Obupni klie proti Parizu*
Nemci vzklikajo proti Pariza. Nekdaj so vz klikali v tej smeri z zanosom ia napuhom, pre ginjeni zmagoslavne vzvišenosti nad poraženimi Francozi. Vsakoletno proslavljanje francoskega poraza pri Sedanu spri Suje, kas Sni so bili nemški vzkliki proti Pariza.
Sedaj pa pošiljajo avstrijski Nemci proti Pariza obapne vzklike. To je doVaz, da se jim slabo godi. Pravičnosti prosijo. Sami pa niso nikdar poznali pravice. V imena pravičnosti se obraCajo do mirovne konference, ki je zbrana v Pariza, naj vendar za božjo voljo prizna Nemško Avstrijo kot državo ter ji prisodi vso tisto ozemlje, kjer stannje le eden Nemec. »Nobeden Nemec ne sme biti prepuščen tujemu suženjstva«, kliče »Grazer Tagest pošt« dne 23. januarja t. 1. Takšno zahtevo si drznejo z obupnim klicem pošiljati v Pariz. Torej je Nemec še v svojem obnpu brez mere in meje pohlepen po taji lasti in žemlji. Na podlagi tega načela bi Nemci mogli za se zahtevati ne samo ozemlje nekdanje Avstrije, marveč pol sveta.
Takšen je »obnpni klic«, ki ga graška »Tagest-post« pošilja proti Pariza. Takšen je Nemec, če je lodi pahnjen v brezdno poraza in ponižanja. To di v obupu je ohol in krivičen, brez vsakega čuta za pravičnost, poln pohlep sosti in stremljenja po nad vladi nad dragimi narodi. Iz istega daha so tedi bile porojene beseda, ki sta jih dne 22. januarja v začasnem deželnem Zbora v Gradca govorila poslanca Wsslian in deželni gl« var dr. pl. Kaan , Zaznala sta o krivicah, ki se baje godijo nemškemu ljudstva na Spodnjem Štajerskem, o stiskanju in. mučenju tega ljudstva, o njegovi brezpravnosti itd. Nemci sami so se začudili, ko sov časnikih brali opis svoje usode. O kakšnem trpinčenja in mučenju nič ne vedo, marveč vedo samo o tem, da jugoslovanska uprava skrbi za red in j varnost v mestu ter da oskrbuje prebivalstvo z živili z veliko večjo skrbnostjo in spretnostjo kakor nekdanji nemški uradniki. Trpinčenje, nasilstva, roganje pa je tam doma, ker vlada nemška aprava. Wastian je menda mislil na svoje nemške bratce nar Koroškem, ko je izgovarjal svoje očitke. Kar uganjajo nemški nacionalci na Koroškem in od njih najete in plačane nemške tolpe, je popolnoma podobno tistim grozovitim zločinom, ki so jih Nemci izvrševali po Srbiji in Belgiji in ki so Francoze in drug omikani svet privedli do sodbe, da sta Nemec in Hunec istovetna., da Nemci Hune celo v mnogoterem nadkriljujejo. Zato pa bi bila izpolnitev Kaanove zahteve, naj se jugoslovanske
vojaške posadke umaknejo iz dravske in murske doline, največja nesreča za tamošnje prebivalstvo, ne samo za slovensko, marveč tudi za nemško, in zato se to tudi ne bo zgodilo. Ameriški odposlanec podpolkovnik Miles ve dobro ceniti vrednost in veliko varstveno delo jugoslovanskih čet, in samo zaradi tega je prišel v položaj, da mora sedaj kot odpor proti surovosti razdivjanih, roparskih nem ških tolp na Koroškem določ ti demarkacijsko Črto, ker je na Koroškem bilo premalo jugoslovanskih čet, ki bi bile skrbele za red.
Omikani svet torej dobro pozna Némce in njihove »pravične« zahteve, in naj jih še s tako obnpnim klicem pošiljajo v Pariz. Kakšen odmev izzivajo taki klici, se vidi iz trdih pogojev, ki jih je ententa diktirala Nemcem za podaljšanje premirja. Nemec je poražen sovražnik Zadela ga bo huda kazen, naj še tako glasno kliče v hinavski obupnosti.
Slovenci, Slovenke !
Slovenci, Slovenke! Naši požrtvovalni prosto voljci in vojaki potrebnjejo zlasti perila. Vi ga jim morate dati! V teh bridkih letih, ki so za nami, 30 ljudje, ki so nas sovražili, mnogokrat trkali na Vaša vrata in ste jim dajali. Sedaj dajte svojim! In če ste prej zaklepali predale pred tojci, jih se daj odprite na stežaj za brate!
Naše požrtvovalne gosp», županja dr. Tavčarjeva, Cilka Krekova in predsednica Rdečega križa 3HŠ Vera dr. Šlajmerjeva so stopile na čelo odbora, ki si je stavil nalogo, da oskrbi našo keroško armado s potrebnim perilom. Podpirajte ta odbor! Ko dajete njemu, vršite le svojo dolžnost, kakor naši možje, ki stoje pred sovražnikom.
Ljubljana, 15. januarja 1919.
Dr. Korošec.«
Ker je nabiranje perila za nas eminentne važnosti, Vas prosim, da natisnete omenjeni poziv.
Zbirališče perila je po mestih pri postajnem poveljstva, po deželi pa v župniščih in pri orožniških postajah.
Pričakujem posebno od cenjene duhovščiae najlepše vspehe. ,	*
Z jugoslovanskim pozdravom general Maister.
Razne novice*
Mariborski Orel ima daaes dne 25. t. m , ob 6. uri zvečer svoj ot>čai zbor v dvorani okrajnega zastopa, Koroška altea št. 26, II. nadstropje. Govori dr. Verstovšek. Agitirajte! Pridite!
Da jih bomo poznali. Naznanite nana imena vseh tistih, ki so te dni pobirali podpise za Nemško Avstrijo. Objavili bomo ta imena v naših listih, da bs lahko vsakdo spoznal te hujskače.
Mariborska državna policija je zaprla kakih 20, gez meje Jugoslaviie pa izgnala 6 oseb radi brezmejne hojskarije proti nasi državi.
Podpise za Nemško Avstrijo pobirajo Se ti le: železniški poduradnik Arneth in premikač Mari na Tez ni.
Izjava. G. trgovec PreSern izjavlja, da on ni pobiral podpisov za NemSko Avstrijo ter da se sploh ne udeležuje političnega delovanja — To izjavo vzamemo na znanje.
V Studencih pri Maribora pobi s jo podpise za NemSko Avstrijo bivSi žapan Jurič in Janez Jarič, pisar Ullrich, verigar Franki, kramar Serjač, nad učitelj Halleker, železničar Potočnik ih »tovarnar« Konegger. Silijo celo naše ljudi, naj se podpišejo. — Z Nemci in nemčurji dela roko v roki posili-nemški orožniški postajenačelnik Vouk. Zahtevamo, da se odstrani.
Trdnjave padajo. Danes, 25. prosinca je prev zel posle občinskega predstojniStva v Cirknici pri J Št. liju Slovenec gereut Franjo Lilek. Župan Karel Flucher je odstavljen. Bil je eden dunajskih romarjev Ormgove partije in zagrizen sovražnik Slovencev, dasiravno je bil njegov oče zaveden Slovenec.
Nemci zborujejo na slovenskih tleh. V Šefovi gostilni na Sladkem vrhu pri Cmoreku so dne 19. prosinca zborovali nemški Cmurečani. Govorniki so hujskali s tem, da se bodo morali pod Jugo slavijo vsi prebivalci posrbiti Posebno srdito so napadali generala Maistra. Med dragimi sta gcvo rila tudi sladkovrški nadučitelj in Cmureški nem-škonacionaini kaplan.
Pevski sestanek priredi Zveza jugoslovanskih železničarjev v pcndeljek, dne 27. jan., ob 7, uri zvečer v društveni sobi Narodnega doma.
Bankovci po 20 K, II. izdaja, po 25 in 200 K se pri poštah ne sprejemajo, če so tndi žigosani. Take bankovce je oddati pri bankah. Bankovci II. izdaje po 20 K (II. Auflage) so označeni s tem napisom na nemški strani in sicer ob levem robu, se čutijo gladkejše ter so na levi strani z ogrskim besedilom rudečka3ti.
Špeharji so danes na mariborskem trgu popolnoma izostali. Pač pa so prinesli zopet veliko moke, korake in jajc Hrvati in Slovenci iz čakov ske okolice.
Mestna tržnica bo prihodni teden izročena prometa.
ibčinskega tajnika išče župan mariborske oko lice. Službo lahko nastopi takoj. Uraduje se samo ob gotovih dnevih in urah, eventuelno zvečer. .Ponudbe na uredništvo »Straže«.
Razdelitev sladkorja v Maribora. Občinski gos podarski urad mesta Maribor je razdelil dne 24. t. m. sladkor na trgovce, ki ga bodo prodajali stran kam proti oddaji listkov za sladkor. Listki se bo do izdajali dne 26., 27. in 28. t. m. v Elizabetni cesti št. 14, za zdaj po starem sistemu, ker vsled uùj nosti razdelitve še ni bilo mogoče preurediti. Glede podrobne razdelitve sladkorja na posamezne
osebe se omenja sledeče: 1. Stranke dobe sladkor za dobo od 1. do 28. svečana 1.1. od 1. svečana t. 1. dalje pri poljubnem trgovca proti oddaji listka, ki ga bo dobil v izdsjainici listkov. 2. Za vse dosedaj izdane listke, ki še niso bili honorirani s sladkorjem, dobe stranke sladkor v mestni prodajalni (städtische Verkaufshalie) na Stolnem trgu. 8. Zdravniki in lekarnarji dobe svoje ntkaznice pri podpisanem orada dne. 26. t. m., a sladkor na te nakazaice v mestni prodajalni kakor ad 2 ta koj 4. Gostilničarji in kavarnarji dobe svoje nakaznice dne 26. t. m, pri svoji zadrugi, a sladkor v mestni prodajalni oni dan, ki ga bode zadruga določila v sporazuma s podpisanim uradom. 5. Vsi oni obrtniki, ki niso vpošteti niti kot gostilničarji, niti kot kavarnarji. naj se zglase pri podpisanem uradu z obrtnico in potrdilom obrtnega urada, da je njihov obrat v teku, kakor tudi s potrdilom o-brtnega urada, kaka količina bi bila za njihov o-brat primerna. 6. Vsi oni, ki so bili po zgorajšnji razdelitvi zapostavljeni, zglass naj se pri podpisanem uradu. Vsak poskus, pridobiti si sladkor v dvojni meri, ovadili berne oblasti.
Mestni gospodarski urad . naznanja, da se bodo izdajale sladkorne karte za mesec februar v pone deljek dne 27., v torek, dne 28. in v sredo, dne 29. jan. — Karte za sveče se bodo izdajale v pon deljek, dne 27. januarja v Elizabetni ulici št. 14. Sveče \ bodo prodajali:. Berdajs, Hartinger, Šota, Beleber, Sacher, Haber, Gusel, Greiner, Weigert, Kaufmann, Opelka, Vertnik, Stiberc, Sirk, Sežani, Vezjak. Sarija, aprcvizacijska komisija, Primus, Mikalvic, Lajnšic in Haber.
„Pasja zalega." Pod tem zaglavjetn so priobčile torkove »Male Novice«, da redi Martin Golob, lastnik hiše v Mlinski olici, celo pasjo zalego, ki s tales Jera in lajanjem kali nočni mir. Temu na spioti izjavlja imenovani Martin Golobf da neredi nobene pa^je zalege, ker ima samo eno psico, ki je ponoči in podneva'zaprta. Ker so pa zdaj pasji dnevi, je njegova pBica privabila pse onih zanikr nih lastnikov psov, ki svojih psov nimajo ponoči zaprtih) vsied česar ponočno to! en je ir lajanje psov pred njegovo hišo. Krivda ponočnega inlenja in la janja psov torej ne zadene njega, ampek le tiste lastnike psov. ki vkljub prepovedi nimajo svojih psov ponoči zaprtih.
Četrt milijona brezposelnih v Berolina. V Berolina je naraslo število brezposelnih n& četrt milijona oseb. Število brezposelnih v Nemčiji narašča vedno bolj. V Nemčiji se sedaj nahaja čez 4 milijone brezposelnih oseb, za katere izdaja vlada na dan 21/2 milijona mark podpore.
„Slovenska družina" prvo in drego številko želi kupiti farna knjižnica v Breznu ob Dravi.
Maribor. Mariborski mestni magistrat naznanja: Da se sestavi točen popis vseh psov, ki se nahajajo v Maribora, se poživljajo vsi hišni posestniki in njih namestniki, da morajo izdane tozadevne pole izpolniti vsi stanovalci in najemniki, tudi če nimajo nobenih psov. Omenjene pole se morajo — diugače je kazen neizogibna — podpisane od hišnega posestnika ali njega namestnika, tekom 8 dni najkasneje pa do 80. januarja 1919 vrniti mestnemu magistrata.