek izdal nabrani materijal v posebni knjigi, katero je zbornica izdala kot 43. zvezek svojih publikatij. Knjiga obsega zbirko vseli običajnih trgovskih izrazov v vseh državah in je neobhoduo potreben pripomoček za vse trgovce, ki so v stikih z inozemstvom. Za uvoznike v Poljsko. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu naznanja, da so rešenja ministrskega Sa-veta z dne 7. avgusta, 11. julija in 17. ju- vrnjen ves primanjkljaj na imovini, ! lija 1925, ki se tičejo prepovedi uvoza povzročen ji po krivdi tožene stranke, in da bo tožeča stranka postavljena zopet v prejšnji imovinski stan. Da se je pri odmeri odškodnine ozirati na kupno vrednost denarja ob času povračila škode, o tem načelu ne obstojijo več dvomi v pravnem svetu. Niti ni višina škode odmerjena pravnopomotno. Naročba je bila enotna. Kupnina je bila plačana v dveh obrokih, 26. maja in 22. avgusta 1922. Prva dobava je bila opravljena 30, septembra. Brez stvarne ali pravne podlage je trditev v reviziji, da je bila ta dobava opravljena iz kupnine, plačane v maju. Zato tudi ni povoda, da bi se odškodnina računala le po tečaju iz avgusta. Vsekakor povprečni kurz med majem in avgustom 1922, vzet po spodnjih stopnjah za podlago preračunu škode, toženki ni v kvar, ko je pretežno plačilo (1,000.000 mark) bilo opravljeno po višjem tečaju, a le ostanek 300.000 mark po nižjem. R. St. Kupujle samo prvovrstno domačo svinjsko mast znamke znamke Lastni izdelek tvrdke JANKO POPOUIC v Ljubljani Najnižje cene! Solidna po* Trgovina. tožnica bila dolžna, da plača naprej le Vs kupnine, ostanek pa, ko se ji predložijo duplikati voznih listov. Nesporno, ker notorično je tudi, da je nemška marka jeseni 1922 katastrofalno padla. Ugotovilo se je tudi, da je toženka sama kriva svoji zamudi in se ji ni priznala pravica, sklicevati se na ta padec nemške marke kot višjo silo,' ki naj bi jo oprostil krivde, ker je nastopil po nastopu njene zamude iz lastno krivde. Tud} to ni obveljalo toženki, da si je tožiteljica svoji škodi sama kriva, ker je prostovoljno plačala iz špekulativnih namenov predčasno, dočim je po pogodbi bila obvezana plači naprej le V3, ostalo pa ob predložitvi duplikatov voznih listov. Prodajalec da odgovarja samo ra tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z neizpolnitvijo pogodbe, ne pa za škodo, ki je kupec utrpi radi tega, ker je povodom tiste kupčije podvzel valutno špekulacijo. — Ta prigovor je bil toženki zavrnjen iz razloga, ker je tožnica pogodbo s svoje strani bila izpolnila popolnoma, ker je toženka tedaj prejela še skoraj polno vrednost blaga, ji je s tem tožnica olajšala možnost, da dobavi nemudoma, kakor je bilo dogovorjeno in ker je bila toženka plačila brez vsakega prigovora sprejela. Toženka se pa končno poziva tudi na to, da je blago prodala v markah in ne v dinarjih; tudi plačilo je prejela v markah, in ne v dinarjih. Ce je torej dolžna kaj vrniti, je dolžna vrni- Omejitev prodaje kisovega esenca. — Kakor, znano stopi dne 1. januarja' 1926 v veljavo naredba ministrstva za narodno zdravje, po kateri je prodaja kisovega esenca izdatno omejena. Prodajati se bo smel na drobno samo v jakosti 15 odstotkov, jačji esenci pa samo s posebnim dovoljenjem. Koncentrirani esenc se bo smel prodajati samo pod pogoji, ki so določeni za prodajo strupov. Ta orne'-jitev je zadela na razumljiv cdpor producentov kisovega esenca. V naši drža- vi imamo za proizvajanje esenca dve veliki tovarni. Prva v Belišču pri Osjeku je last družbe Guttman, druga v Beogradu pa last industrijca Milišiča. Kon-sum esenca je v naši državi precejšen in dosega na leto približno 100 vagonov. Proizvajalci esenc ugovarjajo omenjeni omejitvi, češ da ni z ničemur utemeljena, ker se ni pripetil niti en slučaj za-strupljenja z esencem. Omejitev je baje povzročil kartel proizvajalcev špirita, ki je v ostri konkurenčni borbi z industrijo esenca. Uzance za trgovino s sladkorjem in kavo. V zbornici za trgovino, obrt in industrijo se vrši v četrtek, dne 19. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne anketa za ugotovitev uzanc za trgovino s kavo in sladkorjem. Trgovske zveze s S. Frančiškom. Naš konzulat v S. Frančišku poroča ministrstvu inostranih del, da se naše trgovske tvrdke obračajo stalno na konzulat s prošnjami, da zaineresira ondotni trg za naše domače proizvode. Vsak poskus konzulata, da ustreže željam trgovcev, je bil doslej zaman in to zbog tega, ker je tam, kjer niso obstojali doslej trgovski stiki, nemogoče zainteresirati kateregasi-bodi z navadnim obvestilom, »da nahajamo tudi pri nas gotove izvozne predmete!:. Brez drugih natančnejših podatkov ne bo konzulatu mogoče zainteresi- rati za naše izvozne predmete uiti ene resnejše tvrdke. Naš konzulat v S. Frančišku je poslal zato ministrstvu inostranih del spis podatkov, ki so mu neob-hodno potrebni, da more blago, ki mu ga priporočajo posamezne naše trgovske tvrdke, z uspehom ponujati na on-dotnem trgu. Podatki, ki jili je poslalo ministrstvo inostranih del naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, morajo vsebovati: 1. line in naslov tvrdke. 2. Ali je registrirana po zakonih države in katere države in kolika je njena glavni-ca. 3. Reference. 4. Ako ni registrirana, ime lastnikov in garantov. 5. Leto ustanovitve. 6. Označba blaga, katerega se želi prodati, kvantitativno in kvalitativno (ako je mogoče postati vzorce). 7. Cene franko San Frančiško ali cene fran-ko Napol j (odnosno najbližje luke, od koder potuje ladja v San Frančiško). 8. Ali želi tvrdka, da se ž. njo dopisuje neposredno ali potom konzulata? Ovira različnih poslovnih izrazov za razvoj zunanje trgovine. — Veliko oviro za zunanjo trgovino pomenijo eni in isti poslovni izrazi, ki imajo v posameznih državah različen pomen. Tako znači, na primer na Angleškem označba »F. O.' B.<, da mora prodajalec spraviti blago na ladjo. V Se’, mi Ameriki pa znači »F. O. B.« to, kar označujejo Angleži z »F. O. R.« ali »F. O. T.' .in kar se v ve- čini evropskih držav označuje z »Franco \ 'sur Wagon . Akc pa naj prodajalec i spravi blage - 1 aBankarstvo< v Zagrebu lx> izdala povodom velike mednarodne razstave v Filadelfiji knjigo, v , kateri so predvsem obdelani ekonomski j problemi naše emigracije in možnost j ekonomskega sodelovanja med emigraci-| jo in# staro domovino. Knjiga se bo pro- i dajala v Filadelfiji in v ostalih velikih mestih Amerike, kjer žive naši ljudje, v našem paviljonu na razstavi v Filadelfiji pa se bo brezplačno razdeljevala. Knjiga stane ob predplačilu Din 150. — Sprejema se inserate proti plačilu Din 1.500 za pol strani in 3.500 za celo stran. Naslov: Administracija »Bankarstvo«, Zagreb, Marovska ul 30. Drobne vesti. Italijan Pinedo je dokončal svoje zračno potovanje na Japonsko in nazaj. Preletel je v- 66 etapah 53.150 km, čez morje in celino, čez gorovje in puščave, v dnevih obupnega dela, če se je hotel polet ponesrečiti in v dnevih navdušenja in veselja, če se je kakšna nova etapa posrečila. Njegov dvokrovni hidroplan »Sa-voia« ima 450 HP. Pineda je spremljal mehanik Campanelli. Pot je bila razdeljena v tri dele: Rim—Melbourne v Avstraliji 22.500 km, Melbourne—Tokio 12.500, Tokio—Rim 18.150. 20. aprila je Pinedo odšel, 9. junija je bil v Melbourne, kjer se je s popravami zamudil do 15. julija. Polet proti Tokio je bil zelo težaven in je prišel hidroplan tja šele 27. septembra. Čez tri tedne, 17. oktobra, je šel Pinedo nazaj; povratek je bil veliko hitrejši, v 14 dneh je napravil aviatik dnevno več kot 1000 km. Zadnjih 3000 km je preletel v treh dneh, 6. novembra je prišel v Neapol in je pačakal tam do osmega, zato da je prišel v nedeljo v Rim. Polet Pinedov je večje delo kakor polet Pelletiera d’ Oisy, ker ni mel nič pripravljenega in ker je prišel z istim strojem in z istim motorjem nazaj, s katerim je bil odšel. Ljubljanska borza. dne 18. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 76; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 813, bi. 313, zaklj. 313; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 20; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantitna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva brvatska štedionica, Zagreb bi. 960; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; >šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 146, bi. 150. Blago: Bukova drva, zdrava, suha, lanska sečnja, nad 10% okroglic, fco nakladalna postaja 6 vag., den. 21, bi. 21, zaklj. 21; bukovi plohi, obrobljeni, na živ rob očeijeni, I., III., od 27—80 mm, fco vagon Postojna tranz. bf. 900; hrastovi frizi, 4—8, 30—50, monte, fco vagon meja bi. 1280; pšenica bačka 76, fco naklad, post. bi. 240; koruza stara, par. Novi Sad bi. 160; koruza stara, par. Ljubljana bi. 195; koruza, umetno sušenn, par. Novi Sad bi. 144; koruza, umetno sušena, fco vag-. 'sHvr postaja bi. 145; koruza nov«, fasu, primerno SuhiV, kval.' ga?., ICO vnflf. Novi Sad bi 110;*^ otrobi debeli, juta-vreže, Jinf. Novi Sad bi. 145; otrobi drobni, juta-vreče, fco Ljubljana ■ bi. 142.50; otrobi drobni, juta-vreče, par. nakladalna postaja bi. 115; oves reSetani. bafc= ki, fco nakl. post. bi. 165; oves rešetani, slavon., fco nakl. post. bi. 170; ajda domača, par. Ljubljana bi. 270; proso domače, fco vag. Prekmurje bi. 215; krompir beli, fco vagon prekmurska postaja bi. 65; fižol beli banai., v egal. vrečah b/n, par. Postojna bi. 775; fižol rjavi bnnat., v egal. vrečah, b/n, par. Postojna bi. 260; laneno seme, b/n, fco* vag. Ljubljana den. 520; laneno seme, b/n, fco vag. Čakovec bi. 500; leča sladkornima, b/n, fco vag. Ljubljana den. 400; seno sladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja bi. 75; seno polsladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja bi. 60. a: Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raji TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo (10. novembra 1925). — Prignalo se je 11 konjev, 12 bikov, 130 volov, 421 krav in 7 telet; skupaj 581 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bije sledečer Debeli voli 7.75 do 8.75, poldebeli voli 7.25 do 7.50, plemenski voli 6.50 do 7; biki za klanje 5.75 do 8.25; klavne krave, debele 5.50 do 6.25, plemenske 4.5® do 5.50, krave za klobasarje 3.75 do 4.25, molzne 4.75 ‘do 5.50, breje 4.75 do 5.50; mlada živina 5.50 do 8.25; teleta 10. -r-Prodalo se je 196 glav od teh za izvoz 19 v Avstrijo in 16 v Italijo. — Mesne cene: Volovsko meso 10 do 19 Din kg; meso od bikov, krav in telic 12.50 do 20 Din kilogram; svinjsko meso 12.50 do 50 Din kilogram. Žitni trg. Novosadska blagovna borza poroča, da se je položaj na žitnem trgu koncem minulega tedna nekoliko zboljšal. Dobro izboljšanje je povzročila vest o odpravi carine na živila. Promet je znašal 390 vagonov in sicer 132 vagonov pšenice, 222 vagonov koruze, 22 vagonov moke, 7 vagonov otrobov, 5 vagonov ovsa in 3 vagone fižola'. Pšenica uotira ponudba 237.50 za uzance, blago, 77 težka pa 240 do 242.50, sremska 235. Blago na Tisi 250, na Begi 250, srbijansko blago na Savi in Donavi 240 do 242.50. V Braili notira potisk o blago 212 do 213 sh, srbijansko 206 do 207. Dunaj je noti ral 173 K c, Budimpešta pa 4350 m K. Stara koruza je notirala 165, koncem tedna je padla na 155. Tudi suha se je pocenila od 145 na 135. Moka 0 baza ponudba 395, št. >6« 255. Ogg pariteta Kelebia je dosegla ceno 260 Kč. Otrobe so kupovali po 105 do 107.50, oves sremski po 170, bački po 165, fižol uzance blago je noti-ral 185. Kovinski trg v prvi polovici novembra. Poročila iz Amerike so še zmeraj zelo ugojlna, konsum rad kupuje in se je še ojačil; strokovni listi so tudi glede bodočih mesecev prepričani, da bodo dobri. Jeklarne delajo v nekaterih okrajih z 80 odstotno kapaciteto. Nekateri producenti so zvišali ceno surovega železa Tta konec leta za pol dolarja na tono. — Dobri konjunkturni val se vali menda iz Amerike v Evropo. Angleška poročila o kovinskem trgu so zaupljiva; splošno mnenje je, da je kriza prekoračena in da se razmere obračajo na bolje. V prvi vrsti se omenja dobro povpraševanje domačega konsuma, ki je od dne do dne večje; konsum je začel nadaljnjemu razvoju položaja polagoma zaupati. Govo- rijo o nameri nekaterih podjetij, da bi ' opuščene plavže spet začeli uporabljati. Največja ovira zboljšanja na kovinskem trgu je bila kriza v ladjedelništvu, ki sicer tudi sedaj še ni odpravljena, a ni več tako ostra; gotovo se bo,tudi v tej industriji obrnilo na bolje. Ekspertna trgovina je pa še zmeraj nezadovoljiva, čeprav se tudi tam kažejo znaki boljšauja. Konkurenca evropskega kontinenta obstoja še naprej, a ji na Angleškem ne pripisujejo posebne važnosti. V zadnjem času se je za angleško blago začela zanimati j posebno Južna Amerika. Cene so se v zadnjih tednih stabilizirale in kolebajo le prav malo: Cleveland št. 3 šilingov 66, i št. 1 68, št. 4 64 in pol. — Francoska pro- 1 dukcija se je v septembru napram prejšnjemu mesecu nekoliko dvignila, za oktober pa javljajo še višje številke. Domači tig se ni spremenil, glavno pozornost obračajo producenti na ekspertno trgovino. Skušajo izrabiti padec franka in se jim to tudi prav lahko posreči. Gospodarski položaj Francije se kaže še zmeraj v zelo neugodni luči, skrbi jih nadaljnja iniflacija. Domače cene se v zadnjih tednih niso skoraj nič spremenile in so bile okoli 10. nov. te-le:' železo v palicah 505—530 franc, frankov, surova pločevina 770, srednja 870, fina 1060, tračnice 480—495. — Na belgijskem domačem trgu se cene dobro držijo, povpraševanje bi bilo pa lahko boljše. V surovem železu se čuti angleška konkurenca, v polfabrikatih pa francoska, ki ceneje ponuja. Podjetja z naročili niso enakomerno založena, splošno pa prav zadovoljivo. Eksportna trgovina se mora boriti s hudo francosko konkurenco. Zadnje domače cene: železo v palicah 580—585, belg. frankov, tračnice 600, surova pločevina 675, srednja 725, fina 950—1025. — Luksembruške tovarne so še zmeraj dobro zaposlene in zahtevajo daljše dobavne roke, na eksport- nem trgu zato le prav redko nastopajo s ponudbami. — Nemški trg se v zadnjem času ni zboljšal, kriza v železni industriji se je še poostrila. Veliko obratov so ustavili. Poročila velikih družb se glasijo neugodno in si od bližnje bodočnosti ne obeta jo dosti. Kruppov koncern ne daje nobene dividende in stavil se je predlog, naj se kapital od 18 milijonov mark reducira na 6. To je značilno postopanje, ki najbolj jasno osvetljuje izjemno neugodni položaj nemške železne industrije. Drugim podjetjem se ne godi bolje, manjka kapitala, ki si ga morajo proti visokim obrestim izposojevati na tujem. Ta okolnost produkcijo po-d razu je in se gibljejo nemške cene visoko nad svetovno pariteto. Oficijelne cene so v zadnjem času nekoliko znižali, tvrdke prihajajo na trg s cenejšimi ponudbami, da bi se blaga, če le mogoče znebile in dobile s tem likvidna sredstva. In celo pri teh nizkih cenah se blago prav težko speča. Tudi v ekspertni trgovini so se razmere nadalje poostrile. Konkurenca sosednih držav napravi udejstvovanje nemških tovarn skoraj nemogoče. Nemške ekspertne cene se v zadnjem času niso posebno spremenile, kajti na vsako znižanje cen reagirajo francoska in belgijska podjetja s še večjimi popusti, kar jim je spričo kolebanja njih valut precej olajšano. Domače cene okoli 10. novembra: železo v palicah 128—130 zl. mark, valjana žica 135 do 142, surova pločevina 140—145, srednja 152—154, fina 155-170. — Češkoslovaški domači trg je bil tudi v zadnjih tednih normalen. Domači konsum trajno naroča, tovarne so splošno z naročili dobro preskrbljene. Bolj živahno je povpraševanje po sezijskem blagu male železne obrti. Eksportna trgovina se giblje v okviru zadnjih tednov in so slejkoprej nasledstvene države najvažnejši odjemalci. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih žeAezirk -v Ljubljani sprejema do 24. novembra t. 1. ponudbe za dobavo cevnih ščetk, za., dobavo sestavnih delov za helioforke, dobavo 250 kg trtne vrvice ter za dobavo 600 kg mangan-kita. Fred metni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. decembra t. 1. pri direkciji pomorskega saob ročaja v Splitu glede dobave 400 sodov petroleja; pri direkciji državnih železnic, v Sarajevu glede dobave električnega mae terijala. Dne 14. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic, v Sarajevu glede dobave mašilnih plošč, dne 15. decembra-t. L pa glede dobave ekrog 700.000 komadov pcdložnic in procepkov. Dne 17.. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 lig bombaža za čiščenje lokomotiv, dne 18. decembra t. 1. pa glede dobave vodovodnega materijala, porcelanastih delov za: stranišča in zaščitnih košar za Pintech.. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, , obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. novembra t 1.. ponudbe glede predaje raznih odpadkov (gumijevi, platneni, sukneni, bombaževi). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da fee licitacija glede dobave 37.450 komadov zavomjakov ne bo vršila, ker se bo ista radi izpre-memb množin posameznih vrst odlitkov na novo razpisala. ■■MiiaaMaaBiauanift ■ Izšla je ■ Blasntkova 1 S za navadno leto 1926, ki ima 365 dni. fi „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski ■ kmetijski koledar, koji 1 ja bil najbolj vpoštevan J že od naših pradedov. * Tudi letošnja obširna iz-v sJSSrzNER Ljubljana blisz PrcSernovega spomenika ob sodi. Nujboljšl šivalni stroj za rodbinsko &U jbrtno rubo, svetovno znanih znamk Oritainer - AdJer - Phč5nix. Isloltun nosemezne dele za stroje In kolesa, tglc, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenja na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija! Na veliko i Na malo) L- v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, m^ške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje Itd. v največji izberi In po najnižji ceni pri josip Peteline LJUBLJANA tlim Pitlmmp spenita it vifii. Na veliko! *a mal° 1 v Ljubljani prlporoč« Špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražama za kavo In mlin za dišave se električnim obratom. CKJi‘^1 NA HAZPOLAOM SfA TRO. IND. D. D Tiska imllae, pravila, cenike, raCune, letake, časopise« liepake, brošure« posetnice In razglednice. Izvršuje vsakovrstne trpovsfee RoKortučlI vse druge uradne tiskovine. ---- lastna knjigoveznica. tJUBtJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TELEFON 533 . KrlV1*^ ■Matk M. IVAM PUM, — Za trgarika-iadutrifek« d. d. »Merkur« kot iadajatelja ia tiskarja A. SBVER, Ljubljana-