Deželni zbor štajerski. • Grndeo, 3. novem. Obštrukcija. NaSi bralci že anajo iz poročil v državnem zboru, kaj pomeni beseda obstiukcija. C^ manjšina v deielnem ali državnem zboru meni, da se njij godi krivica vsled postopanja večine, skuša zsbraniti nadaljno posvetovanje s tem, da zahteva glasovanje po imenih ali da tirja, da se morajo vse vlcge prebrsti dobesedno itd. NernSka maDjšina v državnem zboru je tudi s silo zabranila vsako razpravo. Najvažnejša stvar v zdajšnjem zasedan;u dežel. zbora štsjerskega \e sprememba vol.i- nega rada za deželni zbor. O tem je »Slov. Gospodar« že poročal večkrat, kaj zahtevajo kmetski poslanci naSega dežel. zbora. Poslanci vseh strank: Siovenei, konservativci iQ bauarnbiiadlarji zahtevajo v prvi vrsti pomncžitev poslancev iz kmetske skupine. Devet tisofi kmetskih ljudi ima zdaj 23 poslancev, 300000 meSčanov pa 27 poslannev. Zahteva'e so vse tri kmetske stranke začetkoma pomncžitev kaiotskih poalancev vsaj za pet. Tako bi bilo kmetskih posiancev potetn 28. Ker je pa nemška večina izrekla, da tega ukdar ne dovoli, je kmetska manjSina zahlevala vs»i štiri nove sedeže v dežel. zbornici za kaaetsko Jjudstvo. NemSka večina je sicer temu pritrdla, a ob enem zahtevala pomnožitev meitriih poslaneev ludi za štiri može. Potemtakem bi pa ostala dozdajšnja krivica tudi v spremen{enein voliinem redu. Manjšina je torej skieniia obstrukcijo v seji deželnega zbora dne 3. noveaib. Ko je bauernbiindlar Brandl zahieval, naj se neki prediog izroči obfiinskenau odseku, je zahteval vodja bauernbiiadiafjev Rakitausky, da se naj o tem predlogu glasuje za ali proti predlogu. Ko se je ta stvar rešila, je poročal poslanec Reitter o neki zadevi. Zdaj se vzdigne konservativec Kren ter prediaga on glaaovanje po imenih. Ko se skouča to glasovanje, je pri prihodnji točki dnevnega reda slovenski poslanec Ivan Vošniak zahteval petkratno glasovanje. Večina dežein. zbora je videla, da tako ne gre dalje ter vpiivala na dežel. glavarja, naj sejo pretrga za pol ure. To se je po petkratnem glasov&nju zgcdtlo. Med tein so se razne stranke posvetoyale, kako jim je postopati dalje. Dogovorilo se je, da se danes popusti obštrukcija; deželni zbor pa naj Se dovrSi obravnavo ene točke dnevnega reda. To se je zgodilo in prihodaja seja dežel. zbora se je napovedala za prihodnji četrtek 5. novembra. Precej po dnevni seji dežel. zbora so imeli vsi poslanci vseh treh kmetskih strank skupno posvetovanje, da sestavijo svoje zahteve radi spremembe volil. reda. Soglasno se je sklenilo, da ne odjenjajo ne za pičico od avojih itak skromnih zabtev, namreč: število kmetskih poslancev se pcmnoži za Stiri. Od teh dobijo Vmetje na Zgor Štajerju 1, kmetje na Sred. Štajerm 3 in na Spod. Štajerju 1 poslanca veS. Š.eviio meatnib pofclancev se pomnoži v Grsdcu za tri, nikdar pa ne v Mariboru za 1, kakor nemška večina zahteva. Skupina kinetskih poslancev voli dva dežel. odbornika; nikdar pa ue pripusti, da bi nemSka večina Se enega poslanca volila v deželni odbor. Š evilo poslancev v novi sploSni skupini za kmete mora biti 4 — a za mesta in trge 3. To so poglavitne zahteve kmetskih poslancev. Ukor deželn. odborrdku Feyrerjn. Deželni odbornik je v danasnji seji v zasebnem govora očital baronu Rokitanskemu njegovo po8topanje, da se veže s klerikalci in Slovenci zoper nem8ko ljudstvo. Pristavil je Se besede: Plai Teufil! Ob koncu seje je Rokitansky ta dogodek razložil ter zahteval od dežd. giavarja, gnfa Atterasa, naj da ukor deželn. odborniku Feyrerju. V imenu sloven. pnslancev je isto zahteval dr. Jurtela in v imenu nemikih konservativcev Ha?enhofer. Deželni cdbornik Feyrer se je nekai izgovKrjel, da ni holel žaliti slovenskih poslancev ali pa nemških katoličanov. Deželni glavar ga je poklical k redu radi tega neparlamentarufga obnaSanja. , Poprava strug SevniSaice, Močnika, Gabern:c5, Sromlice, S)t!e in Save. O tej zadevi je govoril v seji dne 30. okt. poslanec Ž čkar. Govor se bo obiavil pozneje. Deželni zbor je sklenil na predlog poročevalca v deželnem kulturncm odseku, dr. Jurtela, da se naroči deželn. odboru, naj v pnhodnjem zasedanju dež. zbora radi prvih Stirih potokov potrebao predlaga. V seji dne 31. okt. je isti poslanec vtemeljil ustanovitev ineSčan.3ke Sole v Sevnici. Predlog se je izročil u5nemu odseku. Dne 3. novembra je vlcžil poslanec dr. HraSovec predlog za uatanovitev^ meSCanske Sole s sloven. učnim jezikom v Žalcu. Regulacija Pesnice. Govor dežel. poslanca Ivana Kočevar v deželnem zboru dne 9. okt. 1903. Visoki deželni zborl Moj predlcg glede nadaljevanja vže začete Pesniske strugs ktS\\ na peticiji, ki \o je na visoki deželni zbor doposlal okrajni zastop OrmoSki, katero sem jaz vložil. V tej prošnii in v besedah niojega predgovornika je dovolj dokazano, kako potrebno je nada!jevanje uravnave Pestiice. Usojam si 8e samo na neka] visoki deželni zbor opozoriti; ta tretji del pesniške ur&vnave leži tik izliva Pesnice v Dravo; deveti oddelek tega stavbenega dela je že uravnan in po tem oddelku stopi Drava v Pesniško strugo ter zaprecM izliv pesmške vcde, tako, da nastane povodenj in to tem ložie, ker je Pesniška struga v zgornjem de!u v rnariborskem okraju že precej dulg kos uravnana in pritečejo po jsti uravnani strugi utnazana voda, ilovica in kamecje z veliko hitrostjo do Pesničke ravnine pred Ve!ikonede!io, da je Skoda po povcdnji vselej velika. Zategadel prosim visoki deželni zbor, naj blagovoii izročiti moj predlog za hitre|Se nada^vanje uravnave Pesničke strugs kuHurnemu od.seku. Predlog poslanca Kočevarja in tovariSev dne 30. okt. 1903: Pred nekaj leti je še tvorila Drava v okrajn Ormož deželno mejo med Štajerskem in Hrvaškem. Tekom nekaj let, posebno pa od tega časa, odkar ge je vsled uravnave Drave na hr?aški strani struga pod dravskem mostu zožila, ker spremeni reka takoj pod dravskim mostom svojo smer in ker je na tem mestu posebno deroča, vsled tega je voda na celem obrežju od Onnoža do Sreditta gpodjedla naobrežna polja v občinah mesto Ormož, Pušenci. Frankovoi, Loper6ič, Obrež in Grabe ter si naredila strogo po žtajerski zemlji. Najboljša polja in travniki so postali v imenovanih ob6inah žrtev deroče reke in imajo posestniki na nasprotnem obrežju samo pesek in kamenje kot lijihovo last. Bati se je torej, da bode Drav* v kratkera še ostala rodovitna polja ngonobila. Podpisani torpj predlagaj: Visoki deželni zbor Daj sklene: Deželni odbor se pozivlje, da predlaga pri c. kr. vladi, katera je uravnavo Drave in dozdajšne obrežne utrditve izvršila, da se delo takoj nadaljuje ca ta načia, da se ohraniju v občinah meato Ormož, Pušenci, Frankovci, Loperčič in Grabe stanujoči posestniki pred nsdaljno poškodbo na njihovih zeinljiščib. Interpelacija deželn. poslanca Kočevarja in tovariSev v deželnem zboru dne 30. okt. 1903 na deželni zbor 8(a|erskJ: Mjnolo leto je predlcžil deželni poslanec baron Stork visokemu dežel. zboru prošnjo kmetijske zadruge na Cvenn pri Ljutomeru za ustanovo kmetijske zimske Sole. Visoki deželni zbor je sklenil lansko leto v 29. seji to prošnjo oddati deželn. odboru z naročiloiD, da isti zadevo preišje ter porofa v pribodnjem zasedanju dežel. zbora. O tem se Se dosedaj ni poročalo. Ker je pa ustanova zgoraj imenovane zimske šole neobbodno potrebna, vpr&šajo podpisani: 1. Ali je deželni odbor t zaderi ustanovljenja kmetijske zimske šole na Cvenu pri Ljutomeru potrebno preiskal in obravnaval? 2. če se je to izvršilo, ali je deželni odbor v stanu o svojem preiskovanju in o stavljenem vprašanju takoj poroiati ?