Kamniški ObČAN
Št. 3
50. leto
Kamnik, 11. februar 2011
Kulturni praznik počastili s pesmijo
Polna dvorana Doma kulture Kamnik na 32. Območni reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda v počastitev slovenskega kulturnega praznika na praznični večer, 8. februarja, je dokaz, da Kamničani cenimo vztrajno delo številnih amaterskih pevskih zborov in sestavov. Med desetimi zbori nas je navdušil tudi Mešani pevski
zbor Odmev z zborovodkinjo Ano Smrtnik (na fotografiji), ki ima po
tridesetih letih delovanja za seboj številne uspehe, med njimi tudi srebrno plaketo mesta Maribor z lanskoletnega zborovskega tekmovanja Naša pesem. Med udeleženci revije sta bila tudi kamniški župan Marjan ©arec in podžupanja ter poslanka DZ mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Za bogato poslanstvo se je pevcem zahvalil župan Marjan Šareč in med drugim poudaril: »Tudi v času vojn so si ljudje pomagali s pesmijo. In tako tudi danes, ko je vsak padec možnost za ponoven vzpon. Slovenska kultura je danes to, da ima Slovenija svoj narod in lastno državo«.
Zato kultura ni nekaj, kar naj zaživi samo 8. februarja, ampak naj bo stalna spremljevalka našega življenja.
Naš pogovor ob dnevu kulture
Z Goranom Završnikom o kamniški kulturi
Naše mesto »skriva« mnogo kulturnih spomenikov, kulturnikov, kulturnih društev, muzejev, galerij, knjižnico ... Koliko zapisov o kamniški kulturi, o umetnikih, koncertih, gledaliških predstavah, literarnih večerih, razstavah, prireditvah lahko najdemo v časopisih, zbornikih, knjigah ... Dragi sokrajani, naše mesto je bilo in je mesto kulture!
Kultura daje kraju visoko vrednost. Z njo se razvija kraj, se plemenitijo krajani. V srca Kamničanov velik del te po-
membne in opevane kulture vnaša Dom kulture Kamnik. Ekipa, ki z njim upravlja pa bogatega kulturnega življenja ne razvija in goji le znotraj zidov stavbe na Fužinah, temveč ga je ponesla tudi na ulice Kamnika, na Glavni trg, Šutno, v objem Veronike.
O kamniški kulturi smo se pogovarjali z Goranom Završnikom, predsednikom Društva Priden možic, ki že deveto leto upravlja z Domom kulture Kamnik.
Več na 4. strani.
Mala podjetja se morajo opreti na lastno znanje, razvoj in s povezovanjem poiskati priložnosti na tujih trgih
Leto 2011 se je začelo z resnimi gospodarskimi izzivi, ki tako velikim kot malim in srednjim podjetjem nalaga skrbno uporabo lastnih virov, hitro prilagajanje na trgu in sprotno iskanje novih produktov in storitev. Po drugi strani pa podjetniki od podpornega okolja za gospodarstvo pričakujejo hitrejšo odzivnost in pomoč, zlasti pri iskanju novih priložnosti na
evropskem trgu. Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Ljubljana je 18. januarja v prostorih Občine Kamnik organizirala srečanje podjetij iz Kamnika, Komende, Mengša in Vodic s člani GZS, saj prav v teh zaostrenih gospodarskih razmerah na podjetja v tem delu Slovenije največ računajo.
Več na 2. strani.
Več o pevski reviji v prihodnji številki.
IZ VSEBINE
VERA MEJAC
TURIZEM, ZANIMIVOSTI
Kamnik in Srce Slovenije na sejmu Alpe-Adria
Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011, ki je potekal zadnji vikend v januarju, se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med ponudniki predstavilo tako območje Srce Slovenije kot občina Kamnik, ki je
imela poleg možnosti predstavitve v sklopu Srce Slovenije tudi samostojni razstavni prostor. Agencija za turizem in podjetništvo se je predstavljala skupaj s Termami Snovik in hotelom Malograjski dvor.
Fotoreportaža s sejma na 3. in 5. strani.
Na kamniškem razstavnem prostoru (z leve): Uroš Razpotnik (Terme Snovik), Nuna Lisjak (TIC Kamnik), Žiga Habjan (hotel Malograjski dvor), Karmen Zura (Terme Snovik) in Matjaž, Konda, novi direktor Term Snovik.	Foto: VERA MEJA»
120 let železniške povezave Kamnik-Lj ubij ana
Pred dnevi je minilo že 120 let, odkar je v Kamnik pripeljal prvi vlak. Na železniški progi med Ljubljano in Kamnikom je promet stekel 28. januarja 1891.
Danes kamniški vlak ali Kamničan, kot ga poimenujemo domačini, dnevno prepelje okoli 4.500 potnikov na razdalji 25 kilometrov, razveseljuje pa dejstvo, da število potnikov iz leta v leto narašča. Potovanje s »Kamničanom« je za marsikoga polno spominov, druženj na vožnji v ali iz šole oziroma službe, o tem smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. Več na 8. strani.
Vrtec Kamenček še čaka na otroke
Tik pred zaključkom redakcije smo uspeli na Občini Kamnik izvedeti, da je sprejem otrok v novozgrajeni vrtec Kamenček v prizidku OŠ 27. julij, ki je bil napovedan za 10. februar, tudi zaradi ogleda komisije s strani Ministrstva za šolstvo in šport prestavljen za nedoločen čas. Kot smo zapisali konec meseca januarja, nova enota VVZ Antona Medveda čaka na odločbo za vpis vrtca v razvid. Ker Ministrstvo ne izdaja začasnih odločb, je potrebno počakati na ogled komisije. Istočasno si občinska uprava prizadeva podpisati pogodbo o najemu objekta in urediti zunanjo okolico vrtca, da bodo zagotovljeni vsi elementi varnosti otrok.
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 25. februarja. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 18. februarja, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 23 februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net.
Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
na strani 5
9 let Term Snovik: Okrepiti sodelovanje z lokalno skupnostjo in povezovanje z vsemi, ki so del turizma na Kamniškem
KULTURA, UMETNOST	na strani 7
O festivalu svetovne umetnosti v Kamniku - EXPOSED Koledar prireditev
NA© OBISK	na straneh 9 in 14
Praznik ljubezni, ki ga zadnjih nekaj let praznujemo sredi februarja, ter izid knjige Ljubiti in živeti konec lanskega leta sta bila več kot dober povod za obisk pri Kamničanu dr. Jožetu Urbaniji
OB PRAZNIKU KULTURE	na strani 9
Mladi umetniki razstavljajo v ©oli idej Slikarska razstava KUD Tone Kranjc iz Kamnika
ZANIMIVOSTI _	na strani 10
Letni občni zbor Z©AM Kamnik: Priložnost za srečanje prijateljev
Smetarske ekipe s fotoaparati nad nepravilno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih
Planinski kotiček
Pozor, stacionarni radar tudi v Kamniku!
MED MLADIMI	na strani 12
Iz Kotlovnice
21. otroški parlament pred vrati
Jezikovno sporazumevanje: kaj vse nam lahko povejo
dojenčki?
Lokostrelci odlično pripravljeni na državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol
©PORT	na strani 13
Odbojka: zmagovalni začetek v državnem prvenstvu Kolesarska sezona 2011 pred vrati Milic in Slabe, tekača KGT Papež, odlična tudi v dvorani Z Mohorjem Vrhovnikom, novim v.d. predsednika Odbora za gorsko kolesarstvo in BMX pri Kolesarski zvezi Slovenije: Desetletje predanosti gorskemu kolesarstvu
Trgovina TIA
Moste 80 H, Komenda, tel.: 01/83 41 757 tia.moste@siol.net, tudi na facebooku
Februarski popusti 30-50%
na pomladne in zimske modele 2010
''iJp otroška, ženska in nosečniška oblačila
^ oblačila za krst, obhajilo, birmo
t> obutev FRODDO
_Prihajajo nove kolekcije!
ommerce^

9im» in pomUtd
Huki
11. februar 2011
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Srečanje podjetij iz Kamnika, Komende, Mengša in Vodic
Mala podjetja se morajo opreti na lastno znanje, razvoj in s povezovanjem poiskati priložnosti na tujih trgih
Leto 2011 se je začelo z resnimi gospodarskimi izzivi, ki tako velikim kot malim in srednjim podjetjem nalaga skrbno uporabo lastnih virov, hitro prilagajanje na trgu in sprotno iskanje novih produktov in storitev. Po drugi strani pa podjetniki od podpornega okolja za gospodarstvo pričakujejo hitrejšo odzivnost in pomoč, zlasti pri iskanju novih priložnosti na evropskem trgu.
Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Ljubljana je 18. januarja v prostorih Občine Kamnik organizirala srečanje podjetij iz Kamnika, Komende, Mengša in Vodic s člani GZS, saj prav v teh zaostrenih gospodarskih razmerah na podjetja v tem delu Slovenije največ računajo.
Podjetnike in gospodarstvenike je pozdravil kamniški župan Marjan Šareč in poudaril, da je podjetništvo potrebno razvijati, mu dati priložnosti in vedno nove možnosti. S tem se je strinjal tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec, saj se Komenda z eno največjih poslovnih con v Sloveniji lahko pohvali kot ena najbolj uspešnih občin na področju razvoja podjetništva. Glede na povprečne plače, število
delovnih mest in prihodke gospodarskih družb je Komenda krepko nad slovenskim povprečjem. Že nekaj let namreč uspešno deluje prvi del Poslovne cone Komenda, velik 18 hektarjev, ki pa se mu obeta kar precejšnja širitev, saj naj bi cona obsegala blizu sto hektarjev in po optimističnih napovedih omogočila 10.000 delovnih mest. Kot je povedal novi direktor Poslovne cone Komenda Matic Romšak, zaključujejo izgradnjo komunalne infrastrukture v drugem delu, tako da se bo gradnja poslovnih objektov lahko začela. Za okrog 20 hektarov še neprodanih zemljišč se pogovarjajo tudi s tujimi investitorji, ki bi v Komendo pripeljali proizvodnjo ali skladišča. Sodelovanja z občino Komenda si želi tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki rešitev za kamniško podjetništvo poleg podpornih ukrepov občine vidi v čimprejšnjem sprejetju občinskega prostorskega načrta in gradnji poslovnih con.
Marta Turk, predsednica GZS Območne zbornice Ljubljana in podpredsednica za podjetništvo in inovativnost pri GZS, je predstavila aktualne razmere na trgu dela in v gospodarstvu občin Kamnik, Komenda, Mengeš in Vodice. Vsem občinam je skupno, da prevladujejo samostojni podjetniki in mikro družbe z do deset zaposlenimi, medtem ko je delež srednjih in velikih družb znatno padel. Mala in srednje velika podjetja so tako postala gonilna sila gospodarstva in ustvarjanja delovnih mest, kar velja tako v Sloveniji kot Evropi.
ZAKAJ SMO GLASOVALI PROTI
Ob prebiranju prispevka z naslovom »Občinski proračun 2011 padel v vodo - kam pluje kamniška ladja«, ki je bil objavljen v 2. številki letošnjega Kamniškega občana, smo v strankah LTS - Za Kamnik, NSi, LDS, SNS in SMS - ZE presenečeno ugotovili, da je poročevalka časopisa priložnost za obrazložitev stališča o dogajanju na 3. seji kamniškega občinskega sveta dala samo zagovornikom proračuna Iz članka ni bilo jasno razvidno, kdo je glasoval za in kdo proti. Ko prebirate prispevek, se vam zdi, da je proračunu nasprotovala majhna skupina svetnikov, a dejstvo je, da je gumb PROTI pritisnilo kar 16 svetnic in svetnikov. V izogib nejasnostim in manipulacijam smo v vsaki izmed podpisanih strank pripravili svoje obrazložitve, ki so prav tako objavljene v tej številki Kamniškega občana (na strani 6, pripis ured.).
Proračun je bil pripravljen brez širšega posvetovanja
Osnutek proračuna je bil pripravljen brez posvetovanja župana s svetniškimi skupinami in samostojnimi svetniki. O proračunu se ni posvetoval niti z največjima strankama, to sta LTS in NSi, za mnenje ni vprašal niti manjših strank. Iz razprave na občinskem svetu je bilo razumeti celo to, da za mnenje ni povprašal niti partnerske SD. Tako se proračuna enostavno ne da sprejemati. Proračun je temeljni občinski akt, zato je nujno, da se o njem poglobljeno pogovarjamo.
Glas proti je bil glas odgovornosti
Številni so nam očitali neodgovornost ter da bi nas razumeli, če bi glasovali proti v drugi obravnavi. Zavedati se moramo, da se občina že danes financira po dvanajstinah, ker proračun ni bil sprejet do 1. januarja, in tako bo tudi v prihodnjih 2 mesecih. Zavrnitev predloga v prvi obravnavi je bila najbolj odgovorna rešitev, saj smo s tem županu omogočili, da proračun postavi na nove temelje, in da se ponovi samo ena obravnava. Ponovitev dveh bi bila bolj neracionalna. Sama zavrnitev pa nikogar ne ogroža, terja le nekoliko več truda, navsezadnje imamo lahko drugo obravnavo še vedno po prvotnem načrtu v marcu.
Pričakujemo nov krog pogovorov
Vsi, ki smo glasovali proti osnutku proračuna, smo v svojih nastopih zelo jasno povedali, da nase dejanje nima nobene zveze z nagajanjem, kakor so želeli v svojih komentarjih nakazati podžupana in župan. Tudi tokrat smo natančno pojasnili razloge za zavrnitev osnutka proračuna. Želimo si zgolj resen pristop k pripravi najpomembnejših občinskih dokumentov.
LTS - Za Kamnik, NSi, LDS, SNS, SMS - ZE
Kaj lahko v sedanjih gospodarskih razmerah naredijo mala podjetja?
Nujno je, da mala podjetja pridobijo večjo konkurenčno moč. Zaradi majhnosti morajo iskati možnosti v povezovanju v skupini podobnih, dopolnjujočih podjetij, skupnem razvoju produktov in s tem zmanjšanju stroškov, razvoju blagovne znamke, spodbujanju inovacij, skupnemu trženju in iskanju novih trgov v tujini itd.
»Poiskati morajo svoje prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, raziskati v podjetju, ali je njihova strategija ustrezna, spremljati stanje v podjetju in v okolju, eno od možnih orodij za to je SWOT analiza«, poudarja Marta Turk, pionirka malega podjetništva. Kot je izpostavila. Gospodarska zbornica že vrsto let opozarja na recesijo in na njene posledice, vendar smo zdaj v obdobju, ko je »vrag odnesel šalo«. Čeprav se nekateri veliki izvozniki že pohvalijo z novimi naročili in majhno rastjo izvoza, to še zdaleč ne pomeni olajšanja za mikro in mala podjetja. Prav ta so zdaj v primežu najhujše recesije, saj nimajo niti rezerv, s katerimi bi se lahko rešila pred plačilno nedisciplino, zato tudi sami postajajo neplačniki.
»Podjetnik se torej lahko spopade s temi izzivi z izboljšanjem svoje konkurenčnosti tako, da izboljša vrednost izdelka ali pa zniža ceno ter se posveti stroškovnemu obvladovanju, pod pogojem, da ima še na voljo nekaj finančnih virov.« Kot poudarja Turkova, morajo mala podjetja preoblikovati ponudbo, poiskati skrite rezerve, vlagati v razvoj in izvažati na tuje trge. Predvsem pa morajo računati le nase, na svoje znanje in svoj kapital in ne smejo zgolj čakati na ukrepe države in lokalne skupnosti.
Kaj lahko naredi država?
»Država lahko razvoju podjetništva pomaga tako, da izboljša izobraževalni sistem in poveča usmerjanje mladih v tehnične poklice. Čimprej mora uresničiti napovedi o konkretnih ukrepih za razbremenitev gospodarstva (plačilna disciplina, dostop do bančnih kreditov), zagotoviti mora pretočnost inovacij v gospodarstvo, izboljšati davčno okolje, zagotoviti stabilni pravni sistem...«, je bila ostra Turkova.
Podporni ukrepi malemu gospodarstvu tudi s strani občine
O podpornih ukrepih za malo gospodarstvo je na srečanju spregovorila Martina Bajde, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance na Občini Kamnik. Naloga vsake občine namreč je, da omogoči pogoje za razvoj podjetništva in gospodarstva v okviru prostorskih aktov in ukrepov. Občina Kamnik vsako leto v občinskem proračunu namenja sredstva za pospeševanje malega gospodarstva. Gre za nepovratna sredstva, pridobljena preko javnih razpisov in s soglasjem s strani Ministrstva za finance. Upravičenci so samostojni podjetniki, majhna in srednje velika podjetja s sedežem v kamniški občini.
Tudi pri pripravi letošnjega proračuna načrtujejo sredstva za subvencioniranje obrestne mere kreditov, za kar je tudi največ zanimanja, sredstva za pospeševanje zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, za pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah, sofinanciranje zaščite patentov in licenc ter sredstva za izobraževanje in svetovanje.
Aktualne ra^ere na trgu dela in v gospodarstvu so predstavile (z leve) Karmen Potočnik, vodja urada za delo Domžale - Kamnik, Marta Turk, predsednica GZS Območne zbornice Ljubljana, in Martina Bajde, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance na Občini Kamnik.
Brezposelnost v Kamniku in Komendi pod slovenskim povprečjem
Karmen Potočnik, vodja Urada za delo Domžale-Kamnik, je predstavila podatke o stanju brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti je bila konec oktobra v Upravni enoti Kamnik 8,1% (občina Kamnik 8,2%, Občina Komenda 7,7%) in pod slovenskim povprečjem - 10,9%. V evidenco brezposelnih oseb na Uradu za delo Kamnik, ki pokriva Občini Kamnik in Komenda, je bilo ob koncu leta 2010 prijavljenih 1.351 brezposelnih oseb, kar je za 12,9 % več kot konec leta 2009. Od vseh prijavljenih je manj kot polovica žensk, 11% je iskalcev prve zaposlitve, dobrih 13% invalidov ter več kot 40% oseb, starih 50 let in več. »Da se je delež starejših brezposelnih oseb povečal je zagotovo tudi posledica spremenjene zakonodaje na področju urejanja trga dela, kot tudi pokojninske zakonodaje, ki obeta manj ugodne pogoje za upokojevanje,« je pojasnila Potočnikova in dodala, da se posledice odpuščanj in stečajev v zadnjih letih kažejo tudi v izobrazbeni strukturi brezposelnih. Kar 89% vseh brezposelnih ima izobrazbo od I. do V. stopnje. 525 brezposelnih oseb, prijavljenih v evidence zavoda (39%), je brez izobrazbe - končana ali nedokončana osnovna šola. Težave pri zaposlovanju pa se kažejo tudi pri drugih poklicih, kot so ekonomski tehniki, gimnazijski maturanti, prodajalci, ekonomisti.
V preteklem letu je bilo na področju Urada za delo Kamnik razpisanih 1.570 prostih delovnih mest, od tega največ za prodajalce, natakarje, predmetne učitelje, voznike tovornjaka, pomočnike vzgojiteljev in vzgojitelje predšolskih otrok ter kuharje.
Prisotne je Potočnikova seznanila tudi z novostmi, ki jih prinaša Zakon o urejanju trga dela, ki se je pričel uporabljati s 1.1.2011, ter aktualnimi ukrepi Aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni delodajalcem pri zaposlovanju brezposelnih oseb prijavljenih pri Zavodu RS za zaposlovanje.
SAŠA MEJAČ
Kaj prinaša nova zakonodaja s področja urejanja trga dela?
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki se je priËel uporabljati s 1. januarjem letošnjega leta in je nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, prinaša kar nekaj novosti, ki so pomembne tako za delodajalce kot tudi za iskalce zaposlitve. Za delodajalce pomeni predvsem zmanjševanje administrativnih ovir.
Po novem zakonu delodajalci se vedno obvezno prijavijo prosto delovno mesto pri Zavodu RS za zaposlovanje, ni pa več obvezna objava v prostorih zavoda. Torej se lahko sami odločijo, kje bodo objavili prosto delovno mesto (mediji, internet, lokalni časopisi), seveda morajo pri tem zadostiti pogojem iz Zakona o delovnih razmerjih. Objava prostih delovnih mest po podjemni ali avtorski pogodbi pa od letošnjega leta ni več potrebna.
Zakon prinaša velike spremembe predvsem z vidika iskalcev zaposlitve, saj širi izvajanje storitev. Do konca lanskega leta so se v evidence zavoda lahko prijavile le brezposelne osebe po prenehanju delovnega razmerja. Po novem pa se lahko prijavijo v evidence zavoda tudi iskalci zaposlitve (se zaposleni, študenti..) in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Med iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, spadajo osebe, ki jim je delodajalec vročil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, osebe, ki so zaposlene za določen čas in jim bo pogodba potekla najkasneje v roku 3 mesecev, ali pa je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo delo teh oseb postalo nepotrebno (kadar delodajalci ugotavljajo presežne delavce). Iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, bo Zavod lahko pomagal že v trimesečnem obdobju pred prenehanjem delovnega razmerja.
Novi zakon prinaša bolj ugodne pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila. Po novem je dovolj že 9 mesecev delovne dobe (zavarovanja) v zadnjih 24-ih mesecih za pridobitev pravice do denarnega nadomestila (prej 12 mesecev v 18-ih mesecih). Ta sprememba omogoča, da tudi tisti, ki se zaposlujejo za krajši čas, pridobijo socialno varnost po izgubi zaposlitve.
Za starejše delavce od 50 let, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, se pravico do nadomestila podaljšuje in sicer iz 18 na 19 mesecev in za starejše delavce od 55 let, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, iz 24 na 25 mesecev denarnega nadomestila. Zvišala se je višina najnižjega denarnega nadomestila, ki od prvega januarja letos znaša 350 evrov, najvišje nadomestilo pa trikratnik najnižjega nadomestila. V prvih treh mesecih po novem upravičenci prejemajo 80% (prej 70%) denarnega nadomestila od osnove. Kot osnova za odmero denarnega nadomestila se upošteva 8 plač (prej 12) pred prenehanjem delovnega razmerja.
Zakon uvaja novost, ki brezposelnim zaradi ohranitve stika s trgom dela omogoča omejen obseg dela in sicer do višine 200 evrov (neto) mesečno ob hkratni ohranitvi denarnega nadomestila v nespremenjeni višini. V kolikor pa je dodatni zaslužek večji od prej navedenega zneska, pride do znižanja denarnega nadomestila.
Predvsem za starejše iskalce zaposlitve pa zakon prinaša manj ugodno spremembo, saj se skrajšuje pravica od plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje po izteku denarnega nadomestila. Po stari zakonodaji so namreč brezposelni, ki jim je na dan izteka denarnega namestila po izračunu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje manjkalo do upokojitve največ tri leta, lahko uveljavljali pravico do plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev. Po novem ta pravica traja največ eno leto.
Aktualni ukrepi Aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni delodajalcem ob zaposlitvi brezposelnih oseb
Delodajalci se pogosto težko odločijo za zaposlitev novega sodelavca, saj to za njih pomeni finančno, pa tudi časovno breme, predvsem kadar gre za zaposlitev iskalcev prve zaposlitve ali pa tistih, ki se prvič srečujejo z zahtevanimi deli. V takšnih primerih jim Zavod RS za zaposlovanje lahko pomaga z vključitvijo brezposelne osebe v program Usposabljanja na delovnem mestu.
To je možnost, da usposobijo kandidate za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu in si povrnejo stroške njihovega usposabljanja. In je hkrati priložnost, da spoznajo in preizkusijo kandidate, njihova znanja, veščine, spretnosti, delovne navade in odnos do dela, še preden jih zaposlijo (v času usposabljanja niso zaposleni in ne teče delovna doba). Krajša usposabljanja trajajo 2 meseca, daljša pa od 3 do največ 6 mesecev. Delodajalcu lahko povrnemo stroške mentorja za program (do 100 EUR na mesec), stroške zdravniškega pregleda, ki ga opravijo kandidati pred začetkom usposabljanja, dejanske stroške udeležencev usposabljanja za primer poklicne bolezni in nesreče pri delu. Udeležencem usposabljanja lahko povrnemo dodatek za prevoz od kraja bivanja do kraja preizkusa in nazaj in dodatek za aktivnost, ki znaša 3 evre za vsako uro dejanske udeležbe na usposabljanju.
Poleg tega pa sta delodajalcem na voljo še dva razpisa, na katera lahko kandidirajo in sicer Zaposli, me in Absolvent - aktiviraj in zaposli se. V okviru prvega razpisa lahko delodajalec pridobi subvencijo v višini 4.000 evrov, v okviru drugega pa poleg usposabljanja absolventa , ki lahko traja od 1 do največ 6 mesecev v času absolventskega staža, še subvencijo v višini 2.000 evrov za zaposlitev za najmanj pol leta za polni delovni čas. V obeh primerih se subvencija izplača v enkratnem znesku. Zadnja roka za oddajo vlog za javni razpis Zaposli. me je 25. februar 2011, za Absolvent - aktiviraj in zaposli se pa 31.3.2011.
Brezposelne osebe, ki za zaposlitev potrebujejo določena konkretna znanja, lahko pred zaposlitvijo vključimo tudi v različne oblike izobraževanja, kot so tečaj za voznika viličarja, tečaj tujih jezikov, računalniške tečaje, Nacionalne poklicne kvalifikacije...
Delodajalci, ki so zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ali zavezanci po Zakonu o dohodnini, ki na novo in za nedoločen čas zaposlijo brezposelne osebe, mlajše od 26 let, ali osebe, starejše od 55 let, in so najmanj 6 mesecev prijavljeni med brezposelnimi na Zavodu RS za zaposlovanje, lahko uveljavljajo davčno olajšavo kot znižanje davčne osnove v višini 45 % plače zaposlene osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Olajšavo lahko uveljavljajo za prvih 24 mesecev zaposlitve osebe v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Pri tem je pomembno, da brezposelna oseba, ki jo zaposlijo, v zadnjih 24 mesecih ni bila že zaposlena pri istem delodajalcu ali pri njegovi povezani osebi.
KARMEN POTOČNIK, vodja Urada za delo Domžale- Kamnik
Kamniški ObČM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 10. 2. 2011.
Kamniški QbČAN
TURIZEM KAMNIKA IN SRCA SLOVENIJE
11. februar 2011
Kamnik in Srce Slovenije na sejmu Alpe-Adria
Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011, ki je potekal zadnji vikend v januarju, se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med ponudniki predstavilo tako območje Srce Slovenije kot občina Kamnik, ki je imela poleg možnosti predstavitve v sklopu Srce Slovenije tudi svoj samostojni razstavni prostor.
Pod skupno znamko Srce Slovenije je letos sodelovalo devet občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. Večina občin je to priložnost odlično izkoristila za predstavitev turistične, kulturne, naravne in kulinarične ponudbe svoje občine, še posebej Dol pri Ljubljani, Domžale, Mengeš in Lukovica, medtem ko tega, žal, ne moremo zapisati za občino Kamnik in kamniški turizem.
Na samostojnem kamniškem razstavnem prostoru se je Agencija za turizem in podjetništvo predstavljala skupaj s Termami Snovik in hotelom Malograjski dvor. Prostor je bil založen s promocijskim gradivom večjih in manjših turističnih ponudnikov: Velika planina, Arboretum Volčji Potok, Zdravilni gaj Tunjice, Hostel Pod skalo in nekatera turistična društva. Turistično društvo Kamniška Bistrica, ki povezuje turistične ponudnike doline Kamniške Bistrice, je svoj prostor za predstavitev našlo pod okriljem Turistične zveze Slovenije.
Prvi sejemski dan sta predstavitveni prostor kamniške občine na Glavnem odru v Marmorni dvorani uradno odprla podžupan Robert Kokotec in direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik dr. Andreja Eržen. Podžupan Robert Kokotec je poudaril pomembnost razvoja turizma v občini in dodal, da se moramo vsi potruditi, da bo turizem postal glavna dejavnost, saj imamo kaj ponuditi in pokazati. Žal napovedane predstavitve promocijskega filma o Kamniku ni bilo, zagodle naj bi jo tehnične težave. Situacijo je skušal nekoliko omiliti Tone Ftičar, ki je v besedi predstavil lepote našega mesta.
Srce Slovenije je živahno utripalo vse sejemske dni
Na sejmu Turizem in prosti čas je največ pozornosti pritegnila predstavitev območja Srce Slovenije, kjer je bilo vse dni živahno, od predstavitve občin, nastopov glasbenih skupin, športnikov, do mnogih idej za doživete izlete po Srcu Slovenije.
Razstavni prostor je bil zasnovan kot atelje z velikimi slikarskimi stojali, na njih pa so bile na platnu upodobljene znamenitosti sodelujočih občin (Mali grad, grad Krumperk, graščinski paviljoni v Dolu pri Ljubljani, Limbarska gora, oglarska dežela Dole pri Litiji, Vaška situla, Terme Snovik, Gradiško jezero pri Lukovici, grad Bogenšperk, Velika planina - pastirska bajta in bajtarji). Obiskovalci sejma in tudi drugi razstavljavci so bili navdušeni nad pestrim dogajanjem, saj se je v štirih sejemskih dneh na razstavnem prostoru Srce Slovenije zvrstilo preko 300 nastopajočih iz območja, skupaj s koordinatorji pa jim je uspelo povezati 42 različnih organizacij. Vodilna tema skupne predstavitve je bila Zdravo srce s poudarkom na izletniškem in aktivnem turizmu.
Center za razvoj Litija je kot koordinator skupne predstavitve občin na sejmu v petek, 28. januarja, na razstavni prostor povabil
župane in predstavnike vključenih občin in za njih pripravil družabni dogodek s poudarkom na povezovanju v turizmu. Žal pa ni bilo predstavnikov kamniške občine.
Občino Mengeš so lepo predstavili člani Turističnega društva Mengeš in župan Franc Jerič. Veliko zanimivega smo izvedeli tudi o drugih občinah, ki so jih predstavili njihovi župani in predstavniki. Župan Občine Mengeš Franc Jerič in župan Občine Domžale Toni Dragar sta pohvalila prizadevanja za skupno predstavljanje in povezovanje občin. Za dobro razpoloženje so poskrbeli ansambel Kosci in skupina trobil Janeza Pera iz Mengša. Legenda slovenskega turističnega novinarstva Drago Bule je izrekel posebno pohvalo Srcu Slovenije in ga razglasil za najlepši in najbolj edinstven razstavni prostor na celotnem sejmu
Z nastopom je prisotne presenetil nekdanji dolgoletni župan Občine Ivančna Gorica in ljubiteljski igralec pri KD Josipa Jurčiča Muljava Jernej Lampret v vlogi Krjavlja.
Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je poudarila, da želijo tudi v prihodnje spodbujati povezovanje in sodelovanje med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji iz območja. Posebno priznanje so zagnanemu kolektivu Centra za razvoj Litija izkazali tudi organizatorji, ki so Srce Slovenije za prihodnje leto povabili k sodelovanju kot regijsko partnerico sejma.
Kot ena izmed občin v Srcu Slovenije se je na zadnji sejemski dan predstavil tudi Kamnik, in sicer Zdravilni gaj Tunjice, Budnarjeva domačija, Terme Snovik in Kamp Alpe, utrip pa so popestrili staro-svetni smučarji in planšar z Velike planine.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Predstavitev kamniške občine v sklopu območja Srce Slovenije, kije bil najlepši in tudi najbolj obiskan prostor na sejmu turizma Alpe-Adria, si bo večina zapomnila po starosvetnih smučarjih. Splanšarjem z Velike planine, ki je vabil na rog, so predstavili planino, društvo, tradicionalna srečanja ljubiteljev smučanja po starem v Kamniku in na Veliki planini, kjer se pomerijo v starih tehnikah smučanja. Marsikaj zanimivega so povedali o svoji izvirni in odlično ohranjeni opremi ter prikazali likanje smuči »po starem«.
Kamniški grajski pisar Stane Osolnik vselej pritegne pozornost. Kot član Turističnega društva Žužemberk je imel na sejmu Turizem in prosti čas odgovorno delo, da je skupaj s tamkajšnjo grajsko gospodo zanimivo predstavil grad Žužemberk in celotno občino.
Na sejmu Turizem in prosti čas je največ pozornosti pritegnila predstavitev območja Srce Slovenije, ki vključuje tudi občine Kamnik, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovico ... Že sam razstavni prostor je bil nekaj posebnega - zasnovan kot atelje z velikimi slikarskimi stojali, na njih pa so bile na platnu upodobljene znamenitosti sodelujočih občin (Mali grad, grad Krumperk, graščinski paviljoni v Dolu pri Ljubljani, Limbarska gora, oglarska dežela Dole pri Litiji, Vaška situla, Terme Snovik, Gradiško jezero pri Lukovici, grad Bogenšperk, Velika planina - pastirska bajta in bajtarji). Pod znamko Srce Slovenije se je v štirih sejemskih dneh zvrstilo preko 300 nastopajočih iz devetih občin, saj je prihodnost prav v povezovanju in sodelovanju med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji z območja. ©e posebej živahno je bilo na družabnem srečanju ekipe Centra za razvoj Litija z Župani in predstavniki občin Srca Slovenije (na sliki). Pogrešali smo predstavnike kamniškega turizma in občine.
Prijetno domače vzdušje na razstavnem prostoru Srce Slovenije so sobotno popoldne ustvarile članice
Društva podeželskih žena Lukovica, ki so okusno domačo pogostitev »začinile« še s petjem in recitiranjem
ljudskih pesmi. Društvo, ki deluje že 32 let, vodi izredno delavna predsednica Vida Capuder. Namen društva
je predvsem druženje in izobraževanje žena na podeželju, poskrbijo pa tudi za zabavo in rekreacijo. Poleg
veselja in lepih obrazov ponudijo
Ifin*^'^^ !'^.^	í/oéro domačo hrano, kruh
I' SlsL flilk	pecivo, ob tem pa rade tudi za-
i.rji.niK,	. J pojejo.
Prizadevne članice Turističnega društva Mengeš s predsednico Zorko Požar (na sliki med narodnima nošama, poleg župan Mengša Franc Jerič) so v sodelovanju z Juretom Repanškom, gostincem iz Mengeške planinske koče, pripravile izredno bogato kulinarično predstavitev občine Mengeš. Med drugimi dobrotami so obiskovalci okušali tudi tipično mengeško jed »bizgec« (okusno enolončnico, podobno ričetu z zeljem), ki ga je skuhala Zorka Požar, na pomoč ji je priskočil mož Miha. K bizgecu je teknil hrustljav domač kruh, ki ga je napekla Jožica Per.
Da številnim obiskovalcem mengeškega predstavitvenega prostora ne bi slučajno postalo dolgčas, so poskrbeli ansambel Kosci in glasbena skupina trobil Janeza Pera, predstavitev pa so zaokrožili plesalci folklorne skupine Svoboda Mengeš.
Vlivanje izdelkov (obeskov) iz čebeljega voska, ki so ga prikazovali iz lukoviškega čebelarstva Križman, je pritegnilo pozornost obiskovalcev sejma.
(reportaža se nadaljuje na 5. str.)
4
11. februar 2011
NAS POGOVOR
Kamniški OfiČAiV
Ob dnevu kulture z Goranom Završnikom
Kamnik se mora odločiti, kaj hoče s kulturo
Naše mesto »skriva« v sebi mnogo kulturnih spomenikov, kulturnikov, kulturnih društev, muzejev, galerij, knjižnico ... Koliko zapisov o kamniški kulturi, o umetnikih, koncertih, gledaliških predstavah, literarnih večerih, razstavah, prireditvah lahko najdemo v glasilih, zbornikih, knjigah ... Dragi sokrajani, naše mesto je bilo in je mesto kulture!
Kultura daje kraju visoko vrednost. Z njo se razvija kraj, se ple-menitijo krajani ... V srca Kamničanov danes velik del te pomembne in opevane kulture vnaša Dom kulture Kamnik. Ekipa, ki upravlja s tem kamniškim kulturnim hramom, pa bogatega kulturnega življenja ne razvija in goji le znotraj zidov te stavbe na Fužinah, temveč ga je ponesla tudi na ulice Kamnika, na Glavni trg, Sutno, v objem Veronike.
O kamniški kulturi smo se pogovarjali z Goranom Završnikom, predsednikom Društva Priden možic, ki že deveto leto s pečatom uspešno zaključenega mednarodnega Hicter European Diploma In Cultural Project Management upravlja z DKK. Hišo s poslanstvom, ki za svoje delovanje porabi skoraj najmanj občinskega denarja od vseh kulturnih domov v Sloveniji, ponuja pa nam enak ali še bolj bogat program. Prijazno nudi »zatočišče« še več drugim kulturnim, športnim, mladinskim subjektom ter se dejavno vklaplja v kulturno - družbeno življenje Kamnika.
Kdaj in kako je prišlo do prvega stika in pozneje do upravljanja KD Priden možic z Domom kulture Kamnik?
Ko so leta 2002 obnovili Dom kulture Kamnik, je Občina Kamnik KD Priden možic ponudila, da ga vzame v upravljanje za tri mesece. Z našim društvom je imela občina dobre izkušnje, odlično smo pred tem sodelovali na srednjeveških dnevih, očitno smo se jim zdeli zanesljivi, pripravili smo dober program. Na podlagi tega programa smo kasneje na javnem razpisu kandidirali za upravnika kulturnega doma za celo leto. Pripravili smo najugodnejšo ponudbo, boljšo od JSKD Kamnik. Bili smo namreč društvo, v katerem smo bili zbrani ljudje, ki so >vsi vse znali«. Kdo ve, kaj bi bilo sedaj, če bi takrat Občina sprejela odličen, a odločno predrag predlog Toneta Ftičarja. Verjetno bi imeli kamniškega Bernika (Kulturni dom Franceta Bernika v Domžalah, ki je znan po trdni programski liniji >resnih« predstav in koncertov, op. avt.), kar zagotovo ne bi bilo slabo. A občina se je odločila za cenejšo, svežo možnost, ki je pripeljala do tega, da se sedaj tako z Bernikom kot z mengeškim Špas Teatrom odlično dopolnjujemo. Znali smo in znamo pripraviti svež program, uporabljati tehniko, poznamo veliko ljudi, ki jih lahko povabimo, da pridejo k nam delat in nastopat. Kamniku smo ponudili veliko za malo. Danes je z upravljanjem Doma kulture Kamnik povezanih pet ljudi: poleg mene še Matjaž Jug, poslovni vodja, Anja Pibernik, tehnični vodja, Ana Duša, ki skrbi za razpise, Juš Miličinski, vodja Improlige.
Kamniški dom kulture deluje na precej poseben način, ne kot javni zavod, temveč kot društvo v javnem interesu. Kakšne so glavne prednosti in kakšne slabosti takšnega vodenja?
Že osem let DKK deluje na način, ki je precej poseben za Slovenijo. Upravlja ga društvo. Leta 2006 je Kd Priden možic dobil status društva v javnem interesu in s tem dobil možnost postati neposredni proračunski uporabnik. DKK lahko kot društvo zelo fleksibilno upravljamo. Seveda pa so tudi minusi; razpolagamo z manj denarja in nimamo jasne sistematizacije dela. Potrebno je poudariti, da prav zaradi načina vodenja naš dom lahko deluje le s 130.000 evrov občinskega denarja na leto, kar je najmanj od vseh primerljivih kulturnih domov v Sloveniji. Proračun je resda nizek, a povsem zadostuje za normalno delovanje doma kulture. Ne zadostuje pa za večje investicije. Ker >vsi vse znamo« imamo tudi veliko manj zaposlenih, za nas ne velja vsakodnevni 8-umi delovnik, včasih smo v DKK samo v času uradnih ur, včasih ves dan. Kolektiv, kot je naš, preprosto izpljune ljudi, ki v službi gledajo na uro.
Od leta 2008 smo včlanjeni v Združenje kulturnih domov regionalnega pomena, v katerem smo zelo aktivni. Nahajamo se v eminentni družbi največjih kulturnih domov, kar nam omogoča sprotno preverjanje našega delovanja, primerjavo z ostalimi (od velikosti posameznih proračunov do cene najema dvoran in nenazadnje do honorarjev za hostesno službo).
Stala sem pred neko kamniško pisarno, čakala na dogovorjen sestanek, ko so skozi priprta vrata v »pekel« do mene vdrle besede, kako neurejena je okolica Doma kulture Kamnik...
Res nas imajo nekateri ljudje občasno v zobeh zaradi urejanja oz. po njihovem mnenju manj urejene okolice DKK. Prav način vodenja DKK kot društvo nas vodi v to, da po naši oceni manj pomembne stvari odložimo, jih postavimo na drugo, tretje, peto mesto. Vsekakor pa ta področja nikoli povsem ne zanemarimo. Do sedaj so še vedno številni drugi projekti, ki jih samopoklicani vodimo za Kamnik poleg DKK ter samo uspešno programsko in projektno vodenje DKK v očeh Občine Kamnik, pa tudi večine krajanov, pretehtali vse naše »slabosti«. Resda pa te pridejo prav tistim, ki jim naše delo nenehno postavlja ogledalo njihovi lastni nesposobnosti in jim maje stolčke. Prav zato dajemo v letošnjem letu urejenosti okolice večji pomen kot prej.
Biti upravnik DKK verjetno ni enostavno. Za kaj vse je potrebno skrbeti?
Biti upravnik DKK bi bilo enostavno in predvsem prijetno, če bi bilo potrebno upravljati le dvorane, a dejstvo je, da je potrebno skrbeti za celotno stavbo. Klet je v uporabi MC Kotlovnica, stalni uporabniki oz. najemniki prostorov so še Glasbena šola Kamnik, pevska zbora Lira in Odmev, tu imajo plezalno steno kamniški alpinisti, svojo sobo imajo taborniki, ogromno je občasnih najemnikov, svoje mesto v DKK zaseda hišniško stanovanje. Že samo za to upravljanje, torej vodenje administracije, medsebojno sodelovanje in urejanje več prostorov DKK, je potrebno veliko energije in potrpežljivosti. Nikakor ni prijetno drugemu društvu na primer pošiljati opomine o neplačevanju deleža elektrike, še posebej, če veš, da imajo majhen proračun in da delajo dobro. Seveda pa nam volje in energije vedno ostane dovolj še za pripravo programske vsebine DKK, za pripravo treh abonmajskih programov (Maistrov, Kamnč'ek, Veronika), izvedbo prireditev, gledaliških predstav, koncertov...
Goran Završnik, predsednik Društva Priden možic, ki že deveto leto upravlja s kamniškim hramom kulture.
V	neki kamniški slaščičarni sem srkala kavo in zamišljeno strmela predse. Zmotil me je glasen pogovor pri sosednji mizi, zdrznila sem se, ko sem zaslišala, da »v domu kulture se pa itak nič ne dogaja, nikoli nikogar ni«. V isti sapi je dekle dodalo, da gre mimo DKK največ enkrat v letu. Kakšna je resnica?
Ljudje, ki ne hodijo v Dom kulture Kamnik oz. zaidejo vanj ali mimo njega izredno redko, najbolje »vedo«, kako je DKK vedno prazen. Gre za podobno stanje, kot ga poznamo pri slovenskem filmu. Večina ga ne gleda, vsak pa zna povedati, da je zanič. Dom kulture Kamnik je zaseden 50%. Skozi leto se v DKK odvije prek 120 prireditev, od tega je zasedenost 50%, kar pomeni, da povprečno prireditev obišče 150 ljudi. So prireditve in so društva, kot na primer Klapa Mali grad, Orientalska plesna skupina Bayani, Mestna godba Kamnik in še kdo, ki se potrudijo in dvorano napolnijo do zadnjega kotička. Včasih jo napolni tudi kakšna turbo komedija, resnejši program večinoma ne. Naj ob tem povem še, da so cene najema dvorane navzdol primerljive z dvoranami podobnimi naši. Če bi se torej vsak, ki najame dvorano, tako potrudil kot prej omenjeni, bi iz prostora, v katerem jim DKK ponuja vso tehnično podporo, hostese, osnovno oglaševanje prireditve, izšel z vsaj 1000 EVR izkupička. To pa je denar, ki ga večina društev ne dobi za svoje celoletno delovanje.
V	DKK se izmenja veliko ljudi, v uporabi so vsi razpoložljivi prostori. Pa so obiskovalci in uporabniki zadovoljni z objektivnimi danostmi DKK, zlasti same dvorane?
V	DKK bi bilo potrebnih nekaj večjih investicij. Zagotovo bi morali najti rešitev akustičnim težavam dvorane. S temi se redno soočajo zlasti pevski zbori. A potrebno je vedeti, da je bila ta dvorana že v samem začetku projektirana kot večnamenska dvorana in tudi v prihodnje naj bi to ostala. Specializacija dvorane kot gledališčne ali koncertne torej ni mogoča. Dogovarjanja o tem, kaj in kako bi se dalo popraviti akustiko, se vedno znova zataknejo pri stroških. Sam nisem za ad hoc rešitve, marsikdo pa iz tega izpeljuje, da sem proti akustičnim rešitvam in posledično proti kamniškemu zborovskemu petju. To vsekakor ni res, sem prvi, ki bi rad izboljšal akustiko dvorane. A pravim, da je to potrebno storiti strokovno, upoštevaje ceno investicije, posledic za sam prostor, stroške nadaljnjega vzdrževanja ...
Ker dvorana ni dvignjena, je obisk na nekaterih prireditvah tudi do 100 ljudi manjši. Ljudje ne kupijo vstopnic zadnjih petih vrst, ker se z njih na oder preprosto ne vidi. Tehnična oprema je obupno zastarela.
Potrebnih bi bilo torej več izboljšav, a največ govora je prav o ne-akustični dvorani. Kako se s tem soočajo pevski zbori, pevci?
Vedno znova dobimo ali slišimo veliko pritožb pevcev, zborov. Od nekdaj so kamniški pevski zbori močan lobi, čeprav je res, da sedaj, ker razen izjem ne naredijo nič posebnega, izgubljajo to moč. Včasih so imeli vsi pevski zbori koncerte v DKK, sedaj iščejo druge prostore. Glavni razlog za to naj bi bil v nezadovoljstvu v zvezi z akustiko. A po mojem mnenju je potrebno razlog nezadovoljstva iskati v tem, da večina naših zborov ne dosega tako visokega nivoja, da bi se znašli v tako slabih akustičnih pogojih. Ti niso ugodni, a zagotovo ne nemogoči. Povprečni in podpovprečni zbori, ki sicer vadijo v majhnem prostoru, kjer vse poteka gladko, se v dvorani preprosto ne slišijo, ne morejo se predstaviti v želeni luči. Podobno kot mlad bend, ki v očetovi garaži »raztura«, ko pa jih postaviš na velik oder, se ne slišijo in ne čutijo drug drugega in se »podrejo« v glasbenem smislu. Čeprav vsem pevcem ponujamo, da pred nastopom brezplačno in neomejeno preizkušajo dvorano, razen izjem te priložnosti ne izkoristijo. Zgodi pa se, da nas kak zbor prosi, da se pred pomembnim nastopom v podobni akustično neugodni dvorani, preizkusi v naši. Seveda jim z veseljem ugodimo.
Menim, da je drug pomemben razlog za nekoncertiranje pevskih zborov v DKK v tem, da ne zmorejo napolniti dvorane, kar kaže na splošno upadanja zanimanja za klasične zborovske nastope, po drugi strani pa piha svež veter z že prej omenjenimi izjemami in v zadnjem času izvrstnim pevskim dogajanjem na osnovnih šolah.
Poskrbljeno je za bogato in pestro dogajanje v DKK. Kakšen pa ima vpliv DKK na celotno kulturo v Kamniku?
Na osnovi DKK so se »dvignile« ostale prireditve v Kamniku. Brez doma kulture na primer ne bi mogli izpeljati Kamfesta, vsaj ne v takem obsegu, v kakršnem je. Pri tovrstnem organiziranju in pripravi prireditev, med njimi še Ane Desetnice, Vrtomirjevega prstana, dogodkov glede oživljanja starega mestnega jedra, prihaja do povezovanja z DKK. Dogodke pripravlja ekipa KD Priden možic, uporablja se tehnična oprema DKK in MC Kotlovnica. Teh prireditev brez DKK ne bi bilo ali pa bi potekale povsem drugače, okrnjeno.
DKK Kamnik in z njim KD Priden možic sta kulturno dogajanje z Grabna ponesla v sam center Kamnika. Za prireditve, turizem v Kamniku skrbi tudi Agencija za razvoj turizma in podjetništva Občine Kamnik. Kakšno je vaše sodelovanje?
Večkrat se vprašam, kdo v Kamniku je pravzaprav zadolžen za pripravo velikih prireditev. Mi, KD Priden možic, smo se kar sami poklicali za nekatere. Spomnili smo se marsičesa, recimo jaslic v rovu pod Malim gradom, ki smo jih pozneje prepustili v verskem smislu korektnejšemu izvajalcu. Ne morem reči, da s HC-em zgledno sodelujemo. V ekipi HC-a trenutno nimamo sogovornika, kar je škoda. Včasih sem njihovo vizijo, željo čutil. Takrat, v kraljevskih časih, smo skupaj zasnovali srednjeveški Vrtomirjev prstan, Majin oz. pozneje preimenovan Veronikin festival, Kamfest je s skupnim sodelovanjem in podporo preskočil »tri stopničke«, skupaj smo razmišljali, iskali ideje ... Zdaj na primer glede Vrtomirjeva prstana ne vem, ali si TIC želi, da se ta projekt še naprej razvija ali ne, napredka vsekakor že nekaj let ni. Skupaj s TlC-em smo osnovali tudi osnovnošolski kviz o poznavanju Kamnika, zdaj je njegovo snovanje v celoti prevzel TIC, mi poskrbimo le še za izvedbo in imam občutek, kot da bi se zadeva ustavila. Vsekakor bi si želeli boljšega sodelovanja z agencijo, nadaljnjega, skupnega razvijanja projektov, ni mi všeč prehitra zadovoljitev z doseženim. Sodelovanje bi bilo koristno tudi zato, ker TIC razpolaga z določenimi sredstvi in neizkoriščenimi povezavami in bi nas lahko razbremenil promocije dogodkov, ki presegajo lokalni nivo.
Kakšna pa sta pomen in vez Občine Kamnik z DKK in kamniško kulturo?
Kamnik se mora odločiti, kaj hoče s kulturo. Odločiti se mora, ali naj bo kultura eden izmed prepoznavnih dejavnikov Kamnika ali ne. Torej, ali sledimo obstoječemu lokalnemu programu za kulturo, ki je nastal v sodelovanju Občine, KDPM-ja in ostalih kamniških kulturnih zavodov, ali v novem, ki ga bomo pripravili letos, postavimo druge cilje. Prav tako je financiranje kulturnih programov le delno primerno času in kraju, v katerem živimo. Denar za ljubiteljsko kulturo bi se lahko na primer stekal v Zvezo kulturnih društev, ki bi potem denar razdelila društvom, posebej pa bi morala biti zagotovljena finančna sredstva za profesionalne ustvarjalce. Na ta način bi financiranje ljubiteljskih društev odmaknili od politike, mladim profesionalcem pa dali razlog, da delujejo (tudi) v domačem kraju.
Tako, kot je bilo potrebno sprejeti odločitev o namenu DKK (vsak kulturni hram ima namreč nek svoj razpoznavni znak, nekateri so klasično gledališko in glasbeno usmerjeni, nekateri so znani po komediji, naš kulturni dom podpira mlade, njihovo izobraževanje, alternativno kulturo, stremimo k modernim trendom), je potrebno jasno zarisati usmeritev starega mestnega jedra Kamnika. Občinska uprava se mora na podlagi številnih pobud krajanov odločiti, koga bo poslušala. Ali bo na primer sledila pobudnikom odprtja Šutne za promet ali pobudnikom za kulturno oživitev Šutne. Vsekakor morajo biti pri tej odločitvi upoštevani tudi prebivalci tega dela Kamnika. Če se občina odloči za kulturo, če si želi razgibanega kulturnega življenja v mestu, je potrebno razmisliti o smiselnosti odloka o zaprtju lokalov ob 22. uri. Spodnji deli stavb zagotovo ne smejo biti namenjeni stanovanjem, čeprav se to že dogaja, temveč malim trgovinam, lokalom ... Prebivalci morajo že ob pripravljanju načrta sprejeti, da bo ob izpolnitvi zamišljenega opolnoči mrgolelo ljudi na ulici, da najemnine prostorov takrat ne bodo dvignili v nebo. Kaj nam pomaga, če kulturno oživimo Šutno, stanovalci pa se takrat s tem ne bodo strinjali? Že pred štirimi leti je bil izdelan elaborat o kulturni obuditvi središča Kamnika, ki med drugim predvideva tudi 7 kulturnih točk v samem mestu; trenutno smo pri tretji. Okrog teh točk naj bi se začelo razgibano življenje, razširila bi se gostinska in druga ponudba, pripravljale bi se prireditve, Šutno bi nekako umetno oplodili. A elaboratu zaradi pomanjkanja sredstev ne moremo slediti. Prepričan sem, da je v Šutni priložnost za Kamnik, tudi v smislu drobnega nakupovanja, posedanja in doživljanja malih življenjskih radosti.
Pogovarjala se je KATJA TROTOŠEK
Kaj o Domu kulture Kamnik pravijo uporabniki?
Bojan Težak, predsednik Foto kluba Kamnik: Foto klub Kamnik uporablja prostore stavbe DKK od leta 2006. V njem smo si uredili klubsko sobo ter fotografsko temnico, od leta 2009 pa uporabljamo tudi studio spletne televizije koTV. S svojim delovanjem smo povezani s KD Priden možic, ki nam je omogočil ureditev galerije v preddverju velike dvorane, ter z MC Kotlovnica, s katerim soustvarjamo program centra. Večina naših projektov se izvaja prav v tej stavbi, ki je po mojem mnenju eno vodilnih kulturnih središč v Kamniku. Ponosni smo, da smo lahko del tega središča in se veselimo sodelovanja tudi v prihodnje.
Stane Židan, načelnik Športno plezalnega odseka Kamnik: Umetna plezalna stena je v kamniškem domu kulture od 2006. Namenjena je treningom vseh plezalcev. Tu izvajamo Mladinsko šolo športnega plezanja, Alpinistično in plezalno šolo ter rekreacijo za vse željne plezanja. Prednost Doma kulture Kamnik za nas in tudi nasploh vidim v odprti komunikaciji z upravljavcem, z Goranom Završnikom in KD Priden možic zelo dobro sodelujemo. Slabost DKK so zagotovo visoki stroški vzdrževanja stare stavbe. Kot športniki smo veseli, da smo s prisotnostjo v domu kulture tako spojeni s kamniško kulturo. Hvaležni smo, da nam kultura namenja toliko prostora. Upam, da bo tako tudi v bodoče.
Darka Skalar, direktorica Glasbene šole Kamnik: Že deset let glasbena šola gostuje v Domu kulture Kamnik. Ti prostori imajo za nas veliko vrednost, saj začasno rešujejo našo trenutno prostorsko stisko. Upam, da bo ta čim prej rešena. V DKK korektno in dobro sodelujemo z Goranom Završnikom, s katerim se o vseh stvareh sproti uspešno dogovarjamo. Verjamem, da se bo naše medsebojno dobro sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
Boštjan Košir, direktor Zavoda Mladinski center Kotlovnica: Zavod MC Kotlovnica je začel sodelovati z DKK oz. s KD Priden možic ob samem začetku ustanovitve zavoda leta 2006. Del kletnih prostorov DKK je od leta 2006 namenjenih delovanju MC. Ob pomoči mladih in prostovoljnega dela smo prenovili večji del kletnih prostorov v kulturne produkcijske prostore (atelje, glasbeni studio, temnico ...).
V letu 2009 nam je KDPM kot upravljavec DKK z uporabo in najetjem obnovljenih prostorov omogočil dolgoročen razvoj mladinskega centra. KD Priden možic in z njim Goran Završnik, ki pooseblja to nevladno organizacijo, sta postavila temelje naši organizaciji, nam omogočila delovanje v DKK, prenesla know-how delovanja nevladnih organizacij na nas, nam omogočila organizacijo kvalitetnega programa za mlade, opremljanje ...
Kamniški QbČAN
TURIZEM KAMNIKA IN SRCA SLOVENIJE
11. februar 2011
Kamnik in Srce Slovenije na sejmu Alpe-Adria
(nadaljevanje s 3. strani)
Lepa predstavitev Domžal je bila v znamenju sladkega. Slaščičarna Lenček je s 73-letno tradicijo ena izmed najstarejših družinskih slaščičarn v Sloveniji in še danes na čisti obrtniški način izdelujejo najrazličnejše sladice. Na razstavnem prostoru so predstavili 73-letno tradicijo z začetki leta 1938, ko je Janez Lenček - Janko pričel z izdelovanjem okusnih, domačih slaščic, tradicijo je nadaljeval sin Miha, zdaj pa slaščičarno vodi Mihov sin Anže, pomagata mu sestra Ada in Lenčkova »ta mlada« Martina Cufer. Anže je ob gostoljubni pogostitvi s slastnimi kremšnitami, kijih je med obiskovalce razdelil preko tisoč, povedal: »Ponosni smo, da so naše kremšnite izdelane po lastnem izvirnem receptu, ki je celo petnajst let starejši od blejske kremšnite, se pravi Lenčkova kremšnita izvira iz leta 1938, blejska pa iz leta 1953. Veseli smo, da nas je Občina povabila na domžalski razstavni prostor, zato sem z veseljem vstal ob treh zjutraj in pripravil kremšnite, ki jih danes ponujamo obiskovalcem. «
Na fotografiji sta Anže Lenček in oče Miha, razstavni prostor pa je obogatil tudi zanimiv pano s predstavitvijo 73-letne slaščičarske družinske tradicije.
Domžale privabijo obiskovalce tudi s predstavami in koncerti v Letnem gledališču Studenec. Na razstavni prostor Domžal v sklopu Srce Slovenije je tokrat na kobilici (kovčku) prijahal Martin Krpan (Jure Sešek) z mesarico in kijem v rokah. V krajši predstavi je vlogo Brdavsa odigral kar sam domžalski župan Toni Dragar.
Alenka Hribar, predsednica TD Kamn'k, oblečena v narodno nošo iz druge polovice 19. stoletja, je obiskovalcem gostoljubno ponudila »za pod zob«, med drugim tudi Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici na Krasu (pivka).	Besedilo in fotografije: VERA MEJA»
Srečanje župana z občani
župan Marjan Šarec se je 3. februarja popoldan v sejni sobi pritličja občinske stavbe prvič sestal z občankami in občani. Tovrstna srečanja, ki so jih občani pozdravili, bodo potekala vsak prvi četrtek v mesecu med 14. in 17. uro.
Raznovrstnih želja in prošenj s strani prebivalcev občine Kamnik je bilo veliko, posledično bo potrebno rešitj veliko nedokončanih projektov in danih obljub iz preteklih let. Župan Šarec je sprejel vsakega občana, mu prisluhnil ter poudaril, da praznih obljub ne bo dajal, bo pa poskušal narediti vse, kar je v njegovi moči.
Gasilski ples v Trofaiachu
Gasilci iz pobratenega mesta Trofaiach so v zadnjih dneh januarja že šestindvajseto leto zapored organizirali gasilski plesni bal. Ples je velik dogodek ne samo za samo mesto, ampak tudi za celotno okrožje Leob-na. Udeleženci so ne le gasilci in občinski funkcionarji ter občani, ampak tudi mnogi pomembni gostje iz okolice Trofaiacha, Spodnje Štajerske in tujine. Cisti izkupiček denarnih sredstev te prireditve je namenjen za financiranje celoletne gasilske dejavnosti, saj lokalne skupnosti (občine), kot tudi Deležna vlada Spodnje Štajerske za dejavnost namenjajo malo finančnih sredstev.
Med udeleženci 26. gasilskega plesa v Trofaiachu so bili tudi predstavniki Občine Kamnik. Po uvodnem plesu mladih gasilcev sta prisotne pozdravila poveljnik Gasilskega društva Trofaiach Erwin Freiseinger in župan Občine Trofaiach Mario Alb. Da je bil to ples z namenom in druženjem, kot je bilo vseskozi poudarjeno, je dokazala množica ljudi, ki so prišli od vsepovsod. Glasbeniki so igrali za staro in mlado do zgodnjih jutranjih ur.
Kemijska industrija v Kamniku
odkupuje les bele jelše in išče delavce za določen čas
za potrebe proizvodnje črnega smodnika
Zainteresirani pokličite na telefon: 01/830 38 24, 01/830 38 20 oz. 031/305-056.
Povabilo k sodelovanju
Kamniška občina skupaj z občinami Bovec, Bohinj in Kranjska Gora začenja s projektom Povabilo v gozd. Ožja ciljna skupina projekta so otroci v vrtcih in osnovnih šolah, ki bodo svoje znanje, razmišljanja in ideje prenesli na svoje družine in sorodnike.
Projekt je zasnovan v obliki delavnic v gozdovih v bližini vrtcev in šol. Delavnice bodo vodili strokovnjaki s področja gozdne pedagogike.
S projektom želimo še bolj približati naravo tako otrokom kot odraslim. Gozd je v svoji osnovi igralnica, ki nudi neizmerno možnosti. Pripravljene imamo zelo različne vsebine delavnic, ki jih bomo prilagodili potrebam in lastnostim posamezne skupine. Namen projekta je, da gozd čim večkrat postane učilnica, igrišče, v kateri bodo vzgojitelji in otroci uporabljali aktiven pristop k učenju in izkoristili možnost kreativne igre. Projekt bo potekal v letih 2011 in 2012.
K sodelovanju vabimo osnovne šole in vrtce v občini Kamnik. S šolami in vrtci, ki bodo izrazili interes se bomo dogovorili za natančnejšo predstavitev projekta in dogovor o izvedbi delavnic.
Prijave oziroma morebitna vprašanja posredujete na elektronski naslov:
barbara.strainar@kamnik.si ali na telefon 01 831 81 23.
Devet let Term Snovik
Okrepiti sodelovanje z lokalno skupnostjo in povezovanje z vsemi, ki so del turizma na Kamniškem
V Termah Snovik so v soboto, 29. januarja, praznovali deveti rojstni dan najvišje ležečih slovenskih term. Ob tej priložnosti je vodstvo podjetja predstavilo najpomembnejše dosežke in načrte za prihodnost. Njihov uspeh je pozdravila tudi podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Ivan Hribar, prokurist Term je izpostavil Ivan Hribar.
Unikatna oblikovalka Marina Lenček je predstavila svoje unikatno in domiselno oblikovane izdelke iz lecta in kvašenega testa ter svojo knjigo z naslovom Kruh ljubezni - biti dober kot kruh.
Snovik, je predstavil najpomembnejše dosežke in načrte za naprej. Predstavil je novega direktorja in opozoril: »Upam, da bomo to leto se uspešnejši. Obiskovalce vabim, da Terme Snovik obiščete čim večkrat, saj je to dobro za vas in za nas. Ambiciozno pričakujemo sodelovanje s ponudniki iz celotne Tuhinjske doKne, pa tudi iz občine Kamnik. Zlasti od Občine pričakujemo pomoč pri urejanju prometne problematike. Z vztrajnim, načrtovanim delom optimistično zremo v svetlo prihodnost. Lani sicer nismo gradili, veliko pa smo delali na programih LAS.« Turistično ponudbo doline bogatijo domačini s svojimi izdelki, storitvami in prireditvami. V lanskem letu dokončana pešpot po Tuhinjski dolini omogoča gostom in drugim obiskovalcem, da po označenih poteh, ki so tod nekdaj že potekale, spoznavajo Tuhinjsko dolino in njene gostoljubne, ustvarjalne prebivalce. Tuhinjska dolina je neokrnjena in skupaj s termami tvori EKO svet naravnih in termalnih užitkov. »Že na začetku smo načrtovali energetsko varčne in okolju prijazne terme. Glede ustreznih dovoljenj smo naleteli na številne težave, ki pa smo jih prebrodili in sadovi našega vztrajnega dela so vidni: prve terme v Sloveniji in prve v Evropi, ki so okolju prijazne in energetsko varčne«.
V bazenih s tisoč kvadratnimi metri vodnih površin s termalno vodo, ki ima zdravilne učinke in blagodejno vpliva na kosti, kožo in prebavo, so v devetih letih gostili že 1.425.000 obiskovalcev, v hiškah na robu gozda pa je v 74 apartmajih in 31 sobah prenočilo 135.000 gostov. Tudi
turizma na Kamniškem, ki ima neomejene možnosti. Zato je Ivan Hribar povabil vse - domačine, krajane in goste k dobremu sodelovanju.
V imenu Občine Kamnik je prisotne pozdravila podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je vodstvu snoviških term čestitala ob jubileju. »Kamničani smo ponosni na zgodbo o snoviški zdravilni vodi, ki blagodejno vpliva ne le na prebavila, ampak tudi na kosti, kožo ... V vasi Potok vidimo številne ljudi, ki hodijo
Vjubilejno torto sta zarezala stalna obiskovalca Term Snovik (tri do štirikrat tedensko jih obiskujeta vsa leta) Fani Lukek in Jaka z Duplice. Fani je povedala, da sta navdušena nad termami in jih toplo priporočata, saj se v njih sprostita, si nabereta novih moči in ohranjata vitalnost, kar je še posebej pomembno za aktivno preživljanje jeseni življenja. Toplo jih priporočata tudi mladim, družinam, športnikom ... Na sliki (z leve): prokurist Term Snovik Ivan Hribar, podžupanja občine Kamnik in poslanka v Državnem zboru mag. Julijana Bizjak Mlakar, nagrajena obiskovalca Fani in Jaka ter novi direktor Term Snovik Matjaž Konda.
prihodnji cilji Term Snovik so ambiciozno zastavljeni, predvsem si želijo okrepiti sodelovanje z lokalnim okoljem. Le s povezovanjem vseh ponudnikov in promocijo vseh bo dosežen razvoj
Tudi prijaznost in zagnanost kolektiva Term Snovik pripomoreta k zadovoljstvu gostov. Kuhar Roman in natakar Herman sta gostoljubno razrezala torto velikanko iz domače kuhinje. »Izjemno okusna je!« so pohvalili obiskovalci.
po termalno vodo z zdravilnimi učinki. Čestitam ljudem, ki ste ustvarili te terme, ki promovi-rajo Tuhinjsko dolino. Veliko je narejenega: bazeni, apartmajsko naselje; odlikujejo vas poslovnost, ekonomska naravnanost, varčnost z energijo in vodo. Zgradili ste okolju prijazne terme, gostom pa pripravljate zdravo prehrano. Tudi povezovanje s Tuhinjsko dolino je dobro, pričakujem, da ga bo še več. Čestitam in še naprej s pozitivno energijo, kot doslej.«
Prireditev, ki sta jo z glasbo m petjem popestrili učenki OŠ Šmartno, je prijetno povezoval novi direktor Term Snovik Matjaž Konda. Ob zaključku je poudaril: »S podporo politike imamo še večji elan, naše delo bo lažje. Vabim vse, da ponesete dober glas o termah Snovik v svet, saj še kako drži pregovor: Dober glas gre v deveto vas!«
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Iz poslanske pisarne
Tresla se je gora, rodila se je miš. To so moje izkušnje iz vseh velikih tem v parlamentu, za katere so nekateri poslanci porabili ure in ure razprav, polnili časopisne stolpce ter z njimi na osnovi dogodkov iz pretekle zgodovine delili ljudi. Običajno v takih primerih podrobno prisluhnem argumentom ene in druge strani, da bi se lahko odločila o posameznem sporu na osnovi argumentov.
Arhivi dvigujejo pritisk
Kako naj se dobronameren državljan znajde v poplavi nasprotujočih si trditev, obtožb brez dokazov in političnih manipulacij? Za kratkoročne politične cilje svojih strank so nekateri pripravljeni brez dokazov mazati našo državo ter njene najvišje predstavnike doma in pred tujino. Tokrat je prekipelo celo pregovorno potrpežljivemu predsedniku vlade, ki je zaradi lažnih obdolžitev zahteval opravičilo prvaka druge največje stranke.
In končno, zakaj bi državljani sledili temam, ki dvigujejo pritisk v parlamentu, ko pa je za življenje ljudi tisoč pomembnejših tem. Upam, da bomo naše arhive prepustili v oceno z zgodovino in politiko neobremenjenih generacij, sami pa se bomo posvetili rečem, ki bodo omogočile ljudem živeti bolje.
Ukinitev porodnišnic z manj kot 1000 porodi letno?
že več kot deset let skuša vsakokratna oblast ukiniti manjše porodnišnice. Zato me ni presenetilo, ko se je ta ideja znova pojavila ob koncu prejšnjega leta. Razlog ukinitve oziroma združevanja manjših porodnišnic naj bi bil, po besedah ministra za zdravje, zmanjševanje stroškov in večja varnost porodnic.
Z zanimanjem sem prebrala strategijo, ki naj bi utemeljila potrebo po ukinitvi oziroma združevanju porodnišnic, in jo je Ministrstvo za zdravje te dni dalo v javno razpravo. Strategijo so pripravili ginekologi večinoma iz naših največjih porodnišnic. Ti so med drugim postavili kriterij, po katerem naj bi bila porodnišnica varna le, če ima letno 1000 porodov ali več. Po tem kriteriju bi bilo v Sloveniji varnih le 6 porodnišnic, nevarne pa naj bi bile porodnišnice v Brežicah, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Trbovljah, na Jesenicah in na Ptuju.
Pričakovala sem, da bodo predlagatelji strategije ponudili analize, ki bodo dokazovale stroškovno potratnost manjših porodnišnic in njihovo manjšo varnost. Vendar tovrstnih analiz v strategiji ni. Nasprotno. Direktorji manjših porodnišnic so na nedavni seji parlamentarnega Odbora za zdravstvo zatrjevali, da so njihove porodnišnice stroškovno učinkovitejše od velikih. Analiza izpred desetih let, ki sem si jo medtem pridobila, pa dokazuje, da so manjše porodnišnice bolj kakovostne od velikih. Tudi v Franciji je primerjalna analiza porodnišnic pokazala, da so porodnišnice z manj kot 300 porodi letno bolj kakovostne od večjih. Del strategije predlaga v nasprotju s pričakovanji porodne centre, v katerih bi velik del porodov lahko opravljale babice same. Ginekološka stroka je glede ukinjanja malih porodnišnic in menda tudi glede vloge babic že leta razklana.
Po mojem je varnost porodnic najbolj pomembna za sprejem odločitve o morebitni ukinitvi porodnišnic. Zato sem bila razočarana, ker strategija namenja kar nekaj strani domnevno prenizkim plačam ginekologov, niti z besedo pa ne omenja potrebo po znižanju maternalne umrljivosti (umrljivost mater ob in po porodu na 100.00 živorojenih otrok). Od leta 1996 dalje namreč beležimo v Sloveniji problem visoke maternalne umrljivosti. Po tem kazalcu kakovosti porodništva močno zaostajamo za drugimi visoko razvitimi državami. V Sloveniji je maternalna umrljivost v obdobju 2000 do 2009 enaka 15 (enaka je v Albaniji), na Hrvaškem 7, na Češkem 6, na Švedskem in v Italiji 2. Pred mesecem dni sem povprašala ministra za zdravje, v katerih porodnišnicah je umrlo 35 porodnic v zadnjih desetih letih. Odgovora še nimam.
Zaupanje ljudi v predlagatelje reform je pomembno za njihovo izvedbo. Zato je prav, da smo poslanci ministra za zdravje zadolžili za dopolnitev strategije z analizami, ki naj dokažejo ali ovržejo potrebo po ukinitvah porodnišnic.
Poslanci smo večinoma bolj odgovorni...
Kljub občasnemu nagajanju in kazanju mišic različnih političnih strank, se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo, da bi poslanci zavrnili državotvorne dokumente, kot je npr. proračun. Zavrnitev proračuna bi lahko pomenila blokado investicij. V naši občini pa se je zgodilo prav to. Na zadnji seji občinskega sveta so nekateri občinski svetniki zavrnili občinski proračun. In to, ko še ni bil zavrnjen prav noben njihov predlog.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
O razlogih za zavrnitev proračuna
Zavrnitev proračuna v prvi obravnavi je zame čisto logična posledica dogajanja na občini pod novim vodstvom. Resnično ne razumem njihovih trditev, da je bilo prostora za uskladitev veliko. Usklajevanja, kar se tiče proračuna, ni bilo. Imeli smo 2 - urni sestanek, kjer nam je občinska uprava pripravila delovni osnutek proračuna na borih enajstih straneh brez obrazložitve, česar pod prejšnjim vodstvom nismo bili vajeni. Absolutno negiram trditve župana, da smo imeli dva sestanka, v Kamniškem občanu je celo pripisal, da so se o tem pogovarjali tudi znotraj kolegija. Kolikor je meni znano, je namen kolegija občinskega sveta uskladitev in potrditev dnevnega reda seje in ne usklajevanju proračuna, zato se ga zaradi drugih obveznosti tudi nisem udeležila. Kakorkoli že, na prvem (in edinem sestanku) 22. 12. 2010 sem opozorila:
-	na zavajanje javnosti ob postavki K9 - šole, kjer je bilo lani namenjenih 1.500.000 evrov, realizacija je bila 750.000 (... torej je iz lanskega proračuna ostalo 750.000 eur), v novem proračunu pa je namenjenih le 1.000.000 eur. Torej le 250.000 novih sredstev za gradnjo obeh osnovnih šol, kljub veljavnemu sklepu občinskega sveta o gradnji dveh mestnih šol in ustanovitvi sklada za le te;
-	na zmanjšanje sredstev za urejanje varnih šolskih poti... Našim malčkom bi morala biti varna pot v šolo sama po sebi umevna, ne pa da kljub obilici neurejenih varnih poti v ta namen zmanjšujemo sredstva;
-	opozorila sem tudi na zmanjšanje sredstev za pomoč ob rojstvu otrok. Že borih 180 evrov je ob rojstvu novorojenčka malo, da bi to postavko znižali na 100 evrov, pa se mi zdi nesprejemljivo;
-	zmanjševanje sredstev Zavodu Kotlovnica, edinemu mladinskemu centru v občini, ki povezuje mlade in jim omogoča aktivno preživljanje prostega časa. Za svoje kvalitetno delovanje tudi v prihodnje, potrebuje sredstva vsaj v enakem obsegu kot lani;
-	na zmanjšanje sredstev za EKO otoke. Ne samo, da potrebujemo nove EKO otoke, zagotoviti bi bilo potrebno tudi sredstva za postavitev centra za zbiranje odpadkov;
-	na zmanjšanje postavke za sofinanciranje mamografskih pregledov ... Nobena moja pripomba, dana na usklajevalnem sestanku, do prve obravnave temeljnega občinskega akta ni bila upoštevana, zato močno dvomim, da bi do druge obravnave proračuna za leto 2011 bila.
Ta proračun sem zavrnila z vso odgovornostjo, saj mislim, da je usmerjen proti mladim. Mi mladi nekoliko drugače gledamo na celotni razvoj tudi občine, saj nam sedanjost v Sloveniji v nobenem pogledu ni naklonjena. Resnično upam, da bomo v prihodnje postavili nove temelje, kjer bomo tudi mladi imeli pravico povedati svoje mnenje, imeli možnost pri soodločanju novega osnutka proračuna, predvsem pa več prostora za usklajevanje.
Občinska svetnica Stranke mladih - zeleni Evrope Maja Ana-Marija Suhoversnik
ARGUMENTI, KI JIH NISO SLISALI
Na zadnji seji kamniškega občinskega sveta je bila najbolj vroča točka obravnava osnutka proračuna obËine Kamnik za leto 2011. Če preberete izjavo podžupanov in župana, se zdi, kot da so tisti, ki so glasovali proti osnutku proračuna, tako glasovali zato, ker naj bi želeli nagajati. Tovrstne izjave v NSi Kamnik najodločneje zavračamo. Župan in podžupana pozabljajo, da je proti osnutku proračuna glasovalo kar 16 svetnic in svetnikov. Da bi se izognili nejasnostim in manipulacijam, želimo se enkrat navesti ključne razloge, zakaj je svetniška skupina NSi glasovala proti osnutku proračuna. Vodja svetniške skupine Nove Slovenije Kamnik mag. Matej Tonin je v razpravi na seji občinskega sveta izpostavil:
1. Proračun ne predvideva nadaljevanja manjših investicij, ki so bile začete v preteklem mandatu in bi
jih morali v tem zaključiti (obnova kulturnih domov, ureditev krajših odsekov cest, urejanje varnih poti, ureditev manjših občinskih objektov itn.).
2.	Nejasno financiranje gradnje oziroma adaptacije mestnih šol. (Če sedanje občinsko vodstvo namerava nadaljevati s projektom šol, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, potem mora svetnikom jasno sporočiti, da bo prišlo do zadolževanja. Če se občina ne bo zadolževala, potem je potrebno jasno povedati, da že sprejeti projekt šol ne bo realiziran. V predloženem osnutku proračuna te stvari niso jasne.)
3.	Ni vizije o načinu sanacije družbe Velika planina (povedali smo, da ne nameravamo več podpirati brezglavega vlaganja v družbo Velika planina, prav tako ne nameravamo več podpirati pokrivanja izgub družbe iz proračuna, če ne bomo
imeli jasne slike, kakšni so načrti za prihodnost tega podjetja).
4. Obnova Solske ulice pred gradnjo mestnih šol ni smiselna.
(Za obnovo Šolske ulice je bilo predvidenih 600.000 €, kar je nesmiselno, če vemo, da bo prav ta ulica najbolj obremenjena s težko mehanizacijo v času gradnje šol. Obnova te ulice naj se izpelje po izgradnji^ šol, predvideni denar za obnovo Šolske ulice pa porabi za druge namene.)
Poleg Tonina so številne pomanjkljivosti osnutka proračuna predstavili tudi ostali svetniki NSi: Ivo Stražar, Ivan Sekavčnik in Matej Slapar. Stražar je tako opozoril na izjemno velike stroške, ki so bili v zavrnjenem osnutku proračuna predvideni za večje število projektov, študij in presoj, ki naj bi jih naročila občina in o katerih so svetniki in svetnice dobili le malo informacij, vsota vseh zneskov pa
po njegovih ocenah znaša preko 750.000 €. Sekavčnik je menil, da mora občina opraviti temeljito presojo o smotrnosti nadaljevanja projekta novih oz. adaptiranih mestnih osnovnih šol v sedanji obliki, saj so se finančne in demografske okoliščine, ki zadevajo ta projekt, v zadnjem času močno spremenile. Slapar pa je izpostavil odsotnost proračunske postavke za urejanje športnega igrišča v Mekinjah, katerega urejanje bi se moralo že zdavnaj začeti, in dejal, da proračuna ne more podpreti, dokler ne bodo v njem predvidena tudi sredstva za izvedbo tega igrišča, za katerega si prizadeva že vrsto let.
Tisti, ki trdijo, da smo proračun zavrnili brez argumentov, zavajajo javnost in poskušajo preusmeriti pozornost z dejstva, da osnutek proračuna za leto 2011 ni bil dober, prav tako pa usklajevanje le-tega ni bilo dobro vodeno.
Primož Zupan NSi Kamnik
Razlogi proti sprejemu proračuna svetniške skupine LDS
Proračun se med prvim in drugim branjem nikoli bistveno ne spreminja. Ne le zato, ker preprosto ni mogoče najti dovolj denarja za vse želje svetnikov, ki jih predstavijo v prvem branju, ampak tudi zato, ker prvo branje proračuna, skupaj z razvojnimi načrti do leta 2014, v LDS razumemo kot predstavitev prioritet občine v tem mandatu.
LDS je glasovala proti proračunu, ker v predlogu proračuna nismo videli jasnih odgovorov na vprašanja, kako bomo gradili mestni šoli, kako nadaljevali investicije na področju predšolske vzgoje, kako zagotavljali pogoje za razvoj obstoječih in novih obrtnih ter podjetniških con, kako nadaljevali obnovo in gradnjo kulturnih domov, kako nadaljevali z gradnjo rekreacijske osi ob Kamniški Bi-
strici in kako naprej pri razvoju družbe Velika planina. Če naštejemo zgolj nekatere odprte dileme.
Ta mandat občinskega sveta bo podrejen gradnji in obnovi mestnih šol. V LDS smo mnenja, da je treba v letošnjem letu v Sklad za šoli nameniti več kot 1 milijon evrov, kot je bilo predvideno s predlogom proračuna. V sklad se mora preseliti celotna vsota 600.000 evrov, namenjena za izgradnjo Šolske ulice in tudi del nerealiziranih sredstev iz preteklega leta, od skupno pol milijona evrov. V razvojnih načrtih pa mora biti načrtovan tudi kredit, ki ga bomo v naslednjih letih potrebovali za del gradnje.
Po zadnji demografski študiji bo tudi po odprtju vrtca Kamenček z nerešenimi prošnjami za sprejem v vrtec še vedno več kot
300 otrok. Če si postavimo za cilj 80% vključenost otrok v vrtce, potem v drugi polovici letošnjega leta potrebujemo še skoraj 200 mest. Zato predlagamo, da se v proračunu zagotovijo nepovratna sredstva za 7-oddelčni koncesijski vrtec, katerega potencialni investitor je znan že od leta 2010, in da se začne z izdelavo projektov povečanja vrtca v Šmartnem. Ideje za ta vrtec so bile že narejene. V načrtih do leta 2014 ni namenjenih nobenih sredstev za povečanje kapacitet v vrtcih, zato predlagamo, da se ta sredstva v NRP opredelijo.
Kulturni domovi, ki so bili na seznamu za obnovo, so izginili iz razvojnih načrtov. Tako ni več nikjer predvidene obnove KD Srednja vas, večnamenskega prostora na Duplici, za katerega ima
del sredstev privarčevanih tudi KS Duplica, prenove lovskega doma Vegrad za potrebe KS Kamniška Bistrica in preureditev dvorane Kulturnega doma Kamnik. Podobno, kot je iz vseh planov izginilo nadaljevanje rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici.
Za LDS je nedopustno, da se je Zavodu Kotlovnica vzelo 20.000 evrov, saj s svojim programom in projekti umika mladino z ulic, organizira varstvo otrok in goji alternativno urbano kulturo. Obrazložitev, zakaj je do tega prišlo, je bila pomanjkljiva in je ne moremo sprejeti.
Letošnji proračun Občine Kamnik ni tako nizek, kot se želi ves čas poudarjati. S prenesenimi sredstvi vred gre za 24 milijonov ev-rov. Smo pa v LDS prepričani, da bomo v teh dneh z županom našli dogovor o popravku proračuna in da bo le-ta sprejet najkasneje do meseca aprila.
Mateja Poljanšek predsednica OO LDS Kamnik
Z ARGUMENTI IN PREMIŠLJENO zavrnitev predloga v prvem branju
racionalna in premišljena odločitev,
ki obenem ponuja predlagatelju elegantno možnost, da ukrepa odgovorno in na način, ki je za občino in občane najboljši. To pa je tudi usmeritev, ki jo je LTS-Za Kamnik vedno zagovarjala in za katero so nam dali glasove tudi naši volilci.
Svetniška skupina LTS-Za Kamnik
Vsake volitve na novo premešajo pozicije in prinesejo nove povezave in zavezništva. Kljub temu pa obstaja nekaj, čemur se reče pravna kontinuiteta, saj se življenje z vsakim novim mandatom ne začenja znova. To pomeni, da sprejeti sklepi, usmeritve in nazadnje zakoni veljajo dalje. Tako je v svetu, očitno je v Sloveniji drugače, saj je prva poteza novoizvoljene garniture običajno revizija in negacija preteklih odločitev.
Ne glede na to, da si vsi predstavljamo, kaj je demokracija, pa je nekatere stvari le potrebno poudariti. Občinski svet je po statutu občine njen najvišji organ in svoje odločitve sprejema z večino. Razumljivo je, da je manjšina lahko ogorčena ali nezadovoljna, vendar je primerno obdržati v komentarjih primerno mero, saj pripisovanje raznih lastnosti in namer običajno več pove o tistemu, ki take komentarje daje, kot pa o tistemu, ki so mu namenjeni.
Še posebej pa so taki komentarji lahko nerodni, če jih daje vodstvo občine, saj to lahko kaže na njihovo razočaranje, da svetniki niso z naklonjenostjo sprejeli njihovih predlogov. To pa lahko kaže na pomanjkanje občutka za demokratičnost in tudi na nekakšno nestrpnost do neubogljivih svetnikov in svetniških skupin. Odgovorno vodstvo bi se v takem primeru zavrnitve pravzaprav moralo zamisliti in opraviti potreben napor za uskladitev in izboljšanje predloga do te mere, da bi bil njegov sprejem zagotovljen. To pa je do večinsko sprejemljivega predloga.
Reševanje šolskega prostora je bila tudi v preteklem mandatu poleg otroškega varstva ena od prioritetnih skrbi občinskega sveta in župana. Zato je bila pripravljena in izvedena vrsta aktivnosti, ki so vodile do sklepa o gradnji
novih mestnih šol in tako tudi do oblikovanja posebnega šolskega sklada. Izveden je bil arhitekturni razpis, izbrana varianta, pripravljena sprejeta urbanistična ureditev območja in tako dalje. Končni rezultat vseh teh postopkov je bil sklep o gradnji šol, ki ga je sprejel občinski svet. In ta sklep še velja.
Seveda dopuščamo možnost, da sprejeta rešitev ni najboljša možna rešitev, vendar je za to potrebno pripraviti argumentiran predlog boljše rešitve s presojo vseh prednosti in tudi slabosti nove rešitve. Na tak način bo možna argumentirana razprava in izbrana najboljša možna rešitev.
Gradnja šole je za občino daleč prepomembno vprašanje, da bi o njem odločali kot o eni postavki občinskega proračuna. To je bila poleg drugih tudi glavna pripomba naše svetniške skupine na predlog proračuna.
Poleg tega smo imeli še vrsto pripomb na druge postavke v proračunu, npr: kadrovski načrt občine, ki predvideva dodatno zaposlovanje v uradu župana in na občini; neambicioznost proračuna, saj so imele vse postavke prihodkov, na katere vpliva občina indeks pod 100; nejasnost financiranja prioritet, kot so turizem, podjetništvo in podobno. Pripomb svetnikov je bilo precej, večina pa je poudarjala tudi odsotnost komunikacije. Predlogi sedmih svetnikov LTS -Za Kamnik so podrobneje predstavljeni na naši spletni strani.
Te pripombe so vodile v edino možno rešitev, to je zavrnitev predloga proračuna v prvem branju. Že kritika, da je prvo branje namenjeno zgolj zbiranju in dajanju predlogov, daje potrditev odsotnosti komunikacije pri pripravi predloga. Po drugi strani pa bi potrditev proračuna v prvem branju vodila v tveganje zavrnitve
v drugem branju, kar pa bi pomenilo ponovitev prvega in drugega branja. Poleg tega pa bi potrditev predlaganega proračuna v prvem branju županu in občinski upravi ponudila tudi argument o sprejemu odločitve o šolah po principu lažne argumentacije, češ, »zakaj pa ste sedaj proti, saj ste v prvem branju predlog potrdili«.
Kamniški QbČAN
KULTURA - UMETNOST
11. februar 2011
EXPOSED - FESTIVAL SVETOVNE UMETNOSTI V KAMNIKU
S slovesnim odprtjem razstave in podelitvijo nagrad in diplom najboljšim fotografom se je v kamniškem kulturnem hramu v soboto, 29. januarja, zaključil mednarodni fotografski natečaj Exposed, ki ga je po lanskoletnem uspešnem in odmevnem »krstu« že drugič organiziral Foto klub Kamnik. Natečaj Exposed je zaznamovala visoka udeležba ljubiteljskih fotografov z vsega sveta ter zelo visok kakovostni nivo fotografij, odzvalo se je 1162 avtorjev iz 63 držav sveta s preko 11.000 fotografijami. Gre za enega najobsežnejših natečajev v svetovnem merilu, kar predstavlja velik dosežek ne le za Kamnik, ampak tudi za Slovenijo.
Natečaj je zaokrožila slovesna podelitev nagrad in odprtje razstave
Zaključno dejanje natečaja se je odvilo 29. januarja v Domu kulture Kamnik, kjer je potekala slavnostna prireditev s podelitvijo 68 nagrad in diplom ter odprtjem razstave. Prireditve so se udeležili tudi vidnejši predstavniki Fotografske zveze Slovenije. 250 obiskovalcev je bilo navdušenih tako nad odličnimi fotografijami, ki so si jih ogledali ob klavirski spremljavi Simona Skalarja, kot nad plesno-kulturnim programom in pogostitvijo. Foto klub Kamnik je ob zaključku natečaja izdal
Exposed akt: FZS zlata medalja, Marta Szabo - Madžarska.
Natečaj Exposed je potekal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije FZS, Mednarodne fotografske zveze FIAP, ameriške fotografske zveze PSA in mednarodnega združenja fotografov UPI. V Foto klubu Kamnik so natečaj skrbno pripravili, saj je moral ustrezati strogim pogojem zveze in omogočiti, da se na fotografskem področju tudi pri nas pomerijo najboljši svetovni fotografi. Razpisane so bile štiri teme: prosta barvna, prosta črno-bela, akt in pokrajina, avtorji pa so lahko sodelovali z največ štirimi fotografijami v vsaki temi.
Trije člani mednarodne žirije Jure Kravanja iz Celja, Peter Pokorn ml. iz Škofje Loke in Milan Markovic iz Valjeva (Srbija) so opravili zelo zahtevno in težko, pa vendar odlično delo. Jure Kravanja je Exposed označil kot festival svetovne fotografske umetnosti v Kamniku: »Z veliko radostjo lahko pomislim na minuli izbor fotografij v Kamniku: na rekordno število prispelih in med njimi mnogo prav odličnih fotografij, na prisrčne gostitelje, ki nič ne prepustijo naključju, in na tisto tako zaželeno adrenalinsko vnemo ob izbiranju najboljše podobe in najodličnejših fotografij. Bilo je res šele drugo kamniško srečanje »na vrhu«, toda ni potrebno biti jasnoviden, da ga vidimo že tradicionalnega.«
Klemen Brumec, vodja projekta Exposed, in Bojan Težak, predsednik Foto kluba Kamnik, sta si po nadvse uspešno zaključenem natečaju lahko zasluženo oddahnila. Kot gonilni sili natečaja sta bila že lansko leto več kot navdušena nad rezultati, letos pa je natečaj presegel tudi najbolj skrita pričakovanja.
Z njima smo se pogovarjali o rojevanju natečaja, izzivih in pričakovanjih, ki so se ob tem rojevala, ter o klubu, v katerem vselej ustvarjajo nekaj lepega z energijo, zagnanostjo, inovativ-nostjo in pripravljenostjo storiti korak več
Kako je nastajal Exposed in v Klemen Brumec in Bojan Težak čem je skrivnost uspeha?
Bojan: Pred dvema letoma je Klemen predstavil izredno optimistično željo po izvedbi mednarodnega nateËaja fotografije v Kamniku. Sam sem pred leti že organiziral mednarodni natečaj v Foto in video klubu Mavrica in sem že ob njegovi ideji vedel, kaj pomeni organizacija česa takega. Vsekakor nisem želel odstopati od svojega stališča, da mora uspešen klub pomagati članom pri izvedbi njihove ideje, zato smo brez zadržkov sklenili izpeljati projekt skupaj. Vendar se Klemen ni zadovoljil zgolj z natečajem. Želel je pridobiti pokroviteljstvo mednarodne fotografske zveze FIAP in hkrati tudi ameriške fotografske zveze PSA, kar v Sloveniji do takrat še ni bila praksa. Prav tako ena tema ni bila dovolj velik izziv, zato se je odločil razpisati kar štiri, med njimi pa zelo pogumno izbral temo akt, ki je sicer pogost fotografski motiv, vendar ni veliko natečajev, ki to temo posebej izpostavljajo.
Seveda je sprva v uspeh takega projekta verjel le on, vendar smo se s previdno zadržanostjo izvedbe vseeno lotili skupaj. Z neverjetno vero v uspeh je kmalu prepričal tudi nas. Exposed je zaslovel že v prvem poskusu s 775 avtorji in preko 7000 prejetimi fotografijami.
Uspel je že vaš prvi natečaj, v čem je poleg zagnanosti in neomajne vere v uspeh ključ do uspelega fotografskega dogodka svetovnih razsežnosti?
Klemen: V preteklih letih smo veliko sodelovali na podobnih natečajih v tujini in se nam je zdela zanimiva ideja, da bi nekaj podobnega poskusili izvesti tudi sami. Seveda je bil lani super občutek, ko smo videli, da se nam je »ponesrečilo« narediti največji natečaj v Sloveniji do takrat s kar 775 sodelujočimi avtorji. Letos, ko smo presegli to številko, pa nam je bilo jasno, da delamo nekaj dobrega.
Bojan: Dejstvo je, da za nas organizacija takega natečaja ne pomeni breme, ampak zabavo. Druženje v klubu je vendarle ljubiteljska dejavnost in to, da se s člani dobro razumemo, je ključnega pomena za klub. Z vnemo in željo po dobrem projektu je možno premikati meje.
Gonilo natečaja Exposed je izziv narediti nekaj posebnega, vzrok za njegov hiter in velik uspeh pa delovna vnema članov in usklajena ekipa. Odgovor na vprašanje se tako skriva nekje vmes.
V čem se vaš natečaj Exposed razlikuje od množice ostalih fotografskih natečajev?
Klemen: Potrebno je poudariti, da gre za natečaj pod pokroviteljstvom FIAP (mednarodna zveza za fotografsko umetnost), obstajajo pa tudi večji natečaji komercialne narave z bogatimi nagradami, kamor prihajajo fotografije vseh vrst, mi pa se vseeno trudimo za nek nivo in kvaliteto.
Naša glavna prednost je poznavanje tehničnih aspektov elektronskega obveščanja, hkrati pa skušamo ohraniti osebno noto in pri ljudeh zbuditi občutek »če bom letos poslal fotografije le na en natečaj, potem naj bo to Exposed!«. Dobimo pošto od ljudi, ki pravijo: »Veste, prvič pošiljam na
tudi obsežen katalog, v katerem so zbrane nagrajene in najbolj odmevne fotografije.
Prireditve se je udeležil tudi Vasja Doberlet, predstavnik za stike s FIAP pri Fotografski zvezi Slovenije. Predsednik Fotografske zveze Slovenije Silvo Slapar pa se je zaradi bolezni opravičil, a sporočil: »Lahko ste zelo ponosni
na svoje delo. Čestitam članom Foto kluba Kamnik in vsem nagrajencem. V Fotografski zvezi Slovenije s spoštovanjem gledamo na vaše delo. Iskrene čestitke!«
Na prireditvi so bili podeljeni tudi častni fotografski nazivi Mednarodne fotograf ske zveze FIAP in Fotografske zveze Slovenije. Naziv AFIAP sta prejela Lili Jazbec in Klemen Brumec, naziv F3 FZS Klara Galičič, Manuella Popovic in Janez Ravnikar ter naziv F2 FZS Aleš Senožetnik in Mojca Ketiš.
Exposed pokrajina: PSA srebrna medalja, Matjaž Cater - Slovenija.
Exposed igra: FIAP zlata medalja, Alex Goh Chung Seong -Malezija.
takšen natečaj in sem se odločila, da bom k vam,« in takih smo najbolj veseli, ker dobimo nove, zanimive, čudovite fotografije. Zaradi takih ljudi se potem tudi mi potrudimo narediti lep katalog, da se jim na ta način zahvalimo. In zaradi njih in vseh ostalih poskušamo tudi na otvoritvi razstave pripraviti kaj posebnega, dvojno količino sendvičev in kakšen posladek. Lahko se pretvarjamo, da smo nekaj posebnega, se izpostavljamo, ampak dejstvo je, da so za uspeh zaslužni predvsem sodelujoči avtorji, ker brez njih ne bi bilo nič. Pravzaprav jim le omogočamo, da pokažejo, kako dobri so, naša dolžnost pa je, da jih predstavimo javnosti.
Za takšen projekt je potrebne kar nekaj drznosti?
Klemen: Jaz sem glede nekaterih stvari precej zadržan, potem pa pride Bojan in naroči 1000 izvodov razpisa in reklame za natečaj, »ker je to le 10 evrov dražje kot 200 izvodov«... (smeh). Potem damo to v nabiralnik in smo spet glavni sponzor Pošte, kar se mi je na začetku zdelo precej trapasto, a rezultati govorijo nasprotno. Pomemben je tudi naš seznam e-poštnih naslovov, ki ga vestno dopolnjujemo, klubom in skupinam ponudimo popuste in ugodnosti, trudimo se biti odzivni in poudarjamo osebni stik. Pri tako velikem številu avtorjev je to sicer težko in vzame ogromno časa, a kot rečeno si avtorji to zaslužijo.
Kot mlad klub se izjemno hitro razvijate in polnite klubski arhiv uspešnih projektov. Kakšna je njegova pot od prvih korakov do danes, ko odrašča?
Bojan: Kot bi bilo včeraj se spomnim idej o kamniškem fotografskem klubu. Z Ano sva po čistem naključju ugotovila, da imava enako vizijo in da oba verjameva v obstoj Foto kluba Kamnik. Minilo je le nekaj mesecev, ko smo v_ kamniški knjižnici pričeli s skromnimi razstavami in klubskimi srečanji. Že prvo leto smo imeli 15 članov in se z mladostno zagnanostjo lotili velikega projekta Oko Kamnika. Presegel je pričakovanja in pognal korenine tudi na spletu. Po šestih letih delovanja kluba imamo pester program, ki članom nudi različne aktivnosti.
Smo inovativen klub z željo po presežkih. Naše delovanje je v veliki meri namenjeno članom, ljubiteljem fotografije vseh starosti. Srečujemo se ob sredah ob osmih zvečer v klubskih prostorih v MC Kotlovnica, o delovanju kluba pa pišemo tudi na spletni strani www.fotoklub-kamnik.si. Družijo nas kostanjevi in prvomajski pikniki, novoletne zabave ter dolgi sprehodi na plaži ob sončnem zahodu. Nekateri člani se navdušujejo nad delom s črno-belimi negativi, za kar smo v klubskih prostorih usposobili eno redkih še delujočih fotografskih temnic.
Prirejamo različne klubske in samostojne razstave, izobraževanja, tečaje, člani si lahko izposodijo fotografsko opremo, si izposojajo knjige ali celo digitalizirajo svoj stari fotografski arhiv. Lotevamo se studijske fotografije, še vedno pa se najraje odpravimo na izlete v naravo. Trenutno imamo 30 članov in smo veseli vsakogar, ki bi se nam želel pridružiti.
Prinaša tako odmeven in velik projekt, kot je Exposed, tudi kakšen zaslužek?
Klemen: Nekateri so prepričani, da je takšen natečaj zlata jama. »Toliko avtorjev, takšna pristojbina? Gotovo so zaslužili ogromno denarja!« A na žalost ni čisto tako. (smeh) Ali pa tudi ne, ker se nekateri zaradi denarja tudi skregajo, mi pa se ne moremo, ker ga vlagamo nazaj v »stranke«, ker ne delamo dobička, ampak se obnašamo tržno. Če se avtorji potrudijo in pošljejo fotografije k nam, potem se potrudimo tudi mi in jim naredimo najboljši katalog ter damo več le za poštnino, kot dajo nekateri za celotno izvedbo natečaja. Zakaj? Ker smo hvaležni.
Deluje na tak način tudi celoten Foto klub Kamnik?
Klemen: Ja, tako deluje FKK. Nočemo hliniti dobre volje, ampak je res, da se imamo super, res se dobro razumemo in delamo z veseljem ter dobro voljo, ker mislimo, da delamo nekaj lepega. Pravzaprav vemo, da delamo nekaj lepega. Glavna je naša energija, zagnanost, inovativnost in pripravljenost storiti korak več. Nisem ponosen zaradi naših dosežkov, ampak zato, ker sem v tako dobrem klubu med ljudmi, na katere se lahko zanesem in za katere vem, da mi bodo pomagali tudi ob štirih ponoči, če kaj potrebujem. To je Foto klub Kamnik.
Pogovarjala se je SASA MEJAC
Člani FK Kamnik, ki so prejeli fotografske nazive FZS: Bojan, Ana, Aleš, Klara, Manuella in Mojca.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska cesta 1, Kamnik
TEL.: 831 12 17, 831 25 97
E-naslov: breća.poćbreznik@kam.sik.si, mkk@
kam.sik.si
SREČANJA sknjigo:
Četrtek. 10. februarja, ob 19. uri. Maloarajski dvor
Kamnik
Slovenija - pogled v zgodovino in sodobnost
Ivanka Učakar nam bo s pogled_ literature na Slovenijo odkrila ob knjigah Made in Slovenia (Aleš Čar) in Navzkrižna srečanja (Taras Kermauner). Vodi: Ivanka Učakar
SREČANJA sknjigo:
Torek. 15. februarja. ob 17. uri. knjižnica Motnik Drago Jančar, To noč semjo videl
V	zadnjem Jančarjevem romanu sledimo usodi Veronike Zarnik v nemirnem in nepredvidljivem času druge svetovne vojne.
Vodi: Danijel Bezek
Torek. 22. februarja ob 19. uri
Srečanje s Tomom Križnarjem.
humanistom. popotnikom in borcem za človekove pravice. SREČANJA sknjigo:
Četrtek. 24. februarja. ob 19. uri. Maloarajski dvor Kamnik
Haruki Marakami, Norveški gozd, Južno od meje, zahodno od sonca
Pridružite se nam na pogovoru o odraščanju, iskanju ljubezni ter njeni trajnosti in minljivosti. Vodi: Danijel Bezek
V	mesecu februarju je Študentski klub Kamnik v
sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik pripravil POTOPISNO PREDAVANJE:
Kje: Matična knjižnica Kamnik, enota Komenda Kdaj: sreda. 16. februar, ob 19.00 Kdo: Gregor Tavčar
Kaj: SUMATRA-MED DOMORODCI OTOKA SIBERUT
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
Četrtek. 17. februarja. ob 19.30 Šentjakobsko aledališče MALI DIKTATOR
Komedija
Maistrov abonma in izven Vstopnina: 15eur/12eur
Četrtek in petek. 17. in 18. februarja od 7.do 13. ure Območno združenje Rdečeaa križa Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA
Več informacij na: www.domkulture.org , 031/775 700 ali 01/839-76-06 Rezervacije in prodaja vstopnic:
KDPM pisarna Sutna, Šutna 24, Kamnik: Ponedeljek, torek, sreda, četrtek: od 16.00 do 19.00 sobota od 10.00do 12.00 tel. številka: 031 775 700
in uro pred prireditvijo na blaaajni Doma kulture Kamnik
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
www.domacija. com
Nedelja. 13. februarja. ob 16. uri: ZIMSKE PRAVLJICE:
pravljično druženje z Ireno Cerar in ustvarjalne delavnice
Nedelja. 20. februarja. ob 16. uri: TA KRASNI. ŠEGAVI ČAS:
fotografska razstava Primoža Hienga
8
11. februar 2011
ZANIMIVOSTI
Kamniški ObČAN
120 let železniške povezave Kamnik-Ljubljana
Pred dnevi je minilo že 120 let, odkar je v Kamnik pripeljal prvi vlak. Na železniški progi med Ljubljano in Kamnikom je promet stekel 28. januarja 1891.
Osnovne zamisli o železnici v kamniško dolino segajo v leto 1880. Povod za njeno gradnjo je bil hiter razvoj industrije in trgovine. Najpomembnejšo vlogo je imela državna smod-nišnica ob Kamniški Bistrici, >močna« pa je bila tudi tamkajšnja trgovina z apnom, lesom in cementom. Aprila 1889 sta koncesijo za gradnjo dobila inž. Oskar Lazarini in Alojz Prašni-
kar, industrialec s Kamniškega, ki sta se zavezala, da bosta s svojo delniško družbo zgradila progo v dveh letih. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo proge je bilo izdano konec oktobra 1889, proga pa je bila dograjena v obljubljenem roku in predana v promet 28. januarja 1891.
Danes je na tako imenovani kamniški progi na razdalji 25 kilometrov petnajst postaj in postajališč (Ljubljana Brinje, Ljubljana Ježica, Ljubljana Črnuče, Trzin industrijska cona, Trzin Mlake, Trzin, Domžale, Rodica, Jarše-Mengeš,
Kamnik-1920: Risba kamniške postaje leta 1920 (avtor Stane Kumar, objavljena v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem avtorja Ivana Mohoriča).
Homec, ©marca, Duplica-Bakov-nik, Kamnik, Kamnik mesto in Kamnik Graben).
Kot so nam povedali na Slovenskih železnicah, od ponedeljka do petka na kamniški progi vozi dvajset parov potniških vlakov, medtem ko ob sobotah in nedeljah ter praznikih potniški vlaki ne vozijo. Vsak dan se med Kamnikom in Ljubljano ter v obratni smeri prepelje okrog 4.500 potnikov, njihovo število pa iz leta v leto narašča za okrog 6 odstotkov na leto. Največ je šolarjev in zaposlenih na poti v Ljubljano in seveda nazaj. Kamniška proga je tako pomemben del javnega potniškega prometa, ki občutno razbremenjuje prenapolnjene ceste. Na vseh vlakih je tudi prostor za prevoz koles, kar še dodatno prispeva k večji mobilnosti ter prispeva k varovanju okolja.
Slovenske železnice pa se pri opravljanju potniškega prometa na progi Ljub-ljana-Kamnik srečujejo s težavami, ki jih povzročajo omejitve na j avni železniški infrastrukturi, ki je last države. Proga je namreč
enotirna in ni elektrificirana, kar omejuje največje število vlakov in s tem ne dopušča povečanja prevoznih zmogljivosti potniških vlakov. V konicah namreč vozijo vse dizelmo-torne potniške garniture, vlaki že sedaj vozijo v eno-urnem taktu in je promet kar naj bolj optimiran. Zato uvedba dodatnih potniških vlakov ni mogoča. Kot napovedujejo na Slovenskih železnicah, bo zmanjšanje voznih časov in povečanje potovalnega udobja mogoče z načrtovanim nakupom novih dizelmotor-nih potniški garnitur.
Kot pravijo, je sedanji
Iz knjige Kamničan prvih sto let 1891-1991 (avtorja mag. Marjanca Klobčar in Tadej Brate).
vozni red vlakov na kamniški progi kar najbolj oblikovan v skladu z željami potnikov, ki pa lahko svoje predloge in
pripombe sporočijo na brezplačni telefon 080 19 10 ali na e-pošto pritozbe.pohvaleOslo-zeleznice.si.
Velja spomniti, da se vozni redi, enako kot po vsej Evropi, spreminjajo sredi decembra.
SAŠA MEJAČ
Naša anketa
O popotovanjih z našim »Kamničanomci
Konec januarja je minilo 120 let, odkar je v naš Kamnik pripeljal vlak. Potovanje s »Kamničanom« je za marsikaterega Kam-ničana polna spominov, druženj na vožnji v ali iz šole oziroma službe. Včasih se zazdi, da se je čas na kamniški progi ustavil. Morda sodobnejši vagon še vedno vozi enako progo in enak čas kot pred denimo tridesetimi leti.
Danes kamniški vlak ali kamničan, kot ga poimenujemo domačini, dnevno prepelje okoli 4.500 potnikov na razdalji 25 kilometrov, razveseljuje pa dejstvo, da število potnikov iz leta v leto narašča. Na kamniških ulicah smo povprašali mimoidoče po spominih, izkušnjah in mnenju o našem starem Kamničanu.
Aleksandra: Zame je kamniški vlak izredno pomemben, saj se z njim vsak dan vozim v Ljubljano na fakulteto. Čas med vožnjo skoraj vedno
pametno izkoristim, berem ča-[F I sopis ali naredim še kaj za faks, kar na avtobusu zaradi slabosti zagotovo ne bi mogla. Zame je zato vlak najboljša povezava z Ljubljano. Priznam, da mi je ljubša 45 minutna povezava, saj pri direktni povezavi čas kar prehitro mine. Če bom imela v prihodnje službo v Ljubljani, bom zagotovo še naprej uporabljala vlak kot prevozno sredstvo.
Tadej &Lucija&Gašper:
S kamniškim vlakom se zelo radi vozimo, žal bolj poredko, a smo zelo veseli, da obstaja. Vlak je bil tudi eden izmed razlogov, da smo se preselili ravno v Kamnik. Žena se je redno vozila z vlakom v službo, sam se občasno, v primeru, če imam avto v okvari ali če sneži. Kamniški vlak nas čaka za družinski izlet, ki predstavlja izlet malo drugače, žal pa nam je, da vlak čez vikend ne vozi. Mislim, da je povezava z vlakom za Kamnik zelo pomembna in mi je včasih žal, da je tako počasen, saj bi sicer pogosteje potoval z vlakom proti Ljubljani.
Ani: V svojem življenju sem se veliko prevozila z vlakom, pa ne samo s kamničanom, in mi je vedno zelo všeč. Na kamničana gojim lepe spomine, saj sem se pogosto peljala z otroki proti Ljubljani, na izlet, k zdravniku in podobno, med vožnjo pa smo imeli vedno čas za pogovor, medtem, ko moraš biti med vožnjo z avtom bolj pozoren na cesto. Dandanes tudi raje izkoristim za vožnjo proti Ljubljani vlak, saj nimam potem težav z iskanjem parkirnega prostora, moti pa me le, da je vlak tako počasen.
Mira: Z vlakom sem zelo zadovoljna, saj je vedno točen, poceni, ni potrebno plačevati parkirnine in med vožnjo lahko v miru opazujem okolico. Velik del svojega življenja sem preživela v Nemčiji. Danes se mi zdi kamniški vlak veliko lepše opremljen in bolj čist kot nekdaj, danes je na voljo klima in prijazen sprevodnik. V primerjavi z Nemčijo pa je javni prevoz v kamniški občini, kot seveda tudi drugje v Sloveniji, veliko slabši in manj učinkovit. Lahko pa še pripomnim, da pogrešam železniško postajo v Mengšu.
od 47,98 m2 naprej
od 56,52 m2 naprej
od 63.215,00 EUR + parkirno mesto
od 94.588,43 EUR + parkirno mesto
od 108.568,54 EUR + parkirno mesto
Gradbeno podjetje, d. o. o.
Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika
Telefon: (01)750 72 00 Fax: (01) 750 7210
E-pošta: tajništvo@dolenjgrad Ji
Internet www.dolenjgrad.si
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-uma nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 EUR z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
Vabimo vas na dneve odprtih vrat v Kamnilc 25., 26. in 27. februarja!
Nika: Z vlakom se vozim bolj malo, saj med tednom obiskujem šolo v Gorici. V Kamnik prihajam z vlakom ob petkih, zelo pa mi je žal, da vlak ne vozi tudi med vikendom. Vlak mi je veliko bolj všeč kot avtobus, je tudi hitrejši in cenejši. Ni mi pa všeč, da v primeru, če ne moreš kupiti karte na postaji, plačaš sprevodniku na vlaku precej višjo ceno za vozno karto.
Karmen: Veliko sem se prevozila tako z vlakom kot avtobusom v šolo in službo. Na vožnjo imam lepe spomine, čeprav mi je bil vlak vedno ljubši. Pogosto mi je bilo pri vožnji slabo in na vlaku si vedno lahko brez težav odprl okno za svež zrak.
Simona: Z vlakom se nikoli nisem vozila, saj sem hodila v šolo v Kamnik, pa tudi za službo ga nisem potrebovala. Nedolgo tega pa sem se res peljala v Ljubljano z vlakom s hitro povezavo, pa sem bila razočarana, saj smo v Domžalah predolgo čakali drug vlak in bi bila v Ljubljani hitreje z avtobusom. Menim, da je v kamniški občini v javnem prevozu premalo direktnih linij in šolskih avtobusov. Kadarkoli grem v tujino, v večja mesta, opazujem življenje v središču mesta in me vedno znova preseneča, kako učinkovit sistem javnega prevoza imajo, pri nas tega žal ni.
Roman&Lili: Menim, da je vlak za Kamnik zelo pomemben, čeprav ga sam žal redno ne uporabljam, le občasno za izlete z družino. Službo imam v Ljubljani kar precej oddaljeno od kamniške proge in začenjam ob 6. uri zjutraj, zato bi imel težave s prihodom v službo, priznam pa, da smo zaradi osebnih avtomobilov tudi preveč razvajeni. Menim, da je vlak odlično prevozno sredstvo za šolarje in tiste, ki so zaposleni v centru Ljubljane. O javnem prevozu ne razmišljam dosti, ker se vozim le z avtom, če pa se bo bencin še naprej tako dražil, pa bom moral razmisliti tudi o vožnji z vlakom.
Ljudmila&Laura&Sa-
ra: Prihajamo iz Horjula in smo se danes, na tako lep dan, odločile, da gremo na izlet iz Ljubljane v Kamnik z vlakom. To je bila naša prva vožnja. Bilo je super, pot je minila zelo hitro, saj se je ves čas nekaj dogajalo. Smo zelo vesele, da je na voljo vlak za povezavo med Ljubljano in Kamnikom.
Pogovarjala seje BOJANA KLEMENC
Kamniški QbČAN
OB PRAZNIKU KULTURE
11. februar 2011
Mladi umetniki razstavljajo v Soli idej
Prevzetne gospodične so razstavo svojih del v počastitev kulturnega praznika naslovili uËenci 4. in 5. razredov OŠ Frana Albrehta, ki so 4. februarja svoje slikarske mojstrovine na ogled v galeriji Šola idej pospremili s prisrčnim in izvirnim programom.
Prevzetne gospodične, predvsem iz Prešernovih časov, so
pri rednem pouku naslikale: Vita Vodnik, Živa Subelj, Man-ca Jagodic, Manca Sodnik, Nina Čehič, Stela Sitar, Tina Jagodic, Lucija Jančar, Zala Dovič, Ema Bon, Amila Muradbašic, Rona Racaj, Sara Sitar, Žana Mandic in Veronika Beznik.
Prevzetne kamniške Veronike pa so pri interesni dejavno-
Učenci so naslikali pr^-vzetne gospodične iz Frešern^-vih cas^-v, med njimi Uršiko zalo, PrimiËevo Julijo... Pod pomenom prevzetne so našli več podpomenov: očarljiva, vzvišena, prelepa, urejena, privlačna, pretkana, važna, jezična, čudovita, bogata, postavna, zapeljiva, domišljava, modna.
sti Ustvarjalnice naslikali: Ajda Auersperger, Veronika Beznik, Marcel Galin, Lana Mujanovic, Bleona Hisenaj, Miša Sala, Go-razd Motnikar, Lenart Lorenci in Eva Stupar.
Mladi umetniki z mentorico Meto Kregar pa niso poskrbeli le za likovno razstavo, temveč tudi za bogat kulturni program z recitacijami in igralskimi uprizoritvami Prešernovih pesmi. V ospredju je bila tako klasična, vsem dobro poznana pesem Povodni mož, kot tudi njena sodobna različica avtorja Andreja Rozmana - Roze, lanskoletnega Prešernovega nagrajenca.
Otroci so sposobni izjemne ustvarjalnosti. Njihova dela so vredna ogleda in prav je, da se otroška ustvarjalnost čim večkrat postavi na ogled tudi izven šole. Ni pomembno samo to, da med mladimi umetniki prepoznamo »bodočega velikega priznanega umetnika«, ampak je pomemben tudi odnos do kulture, ki ga privzgojimo mladi generaciji. Mladi, ki pridobijo pozitiven odnos do kulture, vedo, da ima umetnost vrednost, da je pomembna za človekovo življenje.
Zanimiva razstava je v galeriji Sola idej na ogled do 4. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure ter ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure.
Besedilo in fotografije VERA MEJAČ
Slovenski kulturni praznik so v Šoli Idej zaznamovali učenci 4. in 5. razredov OŠ Frana Albrehta tako z likovno razstavo na temo prevzetnih gospodičen, kot z recitacijo in igralsko upodobitvijo Prešernove pesmi Povodni mož-
LJUBITI IN ŽIVETI
»Ljubezen je temeljna in zato najgloblja formula vsega, kar biva. Zato vsak, kdor deluje iz ljubezni, vstopa v to globino. In ker vstopa vanjo, tudi vidi skrivnostno globino bistva vsega. Iz drevesa 'ljubezni' rastejo veje, ki bi jih lahko poimenovali: popolna sreča, mir, veselje, smiselnost, žar, popolna stabilnost, globlje videnje, objemanje sveta, bližina z vsem in vsemi, hitrejše zaznavanje, celostno zajemanje sveta, sprejemanje, osrečujoča umirjenost,« je v svoji tretji knjigi Ljubiti in živeti zapisal Kamničan dr. Jože Urbanija. Praznik ljubezni, ki ga zadnjih nekaj let praznujemo sredi februarja, ter izid knjige Ljubiti in živeti konec lanskega leta sta bila več kot dober povod, da se povabim na obisk h Kamničanu dr. Jožetu Urbaniji.
»Človeško srce bo vedno hrepenelo po raju, po tisti prvotni sreči, po osrečujoči umirjenosti, po ljubezni, ki jo daješ in si je deležen. V resnici je vse tako zelo preprosto. Ena sama zapoved je: ljubiti,« je v svoji knjigi Ljubiti in Živeti zapisal dr. Jože Urbanija
tudi sam podati svoja življenjska spoznanja, začutil je neke vrste notranjo prisilo, da se izpove. Profesor Urbanija pravi, da je vedno svojim študentom razlagal, kako je zanj prava, največja in edina revolucija v človeški civilizaciji trenutek, ko je bil človek v določenem trenutku svojega razvoja sposoben nekomu drugemu posredovati ali podariti svoja spoznanja, lastne misli. Tri izdane knjige ter ena v tisku, izšla naj bi konec februarja, dr. Urbanije še niso prepričale, da je pisatelj. Ravno njegova notranja nuja oziroma želja, da sporoči svetu svoja spoznanja, misli, je oblikovala njegov slog pisanja. Vse tri doslej izdane knjige dr.
Brez družbe knjig življenja ni
Priznani slovenski bibliotekar in profesor v pokoju si je pred leti našel dom v Kamniku, zanj najlepšem mestu pod njemu tako ljubimi gorami. Sicer rojen na Škrjančevem, se je dr. Jože Urbanija vedno čutil povezanega s kamniškim koncem, tudi ko ga je študij zanesel v tujino.
Dr. Jože Urbanija je tesno povezan s knjigami že od malih nog, nenazadnje je bil 20 let profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti in je zelo zaslužen pri vzpostavitvi študija bibliotekarstva v Sloveniji. V družbi knjig, med preučevanjem in prebiranjem pisane besede, je nekega dne začutil, da želi
Meta Kregar (na desni), učiteljica 4. razreda OŠ Frana Albrehta in mentorica ustvarjalnic kot interesnih dejavnosti v šoli, je mlade tudi tokrat navdušila in pritegnila k ustvarjanju s privlačno tematiko. Prisluhnila jim je tudi Nataša Makovec in jih povabila v svojo galerijo Šola idej, kjer jih je ob odprtju razstave lepo predstavila in se jim zahvalila za čudovita dela in nastop.
»Al hotla bi z mano plesati?« je Uršiko zalo za ples poprosil povodni mož.
Mične in prevzetne gospodične v izvirnih kostumih, za katere so poskrbeli starši, mentorica Meta Kregar in druge učiteljice OŠ Frana Albrehta.
Slikarska razstava v poklon prazniku slovenske kulture
V poklon prazniku slovenske kulture so članice in člani Kulturno umetniškega društva Tone Kranjc iz Kamnika na predvečer praznika, 7. februarja, v kavarni Veronika odprli praznično slikarsko razstavo. Prav za to priložnost so serijo slik, posvečenih dr. Francetu Prešernu in
slovenski kulturi, naslikali: Marjan Novak - Škatla, Dušan Štrajhar, Drago Bizjak, Robert in Lara Uranič, Lojze Drolc, Lojze Burja, Štefan Jež, Irena Nograsek, Alenka Sušnik, Irena Redja, Marjan Burja, Sonja Rau-ter, Mira Resnik, Jure Rejc in njihov mentor Lojze Berlec.
Urbanije so zapisane v obliki kratkih utrinkov, črtic.
Meditacije Ljubiti in živeti
Avtor knjige Ljubiti in živeti opaža, kako je današnji človek razpet v vse smeri, in kako nujno je, da se ustavi in ponovno sestavi. V takih trenutkih se porajajo novi utrinki, kujejo se nove ideje. Konec lanskega leta izdana knjiga Ljubiti in živeti, ki jo je Jože Urbanija sredi decembra v Matični knjižnici Kamnik predstavil tudi kamniškemu občinstvu, predstavlja skupek zbranih meditacij, ki so nastajale v tišini in modrosti jutra. Pol ure vsako jutro. Čas, ko se je zares umiril in potopil v tišino in globino misli. Čas, trenutek, ko pravi odgovori na vprašanja prihajajo sami od sebe. Dr. Jože Urbanija se v vseh svojih dosedanjih delih vedno znova dotika treh globokih tem, v katerih odkriva prvotni smisel življenja in našega bivanja.
Vera. Upanje. Ljubezen.
Ljubezen pojmuje kot najglobljo formulo vsega bivajoče-ga. »Ker je beseda zlorabljena, jo mora človek doživeti, da bi jo razumel, tako kot vse najgloblje stvari v življenju, je stvar prakse, ne teorije,« pravi dr. Jože Urbanija. »Ljubim. Tega se ne da logično razložiti. Ljubim je dejstvo, ki ga lahko le doživiš, sicer ne veš, zakaj gre, preprosto ne razumeš. In tudi ne moreš razumeti. Ljubezen lahko le čutiš. In tako je tudi s sprejemanjem. Najprej moraš sprejeti, da potem veš, kaj to je. So stvari, ki jih lahko doumemo le z doživetjem. Moraš
(nadaljevanje na 14. str.)
Člani društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinj-ca iz Lukovice so v izvirnih oblačilih iz Prešernovih časov upodobili našega največjega pesnika, njegovo ženo Ano Jelovškovo, neuslišano ljubezen Primičevo Julijo ... Na steni v ozadju razstavljena slika Sveti Primož, ki jo je ustvaril Lojze Berlec, mentor KUD Tone Kranjc iz Kamnika.
Kulturno umetniško društvo Tone Kranjc iz Kamnika je lani obeležilo 10. obletnico delovanja. Okoli dvajset članov se z veliko vnemo loteva likovne ustvarjalnosti.
Častna gostja dogodka podžu-panja in poslanka v državnem zboru RS mag. Julijana Bizjak Mlakar je čestitala avtorjem razstave in poudarila pomen kulturnih dogodkov za občino Kamnik in vso Slovenijo. Spomnila je na pomanjkanje vrednot v družbi, na pomanjkanje strpnosti, dialoga in socialne pravičnosti ter na pomembno zgodovinsko vlogo umetnikov, da družbi in politiki nastavijo ogledalo. Vsem zbranim je zaželela lep praznik s povabilom na območno revijo pevskih zborov občin Kamnik in Komenda v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Kamniški slikar Marjan Novak -Škatla je na hudomušen način, z vrsto prispodob in dovtipov, predstavil avtorje in njihova razstavljena dela. Direktor družbe Terme Snovik Matjaž Konda je z odlično recitacijo Prešernove pesmi Glosa pritegnil pozornost zbrane množice, operni pevec Milan Lavri je zapel arijo iz Rigoleta ob spremljavi pianistke Vesne Marinko, ki je večer polepšala še z nekaj skladbami, odigranimi na kavarniški pianino.
VERA MEJAČ
Matjaž Konda, novi direktor Term Snovik, je z odlično recitacijo Prešernove pesmi Glosa ob odprtju slikarske razstave KUD Tone Kranjc iz Kamnika v kavarni Veronika navdušil tako obiskovalce kot avtorje razstave (na levi).
10
11. februar 2011
ZANIMIVOSTI
Kamniški ObČAN
Planinski kotiček
SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC
že nekaj let je med kamniškimi alpinisti in člani alpinističnega odseka običaj, da se v drugi polovici januarja odpravijo na Grintovec v spomin vseh alpinistov in Ëlanov alpinistiËnega odseka Kamnik, ki so svoje življenje izgubili v gorah. Druga^ polovica januarja je izbrana zato, ker se je 19. januarja 1991 v slapu nad žagano pečjo smrtno ponesrečil Danilo Golob, 17. januarja 1997 pa na severni strani Brane Janez Plevel Pubi.
Letos je bil ta pohod izveden 22. in 23. januarja. Organizirano so šli na pohod samo udeleženci letošnje alpinistične šole pod vodstvom Ambroža Bajdeta, Marjana Kregarja in Urbana Novaka, ki so na JV grebenu Grintovca oziroma v Grapi čez Jame povadili še osnove plezanja v snegu. Ostali udeleženci so bili na pohodu v manjših skupinah, nekateri v soboto, drugi v nedeljo, in so se tako na bolj intimen način spominjali umrlih (v letih od 1956 do 2009 je AO zapustilo kar 14 članov, zadnji med njimi je bil Tomaž Humar) in počastili njihov spomin.
Udeleženci AŠ med sestopom s Kokrškega sedla
SREČANJE BRITANSKIH »LEDNIH« PLEZALCEVV SLOVENIJI
LETNI OBČNI ZBOR ZŠAM KAMNIK
Priložnost za srečanje prijateljev
Združenje šoferjev in avtome-hanikov Kamnik je prvi petek v februarju organiziralo 54. letni občni zbor. To ni bil le formalni dogodek, ampak tudi priložnost za srečanje prijateljev in sodelavcev ter podelitev priznanj za dolgoletno članstvo.
Predsednik Združenja Franc Pivk je predstavil lanskoletno delo, saj njegovi člani v septembru prostovoljno pomagajo prvo-solcem in njihovim staršem pri varnem prečkanju šolskih poti. Pivk je izrazil tudi željo po boljšem sodelovanju s podobnimi organizacijami na nivoju obči-
ne, npr. s Svetom za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Ena takih želja je organizacija predavanj o vožnji skozi krožišča in križišča za starejše voznike, radi pa bi sodelovali tudi s šolami pri organizaciji in izvedbi tekmovanj »Kaj veš o prometu?« ter ob Svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč tudi sami opozorili na pomen spoštovanja prometnih predpisov.
Združenje, ki deluje od leta 1953, uradno pa je bilo ustanovljeno štiri leta pozneje, ima danes 61 članov, večinoma upokojencev. Kot je dejal Pivk, je nujna po-
mladitev Združenja, saj bodo le tako lahko izpolni svojo dolžnost - pomagati najmlajšim v prometu in osveščati voznike o novostih v cestno prometnih predpisih.
Petkovo srečanje je bila tudi priložnost za podelitev priznanj ob 50-letnid članstva, ki ga je dobil Stane Sušnik, Miroslav Uršič, Anton Kaker in Ivan Žibot pa so prejeli priznanja za 35 let članstva. Priznanja jim je podelil Dejan Vidic, sekretar ZŠAM Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi Tomaž Kermavner, predsednik ZŠAM Dolomiti Ljubljana, ki je ob tej priložnosti pozval
k večji aktivnosti Združenja na nivoju Občine in povezovanja z ostalimi Združenji v ljubljanski regiji in Sloveniji. Opozoril je tudi na Evropski kongres šoferjev in avtomehanikov, ki bo poleti v Ločici v Savinjski dolini, to bo tudi priložnost predstaviti delovanje Združenja javnosti.
Prijetno srečanje se je zaključilo s pogovorom ob večerji in z mislijo, da naj takšna srečanja potekajo večkrat. Vsem udeležencem v prometu člani ZŠAM Kamnik želijo čim več varnih kilometrov.
Tekst in foto: NINA KLISARIČ
Smetarske ekipe s fotoaparati nad nepravilno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih
Iz Grape med Travnikom in ©itami (foto: Marko Prezelj)
Britanski The Alpine Club (prvo planinsko društvo na svetu, ustanovljeno leta 1857, vanj so včlanjeni tudi alpinisti in planinci iz več kot 30 držav) je svoje 8. srečanje »plezanja v ledu« tokrat organiziral in izvedel od 15. do 23. januarja v Kranjski Gori. Namen srečanja je bilo druženje tujih in domačih nepoklicnih lednih in ostalih plezalcev oziroma alpinistov, spoznavanje slovenskih plezalnih področij in same Slovenije, s tem pa tudi njena promocija. Udeleženci so bili poleg Slovencev še iz Velike Britanije, Francije, Romunije, Švice, Poljske in Norveške. Ker je bilo v tistih dneh precej toplo in ni bilo ravno veliko narejenih slapov (pod Prisojnikom v Tamarju, Mlačica), so plezali tudi v stenah Male in Velike Mojstrovke, med Šitami in Travnikom, na Mali Raduhi, Brani, Velikem Draškem vrhu, Begunjščici, Triglavu, Košuti, v Nad Šitom glavi, Blaščevi skali, Črnem Kalu, smučali z Viševnika in spoznavali tudi druge predele naših Alp. Med slovenskimi alpinisti, ki so sodelovali na tem srečanju (poleg plezanja tudi predavanja, razgovori, srečanja, spoznavanja, debate ...), so bili tudi štirje člani AO Kamnik: Monica Kambič, Matej Kladnik in Marko Prezelj, na uvodnem srečanju pa se Tone Škarja. Zadnja dva sta poleg Zdenke Mihelič (PZS) pomagala tudi pri organizaciji. Zanimivost tega srečanja je bila tudi starost udeležencev. Ena od alpinistk, ki je preplezala tudi solidno smer - Kamninsko v Mali Mojstrovki - ima kar 71 let!
KRIŠELJ IN REPANŠEK V ŠVICI
Tadej Krišelj in Rožle Repanšek iz AO Kamnik sta se udeležila 12. srečanja lednjh plezalcev (Ice Climbing Festival) v Kanderstegu v Bernerober-landu v Švici. To srečanje, ki mu pravijo festival, se je odvijalo od 7. do 9. januarja in je pravzaprav največje tako srečanje na območju Alp. Ker je bilo relativno zelo toplo, zaradi varnosti nista plezala v težkih zaledenelih slapovih, po katerih je celo tekla voda, ampak sta raje v kombiniranem plezališču preplezala nekaj smeri ocene M6 oziroma M7. Navijala sta tudi za slovenska tekmovalca Dejana Korena (AO Vipava) in Klemena Premrla (AO Tržič) na tekmovanju v »dry toolingu« (plezanju s cepinom in derezami v kopni skali). Dejan je med več kot 70 tekmovalci dosegel 13., Klemen pa 14. mesto. Udeležila sta se tudi nekaterih srečanj, predavanj na temo lednega plezanja in predstavitev opreme.
BOJC
V zadnjem času so nekaj prahu dvignile informacije, da smetarske ekipe podjetja Publicus, d.o.o., Ljubljana, ki v občinah Kamnik in Komenda izvaja javno službo zbiranja, prevoza in odlaganja odpadkov, fotografirajo »smeti«, ki jih občani odlagamo v »kante« in na ekološke otoke. Očitno je to vznemirilo tiste, ki nevestno in nepravilno odlagajo odpadke, medtem ko tisti, ki skrbimo za pravilno odlaganje in čisto okolje, ta »ukrep« odobravamo, saj so ekološki otoki po obeh občinah pogosto prepolni, v posamezne zabojnike posamezniki ne odlagajo odpadkov, za katere so namenjeni, ob zabojnikih odlagajo vreče in »zaboje« odpadkov, ki tja ne sodijo. Glede fotografskega dela smetarskih ekip smo poiskali pojasnila v podjetju Publicus.
Kot smo izvedeli, so delavci Publicusa v septembru in oktobru lansko leto na območju občin Kamnik in Komenda počistili in izvedli dezinfekcijo vseh posod za ločeno zbiranje odpadkov (posode za papir in karton, mešano odpadno embalažo in steklo) na »ekoloških otokih«. Po opravljenem čiščenju so posode zakleiiili, saj so v posodah za ločeno zbiranje odpadkov vse prevečkrat naleteli na odpadke, Id tja nikakor ne sodijo (kosovni odpadki iz gospodinjstev, nevarni odpadki, gradbeni materiali, odpadna elek-
trična in elektronska oprema, odpadne nagrobne sveče, listje, zeleni vrtni odrez in podobno ...).
»Nepravilno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih je za podjetje predstavljalo dodaten strošek (neuporabnost zbranih sekundarnih surovin, stroški vsakokratnega čiščenja površin »ekoloških otokov«...). Z namenom spremljanja dogajanja odlaganja odpadkov na »ekoloških otokih« smo naše smetarske ekipe opremili s fotoaparati. Želeli smo dobiti popolnejšo sliko o tem, kateri »ekološki otoki« so z vidika nepravilnega odlaganja odpadkov najbolj problematični. Po približno enomesečnem spremljanju dogajanja na terenu smo o naših ugotovitvah obvestili tako občino Kamnik
gla svoj namen, zato bodo podobne akcije izvajali tudi v prihodnje.
Pri terenski analizi problematičnih »ekoloških otokov« in pregledu čistosti frakcije mešane odpadne embalaže (črne posode z rumenim pokrovom) v izbranih ulicah na območju občine Komenda, ki so jo v sodelovanju s pristojnimi občinskimi službami izvedli 20. januarja letos, so bili zelo zadovoljni z ugotovljenim stanjem. Sicer so ugotovili tudi nekaj primerov nepravilnega odlaganja, ko so v posodah našli predvsem biološko razgradljive odpadke, zeleni vrtni odrez, sti-ropor, posamezne kovinske izdelke (npr. ponev) in podobno. Kot nam je uspelo izvedeti, bodo
Vzpostavljanje sistema ločenega zbiranja odpadkov je dolgotrajen proces, za katerega si moramo prizadevati vsi
V podjetju Publicus redno obveščajo uporabnike njihovih storitev o pravilnem ločevanju in odlaganju komunalnih odpadkov, tako na mesečnih računih kot na straneh Kamniškega občana in Aplence. Kot napovedujejo, bodo tam, kjer bodo zaznali večje kršitve nepravilnega odlaganja odpadkov, o tem obvestili pristojne občinske službe, ki imajo edine možnost sankcioniranja kršiteljev. »Z naše strani lahko uporabniki, ki bodo nepravilno ločevali odpadke, pričakujejo predvsem opozarjanje v smislu obvestil o nepravilno odloženih odpadkih. Kjer se bo nepravilno ravnanje ponavljalo, bomo o tem ponovno obvestili pristojne ob-
O B V E S T I L O
Občina Kamnik obvešča vse voznike motornih vozil, da bo na lokalnih in regionalnih cestah v naseljih na širšem in ožjem obmoËju obËine Kamnik v februarju 2011 začela izvajati meritve hitrosti vozil s samodejno merilno napravo.
Uvedba merjenja hitrosti vozil s stacionarnim radarjem pomeni pomemben prispevek k večji prometni varnosti najšibkejših udeležencev v prometu, saj bo prioriteta merjenja hitrosti v območjih šol, otroških vrtcev, otroških igrišč, predelih kjer se nahaja večje število pešcev, kolesarjev ter območjih naselij, kjer so bile podane pobude oz. zahteve po namestitvi hitrostnih ovir zaradi pogostih prekoračitev hitrosti. Osnovni namen meritev hitrosti je torej predvsem preventivno delovanje in umirjanje prometa v naseljih.
Na podlagi Zakona o varnosti v cestnem prometu ter v skladu s svojimi pristojnostmi bodo zoper voznike vozil izdani plačilni nalogi z izrekom globe in kazenskimi točkami.
Občina Kamnik
To je le eden izmed onesnaženih ekoloških otokov v naši občini. Brezvestneži ob zabojnikih odlagajo vreče in zaboje odpadkov, ki tja ne sodijo, ter nepravilno odlagajo odpadke, kot so nevarni odpadki, Žimnica...
kot občino Komenda. S pristojnimi občinskimi službami občine Komenda smo že vzpostavili sodelovanje in opravili prve konkretne analize terena, medtem ko z občino Kamnik še nismo našli skupnega jezika,« nam je povedal predstavnik za stike z javnostmi iz Publicusa.
V Publicusu ocenjujejo, da je terenska analiza v Komendi dose-
trije kršitelji prejeli obvestilo nadzorne inšpekcijske službe.
Tovrstne akcije dosežejo svoj namen le s sodelovanjem vseh, zato v podjetju Publicus želijo podoben sistem sodelovanja vzpostaviti tudi s pristojnimi občinskimi službami občine Kamnik, ki imajo edine pristojnost sankcionirati kršitelje.
činske službe, ki se bodo odločile o nadaljnjih ukrepih zoper kršitelje«, so nam še povedali v podjetju Publicus. Torej, tudi brezvestne-žem in vsem, ki jim ni mar za naše čisto in zdravo okolje, ne preostane drugega, kot da že danes začnejo pravilno ločevati in odlagati odpadke.
SAŠA MEJAČ
Kamniški QbČAN
Z SCRM
11. februar 2011
11
MLADINSKI PARLAMENT ALPSKE KONVENCIJE TRETJIČ
Dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik že tretje leto sodelujemo v projektu YPAC (Mladinski parlament Alpske konvencije).
V sklopu priprav smo gostili Janeza Bizjaka, nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parka in zunanjega sodelavca Alpske konvencije (pogodbe obalpskih držav o varstvu Alp), Zlatka Podgorskega, predstavnika ministrstva za promet in Špelo Prelc, strokovno sodelavko Ministrstva za okolje in prostor, ki je tudi naša bivša dijakinja. Srečanja so se udeležili še predstavniki občine Kamnik - župan Marjan Šarec, Barbara Strajnar in Lilijana Juhart Mastikosa. Dijaki so spoznali vsebino in cilje Alpske konvencije, sodelujoče države, probleme z vodo v alpskih regijah, prebivalstvo in kulturo, protokole v zvezi s tlemi, energijo, prometom in kmetijstvom ter deklaracijo o podnebnih spremembah. Pereče so predvsem težave s prometom, kar je tudi letošnja tema v parlamentu. Pomembnejši cilji so preusmeritve tovornega prometa na železnico in povečanje javnega prometa, ki naj bi bil cenejši in koristnejši za okolje. Osebni avtomobili predstavljajo 80% vsega prometa v Alpah.
Pereča problematika kolesarjev in prevelika količina prometa
Decembra je sledilo srečanje v Kamniški Bistrici. Stanovalci doline so se pogovarjali o problematiki prometa. Vladimir Korošec, direktor občinske uprave Občine Kamnik, je omenil problem prometne varnosti, Dušan Prašnikar
in dr. Matej Ogrin, predstavnika Cipre Slovenije, pa sta povzela dogajanje s prve delavnice in navedla možne rešitve.
Kolesarje, ki vozijo s prekomerno hitrostjo ter s tem ogrožajo sebe in druge, je treba ločiti od drugih udeležencev v prometu, vozniki motornih vozil pa bi se lahko ustavili že na parkirišču, namesto da z vožnjo po gozdu uničujejo (še) dober bistriški zrak. Veliko govorcev je menilo, da je postavitev znakov »Pozor, kolesarji!« kolesarje preveč opogumila in predlagalo odstranitev. Nekateri so predlagali, da se kolesarje loči od glavne ceste.
V	zvezi z ureditvijo prometa v dolini Kamniške Bistrice Občina Kamnik načrtuje ureditev in delno razširitev obstoječih parkirišč pri spodnji postaji nihalke, pod domom v Kamniški Bistrici in na mestu obstoječe avtobusne postaje v Kamniški Bistrici. Radi bi ljudi spodbudili, da bi pustili svoje (preveč) ljubljene avtomobile vsaj na parkirišču pod domom v Kamniški Bistrici in se naprej podali peš na želeni cilj in s tem prispevali k ohranjanju okolja in razbremenitvi cest. Posledično bi morali v dolini bolje urediti še javni promet, saj avtobusna postajališča trenutno niso označena, karte zanje so drage, vozijo pa zelo redko. Karte bi bilo treba torej poceniti, mogoče dodati še kako ugodnost za občane Kamnika, urediti postajališča in dogovoriti stalen vozni red, po katerem bi avtobusi vozili bolj redno.
V	zaključku so bili sprejeti sklepi za umestitev samostojne kolesarske poti v prostor oziroma v predlog Občinskega
prostorskega načrta, razširitev parkirišč ter dopolnitev označbe na že obstoječih avtobusnih postajališčih. Sklepi so bili sprejeti v večini.
Na omenjenih srečanjih smo znova podoživeli duh »debate«, s pridobljenimi podatki pa bomo govorno še močnejši. Nestrpno torej čakamo na letošnji zbor mladih diplomatov , na katerem se bomo prav gotovo izkazali.
SAMO MIKU©, 3.a, član skupine YPAC
Uspešno izvedeni prvi projektni dnevi za predšolsko vzgojo
Med 21. in 23. januarjem smo v Kranjski Gori izvedli prve projektne dni za nov program na našem šolskem centru - program predšolske vzgoje. Projektnih dniso se udeležili dijaki 1.G oddelka ŠCRM Kamnik.
Program je bil razdeljen na tri dni. V petek so dijaki spoznali kako prilagodimo kemijo predšolskem otroku. Sami so ob pomoči profesorice kemije pripravili in izvedli razne naloge na snegu - merili so gostoto in temperaturo snega, opazovali so obliko snežinke pod
mikroskopom.... V
popoldanskem času so opravili analizo opoldanskih nalog, ob pomoči profesorjev so opravili naloge matematike, slovenščine in zgodovine, seveda vse primerno starosti otrok v vrtcu (pripravili so križanke, rebuse, slikanice, zgodbice...).
Sobota je bila namenjena športnim aktivnostim in igram na snegu. Po kosilu so dijaki po navodilih profesorjev izdelovali snežne skulpture, učili so se iger v snegu za najmlajše, spuščali so se z lopatkami po hribu in s kepami zbijali balone. Dan smo zaključili s pohodom z baklami. Večer
pa je potekal v zabavnem vzdušju ob pripravljenih zabavnih igricah.
V nedeljo smo naše aktivnosti zaključili s pripravo orientacije za najmlajše. Dijaki so pripravili kratko iskanje zaklada v okolici doma.
Na projektnih dnevih so se dijaki spoznavali z različnimi pristopi
učenja, spoznavali so kako preko igre učiti otroke, pridobili pa so tudi veliko novih idej in primerov, kaj lahko vse počnemo na snegu. Dijaki so odlično sodelovali in v prihodnje nas čakajo novi izzivi, tokrat v jesenski naravi.
Barbara Ogrin, prof. ŠVZ
Zakaj ste prišli v Slovenijo? Andrea: Poleti leta 2001 smo z mamo in sestro obiskale mamine sorodnike v Sloveniji. Po vrnitvi v Kanado smo kmalu ugotovile, da življenje v 'velemestu' ni za nas. Vesela sem, da smo se takrat odločile za Slovenijo. Vittorio: V Slovenijo sem prvič prišel pred skoraj 30 leti in sem občasno delal kot turistični vodič. Sčasoma sem se zaljubil v Slovenijo in še posebej v Ljubljano. Leta 2001 sem se končno preselilv Slovenijo.
Moritz: Ko sem v Sloveniji obiskal prijateljico, mije bilo tukaj tako zelo všeč, da sem si želel ostati.
Gabrielle: O Sloveniji nisem vedela prav veliko, razen tega, da je dokaj blizu, da ima enako valuto kot Nemčija, da je tukaj lepa narava in da večina Slovencev govori angleško, nekateri celo nemško.
Kaj vam je tukaj najbolj všeč? Kaj pogrešate? Andrea: V Sloveniji me najbolj navdušuje raznolikost narave. Všeč mije tudi izbor hrane. Užitek mije iti na tržnico v Ljubljani, kjer lahko kupim sveže sadje in zelenjavo. Najbolj pogrešam sorodnike, določene kraje v Torontu in svoj materni jezik. Vittorio: Slovenija je majhna. Odnosi med ljudmi in so bolj preprosti in človeški kot v Italiji. Italije v resnici nisem nikoli resno pogrešal. Edino, kar morda pogrešam, sta sonce in lepo, toplo vreme.
Moritz: Zelo rad sem tukaj. Slovenci so prijazni in odprti ljudje, poleg tega mi je všeč raznolikost pokrajin. Seveda pogrešam svojo družino in prijatelje. Med drugim pogrešam pekarne z raznoliko ponudbo polnozrnatega in črnega kruha.
Gabrielle: V Sloveniji mi je všeč. Ljudje so prijazni, odprti in radi pomagajo. Pogrešam le malo stvari, kot na primer mojo prostovoljno dejavnost kot učiteljica kreativnega pisanja.
Kako so vas Slovenci/slovenski dijaki sprejeli?
Andrea: Ko se dijaki navadijo mojega naglasa in dejstva, da morajo
z menoj komunicirati v angleščini, nimamo večjih težav.
Vittorio: Slovenci so me izjemno lepo sprejeli in že od začetka, ko
nisem še govoril slovensko, sem se tukaj počutil doma.
Moritz: Ko sem prišel v razred, sem imel občutek, da so dijaki zelo
radovedni. Zanimalo jih je, kaj jim lahko povem o Nemčiji in kako
doživljam Slovenijo.
Gabrielle: Z dijaki smo najprej nekaj časa potrebovali za spoznavanje. Zdaj pa pri pouku vlada prijetno vzdušje.
pogrešal. Edin
H
RUDOLFA MAISTRA
KAMNIK
PESTROST POUKA TUJIH JEZIKOV
Šolski center Rudolfa Maistra zaposljuje kar štiri rodne govorce iz Kanade (Andrea Marie Jadrzyk), Italije (Vittorio Porzio) in Nemčije (Moritz Weifimann, Gabrielle Drewes), ki v pouk tujih jezikov vnašajo aktualnosti in izkušnje iz njihovih dežel. Povprašali smo jih po njihovih vtisih o življenju v Sloveniji.
Več informacij o Šolskem centru Rudolfa Maistra boste izvedeli na INFORMATIVNIH DNEVIH v petek, 11.2.2011, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 12.2.2011, ob 9. uri, kjer boste lahko pokukali v naše učilnice in se pogovorili z našimi dij aki in profesorji. Pokličete nas lahko na telefonsko št. 01 830 32 00 ali obiščete našo spletno stran www.scrm.si.
So kakšne razlike med slovenskimi in vašimi dijaki? Andrea: Osebno mislim, da ni večjih razlik. Najstniki so pač najstniki, ne glede na to kje živijo. Dandanes najnovejšim svetovnim trendom brez težav sledimo na spletu, zato so dijaki dostikrat presenečeni, da včasih celo jaz vem kaj je 'in '. Moritz: Zdi se mi, daje odnos med profesorji in dijaki v Sloveniji veliko bolj sproščen kot je v Nemčiji. Gabrielle: Obstajajo razlike med dijaki, ki jih poučujem v Sloveniji in tistimi, ki sem jih poučevala v Nemčiji. Moram priznati, da sem bila zelo pozitivno presenečena nad čistočo v šolah na katerih poučujem, saj dijaki nosijo copate.
Se učite slovenščine? Kakšna se vam zdi slovenščina? Katera slovenska beseda vam je najbolj všeč?
Andrea: Slovenščine se še učim, vendar večino slišanega že razumem. Je zelo zahteven jezik. Moja najljubša beseda je »čmrlj«, saj je izgovarjava te kombinacije črk za angleške govorce povsem nepredstavljiva in nasploh nemogoča.
Moritz: V februarju začnem obiskovati tečaj slovenščine na Centru za slovenščino. Moja najljubša beseda je »nebotičnik«. Zdi se mi hecno, da se stavba imenuje preprosto »Nebotičnik«. Gabrielle: Z učenjem slovenščine sem začela šele pred kratkim in dozdeva se mi, da gre za zahteven jezik. Moja najljubša beseda je »slaščičarna«.
Kaj poučujete na ŠCRM Kamnik? Vittorio: Letos je moje četrto leto, odkar poučujem na ŠCRM. Zaposlili so me v okviru programa Evropski oddelek (EO). Zelo se trudim, da bi dijaki razumeli pomembnost znanja tujega jezika kot je italijanščina in da bi znali izkoristiti priložnosti, kijihšolaponuja. Moritz: V Kamniku poučujem največ nemščino. Sicer sem učitelj matematike in biologije, tako da sem pred kratkim na gimnaziji Kamnik poučeval tudi matematiko.
Gabrielle: Gimnazija Kamnik ima, kot le malo šol v Sloveniji, veliko prednost, saj zaposluje tudi rojene govorce. Poučujem nemščino skupaj s slovenskimi kolegi in pripravljam dijake na Nemško jezikovno diplomo, ki jim po maturi odpira vrata študiju v Nemčiji.
12
11. februar 2011
MED MLADIMI- ZANIMIVOSTI
Kamniški OfiČAiV
kotlovnice
Začetek leta je minil v filmskem duhu. V preteklem tednu smo si v Kotlu privoščili kar dva filmska veËera in si ogledali serijo kratkih neodvisnih filmov ter premiero tretjega dela v nizu filmov Zeitgeist z naslovom Moving forward. Sobotni večer pa smo preživeli v virtualnem svetu računalniških igric. Nadaljevanje legendarnega LAN partya, ki se je odvijal v stavbi Doma kulture Kamnik pred slabim desetletjem, je ponovno pognal val navdušenja. Sedaj prihaja nova doba in s tem tudi WINTER EDITION Poslednjih jezdecev apokalipse, v kateri lahko sodeluješ že to soboto.
21. OTROŠKI PARLAMENT V KAMNIKU
Med šolskimi počitnicami za naše najmlajše pripravljamo nekaj novega. Pod mentorstvom kuharja bo potekala delavnica za otroke z nas ovom »Kuharske igrarije«. Otroci si bodo lahko ogledali kratek film o pripravi hrane, kjer so v glavnih vlogah otroci v starosti od 8 do 12 let. Sledila bo priprava in degustacija slastnih jedi, ki jih bodo otroci pripravljali sami.
Februar nam prinaša tudi nekaj glasbe. The Cheap tunes records tokrat predstavljajo skupino Analena & The Storms.
BT MC Kotlovnica
Kaligrafski zapis pesmi Tosa Proeskega
Mlada kaligrafinja Katarina Roje iz Domžal je po naročilu kluba oboževalcev tragično preminulega pevca Toša Proeskega, Internacionalni Toše Proeski Fan Club Forum, izdelala kaligrafski zapis njegove pesmi Tajno moja, ki so ga člani kluba predali njegovim staršem na dan, ko bi priljubljeni makedonski pevec z angelskim glasom praznoval svoj trideseti rojstni dan.
Darilo je potovalo v Tošejevo rodno vas Kruševo, kjer že nastaja muzej, posvečen pevcu. Po besedah predstavnikov kluba oboževalcev, bo po vsej verjetnosti tudi ta zapis dobil svoje mesto v muzeju. Tam bodo sicer razstavili pevčeve osebne predmete in bo menda največji na tem delu Evrope, ki bo v celoti Katarina Rojc s kaligrafskim posvečen le enemu umetniku. Na zapisom Tošejevepesmi Tajno njegov grob se še danes zgrinjajo moja, ki vključuje tudipozjato množice, veliko oboževalcev vsak s pravimi zlatimi lističi.	dan obišče njegovo rojstno hišo.
Otroški parlamenti so program, ki otroke in mlade ući kvalitetnega dialoga in izražanja mnenj. Najprej se izvajajo na obćinski in regionalni ravni, nato pa se za-kljućijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Tako se lahko mlajša populacija vkljući v družbeno dogajanje in pridobiva znanje o ćlo-vekovih in državljanskih pravicah. Temo razpravljanja na parlamentih izberejo otroci in mladi ter ob podpori mentorjev jasno izrazijo mnenje o doloćenih tabujih ali perećih temah. V parlamentu sodelujejo osnovnošolci ob pomoći mentorjev, celoten projekt pa koordinira Zveza prijateljev mladine.
V Kamniku otroški parlament že četrto leto poteka v prostorih Mladinskega centra Kotlovnica, pri njem pa sodelujejo učenci vseh kamniških osnovnih šol. Lansko leto je potekal 20. otroški parlament na temo: STEREOTIPI,
RASIZEM IN DISKRIMINACUA Tema je bila zelo privlačna in po pogovoru z ljudmi različnih spolnih in verskih usmeritev so učenci sami odkrili, kako rahla je meja izključevanja.
Letos bo 17. februarja ob 10.30 v Mladinskem centru potekal 21.
otroški parlament na temo VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV NA OBLIKOVANJE MLADOSTNIKA.
Temo so v preteklem letu predlagali učenci šol iz vse Slovenije. Tema je aktualna, šole so začele uvajati vzgojo o medijih. Glede na prve predloge se bomo na
kamniškem otroškem parlamentu pogovarjali o vplivu in pasteh Facebooka ter reklamnih oglasov. Tema je vsekakor privlačna tako za učence in mlade kot za starejše. Dejansko vemo, kako vpliva razvoj različnih medijev na nas?
Boštjan Košir, MCK
Kaj vse nam lahko povedo dojenčki, ki govoriti sploh še ne znajo?
m
REGIJSKO LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE OSNOVNIH IN SREDNJIH SOL IZ LJUBLJANSKE IN GORENJSKE REGIJE
Lokostrelci odlično pripravljeni na državno prvenstvo
Lokostrelski klub Kamnik je v nedeljo, 30. januarja, v telovadnici OŠ Marije Vere pod pokroviteljstvom Lokostrelske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica organiziral letošnje dvoransko regijsko lokostrelsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol, na katerem je nastopilo 115 učenk, učencev, dijakinj in dijakov iz ljubljanske in gorenjske regije. Tekmovalci so se tekmovanja udeležili z namenom doseči predpisano normo za nastop na državnem lokostrelskem dvoranskem prvenstvu za osnovne in srednješole, ki bo potekalo 6.marca prav tako v Kamniku v športni dvorani OŠ Frana Albrehta.
Tekmovalci so tekmovali v različnih starostnih skupinah in v štirih slogih in sicer z golim lokom, dolgim lokom, ukrivljenim lokom in sestavljenim lokom. Prihajali so kot licencirani tekmovalci iz posameznih klubov in kot nelicencirani tekmovalci iz šolskih krožkov, vsi pa so zastopali svoje šole.
Za mnoge mlade so prav takšna šolska tekmovanja prva priložnost za merjenje znanja in sposobnosti z vrstniki, prav tako pa imajo možnost, da se seznanijo s pravili tekmovanja. Takšne tekme popestrijo prav najmlajši s svojo borbenostjo in željo po čimveč dobrih zadetkih, stopiti na stopničke in prejeti svojo prvo medaljo, ki se je mnogi spominjajo vse življenje.
Učenci in dijaki, člani Lokostrelskega kluba Kamnik, so se spet dobro izkazali. Postali so lastniki več medalj in dobrih uvrstitev: 1. mesto: MAJA FIDERŠEK, dijakinje, ukrivljeni lok, Šolski center Ljubljana
1. mesto: ADRIAN KRIŽMAN, učenci 4 - 6 razred, ukrivljeni lok, OŠ Stranje
1.	mesto: ANDREJ MAJDIČ, učenci 7-9 razred, ukrivljeni lok, OŠ Stranje
2.	mesto: GAŠPER ŠTRAJHAR, učenci 7-9 razred, ukrivljeni lok, OŠ Frana Albrehta,
2. mesto: BARBARA ŠTEFULA, učenke 7-9 razred, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca,
2. mesto: MAŠA RAJH, učenke 7-9 razred, goli lok, OŠ Frana Albrehta 2. mesto: KLEMEN ŠTRAJHAR, dijaki, ukrivljeni lok. Gimnazija Šiška
Na kamniški Srednji ekonomski šoli - smer PREDŠOLSKA VZGOJA Že osvajamo osnove znakovne govorice dojenčkov.
- Znakovno sporazumevanje
- inovativni mednarodni projekt, v katerega se je kot edina slovenska srednja šola s področja predšolske vzgoje vključila tudi Srednja ekonomska šola ŠCRM.
Znakovni jezik nam je še najbolj poznan kot sredstvo za sporazumevanje z gluhimi in naglušnimi, le malokdo pa ve, da lahko z zelo podobnimi znaki komuniciramo tudi z do-jenćki. Motorićne sposobnosti se pri otrocih namreć razvijejo pred govornimi, zgodnja uporaba znakovnega jezika pa še dodatno spodbudi in okrepi tudi razvoj govora. Z znakovnim sporazumevanjem pri dojenć-kih se že desetletja ukvarjajo številni znanstveniki s podroćja psihologije in lingvistike, njegovo uporabo pa uspešno širijo licenćne šole većinoma na anglosaškem govornem podroćju.
Kamniška Srednja ekonomska šola - smer PREDŠOLSKA VZGOJA je jeseni pristopila k mednarodnemu projektu v okviru ESS, s pomoćjo katerega bo znakovni jezik za do-jenćke poskušala razširiti tudi v našem okolju. Po obsežnem izobraževanju in prilagajanju znakovnega jezika za slovenski prostor bo svoje izkušnje poskušala prenesti na dijakinje in dijake ter udeleženke izred-
2.	mesto: ŽIGA RAVNIKAR, učenci 4 - 6 razred, ukrivljeni lok, OŠ Preserje pri Radomljah
3.	mesto: JAN VRHOVNIK, učenci 4 - 6 razred, ukrivljeni lok, OŠ Stranje
3. mesto: ALJAŽ ZORE, dijaki, goli lok, SŠTS Ljubljana
3.	mesto: JAKOB JAKA PESTOTNIK, učenci 4-6 razred, sestavljeni lok, OŠ Janka Kersnika, Brdo
4.	mesto: DEN HABJAN, dijaki, ukrivljeni lok, SŠ Domžale
4.	mesto: LUKA GJURIN, učenci 7-9 razred, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca
5.	mesto: ŽIGA LIPOVŠEK, učenci 7-9 razred, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca
6.	mesto: JAKA KOMOČAR, dijaki, ukrivljeni lok, Šolski center Rudolfa Maistra
7.	mesto: EVA VENE, učenke, 4-6 razred, goli lok, OŠ Domžale
8.	mesto: TARA JAKHEL, učenke, 4-6 razred, goli lok, OŠ Lavrica
9.	mesto: SAMO ČEBULAR, učenci, 7-9 razred, goli lok,_ OŠ Vodice
9. mesto: MATIC TONIN, učenci 4-6 razred, goli lok, OŠ Preserje pri
Radomljah
11. mesto: LUKA ARNEŽ, učenci, 7-9 razred, goli lok, OŠ Domžale 13. mesto: GAŠPER TONIN, učenci, 7-9 razred, goli lok, OŠ Preserje pri Radomljah
Tekma je kljub zahtevni organizaciji potekala brezhibno, za kar so zaslužni nekateri člani Lokostrelskega kluba Kamnik, ki so si nesebično vzeli čas in ob prijetnem druženju organizirali lepo tekmo za lokostrelski podmladek.
Vse skupaj pa Lokostrelski klub Kamnik vabi na ogled zgoraj omenjenega šolskega državnega prvenstva, ki bo potekalo 6 .3. 2011 v športni dvorani OŠ Frana Albrehta in na katerem bodo nastopili učen-ci(-ke) in dijaki(-nje) iz osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije.
BLANKA ŠTRAJHAR, LKK
nega izobraževanja smeri predšolska vzgoja, sčasoma pa tudi na vzgojiteljice v vrtcih, starše in njihove otroke ter vse, ki se bodo želeli pridružiti učenju nadvse koristnega in ljubkega komuniciranja z najmlajšimi.
Znakovni jezik za dojenčke je naravni način sporazumevanja, ki nam omogoča, da se s pomočjo enostavnih in slikovitih znakov nekako »simbolno pogovarjamo« že takrat, ko malčki namesto govora oblikujejo le posamezne glasove in zloge, a še zdaleč ne razumemo, kaj nam želijo povedati. Od šestega meseca dalje otrok tohko nadzoruje koordinacijo oči in rok, da lahko zavestno izvaja različne gibe. Prijemati začne določene predmete, pomaha, proti nam stegne prstke, obrača glavo in podobno. Z vodenim ućenjem posameznih kretenj te sposobnosti še bolj razvijamo, otrok pa se lahko s pomoć-jo enostavnih znakov z nami sporazumeva. In to že takrat, ko sploh še ne zna govoriti! Omogoća nam, da lahko ugotovimo, kaj želi in kako ćuti, izraža lahko svoje potrebe in že v zgodnjem obdobju dobi nadzor nad komunikacijo. S tem se krepi otrokova samozavest, hkrati pa spodbudimo tudi ućenje jezika. Pri uporabi znakov namreć vedno hkrati uporabljamo tudi govorjeni jezik. Še posebno ućinkovit se je tak naćin komunikacije pokazal v jezikovno mešanih družinah ali pri priseljencih z drugega jezikovnega podroćja.
Na uvodnem izobraževanju j anuarja letos v Leedsu (Velika Britanija) so se predstavnice kamniškega programa PREDŠOLSKA VZGOJA pod vodstvom ravnateljice Tatjane Novak tudi praktićno srećale s prikazom ućenja. Pri tem so spoznale već starostnim skupin otrok, ki so jih oćarali s svojim slikovitim in zgovornim naći-nom sporazumevanja, zato nestrpno prićakujejo razvoj projekta tudi na domaćih tleh.
Poleg kamniške šole sodeluje še Zavod za gluhe in naglušne ter Center za poklicno izobraževanje, ostali predstavniki pa prihajajo iz Velike Britanije, Avstrije in Litve.
Adrian Krizman, Luka Gjurin, Žiga Lipovšek in Jaka Komočar na strelni liniji v nedeljo, 30.1. 2011.
Ekipna zmaga OŠ Stranje v zasedbi Adrian Krizman, Jan Vrhovnik in Andrej Majdič.
ZAVOD sv. STANISLAVA
za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti
vabi na informativna dneva,
ki bosta v petek, ll.februarja, ob 9.00 in 15.00 ter v soboto, 12. februarja, ob 9.00.
Ogledali siboste Škofljsko klasično gimnazijo, Jegličev dijaški dom in Glasbeno šolo.
Seznanili vas bomo z našim delom ter informacijami o vpisu. Naslov: Štula 23, 121ÔLjubljana Šentvid	Splet: http://www.stanislav.si
Iz odbojkarskih vrst
ZMAGOVALNI ZAČETEK
V	DRŽAVNEM PRVENSTVU
Kamniški ekipi Calcit Volleyballa sta v drugi del državnega prvenstva krenili z zmagama proti Vitalu in Prvacini in sta tako v tem delu tekmovanja še vedno stoodstotni.
KAMNIČANI ©E DRUGIČ PREMAGALI PRVAČINO
Kamniški odbojkarji so se, kot kaže, dobro pripravili na ekipo Marchiol Vodi, saj so jih še drugič v dveh tednih premagali v Kamniku. Po pričakovani zmagi v gosteh nad Murexinom so Kamničani drugi del tekmovanja v modri skupini začeli s šestimi točkami, tako kot ACH Volley in Salonit Anhovo. V prvem krogu so se pomerili z ekipo iz Prvačine in jo kljub enemu izgubljenemu setu brez težav prema^ s 3:lŽe v prvem ■ fj^ setu so Kamničani prikazali dobro igro in vodili vse do zaldjučka " seta, ko so nerazumljivo popustili in dovolili gostom, da so prvi set dobili. A v preostalih treh setih so Kamničani dokazali, da so trenutno boljša eldpa od Primorcev, in se zasluženo veselili novih treh točk Z devetimi točkami so Kamničani trenutno le za ACH Volleyem, ki je v Interligi še drugič premagal Salonit in ima tako dvanajst točk
V	naslednjem krogu Kamničani gostujejo pri neugodnih Prekmurdh, nato pa jih čakata kar dve tekmi na domačem terenu.
V sredo, 16. februarja, ob 19.45 v Kamniku gostuje ekipa Krope, že v soboto, 19. februarja, pa ob 17.30 v Kamniku pričakujemo veliki derbi med Calcit Volleyball in ACH Volley.
TUDI BRATISLAVA PREMOČNA
Kamniškim odbojkaricam v drugem delu Interlige ne gre in ne gre. Potem ko so si lani v tem delu tekmovanja z odlično igro skoraj zagotovile finalni turnir četverice, pa so ga letos zapravile. Kamničanke so namreč v izredno pomembni tekmi na Reki zaigrale slabše od pričakovanega in izgubile s 3:1. Tako so domači ekipi omogočile, da se je vključila v igro za štiri najboljše ekipe. V zadnji domači tekmi so Kamničanke pričakovale zmago nad Bratislavo Slavio, a jim je tudi ta ušla na Češko. V sicer borbeni tekmi, kjer pa so rezultat krojile napake na obeh straneh, sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, tako da smo po dveh urah igranja v kamniški dvorani spremljali še peti set. V tem setu pa so bile gostje boljše in so se zasluženo veselile zmage v Kamniku. Kamničanke so sicer z osvojeno točko še naprej v igri za finalni turnir, a je vse skupaj zgolj teorija, saj morata Reka in Maribor v naslednjih tekmah beležiti same poraze.
za visoko zmago, medtem ko domače niso niti pokazale kaj dosti volje za boljši odpor. Veliko pomembnejše tekme pa jih čakajo v nadaljevanju prvenstva. V sredo, 9. 2., je v Kaimniku gostovala prvouvrščena ekipa rednega dela Aliansa, nato, kot smo že omenili, gostujejo v Mariboru, naslednjo sredo pa v Kopru.
V soboto, 19. februarja, pa ob 20. uri v Kamniku gostuje ekipa Hit No^e Gorice.
KAMNIČANKE ©E NAPREJ BREZ PORAZA
Igralke Calcit Volleyballa so to sredo, 9. februarja, v derbiju drugega kroga državnega prvenstva v ligi za prvaka brez težav na domačem terenu s 3:0 premagale ekipo Aliansa iz Šempetra, ki so po prvem delu Državnega prvenstva osvojile prvo mesto. S to zmago so Kamničanke še naprej na prvem mestu v modri skupini, celo brez izgubljenega seta. V primeru sobotne zmage v Mariboru, pa si bodo praktično že zagotovile prvo mesto pred končnico, še posebej če bodo uspešne tudi v sredo v Kopru.
VITAL NI BIL DORASEL NASPROTNIK
Kamničanke se bodo v soboto v zadnjem krogu Interlige v gosteh pomerile z Mariborom, a bo tekma veliko bolj pomembna za nadaljevanje tekmovanja v državnem prvenstvu, kjer bi si z zmago Calcitovke lahko nabrale že skoraj neulovljivo prednost pred zasledovalkami.
V prvem krogu prvenstva so gostovale pri Vitalu in jih premagale v dobri uri. Kamničanke so se potrudile prav toliko, kot je bilo potrebno
Kolesarska sezona 2011
pred vrati
Calcitovci zmagovalci slovenskega pokala v MTB krosu 2010
CALCIT BIKE TEAM-GT je v sezoni 2010 že drugič zapored osvojil ekipno točkovanje slovenskega pokala v krosu, kar ponovno potrjuje dobro delo kluba, ki že leta skrbi za kvaliteten razvoj gorskega kolesarstva v Kamniku in okolici. Dobre rezultate so tekmovalci nizali skozi celo lansko sezono, nekaj vrhunskih rezultatov pa je uspelo posameznikom Med temi velja posebej omeniti 19. mesto Roka Korošca med mladinci na Evropskem prvenstvu v Izraelu. Roku, ki je z aktivnim tekmovanjem pričel v letu 2008, se je uspelo uvrstiti tudi v slovensko olimpijsko reprezentanco, ki je lani avgusta odpotovala na prve olimpijske igre mtodih do 18. leta v Singapur.
CALCIT BIKE TEAM-GT je društvo desetletja
Največji slovenski gorskokolesarski spletni medij www.mtb.si je ob prehodu v novo desetletje razglasil naj dogodke, klube in športnike, ki so v zadnjih 10 letih zaznamovali gorskokolesarski svet pri nas. Naziv naj društvo preteklega desetletja je tako pripadel CALCIT BIKE TEAM-GT-ju. Kot so zapisaK v obrazložitvi, društva zares živijo le, če delajo z mladimi, organizirajo prireditve in so dejavna v pano-žni zvezi, športni uspehi pa nato sledijo sami. Kamniški klub, ki mu to brez dvoma uspeva, so postavili kot zgled ostalim društvom.
Rok in Matej med najboljšimi v občini
Med dobitniki občinskih priznanj za športne dosežke v letu 2010, ki so jih konec meseca podelili v Domu kulture Kamnik, sta tudi Calcitovca Matej Vrankar in Rok Korošec. Slednji je minulo sezono zaključil kot najuspešnejši tekmovalec kluba. Rok je član slovenske mladinske reprezentance, ki jo vodi še en Calcitovec - športni direktor Mohor Vrhovnik. Uvrstil se je v kolesarsko reprezentanco za nastop na prvi olimpijadi za mlade v zgodovini, je zmagovalec državnega prvenstva v vzponu, drugi z državnega prvenstva v krosu in zmagovalec skupnega seštevka slovenskega pokala v krosu.
Matej Vrankar je bil v lanski sezoni v slovenski konkurenci med Matej Vrankar po osvojenem dečki do 15 let nepremagljiv. Na-1. mestu na tekmi državnega nizal je kar 9 zmag na tekmah slo-prvenstva v Kamniku. Foto. venskega pokala in osvojil tekmo Grega Stopar.	državnega prvenstva v Kamniku.
Rok Korošec (Calcit bike team-GT) v cilju tekme v Kamniku 2010. Foto: Grega Stopar.
Mohor Vrhovnik zna dobro opraviti tudi z novinarskimi vprašanji. Foto: Boštjan Svete, Grega Stopar.
KADETI V BOJU ZA FINAL FOUR
Kadeti Calcit Volleyballa so na prvem domačem turnirju v Stranjah zapravili lepo priložnost, da bi v boju za finalni turnir lažje zadihali. V prvi tekmi so v tekmi z neposrednim tekmecem Žužemberkom po veliki borbi zasluženo slavili in se veselili velike zmage. Vendar so, kot da bi jim to spodrezalo krila, v drugi tekmi proti Prvačini, ki so jo letos že premagali, izgubili z 2:0. Tako jim ostajajo sicer še teoretične možnosti za preboj med štiri najboljše slovenske ekipe, a bi se moralo veliko tekem poklopiti, predvsem pa bi morali Kamničani v nedeljo, ob 10h v Stranjah premagati obe ekipi, tudi vodilno ekipo Krke.
Kadetinje so v B-ligi dosegle pričakovano in zabeležile vseh šest zmag, zadnjo po hudem boju proti Domžalam. Tako se bodo v maju pomerile za končno 25.-28. mesto v državi, kar je seveda veliko manj, kot se je od te ekipe pričakovalo pred začetkom letošnjega tekmovanja.
Tretjeligaši so v zadnjih dveh krogih zabeležili dva poraza proti Logatcu in Brezovici in so na lestvici zdrsnili na osmo mesto.
NAJMLAJŠE EKIPE V BOJU ZA VISOKA MESTA
Najmlajše kamniške ekipe pa so še naprej v boju za visoka mesta. Dečki v mali odbojki se sicer selijo v repasaž tega tekmovanja, medtem ko se bodo deklice ta konec tedna v Kanalu borile za uvrstitev v četrti krog (med 12 ekip). Mini odbojkarice in odbojkarji pa bodo na svoje tekmovanje čakali še en mesec, saj se tekmovanja nadaljujejo v marcu. Obe prvi kamniški ekipi sta še vedno v zmagovalnem delu tega tekmovanja.	Cicoi
Milic in Slabe, tekača KGT Papež, odlična tudi v dvorani
v četrtek, 3. februarja, je v Intersport Areni v Linzu v Avstriji potekalo Prvenstvo Slovenije v dvorani v krožnih tekih za člane, članice, mladince in mladinke (absolutna kategorija).
Prvenstva sta se udeležila tudi tekača Denis Milič in Matic Slabe, člana Kluba gorskih tekačev Papež. Tekla sta v kategoriji mladinci na 3000 metrov.
Po neljubih zapletih v zvezi z začetkom nastopa tekmovanja sta mlada tekača dosegla izjemna rezultata. Na državnem dvoranskem prvenstvu (3000m - mladinci) je Denis Milič s časom 9:31 zasedel 5. mesto. Matic Slabe pa je s časom 9:14 osvojil drugo mesto in prejel srebrno medaljo. Matic je tudi dobitnik občinskega priznanja najboljšim športnikom Občine Kamnik za leto 2010 v kategoriji mladinci.
Odlični uvrstitvi obeh atletov kažejo, da naporni treningi v zimskem času niso bili zaman... Čestitamo!
Mira Papež
Rado Vengust proti vrhu svetovnega veteranskega tenisa
Kamničan Rado Vengust je v letu 2010 osvojil skoraj vse naslove v veteranskem tenisu, zato si je v letošnjem letu zadal cilj priti med deset najboljših veteranov na svetu. Leto 2010 je končal na 94. mestu na svetu, 11. mestu v Evropi in na 1. mestu v Sloveniji.
Rado, ki je v tenisu osvojil 17 naslovov državnega prvaka med veterani, bil tretji igralec bivše Juge, si zdaj želi priti do vrha svetovnega veteranskega tenisa. Upajmo, da mu bo pri tem podvigu, ki je tudi finančni zalogaj, uspelo!
INTERVJU Z MOHORJEM VRHOVNIKOM - NOVIM V. D. PREDSEDNIKA ODBORA ZA GORSKO KOLESARSTVO IN BMX PRI KOLESARSKI ZVEZI SLOVENIJE
Desetletje predanosti gorskemu kolesarstvu
Mohor Vrhovnik, danes občasni tekmovalec, trener in športni direktor, je predan gorskemu kolesarstvu od svojega 14. leta. Do leta 2006 je sam aktivno tekmoval, nato pa se je intenzivno posvetil delu v klubu. Leta 2007 sta skupaj s klubskim kolegom Lukom Želetom ustanovila sekcijo, ki sta jo poimenovala Kolesarska šola. Ta je ob kvalitetnem delu hitro rasla in kmalu postala največja slovenska gorskokole-sarska šola. V vlogi pomočnika slovenske reprezentance je Mohor nastopil leta 2009 ter pod selektorjem Robertom Pintaričem prevzel vodenje mladinske reprezentance v krosu. Vedno več nalog je prevzemal tudi v domačem klubu in, kot pravi, bil zelo ponosen na delo celotne ekipe, saj so v letu 2009 in 2010 osvojili prvo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala v krosu. Konec minulega leta je bil izvoljen za člana odbora za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije, kmalu zatem pa mu je bila zaupana še ena naloga, saj je z 31. januarjem letos prevzel funkcijo v. d. predsednika odbora.
O tem, kako se je 23-letni študent elektrotehnike in novopečeni očka male Neže lotil novih izzivov, in kakšni so njegovi načrti za prihodnost, smo izvedeli v zanimivem pogovoru.
Mohor, za začetek morda nekaj besed okoli same strukture Kolesarske zveze Slovenije (KZS). Postal si namreč v. d. predsednika Odbora za gorsko in BMX kolesarstvo pri KZS.
Kolesarska zveza je sestavljena iz treh pododborov, in sicer Odbora za cestno kolesarstvo, Odbora za množičnost in Odbora za gorsko kolesarstvo in BMX. Odbor za cestno kolesarstvo skrbi za vrhunsko tekmovalno cestno kolesarstvo, pod okrilje tega pa spadajo dirke visokega ranga (Dirka po Sloveniji, Velika nagrada Kranja) ter vsa reprezentančna tekmovanja na svetovnih in evropskih prvenstvih, pokalih narodov, itd. Maraton Alpe, Maraton Franja, Juriš na vršič in podobne amaterske tekme sodijo pod okrilje Odbora za množičnost, ki skrbi tudi za širjenje kolesarske kulture med ljudi. Sam pa sem pred kratkim postal Vršilec dolžnosti predsednika Odbora za gorsko in bMx kolesarstvo.
Za kaj vse skrbi odbor za gorsko kolesarjenje in kakšne bodo v prvi vrsti tvoje naloge?
Pod nas odbor sodijo vse MTB in BMX reprezentančne akcije in tekmovanja. Odbor skrbi za slovenski pokal v vseh disciplinah, si prizadeva za pridobitev organizacije močnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji in skrbi za nastope reprezentantov in reprezentantk na mednarodnih tekmovanjih. Ostalih nalog, ki jih bom imel kot predsednik, raje ne naštevam, saj bi porabili preveč črnila (smeh).
Kot vemo, si se že intenzivno lotil dela. Na kakšen način in katere bodo tvoje prioritete?
Moja želja je, da gorsko in BMX kolesarstvo vodim v smeri, ki si jo je odbor zastavil že z začetkom mandata, rad pa bi izboljšal delovanje in učinkovitost odbora. V prvi vrsti bom poskušal s pomočjo sodobnih komunikacijskih kanalov posodobiti način delovanja. Prepričan sem, da bo to omogočalo boljši pregled nad delovanjem odbora in večjo odzivnost, kar posledično lahko služi samemu razvoju slovenskega MTB in BMX kolesarstva. Potrebna bo tudi dosledna in ažurna delitev nalog znotraj odbora ter natančno spremljanje njihove realizacije. Nekaj svežine, novega zagona in motivacije pa bo zagotovo tudi dobrodošlo (smeh).
Kakšna je tvoja vizija delovanja odbora? Je morda tudi kakšna naloga, ki ti bo predstavljala poseben izziv?
Takšnih nalog je seveda kar nekaj, z njimi pa je povezan tudi moj pogled na delovanje odbora v prihodnje. V prvi vrsti si bomo prizadevali, da izpolnimo normo in na olimpijske igre v London pošljemo dve tekmovalki. Tekmovalcem v gravitacijskih disciplinah bomo poskušali pomagati pri napredku v primerjavi s tujimi tekmovalci, ob tem pa spodbujali posameznike, da ohranjajo stik s širšim svetovnim vrhom.
Večja pozornost se bo namenjala tudi disciplini BMX, saj se v nekaj letih pričakuje velik napredek v slovenskem BMX kolesarstvu, ki letos po zaslugi zagnanih klubov dobi kar dve olimpijski BMX prizorišči (LJ in MB). Fantje v disciplini kros bodo morali najti svoje mesto na primerno močnih tekmovanjih v tujini in tako stopničko za stopničko graditi, da 'prilezejo' do tam, kjer je kros nekoč že bil.
Zagotovo se bo močno spodbujalo tudi delo z mladimi v klubskih sredinah. Sicer bo OGK zelo težko priskrbel finančno pomoč klubom, ki delajo z mladimi, saj za to ni namenskih sredstev. Zagotovo pa se bomo trudili, da v MTB pripeljemo nove sponzorje ali pa klubom pomagamo na drugačen način. Marsikdaj je pomoč v drugačni obliki bolj dobrodošla.
Mohor, hvala lepa. Želimo ti veliko uspeha in še naprej veselja v gor-skokolesarskem svetu.
Mohor Vrhovnik v družbi Roka Korošca in Urbana Ferencaka na tekmi svetovnega pokala v Belgiji. Foto: arhiv CALCIT BIKE TEAM-GT
14
11. februar 2011
ZANIMIVOSTI
Kamniški ObČAN
(nadaljevanje pogovora z J ožetom Vrbanijo z 9. str.)
Moraš tvegati,« nadaljuje prof. Urbanija. Valentinovo ga zelo zabava, saj kljub zunanjemu videzu ljubezni vsak z odprtimi očmi, ki se malo ozre okrog sebe, lahko vidi, kako ljubezen vse povezuje in prežema. »Zavedanje o ljubezni je silno krhko. Tako je pač to z vsemi tistimi zares dragocenimi stvarmi. Z lepimi rečmi. Zares lepimi in ne samo na videz. Pogled vstran, rnajhna nepozornost in vse izgine. Čeprav se zdi, da so tiste vrednote, ki so temeljne, prav zaradi tega, ker jim rečemo temeljne, tudi nerazrusljivo trdne, je pogosto ravno nasprotno. Njihova trdnost je v njihovi neverjetno krhki lepoti,« razpreda svoje misli avtor. Dr. Jože Urbanija je trdno prepričan, da čim bolj nekaj lju-bis, tem manj te je strah podati se v globino stvari. Čim bolj nekoga ljubiš, tem bolj se spuščaš v globino odnosa. Potem tveganje postane privlačno. Toda saj sploh ne gre več za tveganje. Gre preprosto za predajanje, izročitev, za brezpogojno odprtost sprejemanja in dajanja. Globina odnosa se nenehno odpira, vstopaš vanjo in ne misliš na vrnitev.
Smiselnost bivanja
Vsak bi moral najprej razviti občutek samovrednosti, je prepričan Jože Urbanija, se zavedati, da je, in spoznati, kaj sploh pomeni biti človek. Njegovo naravno stanje, tega doseže tako, da se v tišini poglobi v svoje bistvo in ozavešča resnico o sebi, je celovitost, ki jo preplavlja smiselnost. V krizi se znajde, ko se
Kamničan Jože Urbanija veliko časa preživi v gorah, kjer vedno znova najde navdih za pisano besedo. Lansko leto ga je brezmejno navdušila lepota himalajskih vrš-acev, kamor se želi še vrniti.
pozunanji in dopusti, da ga zunanjosti trgajo na koščke. Jože Urbanija z žarom razlaga, da je zanj smisel življenja, da je srečen in da se zaveda svoje vrednosti. V družbi je veliko govora o informacijski in funkcionalni pismenosti, sam pa predlaga, »da vpeljemo temeljno pismenost -da se vsak zaveda, da obstaja, da razvije občutek samovredno-sti, kaj sploh pomeni biti človek. Smiselnost je ubrana z zamislijo sveta. Je popolnoma zanesljiv občutek o lastni vrednosti in o vrednosti vsega, kar delam, kot tudi o vrednosti vseh, ki jih srečujem, in vsega, kar me obdaja. Ne dvomim, da ima vse to, kar obstaja, svojega Stvarnika.«
Jože Urbanija svoj navdih išče in najde v tišini gora ter v lepoti glasbene in upodabljajoče umetnosti. »Smiselnost zazreš le v ti-
šini. Je tu, ni treba nikamor teči za njo. Ustavi se in videl jo boš. Smisel sveta odkrivaš z vedno globljimi spoznanji. Nato uvidiš, da je na tem svetu, ki se zdi na prvi pogled zelo neurejen, neverjetno lepo. V vesolju so galaksije, ki so si sto tisoč svetlobnih let vsakasebi. A vse v vesolju je v ravno pravi oddaljenosti in napetosti, da se vrti in brezhibno deluje. Človek bi hotel ta naravni red prikrojiti, po svoje, a zakoni narave so tako trdni in močni, da to ne gre. A vedno je v skušnjavi, da bi naredil babilonski stolp, ki bi segal do neba, da bi vse to obvladal. Bolj smiselna pot pa je, da odkrije zakone, ki vladajo naravi in vesolju, ter živi ubrano z njimi, ker to mu prinaša notranji mir in se njegova notranja magnetna igla umiri.«
Navdih za življenje v lepotah življenja. Ko sedim za mizo z dr. Jožetom Urbanijo, ki iz rokava stresa citate in misli znanih filozofov, pesnikov, pisateljev, ko z gorečimi očmi zre in mi z nasmehom kaže lepoto kamniških hribov, ki ga vabijo v njihovo naročje izza okna stanovanja, občudujem mirnost, modrost in lepoto misli tega moža. »Zares lepih trenutkov v življenju je malo. Preštejemo jih pogosto na prste ene roke. In za vse bi lahko rekli, da so bili kot bel cvet. Zapiha malo močnejši veter in cvet se začne osipati. Zato se ljudje pogosto izogibajo takim trenutkom. Toda če pogledamo nazaj v svoje življenje, moramo reči, da prav takšni trenutki, ti nežni biseri, dajejo življenju radost in melodijo.«
BOJANA KLEMENC
DOMAČE DELO - NALOGA ALI NADLOGA
Ko prebiram v časopisih članke o današnji šoli, zahtevah, učencih, učiteljih, o tem, kakšno šolo si želimo, kakšni so odrasli, ki so šli čez naš izobraževalni sistem, kakšni so mladi danes, kaj se govori o predstavnikih generacij x in y, razmišljam.
Večkrat se sprašujem, ali so domače naloge sploh še potrebne? Ali - kot se rado sliši v devetletki, da so naloge zaželene, niso pa obvezne? Kdo jih bo pisal, če ima izbiro in se nič ne zgodi, če pride v šolo brez naloge? Poskušam najti odgovor, saj sem v osnovni šoli že več kot 36 let in spremljam različne spremembe, razmišljam o nalogi ali nadlogi.
Učitelji imamo otroke radi in jim Želimo vse najboljše. Vendar se tudi najboljše ne dobi lahko, za uspeh je potrebno vložiti veliko truda in časa. Učenec v šoli pridobiva informacije, veliko jih je, ne zapomni si vseh, če jih večkrat ne ponovi. Razvija se samo kratkotrajni spomin. Če učenec doma informacije, ki jih je slišal v šoli, ponovi, iz kratkoročnega spomina z utrjevanjem preidejo v dolgoročen spomin in tako znanje je precej bolj trdno. Vendar pot do tega ni lahka, zahteva veliko dela in truda, ki ga naši nadebud-neži niso vajeni. Povsod izgubljamo kompas, pravo pot, se ne znajdemo in ne vemo več, kaj je prav in kaj ne. Ali je prav, da mislimo, da moramo otrokom vse ustreči, da so odraslim enaki, da nas ne bodo več marali, če jim bomo kaj prepovedali? Kakšna zmota. Starši in učitelji imamo izkušnje in znanje, da poslušamo naše otroke in jih vodimo med pastmi življenja. Ni narobe, če smo
Ste prepričani, da veste, kaj jeste?
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so lansko jesen v sklopu projekta »Za informirano odloËanje potrošnikov-iPotrošnik« pripravili novo spletno mesto www.veskajjes.si. ki ponuja pregled nad izbranimi informacijami o prehranski vrednosti živil. Na stran je vključen tudi prehranski semafor za vrednotenje živil. ki na preprost način podaja informacije o sestavinah posameznega prehrambenega izdelka in bo tako potrošnikom v pomoč pri razumevanju označb na izdelkih.
V času, ko se je skoraj nemogoče izogniti hitremu življenjskemu tempu in stresu tako na delovnem mestu kot tudi doma, lahko zdrava prehrana pomembno pripomore k boljši kakovosti našega življenja. S pravilno in uravnoteženo prehrano je mogoče izboljšati počutje in okrepiti telo ter lažje premagovati vsakodnevne psihofizične napore.
Spletna stran »Ves kaj ješ?«
S projektom »Veš kaj ješ?« si v ZPS prizadevajo za dvig zavesti
potrošnikov o označevanju sestavin na embalažah živil ter želijo pripomoči k izboljšanju prehranjevalnih navad potrošnikov. Projekt je bil nadgrajen tudi z novo spletno stranjo www.veskajjes.si. Kot je povedala urednica spletne strani Urša Šmid, le-ta prinaša zbirko živil in njihovih podrobnih prehranskih profilov, semafor za vrednotenje prehrambenih izdelkov, nasvete za zdravo prehranjevanje in seznam prehranskih VIP testov. Trenutno so na spletni strani objavljeni podatki za več kot tristo različnih živil.
Prehranska strokovnjakinja
ZPS dr. Tanja Pajk Žontar pravi: »Potrošniki se premalo zavedajo, kako zelo zavajajoče so lahko trditve in podatki, ki jih proizvajalci zapišejo na embalažo izdelka, da bi pritegnili našo pozornost in nas prepričali v nakup. Izdelki z manj maščobe, dodanimi vitamini in brez holesterola so lahko vse prej kot zdravi, vendar tega ne bomo opazili, če se ne prepričamo o vseh uporabljenih sestavinah. Zato je pomembno, da so potrošniki pozorni na oznake in sestavine na prehrambenih izdelkih, kajti le tako se bodo lahko prehranjevali resnično zdravo in uravnoteženo. «
Za potrošnike
semafor
najenostavnejši
Obiskovalci lahko na novi spletni strani preverijo, kakšna je vrednost maščob, soli in sladkorja v izbranem živilu in jo primerjajo s pomočjo prehranskega semaforja. »Rdeča« barva pomeni, da živila ni dobro uživati vsakodnevno, »oranžna« barva ponazarja zmerno uporabo, kar pomeni dva do trikrat na teden, »zelena« oznaka pa uporabo brez omejitev, torej vsakodnevno rabo. Neodvisna raziskava, ki jo je izvedla Food Standard Agency je namreč pokazala, da je za potrošnike sistem barvnega kodiranja oziroma prikaza v obliki semaforja najenostavnejši, nudi največ informacij ter vodi do odločitev o nakupu bolj zdravih živil. Način prikaza z barvnim semaforjem so podprle potrošniške organizacije, različne
zdravstvene organizacije in zdravniki, tak sistem pa že uporabljajo tudi v nekaterih večjih trgovskih verigah po Evropi.
Obiskovalci imajo možnost soustvarjanja spletne strani
Spletna stran ponuja uporabnikom tudi možnost, da preko posebnega obrazca sporočijo podatke o izdelku, ki ga v bazi še ni in menijo, da bi podatke o njem radi izvedeli tudi drugi. Spletna urednica Urša Šmid pravi: »S tem, ko smo uporabnikom omogočili, da sodelujejo pri soustvarjanju spletne strani, jih motiviramo, da zavzamejo bolj aktivno vlogo v procesu iskanja podatkov o živilih in posledično pripomoremo k tem, da se njihove prehranjevalne navade izboljšajo.« Hkrati želi ZPS na tak način spodbuditi tudi pre-hransko industrijo, da začne bolje označevati svoje izdelke.
Milijarda evrov za boj proti semaforju
Prehrambna industrija naj bi po ocenah potrošniških organizacij porabila že okoli milijardo evrov za lobiranje evropskih parlamentarcev. Žal je bila v svojih prizadevanjih uspešna, saj se je v juniju 2010 proti uvedbi večbarvnega sistema za označevanje sladkorjev, maščob in soli na l0o g živila na prednji strani embalaže izreklo skoraj 400 poslancev Evropskega parlamenta.
odločni in postavimo meje, od njih nekaj zahtevamo. Tudi, če je otrok kdaj jezen na nas, ker mu nekaterih stvari ne pustimo, ga imamo še vedno radi, mu stojimo ob strani in mu pomagamo na poti k odraslosti. Menim, da se učenec ne more izobraževati, če samo sprejema informacije, če posluša in rešuje delovne zvezke v šoli, doma pa nič. Za uspeh je potrebno tudi doma nekaj narediti! Delo se začne že v družini, če ima otrok odgovornosti in zadolžitve, ki jih mora opraviti. Razvijajo se delovne navade. V šolo pride radoveden, vedoželjen, pripravljen za delo. V svojem dolgoletnem delu v 1. in 2. razredu še nisem srečala ne-vedoželjnih otrok, ki se ne bi želeli učiti. V povezavi starši-učenec pride še učitelj, ki je v prvi triadi zelo pomemben. Kar reče učitelj, je sveto. »Dober učitelj zna svoje učence začarati,« je rekel znan družinski terapevt Jasper JUULL. Jaz v to verjamem.
Na začetku šolanja imajo starši veliko odgovornost pripraviti otroka na vstop v šolo, vsakodnevno spremljanje šolskega dela, kasneje vaje iz branja in pisanja vsak dan, saj v šoli ni mogoče organizirati dela, da bi vsak učenec vadil branje. Pomembno je, da so starši na začetku šolanja dosledni in vztrajni, določijo urnik šolskega dela. Tudi, če je otrok v OPB, skupaj pregledajo torbo, se pogovorijo o delu v šoli, dopolnijo, kar manjka. Med pogovorom se tkejo vezi zaupanja. Če se starši zanimajo za delo svojih otrok, bodo tudi oni čutili, da je njihovo delo pomembno in bodo ponosni, še raje bodo delali.
Znani slovenski ekonomist je dejal, da so otroci najbolj donosne naložbe in da se splača vlagati v njih. V prvi triadi potrebujejo več pomoči in starši več sodelujejo, nato se umikajo v ozadje, učenci postajajo samostojni. Sami prevzamejo odgovornost za domače delo, starši jim to omogočijo, dajo jim prostor in določijo čas učenja. Težava nastane, če se pri nalogi zatakne,
starši takrat priskočijo na pomoč s svojimi rešitvami ali poiščejo pomoč (INŠTRUKCIJE), namesto, da bi ga spodbujali, da bi se sam potrudil in poiskal rešitev. J. JUULL v svoji knjigi Kompetentni otrok staršem svetuje, naj ne pošiljajo otrok k različnim terapevtom, ampak naj se začnejo ukvarjati z njimi. Otrok lahko z nedelom opozori na težave, Želi pozornosti, kajti samo zadovoljni učenci so tudi dobri učenci.
Z rednim delom učenec začne redno pisati domače naloge, navadi se kot na redno umivanje zob ali podoben obred. Naloga ne more biti vedno popolna, tudi zmoti se, vendar, če ga spodbudimo, bo popravil napake, za kar zasluži prav tako pohvalo kot za pravilno rešitev. Nič ne pride samo od sebe, potreben je proces, spodbujanje, sodelovanje in vztrajanje. Naloga postane otrokova odgovornost in ne odgovornost staršev. Starši so v bližini kot pomoč za spodbudo in pojasnilo. Postajati mora vedno bolj samostojen, samozavesten in odgovoren, tega si vsi želimo.
Šola mora razvijati delovne in učne navade, pridobivajo se z leti, iz razreda v razred se stopnjuje zahtevnost. Pomembno je, da učitelj nalogo tudi pregleda, ovrednoti, drugače učenci ne bodo delali nalog, četudi so še tako zanimive. Vsi, starši, učenci in učitelji, so odgovorni za naloge. Vsak ima svoj del, ki ga mora opraviti. Če odpove en člen, se sistem zruši, četudi je še tako dober in načrtovan. Tudi, če Želimo otroke še tako obvarovati, zaščititi, olajšati delo, tega ne moremo. Čez leta bo vsak moral biti odgovoren, samostojen, se znajti v življenju. Šola ni samo zabava, da minejo nerodna leta, ampak je resna učilnica za življenje. Zato ne delajmo namesto njih, ampak za njih in jim omogočimo čim več samostojnosti in odgovornosti.
DANICA ZUPIN, specialna pedagoginja O© Frana Albrehta Kamnik
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45
V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA:
*	SEMENSKEGA KROMPIRJA
*	ČEBULNIC ZA VAŠ VRT
*	SEMEN ZELENJAVE IN CVETLIC
*	gozdarskega programa
(zagozde, verije, olja...) in ostalega programa po ugodnih cenah
ZBIRAMO NAROČILA ZA TRETIRANO SEMENSKO KORUZO.
Nudimo tudi ZITA. KRMILA. UMETNA GNOJILA...
UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646
Za kratek čas in bister um - sudoku
		8				7		
4		5		6	2		9	
					3			6
						2		1
	4						3	
2		7						
9			6					
	1		9	7		5		8
		6				3		
7						4		3
	5		6					
		6		1	9			
		7		9	6			
8								7
			3	5		9		
			9	8		6		
					3		7	
6		2						1
teLnUASVOJdiHARKUPOVAHHAJCiHiJU!
TEHNIČNA TRGOVINA ^j^SAfi—
Wxnn^CEiSĚTEm^y^ T^snsmm
y
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UCODNAPONUDBA! 10% POPUST
na vse blago na zalogi OD 14. DO 19. FEBRUARJA ^
MALI GOSPODINJSKI APARATI
AKUSTIKA AVTOAKUSTIKA
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 50 EUR DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
BREZPLAČNA DOSTAVA • več na www.pemecom.si
AKCIJSKA PONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE ŽITARICE
JABOLKA za ozimnico PO UGODNI CENI! Sprejemamo NAROČILA ZA JARKICE IN ENODNEVNE PIŠČANCE
VSE ZA KOLINE
(začimbe, naravna in umetna čreva, kolofonija, špile ...)
IAGROPROMET CERKLJE i
LU!:	Çerkjj!! tel-:_04/252 _64_40_
I
Tudi vtem času smo za vas pripravili nekaj izletov: 19. 2. Smučanje - Bad Kleinkirchheim 5. 3. Cvetlični sejem - Pordenone
25. 3. Romanje v Medžugorje Nakupovalni izleti v Trst in Lenti
Vse informacije in prijave na 01 8346 023 in info@vrankar.si Vrankar bus d.o.o.
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Tiho je odšla naša mama
JUSTINA OSOLNIK
rojena Pančur, iz Žage v Črni (1922-2011)
Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Mihela in Marinka z družinama
Januar 2011
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 23. letu Življenja je za vedno zaspala naša draga
KATJA MANDEKIČ
iz Sel pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno družini Percic, prijateljem in sosedom, predvsem družinam Rak in Kotnik ter Golubovic-Makovec, osebju ©CRM, sošolcem generacije 1988 Šmartno v Tuhinju, najinim sodelavcem Zavarovalnice Triglav in pošte Kamnik. Hvala dr. Bogdanu Logarju za pomirjajoče besede. Hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje, za maše, denarno pomoč in predvsem tople besede.
Zahvaljujemo se g. župniku Danielu Kaštrunu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, Suzani Rak za občutene besede slovesa ter pogrebnikom, ki so našo Katjo odnesli na
zadnjo pot slovesa, in pevcem kvarteta Krt. Hvala vsem, ki ste našo Katjo imeli radi in se je boste spominjali. Mami, oči in sestrica Sela, januar 2011
V Ko pošle so ti moči, 1 zaprl trudne si oči.
In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 77. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
JAKOB PIRŠ
s Starih Sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala dr. Ahlinu in sestri Marjani, patronažni sestri Marinki, urgentni ekipi in reševalcem ZD Kamnik, osebju OI Ljubljana,
bolnišnici Golnik in podjetju Pulmodata. Zahvala pevcem kvarteta Krt, trobentaču za zaigrano Tišino, g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem PGD Zg. Tuhinj in ostalim društvom, praporščaku DU Kamnik, govornikoma Ivici in Matjažu za besede slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
Januar 2011
v Kamniku, Ljubljanska 3d,
SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50
Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM!
Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h
POGREBNIK d.o..o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
JANEZ BALANTIČ
po domače Matevžev Ivan, z Županjih njiv 17/a
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz podjetij Stol in Alkam Kamnik ter borčevski organizaciji za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Bogdanu Logarju iz ZD Kamnik, stranjskemu župniku, pevcem Krt in izvajalcu Tišine.
Žalujoči: žena Francka, sin Rajko, hči Marinka z družino in drugo sorodstvo
Županje njive, Duplica, ©marca, januar 2011
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je..
ZAHVALA
V 87. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi
SILVO HRIBAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebno lovcem, članom društva ZŠAM Kamnik, pevcem in gospodu župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala prijatelju Ignacu za njegovo nesebično pomoč in spodbudo Silvu med njunim bivanjem v DSO Kamnik. Hvala vsem, ki ste našega strica imeli radi.
Vsi njegovi
Februar 2011
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin, bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in teta
PAVLA DRENIK
po domače Spotikarjeva iz Črne
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete
maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim
pevcem, trobentaču ter praporščakom. Zahvaljujemo se tudi dr. Dolenčevi, sestri Jani in patronažni sestri Katarini za dolgoletno pomoč in oskrbo.
Vsi njeni
Črna, Godič, Kamnik, Ljubljana, Spittal, januar 2011
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
w
stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
Aljaževa 30, Ljubljana
Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si, info@stomatologija.si
Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot __ nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob..
Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočila ali elektronske pošte.
Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtekod 13h do 19h, torek in petek od 9h do 14h.
MALI OGLASI
Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju. Tel.: 031/491-381.
Prosimo, če kdo podari stolček za hranjenje otroka. Tel.: 030/922-504.
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
ANTONIJA SMEŠNJAVEC
rojena Šuštar, Balotova mama iz Spodnjih Palovč (1923-2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju DSO Kamnik za nego in pomoč. Hvala gospodu župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči vsi njeni.
Februar 2011
Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mimo spiš, bolečin več ne trpiš. Čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 81. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
PAVLA ERAZEM
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in tople stiske rok. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem kvarteta Krt in izvajalcu Tišine. Posebno zahvalo dolgujemo gospe Silvi za njeno nesebično skrb in nego, ki ju je nudila v času njene težke bolezni. Hvala ZD Kamnik, njeni zdravnici dr. Jermanovi, dežurnemu zdravniku in patronažni sestri za pomoč pri lajšanju bolečin v zadnjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
Januar 2011
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
V 54. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, mož in oče
MARJAN ORAŽEM
(1957-2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja,
podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred, prijatelju Vinku za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem iz Vranje peči in trobentaču za zaigrano
Tišino. Hvala tudi praporščakom. Hvala še enkrat vsem, ki ste imeli našega Marjana radi in se ga boste spominjali.
Vsi njegovi
Februar 2011
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
jC^O	OPTIKA
OČ6SNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Samostanska 14. Kamnik TeI.:0I/83I7-005 Breznikova 15, Domžale TeI.:OI/7SI6-436 (Breza center)
Vinko: 03Í/795- 960 Í04Í/456-67S
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
□.JTVTTl tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitráži
*	okvirjanje slik

KAMNIK 2. '
V centru Kamnika, Glavni trg 11 nekdanja mesarija Podgoršek
NASE STRANKE CENIMO, ZATO VSE CENE PRI NAS OSTAJAJO NESPREMENJENE!
> Pestra izbira dnevno svežega kruha, peciv in slaščic
• KRUH IN DOMAČE LEPINJE
•	KROFI
•	BUREK
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 6'' do 22'' Naročila tudi po tel.: 051/447 766
Ljubljanska 3/d, v Svetilniku
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZOR^i DOMŽALE
Z.0.0.
KROVSKO-KLEPARSKI CENTER
v MENGŠU, Gorenjska cesta 11 tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si
VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU
strešne kritine
Krovsko-kleparskI Izdelki
Hidro in termo izolacije
Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija -
natur, barvni, pocinkani
Krovsko-kleparska dela
Kooperacije
frivlačen avto zaprivlaáw cena! 207za 9.480*€
vwvw.peugeot .si
P E Ll C EOTn^»»ĆATotal. Ogloševona cena velja za model 207 TRENDY 1,4, 5 vrat, pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja (finančni lizing). V nasprotnem primeru je cena vozila 9.820 EUR Poraba goriva (kombiniran način vožnje. L/100 km); 3,8 - 7,4. Izpuh C02 (g/km); 110 - 159. LIFECLASS je zaščitena blagovna znamka podjetja Istrabenz turizem d.d. Slika je simbolična. Vrednost darila je cca. 250 EUR. Vse dodatne informacije o akciji so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. Ponudba in darilo veljata od 1. 1. 2011 samo za fizične osebe za vozila dobavljena končnemu kupcu do 28. 2. 201 1.
Peugeot predstavlja prestižno serijo Lifeclass z bogato dodatno opremo po posebno nizki ceni Vsem, ki boste do konca februarja 201 1 kupili Peugeot 207 podarimo vikend paket za 2 osebi v hotelih Lifeclass Pridite v Peugeot salon in izberite svojega privlačnega Peugeota z izjemno privlačno opremo in še bolj privlačno ceno
••••••••••• ^^^H
^^ VIKEND m PAKET 1 ZA DVA ■
»•••••••••••^^^H
Lifeclass
Posebna serija
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
peugeot
MOTION 6 EMOTION
NLB Skladi so dobra poteza
Ga. Capuder, kot finančna svetovalka v NLB Skupini, katere del ponudbe predstavljajo tudi podskladi krovnega sklada NLB Skladi, ste gotovo pravi naslov za najbolj osnovno vprašanje - kaj sploh pomeni izraz podsklad?
Podsklad krovnega sklada je vsebinsko gledano enak vzajemnemu skladu, ki je med ljudmi bolj poznan izraz, pri čemer pa oblikovanje krovnega sklada vlagateljem prinaša dodatne ugodnosti. Vsak podsklad zbira premoženje večjega števila vlagateljev in to premoženje nalaga v delnice in obveznice v skladu s svojo naložbeno politiko.
Kakšne pa so dodatne prednosti?
Ključna prednost za vlagatelje z uvedbo krovnega sklada je možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri prehodih med podskladi istega
krovnega sklada. Z drugimi besedami vlagateljem pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada ni potrebno plačevati morebitnega davka na kapitalskih dobiček, ki pa so ga pri prehodih med vzajemnimi skladi morali. V primeru, kadar med posameznim vplačilom v krovni sklad in izplačilom iz krovnega sklada mine dovolj dolgo obdobje (20 let), se vlagatelj lahko celo v celoti izogne plačilu davka na kapitalski dobiček.
Lahko kratko opišete delo finančnega svetovalca. Človek bi si predstavljal, da vlagateljem danes svetujete kaj bo jutri najbolj donosno? Takšna opredelitev bi bila napačna. Ključno za finančnega svetovalca je, da vlagatelju svetuje takšne podsklade, ki ustrezajo njegovemu finančnemu profilu. Pri tem se ne ozira na preteklo donosnost podskladov. Zelo pomembno je, da finančni svetovalec stranko pozna in se med njima vzpostavi odnos zaupanja.
Osebno v tem vidim svojo največjo konkurenčno prednost, saj svoje stranke dobro poznam in jim lahko svetujem takšne podsklade krovnega sklada, ki so za njih najbolj primerni. Za različne vlagatelje so primerni različni podskladi, odvisno od tveganja, ki ga je posameznik pripravljen sprejeti. Zavedati se moramo, da je možno pričakovati višjo donosnost zgolj z višjim prevzetim tveganjem. To je zelo pomembno dejstvo, ki nas opozarja, da v svetu naložb zastonj kosilo ne obstaja.
Je sedaj pravi čas za naložbo v podsklade krovnega sklada NLB Skladi?
Če je bil najboljši čas za nalaganje v podsklade krovnega sklada NLB Skladi pred enim letom, to še ne pomeni, da sedaj ni dober čas za nalaganje. Vsekakor bo
vsak, vsaj minimalno strokovno usposobljen finančni svetovalec, podsklade v določenem deležu glede na celotno finančno premoženje vlagatelju vedno priporočil.
Za konec še ključno vprašanje. Na kakšen način in kako lahko vlagatelji varčujejo v podskladi h krovnega sklada NLB Skladi? v podskladih krovnega sklada NLB Skladi je možno varčevati postopoma, na primer z mesečnimi manjšimi vložki, kot tudi z enkratnimi vplačili. Vlagateljem vsekakor svetujemo, da se oglasijo v katerem od pooblaščenih vpisnih mest. V kamniški občini tržimo podsklade krovnega sklada v NLB poslovalnici na Duplici in v NLB Poslovalnici na Glavnem trgu v Kamniku.
Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www, nibskladi.si. Vzajemni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
Saša Capuder, osebna bančnica v NLB Poslovalnici Kamnik.