Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje drfave
4	K 60 v.) — Spisi In doplel se po-illjajo t Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa i Upravniitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. I
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrsta (iestlna „DomolJubovc" ilrine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Potamezne številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnega urada štev. 824.797.--------
Štev. 6.
V UulilM dnč 8. februarja 1906.
šnopsorije.
Stara pesem! Po štacunah, kjer aajo pravico prodajati žganje v zalih posodah, se vse vprek vara po-:ava. Kar v prodnjalnici, ali pa v iki skriti sobici se shaja šnopsarska •atovščina. Žandarji vidijo vsacega rača, preiskujejo dimnike in brvi. šnops pa nimajo oči. V kakem kraju se spomni kdo, bi se dalo pri šnopsu kaj zaslu-Prosi, naj se mu dovoli prodaja. )činski odbori — čast jim! — so činoma tako pametni, da ne podajo takih beznic. Postava pravi, daje dovoljenje okrajno glavarstvo »tem, ko je zaslišalo občinski zastop.
se pravi: občinski zastop sklepa, rajni glavar pa naredi, kakor hoče. bi bilo deželni vladi res kaj na n, da se omeji šnopsarsko zastrup-vanje našega ljudstva, bi morala no izdati ukaz glavarstvom, da se ;oli in pod nobenim pogojem ne e dovoliti šnopsarija, pa tudi ne stilna, če nasprotuje obč. zastop.
Liberalci povsod podpirajo šnop-ije. Oseba, ki prosi za dovoljenje, obrne nanje in ti pritiskajo, pro->, lažejo . .. Okrajni glavarji so pa nas te misli, da se sploh razum čne šele pri liberalnem gostilničarju
ali štacunarju. Saj vidimo to pri sestavi porotnikov. Na tisoče kmetov in rokodelcev je za porotnike sposobnih, ki jih okrajna glavarstva ne- • čejo. Naj župan sestavi še tako popolni seznamek za porotnike sposobnih mož; okrajno glavarstvo črta — — — in tako pridejo seznami, kjer so domala sami liberalni krčmarji in trgovci zapisani, k deželnemu sodišču, da se izžrebajo.
Liberalec je zaupni mož pri glavarstvih, če prav ga marsikje z lučjo iztaknejo. To velja tudi za šnopsarije. Po ovinkih pride vkljub vsemu ustavljanju ljudstva kandidat za šnopsarsko apoteko do svojega cilja. Dovoli se mu morda izprva samo prodajanje v zaprtih steklenicah. Toda žandar je daleč in okrajno glavarstvo visoko. Prične se življenje, da Bog pomagaj. Vse vlačugarstvo dobi svoje središče in shajališče. Najhujše je pa za mlade ljudi. Fantje in dekleta se zastrupljajo na duši in na telesu. Cele noči pre-tulijo po takih beznicah. Tako se zredi neka tolpa na pol razdivjanih ljudi, ki se jih vsak boji. Kdo bo naznanjal, če je pri tem v nevarnosti, da se mu pobijejo okna, ali ga za-vratno napadejo stekli šnopsarji, in če zraven še izkuša, da nič ne pomaga.
Skoraj bi vprašali: Ali je še vredno plačevati davek za tako dr-
žavo? Zakon je res pomanjkljiv, a še bolj pomanjkljivo je obnašanje gosposke. Vsaj to, kar se more in mora zgoditi po sedanjih postavah, naj bi se zgodilo. Mirno ne moremo gledati, kako prodira šnops med nas. Koliko družin propada, kako gine poštenje, delavnost, varčnost. Strah je človeka, ko to premišlja. Naš kmet je pregnal Obra in Turka, naš kmet je ohranil svojo dedno zemljo proti Nemcu in Lahu. Proti šnopsu je pa brez moči, ker slepa vlada podpira v tem oziru, kar je slabega.
Na Kranjskem smemo izvzeti samo radovljiško okrajno glavarstvo. Tam se je poizkušalo resno stopiti v boj proti šnopsarijam, a še tam se ne dosežejo vspehi, kakršni so mogoči, ker ni splošne podpore od središča. Imamo pa okrajne glavarje, ki so jim, kakor se vidi, šnopsarji posebno na srcu. Za vse drugo imajo čas in voljo, samo te najhujše ljudske rane ne vidijo.
Vzbujena kmečka stanovska zavest bo tudi tu napravila red. Združeni kmetje bodo podučili gosposko, kje je jedro ljudstva in bodo razdrli pogubno zvezo med liberalnimi šnop-sarijami in vlado. Na to se smeta oba ta dva zaveznika zanesti!
Političen pregled.
Iz državnega zbora.
30. januarja se je sešel po šesttedenskih počitnicah zopet državni zbor k svojemu zadnjemu zasedanju. Letos namreč poteče poslanski zbornici postavodajavna doba. — Baron Gavč je že jeseni naznanil v zbornici, da je do avgusta ne razpusti, ako bode izvršila svojo nalogo. Ta pa je jako obširna in težavna. V prvi vrsti zahteva vlada vojaške novince. Skupni državni troški za leto 1906 tudi niso še dovoljeni. Torej mora zbornica voliti delegacijo, ki se ima dogovoriti o skupnih zadevah Avstro Ogerske. To pa je izključeno, dokler niso poravnane zmede na Ogerskem. Dne 1. marca potečejo trgovinske pogodbe z Rusijo, Italijo, Švico, Srbijo in Bolgarijo. Dotični zakoni morajo stopiti v veljavo koncem februarja. Kot druga točka je na dnevnem redu načrt o zavarovanju zasebnih uradnikov in uslužbencev. In državni proračun za leto 1906 leži sploh še pod mizo. Za sam proračun potrebuje zbornica dva, tri mesece. Obrtni odsek je izdelal novi obrtni red, ki tudi vzame najmanj štiri tedne. Potem so na vrsti tiskovni zakon, uravnava duhovniških plač, avstro-ogerska nagodba, novi vinski zakon, brambeni zakon itd. Torej še mnogo dela čaka zbornico, predno ji bo zapela trobenta, ki ji bo naznanila razhod. In ko predloži vlada še volivno preosnovo, je povsem gotovo, da vsaj polovica navedenih načrtov preostane novi zbornici.
Vojaški novinci.
Med zgoraj omenjenimi točkami je naj-preje prišla v razpravo zadeva o vojaških novincih. Med prvimi govorniki se je oglasil poslanec grof Šternberg, ki je ostro napadal vlado, ki trpi v armadi stare častnike, ki že davno spadajo v pokoj. Ko je govorilo še nekaj drugih poslancev, ki so pri tej priliki izrazili že tolikokrat ponovljene želje zlasti kmečkih volivcev glede vojaštva, se je vladna predloga izročila odseku, ki bo stvar natančno predelal in jo potem zopet izročil zbornici v končno potrdilo. Naš poslanec Žitnik je s svojimi tovariši vložil pri tej priliki interpelacijo, naj vojna uprava priza-nesljiveje in milostneje postopa proti onim izseljencem, ki iščejo zaslužka in kruha v tujini ter vsled tega zamude vojaške nabore, kontrolne shode ali orožne vaje.
Zasebni uradniki.
Po razpravi o vojaških novincih je zbornica pričela razpravo socialno političnega odseka glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Ta načrt nikakor ni tak, da bi mogli biti 2 njim zadovolnji, ker je omejen le na zava-
rovanje zasebnih uradnikov. Vsi ljudski za stopniki zahtevajo in bodo zahtevali splošno starostno zavarovanje vseh nižjih slojev prebivalstva. Vendar bodo to pot prizanesli vladi, ker je s tem, da je predložila načrt za starostno zavarovanje, pokazala resno voljo vsaj nekaj storiti v tem obziru; in če se to posreči, je led prebit in odprta daljnja pot.
»Slovanska zveza«.
»Slovanska zvez a", v kateri so združeni naši poslanci z nekaterimi drugimi slovanskimi poslanci, v svojih sejah marljivo proučuje volivno preosnovo. Vlada v svojem volivnem načrtu namerava napraviti veliko krivico štajerskim Slovencem, katerim pri-stoja 8 poslancev, pa jih ima vlada v svo jem načrtu samo 6. Tudi od koroških Slovencev pričakuje, da se bodo zadovoljili z jednim poslanoem. »Slovanska zveza" je zato sklenila iznova pričeti pogajanj« z vlado glede volivnih okrajev na Štajerskem in Koroškem. V načelstvo »Slovanske zveze" so bili zopet izvoljeni dr. Šusteršič in dr. Jv-čevič kot načelnika, dr. Ploj za podnačelnika.
Tržaški Lahi - kaznovani.
Minule dni se je izvršila na avstrijskem jugu v Trstu zelo važna izprememba, ki je silne dalekosežnega pomena. Znano je, kako škilijo tržaški Lahi v Italijo k svojim bratom po krvi. Pri tem se doslej niso za ope-tovane opomine dosti ali celo nič zmenili te/nveč so javne in tajno svoje protiavstrij-sko srce obračali v blaženo Italijo ter pri tem zelo veliko škodovali tržaškim Slovencem, katerim so kratili najnavadnejšs pravice tako n pr. glede šolstva. Avstrijska vlada se jih je bala in si dolgo ni upala nastopiti z ono odločnostjo, ki je bila edina na mestu. Ne pred par dnevi se je pa vendarle ojunačila in izdala odlok, ki odvzame tržaškemu mestu vse posle, ki so mu doslej pri-stojali kot političnemu uradu prve vrste in povrh še okrajno šolsko nadzorstvo ter jih poverila posebič namestništvenemu svetniku. C. kr. namestništvo bo torej odslej po svojem svetniku, ki je pravzaprav okrajni glavar, izdajalo samo vse postave in odloke, nadziralo in uredilo volitve za državni zbor, odločevalo, kam je kdo pristojen, kaj naj se zgodi s priseljenci, bo vodilo vse policijske zadeve, v kolikor niso že sedaj poverjene državnemu policijskemu ravnateljstvu, vse zakonske zadeve, vse obrtne, trgovinske in zdravstvene zadeve; naposled vse, kar se iiče varstva polj, gradbe in [uredbe vodovodov in vojaštva. To je hud udarec za tržaške in sploh za vse avstrijske Lahe — pa so ga zaslužili. Čuie se, da so vložili laški poslanci proti temu interpelacijo v državnem zboru. Toda vse jim ne bo nič pomagalo — z vlado se ne bodo mogli bosti.
Izpremembe na Ogerskem.
Dolgotrajni boj, ki se bije na skrivnem med vladarjem in ogerskimi protivladnimi strankami se bliža svojemu koncu; tako saj kažejo poročila zadnjih dni. Združene stranke so začele bojno tuljenje izpreminjati v bolj miroljubne glasove. Zadnje dni se je mudil na Dunaju odličen ogerski politik Andraši, ki se je pogovarjal z vladarjem o položaju. Vladar je baje nekoliko odnehal in obljubil ugoditi nekterim zahtevam protivladnih strank, glede armade pa nič razen dovoljenja, da se razpravlja pri vojaških sodiščih v mažarskem jeziku. Andraši je šel s temi obljubami do mov v Pešto, kjer se je posvetoval z ostalimi voditelji, kaj storiti. Nato se je povrnil nazaj na Dunaj, kjer ga je cesar zopet zaslišal, da mu poroča o dogovoru z združenimi strankami. Kljub timu, da sta se menila celi dve uri, se vendar vladar še ni na nobeno stran cdlcčil temveč je naročil An-drašiju, da naj ostane še na Dunaju. Po najnovejših poročilih pa je vladar zavrnil vse zahteve keal'C'j*.
Srbsko - avstrijska trgovinska vojska.
/
Trgovinska vojska med Srbijo in Avstrijo traja še vedno. Pred kakimi desetimi dnevi so se zbrali trgovci iz cele Srbije v Belgradu, da izrazijo svoje ogorčenje proti Avstriji. Shod je odobu l srbsko - bolgarsko pogodbo, na kar so vdeleženci manifestirali po mestu proti Avsttiji. Srbska vlada namerava naročiti topove na Francoskem, a vse potrebno za železnice na Nemškem in pri tem popolnoma prezreti Avstrijo. Kako se bo končal spor, se sedaj še ne more določiti. Za nas bi bilo v gospodarskem oziru gotovo boljše, če se razbije carinska pogodba s Srbijo, ker bi bilo s tem silno ustreženo našim živinorejcem. Kajti komaj je bila za prta meja srbski goveji živini in prašičem, že so poskočile cene domači živini, osobito rejenih prašičev.
Verska svoboda v Bosni.
Minuli mesec se je dogodilo v Bosni nekaj, kar jasno osvetljuje žalostne tamošnje razmere. Sarajevski nadškof dr. Jožef Stadler obhaja letos 251etnico, odkar je nastopil silno težko službo kot nadškof v Bosni in Hercegovini. Ob tej priliki je dobil od slavne vlade krasno jubilejno darilo V priznanje 251etnega uspešnega delovanja, ki ga lahko nazivljemo mučeniško — je bil obsojen na 500 kron denarne globe. Obenem sta bila obsojena nadškofijski tajnik in upravitelj nadškofijskih posestev vsak na dva dni zapora, oziroma 40 kron denarne globe. In kaj so zakrivili? Nekega mladega mohame-dana, ki se je odločil po resnem premišljevanju za vstop v katoliško cerkev, je rsd
škof sprejel v cerkev in ga birmal, potem ko ga je nadšktfijski tajnik ob navzočnosti upravitelja nadškojskih posestev krstil. To so zagrešili in nič druzega in obsojeni so bili. [e li to svoboda? Tak« ne sme naprej iti. Ali naj se bosenski katoličani res od vrnejo od »katoliške" avstrijske vlade, ter se obračajo na turškega sultana, kakor se že čuje? Morda bi ta res bolje znal ščititi versko sobodo, kakor j* pa zna liberalna avstrijska vlada.
Danski kralj umrl.
Dne 29. januarja je nenadema umrl danski kralj Kristijan, kije bil rojen leta 1818 in vladal skoro 43 let na danskem prestolu. Ker je bila Danska v bojih z Avstrija nesrečna in izgubila tu lepe pokrajine, je imel rajni kralj bolj žalostna vlada, ker velik del podanikov ni bil zadovoljen ž njim. bele ob kraljevi 40 letnici 1. 1903 je prišlo do popolne sprave med naradom in kraljem, tako da je bil večer njegovega življenja bolj vesel kakor, ko je postal danski vladar. Sreč« je pa imel s svajimi otraci. Drugi Kristijanov sin Jurij I. je postal 6. junija 1863 grški kralj, lani je pa doživel Kristijan veselje, da je zasedel norveški prestol njegov drugi sin danski princ Kristijan Friderik Kari, ki si je nadal ime norveški kralj Hakon. Njegov najstarejši sin Kristijan Friderik, novi danski kralj je bil rojen 3. januarja 1843. Njegova žena je princenzinja Lujiza, edina hči švedskega kralja Karola XV.
Ločitev cerkve in države na Francoskem.
Ganja brezverske francoske vlade proti katoliški cerkvi je zadnji čas menda dasegla svoj vrhunec. Vlada je paslala po cerkvah svaje uradnike, da zapišejo vse svete posode, ki se rabijo pri službi božji, in ostale dragocenosti, ki se nahajajo v cerkvah. Pri tem pa je naletela n? hud odpar pri katoličanih, ki so glasno ugovarjali proti takemu početju. Po pariških cerkvah so bili burni prizori med uradniki in množico, ki je klicala : »Proč s tatovi !* Duhovniki so pomirjevali ljudstvo, a je vse le malo pomagalo proti taki ogorčenosti. V šestnajstih pariških cerkvah so sestavili zapisnik cerkvenega premoženja med glasnim ugovarjanjem množice, iz 12 cerkva so moral vladni uradniki bežati, ne da bi mogli svoje delo začeti Vlada je v zadregi, ker se nihče ni nadejal, da je v Parizu še toliko zavednih katoličanov. V vladi sta zdaj dve struji: nekteri hočejo cerkve naskočiti še enkrat, zmerni pa svetujejo, naj vlada odneha.
Rusija.
Polagoma se vrača v Rusijo mir in red. Poroča se le o manjših nesrečah, ki pa zadnji čas v Rusiji niso več nenavadne. Tako se
poroča iz Odese, da je ondi vrglo pet anarhistov v neko zalogo za črevlje bombo, ker lastnik ni hotel plačati anarhistom zahtevanih 500 rubljev. V Carskem selu so odkrili nove zaroto zoper carja. Zaprli so nekoliko oseb. V Varšavi so ustrelili nekega anarhista, ki se je udeležil roparskega napada v neki pivovarni. V Homelu so pogasili požare, pri katerih so bili izgredi. Iz hiš so metali bombe in streljali na vojaštvo, ki je tudi streljalo in ubilo eno osebo. Na brzovlak Odesa — Kijev je bilo oddanih več strelov, ki so raz drobili šipe. O takih in podobnih slučajih se še poroča, kipa bode sčasoma tudi prenehali. Da bi se že skoro povrnil popolni mir in da bi se oddahnila od dveletnega prelivanja — krvi izmučena Rusija!
LISTEK.
lf snegu.
(V. Kosmak.)
Namenjen sem bil zopet male po svetu, pa mi je sneg prečrtal moj račun. Kamorkoli se ozreš, vse komaj drži težko sneženo odejo Na cesti ni videti žive duše, vse se rajši stiska k gorki peči. Pa saj na kmetih smo vajeni vsega, naj gre dež ali sneg, naj divja burja ali kaj drugega. Trdni smo in krepki, tako da nas ne preplaši takoj vsaka hladna sapica. — Drugače je seveda v mestu. Tamkaj so vajeni vseh ugodnosti, ulice imajo lepe pometene in posnažene, in če je le kaka lužica, kjer bi si utegnil kdo zamazati čevlje, že so po časopisih cele li-tanije, da v najbolj zakotni gorski vasi ni takih potov kot so v glavnem mestu, da so ceia jezera sredi mesta itd Kako jadike-vanje, če mora lepe oblečena gospa stopiti v malo večje blato ali v sneg! Toda rečem vam, meščani, Boga zahvalite da ste v mestu; tam ne zablodite na potu, ne zmrznete in ne obležite v snegu, kot se te lahke pripeti nam na deželi. Vedel bi o takem dogodku pripovedovati iz lastne skušnje, toda da ne bote rekli, da govorim redne le e sebi, bom rajši danes povedali, kako se je dogodilo nekoč po zimi Verinevemu Janku.
V revni' koči je ležala Verinka nevarno bolna. Mož je bil tkalec in sedel s petnajstletnim sinom za statvami. »Jezus, Marija", vzdihnila je bolnica in pritiskala roko na srce. —
»Kapljic, kapljic!"
Tkalec je skočil po konou, pograbil majhno steklenioe, izlil poslednje kapljioe na košček sladkoija in ga pedal ženi. Imela je
srčni krč in zvijala se je od bolečin. Kapljice so ji nekoliko pomagale.
Tkalec se je ozrl še enkrat na stekle-ničico, zmignil z ramama in dejal sinu:
,Janko, steklenica je prazna. Obleci se in pojdi v mesto po zdravila. Tu imaš denar in recept. Materi morava pomagati."
Janko se je urne umil, obul čevlje, snedel par krompirjev in stopil k materi, da bi se še od nje poslovil.
Podala mu je suhe velo roko, ga pogledala neizmerno skrbno in ljubeznjive in šepetala s slabim glasom: »Angel varuh naj te varuje. Pa pazi, da se ne zakasniš, saj veš, dneva je zdaj komaj za dobre ped."
„Nič se ne bojte, saj se bom požuril. Z Begom"; pokropil se je še z blagoslovljeno vode in odšel skozi vrata.
Ke je prišel iz male zaduhle sobice na čvrst zrak, si je globoke oddahnil, kot bi mu težek kamen padel s srca in stopal je urnih korakov dalje. Sneg mu je škripal pod negami; vrabci in strnadi so poletavali s strehe na streho in vesele žgoleli navzlic hudemu mrazu.
Tudi mladeničevo srce se je razvedrilo v prosti naravi. Kmalu je dospel do gozda, skozi katerega je šla pot v bližnje mesto. Gozd je bil dolg dobro uro in ceste so se v njem križale sem in tja.
Toda Janko je znal pravo pot, da bi jo bil našel z zavezanimi očmi. Stopal je dalje urne in brez strahu.
Kako je bilo krasno v gozdu! Tiho in molče so stale visoke smreke obložene s snegom, jelke so povešale svoje veje in malo grmičevje je komaj nekoliko kukalo izpod snega. Semtertje se je vsul sneg raz drevje, v daljavi je šinila brza srna kakor blisk čez pet, čula se je drvarjeva sekira, zazvončkljali so zvončki pri saneh, ki so drčale mimo po gladki sneženi poti, drugače pa vse tiho, veličastno in mirne.
Janke je prišel do starega hrasta, kjer je bil pritrjen preprost lesen križ. Prekrižal se je pobožno in zavil preti leseni utici, kjer so iskali v slabem vremenu lovci in pastirji strehe.
Iz utice je ravno prišel gozdar, s pipico v ustih in s puiko na rami. Ke je zagledal Janka, je vzel pipico iz ust in dejal:
»Kam pa tako hitro?"
»V meste, mami po zdravila."
»Ali jim je slabo?"
»Kar umreti nam hočejo v zadnjem času."
»Poiuri se, da po noči ne zajdeš!"
»Saj bo jasno.*
»Vseeno, predno se vrneš, se zna vreme že spremeniti. Pa na pošto stopi, če je kako pismo za me, ga prinesi."
»Ze dobro, z Bogom", in razšla sta se.
Janke je stopal urno dalje, pozdravljal voznike, ki jih je srečeval, občudoval lepe
sani, ki so mu včasih pridričalo nasproti in si t duhu slikal, kak« lepo bi bilo, če b tudi on imel kdaj take konje in sani. Živo se je zaglobil v take misli, iz katerih se je £e le predramil, ko je obstal v mestu pred lekarno. Plaho je stopil notri, kjer se je vse svetilo in lesketalo in vonjalo po vseh mogočih zdravilih. V lekarni je bilo veliko ljudi in zato je moral precej časa čakati. Stal je pri vratih in gledal vun na cesto. Bože milil Kako so ljudje srečni v mestul mislil si je Janko, ko je videl zunaj gospode in gospe v lepih gorkih oblekah. In vsak gospod je kadil smodko. Io gospodične — te so se zdele Janku v svojih pisanih in raznovrstnih oblekah kakor gorske vile, o nekaterih je včasih bral v raznih bajkah in pripovestih.
Iz takih in enakih mislij, je zdramil Janka lekarnar, ki ga je vprašal z nepo-sebno prijaznim glasom, kaj bi rad.
Janko mu je padal recept in zdravilo je bilo kmalu gotovo. Plačal je in hitro odšeL V gostilni blizu lekarne se jo malo okrepčal in ubral pod noge pot proti domu.
Zamišljen je bil še vedno v to, kar je videl in slišal v mestu. Postal je žalosten, ko je primerjal domače razmere, domačo revščino mestni krasoti in mestnemu razkošju.
Revež ni še poznal sveta in ni vedel, da ni vse zlato, kar se sveti.
Zatopljen v taka razmotrivanja ni zapazil, da se na nebu zbirajo temni oblaki in da že naletava sneg. Še le ko se je začel vsipati zelo gost sneg in mu je parkrat zapihal mrzli sever v obraz, se je spomnil, da jo pot do doma še dolga in je pospešil korake.
Ko je šel kake pol ure, je bilo že toliko snega padlo, da se pot ni nič več poznala in ker je bilo ob obeh straneh polje, ni vedel, ali hodi. po cesti ali po polju.
Gozda dolgo časa ni mogel zagledati, a vedel je dobro, na kateri strani, da je in zato ni več iskal prave poti, temveč mahnil jo je po celem snegu v dotični smeri.
Hodil je io dolgo časa, noge so postajale težke, a gozda še ni bilo nikjer.
»Morda sem šel preveč na levo", mislil si je, „zdaj bi moral biti že davno ▼ gozdu. Treba bo iti bolj na desno."
Zavil je na desno in stopal, da mu je pot kapal s čela. Čez dolgo časa je zagledal pred seboj nekaj temnega, visokega.
»H/ala Bagu, to je gozd, tu gotovo najdem kako gaz in srečno bom prišel domov."
A ko je prišel bližje, je spoznal, da to ni gozd, ampak majhna vas. Srečal je možaka, zavitega ▼ kožuh.
»Prosim povejte mi, kje pa sem?"
,V Prelogu?"
„Za Boga, ▼ Prologu?"
„Kam si pa namenjen, dečko?"
.V Borjo."
»Daleč imaš še potemtakem."
»Pa moram priti nocoj domov, ker ne-sem za mater zdravila *
»A pazi, da ne obstaneš v snegu. Psa bi človek nerad pustil danes iz hiše. Pojdi po tem potu do kozolca, tam zavij na desno in prišel boš do gozda."
„Hvala lepa*, zahvalil je Janko tujca za prijaznost in jo mahnil po odkazani poti.
Hodil je dobre četrt ure in srečno prišel do zaželjenega gozda. Snežilo je brez prenehanja in v gozdu je bilo že skoraj temno. Janko ni več razločil posameznih dreves. Pota je zmanjkalo.
»Kje sem neki zdaj?" to vprašanje si je stavil v smrtnem strahu, ko je spoznal, da je zašel. Kaj sedaj ? Kar na slepo je taval dalje, v nadi, da pride do one znane koče, ali da sreča morda kakega človeka, ki mu pokaže zopet pravo pot. Pričel je klicati in vpiti na ves glas, a nikjer ni bilo čuti žive duše. Krog in krog samo prostran gozd in debel sneg.
Videl je v duhu mater, ki stoka bolesti in hrepeni po zdravilih. Gorke solze so se mu vlile iz očij. Segel je v žep in krčevito stiskal k sebi steklenico z zdravili. Parkrat se je spodtaknil in padel, a ne meneč se za to, je hitro vstal in begal dalje, misleč samo na dom in na bolno mater.
Moči so mu začele pešati. Čutil je glad in hudo žejo. Dejal je v usta kepico snega, da bi nekoliko ohladil suha usta. Po celem telesu se je začel tresti. Prisrčno je začel klicati na pomoč angela varuha, kot ga je naučila še v zorni mladosti ljuba mamica. Silno utrujen se je usedel na posekano deblo, da bi si nekoliko odpočil. Boleti ga je začelo v križu. Zato je sedel v sneg in se naslonil na deblo, se zavil tesneje v svoj suknjič, sklonil glavo in klical s slabim glasom: ^Pomagajte, dobri ljudje, pomagajte!"
OJnikoder ni bilo odgovora, krog in krog samo tema in gozd.
Polagoma je utihnil in sladki sen ga je obšel. Doma pa je skoraj umirala mati, ne toliko bolesti kot od strahu za Janka.
Ura je bila že sedem, osem, a njega še odnikoder.
»Za Božjo voljo te prosim, pojdi mu naproti, drugače nevem kaj naj počnem", prosila je bolnica z jokajočim glasom svojega moža.
„Tebe vendar ne morem pustiti popolnoma same."
„Pokliči k meni sosedovo Jero, ti pa pojdi iskat Janka. Ubogi otrok — če zmrzne!" In spustila se je v glasen jok.
»Nikar ne jokaj, saj mu grem takoj naproti, saj se je samo nekoliko zakasnil."
Hitro se je oblekel, vžgal svetilko, po klical nekaj sosedov, in mahnili so jo proti gozdu. Vzeli so seboj tudi nočnega čuvaja, ki je trobil na rog.
* o *
Spečega Janka je sneg že napol zasul. Cez nekaj časa se je prebudil. Zdelo se mu je, da ga nekdo kliče.
In res! »Janko, kje si ? Zmrznil boš", klical je v bližini znan glas.
Skočil je po koncu in poslušal. Spomnil se je hiprma, kje je in kaj se je ž njim zgodilo. Spanje ga je pokrepčalo in čutil je v sebi novih moči.
V tem je zadonel čuvajev rog in več glasov je klicalo: „Janko!"
»Tukaj sem", oglasil se je Janko z veseljem in hitel proti kraju, odkoder je prihajal glas.
Kmalu je zapazil skozi meglo slabotno luč in temne velike postave. Spoznal je očeta in sosede.
Vsi so od veselja zavriskali.
»Ali si ti Janko?" vprašal je vzradoščen
oče.
»Da, jaz, zašel sem, hvala Bogu, da ste prišli."
»Ubogi otrok! Zdaj pa le hitro, mati te silno težko čakajo."
Mahnili so jo veselo proti domu in med potjo je vsak pripovedoval, kaj je že stičnega doživel.
Ko je Vernika začula pred hišo korake, se je sklonila v postelji po koncu in nepremično zrla v hišna vrata, kot bi jih hotla prebosti.
Vrata so se odprla in vstopila sta oče in Janko.
Bolna mati je razprostrla roke in vzkliknila: r H vala Bagu !"
Janko se je vsedel poleg matere in ji pripovedoval, kako se mu je zgodilo.
»Sam angel varuh te je obvaroval, saj sem tako vroče molila k njemu", šepetala je starka in solze so se ji ulile po licu.
ŠSSŠŽL
Žive baklje. Mnogi ljudje imato navado, da polivajo drva s petrolejem, da se prej vžgo! Mnogo nevarnosti je že nastalo radi tega. Taka nezgoda se je dogodila v rusko poljskem mestu Lodzu. V hiši nekega mesarja je hotela služkinja napraviti ogenj. Ker ni hotelo oglje takoj goreti, je je polila s petrolejem. Na enkrat nastane strašen pok in obleka deklina je bila takoj v plamenu. Ker je držala v rokah enoletno dekletce gospodarjeve, jelo je tudi temu goreti srajčica. Na njeno vpitje pribiti hišna gospodinja na pomoč. Zastonj se je trudila pogasiti plamen, tudi njej se je obleka vnela. V strašne opečenem stanju so vse tri odpeljali v bolnišnico.
Razgled po domovini.
If Rim se je odpeljal pretečeni teden premilostni g. dr. Anton Bonaven-tura Jeglič, knez in škof ljubljanski, da b« poročal sv. očetu o stanju ljubljanske škcfije. Avstrijski škofje so namreč vezani, da morajo vsak* četi to leto sv. očetu poročati o stanju svojih škofij. Od zadnjega takega posvetovanja so že minula štiri leta. Tako posvetovanje se imenuje „ad limina apestolorum", ker morajo škcfje ob tej priliki obiskati glavne rimske cerkve.
Duhovske zadeve v ljubljanski Škofiji. Premeščena sta bila: č. g. Jakob Razboršek, ekspozit pri sv. Joštu nad Kranjem začasno za kaplana v Žri; č. g. Frančišek Zaje iz Kopriv-nika na Kočevskem v Tržič. Nameščen je bil č. g A 1 o j z i j P e r z, kaplan v Kočevski Reki kot župni upravitelj ravnotam. — Začasni pokoj je dovoljen č. gosp. Ka-i o 1 u Cemetu, župniku v Dolu; stalni pokoj pa g. Antonu Bercetu, bivšemu boštanjskemu župniku.
Novi goriSki nadškof dr. Sedej je bil pretekli teden na Dunaju pri ka-noničnem procesu. Novi škof mora imeti tedaj dve priči, ki poročata o njegovi osebi in o škofiji ter poročilo pismeno izročita papeževemu poslaniku. Nato odmoli novi škof vero, dotični akt podpišejo in ga v Rim odpošljejo.
Slovenski kmetje, posnemajte katoliSke Bavarce I Nujtr niso kmetje tako tesno združeni, kakor na Bavarskem. Tu imajo Ij jdsko katoliško društvo, ki šteje že na stotisoče članov. Vsako leto narašča njihovo število. Vpliv te zdru-žitve se je pokazal pri lanskih volitvah. Zmagali so katoliški kmetje z velikanskimi večinami in ptpolnoma porazili liberalce. Obenem se s številom članov širi pa tudi katoliško časopisje. Kmečki listi imajo do 40 000 naročnikov. Posnemaj tudi ti, slovenski kmet, v tem oziru vrlega Bavarca. Združuj se v katoliško političnih društvih, ki obstoje po Kranjskem. Bodi naročen vsaj na en katoliški list, ki zago-farja kmečke koristi, n. pr. na »Domoljuba". Če bo storil vsak kmet svojo dolžnost, bo tudi naš list dosegel tako število naročnikov. Če bo kmet združen, ga ne bo nobena sovražna sila premagala.
UradniSki shod. C kr. uradniki s* imeli v Ljubljani dobro obiskan shod, na katerem so zahtevali zvišanje plač.
Ljudski konoert je priredila na Svečnico »Glasbena Matica" v veliki dvo i*ai hotela »Uniona" t Ljubljani. Pevd so
z velikim vspehom proizvajali oratorij .Visoka pesem". Dvorana je bila skoro napolnjena. Veliko ljudstva je prihitelo z dežele h koncertu.
Stavbni delavci na tuje. Letos na pomlad odide več sto zidarjev in tesarjev na Hrvaško in Nemško na delo, ker se jim tam obeta boljša plača nego doma. Žalostno, da morajo domačini hoditi za kruhom v tujino, med tem ko se tujci pri nas šopirijo in naše denarje pošiljajo v inozemstvo.
Osebne vesti. Prestavljen je notar g. Franc Štupica iz Tržiča v Št. Lenart na Štajerske. Mož se je kmalu naveličal tržiških Nemcev. — Za zdravstvenega nadzornika za Kranjsko je imenovan 32 let stari Nemec dr. S e e m a n. S tem imenovanjem so se prezrli domači slovenski c. kr okrajni zdravniki, kar je gotovo obžalovanja vredao, ko imam« vendar Slovenci doma dovolj sposobnih mož za to mesto.
Premog se je zadnji čas silno podražil. Te draginjo zelo občutijo zlasti nižji delavski sloji po mestih. Ne bilo bi tako, ako bi storili poklicani ljudje svojo dolžnost. V premogovniku pri St. Janžu leže begati zakladi premoga, s katerim bi mogli zalagati mesto in deželo ter tudi tekmovati s trboveljske družbo, ki sedaj sama narekuje ceno premogu Nujno potrebno je, da se že skoro zgradi zaželjena železnica od St. Jtnža do Trebnjega ali Velike Loke.
Iz deželne bolniSnioe ljubljanske. Pretekli teden je nenadno odpovedni svojo službo v bolnici sloveči zdravnik dr. Š1 a j m e r in od i. svečana ne pride več notri. Z njim je potegnil tudi dr. Plečnik. Vzrok tej odpovedi je nek spor z vodjem bolnice dr. K. B 1 e i w e i s o m. Dr. Šlajmer stavi kot pogoje, da zopet vstopi, to, da se vodja dr. Bleiweis odstrani, da on ž njim več ne občuje temveč naravnost z deželnim odborom in da se mu zviša plača. Občinstvo je zavzeto za dr. Šlajmerja in če se ta ne bo nikakor hotel udati, bo najbrže moral iti v zasluženi pokoj nepriljubljeni dr. B eiweis.
Sovražniki sv. vere so socialni demokratje. Sicer kaj radi povdarjajo na shodih, da je vera zasebna reč posameznika. A ta njihova izjava je zgolj hinavščina in slepilo, s katerim hočejo nevedne množico prevariti in je zase pridobiti. Da sovražijo vere, so že neštetokrat pokazali. Njih voditelj Šumajer je na Dunaju naravnost po žival socialiste naj izstopijo iz katoliške cerkve. Pretečeni teden so sklenili socialni
demokrati v Gradcu in Ljubnem, da bodo v trumah izstopali iz katoliške cerkve, ako jim ne bo ugodila vlada pri volivni reformi. Ne moremo razumeti, da slovenski delavci še niso spoznali rdečkarjev in da gredo kar slepo za niimt — v prepad.
Pastirski list ljubljanskega knezoSkofa. Zares krasen je pastirski list, ki ga je te dniizdalpremilg.knezin-škof ljubljanski na svojo duhovščine. V tem listu govori o splošni in enaki volivni pravici ter o dolžnostih, ki jih bo glede te veliv.-e pravice imelo ljudstvo. Ker je položaj resen zato izvirajo ravne za duhovnike imenitne naloge. Podučevati morajo ljudstvo, da je ne izvabijo sovražniki cerkve v proti krščanski tabor. Treba je ljudstvu temeljitega poduka o sedanjih časovnih razmerah, zato mora marljivo čitati katoliško časopisje. Zato piše prem g knezoškof do-slovno: „Sirite naše časnike politične in strokovne, posebno časnika .Slovenec" in »Domoljub"; poskrbite da bo »Domoljubov* v vsaki vasi več, »Slovenec" vsaj po eden, v krčmah naj bota oba lista." Nadalje priporoča premilostni šolski mladini »Vrtec" in .Angelček", starišem pa »D^toljuba". Vsakdo naj se sramuje čitati umazane in lažnjive časopise, da ne zabrede v verske dvome in grozne zmote. Snujejo naj se izobraževalna in bralna dt ušiva zlasti v bolj nevarnih krajih. Ustanavljajo naj se posojilnice, mlekarne in gospodarske zadruge, da se ljudstvu pomore tudi v časnem oziru. Širijo naj se »Čebelice", da se nauči mladina varčnosti. Dekleta in mladeniči naj vstopijo v »Marijine družbe", družine pa r bratovščine sv. Družine in tretji red. — Gotovo bodo te besede našega ljubljenega nadpastirja rodile obilo uajiepš h sadov.
Propadli kandidat g. Jurij Drobnič iz Sodražiceje postal sotiudnik liberalnega v Kamniku izhajajočega časopisa »Naš List". Tu poživlja kmete, naj ustanove »neodvisno kmečko stranko." Nasvetovana neodvisna kmečka stranka bi bila po ustanovitvi popolnoma odvisna od liberalcev, kakor je bil odvisen od njih pri zadnjih volitvah sam g. Jurij. Na ta lim se ne bo hotel vsesti noten razumen in pameten kmet, ki pozna naše neznačajne liberalce.
Dva samoumora sta se izvršila pretečeni teden v Ljnbljani. Duh se je omračil sinu deželnega šolskega nadzornika Levca Stankotu Levcu. Nesrečni mladenič si je pognal krogljo v usta. Realci so ga našli ob poti v Šifiko mrtvega. — Pri drugi čuvajnici med Lasi in Zalogom a« j* vlogel
na želežniški tir topničar Hi rš s Štajerskega.
* Vlak ga je raztrgal na drobne kose. Vzrok samomora je bil najbrž strah pred kaznijo, ker je brez dovoljenja ostal oelo noč zunaj vojašnice.
Štrajk v Trbovljah še vedno traja. Ni sicer popoln, ker okoli 700 delavcev že dela, večina pa še vedno štrajka. V Trbovljah je mnogo orožnikov in vojakov, ki skrbe za red in varstvo onih delavcev, ki delajo. O Linhartu se govore jako čudne stvari. Če je vse res, kar ljudje pripovedujejo, tedaj bo mladega socialnega demokrata Linharta v kratkem odnesla burja.
Gorenjske novice.
. g Iz Žabnice. Zlato poroko sta praznovala 28. jan t. 1. Janez S i f r e r in njegova žena Lucija roj. Rant. Oba zlato-poročenca sta še čvrsta. V pravem krščanskem duhu sta vzgojila več otrok. Eden njunih sinov, ki je bil s svojo družino tudi navzoč pri zlati poroki svojih staršev, je ravno ta dan obhajal 25 letnico svoje poroke ali srebrno poroko, kakor pravijo, eden njunih vnukov pa je bil prav ta dan tudi v Ameriki poročen Gotovo redek slučaj I — Pri tej priliki omenim, da je pri nas mnogo zelo starih ljudi in da je umrljivost vobče majhna: znamenje zdravega kraja! — V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 20, umrlo jih je 17, poročenih je bilo pa 7 parov. — Zimo imamo milo, snega prav malo. Topli, solnčni dnevi so že dalje časa. — »Domoljub" se je prav prikupil kot tednik; staro in mlado ga rado prebira. Še več naročnikov naj bi bilo!
g Iz stare Oselioe. Velika ogorčenost je zavladala med oseliškimi farani, ker se je nekdo drznil napasti našega č. g. župnika v lažnivem »Gorenjcu." favno tu izrekamo, da smo z g župnikom in njegovim delovanjem popolnoma zadovoljni; Bog ga nam ohrani še mnogo let. »Gorenjčevega" dopisnika pa bodi sram, da s takimi lažmi razburja faro in dela nemir v njej. Pravi oseliški farani.
g Usmiljenost liberalcev. Kjer kako reč škof prepovejo, je liberalcem vse prekruto in brezsrčno. Tako so smatrali tudi nekateri Šenčurjani prepoved, da se samomorilec Ivan Ajdovec ne sme cerkveno pokopati, za preostro. Šli so zato iskat pojasnila k c. kr. okr. glavarstvu v Kranj, da naj bi to zaukazalo, da se mora Ajdovec cerkveno pokopati Takoj pa so zaenkrat ti »usmiljeni* možje vendar dobili zasluženi nos. Glavarstvo jih je zavrnilo, naj gredo k škofu, češ da to ni stvar glavarstva ampak škofije. Škofov odgovor pa so ti možje že
vedeli, zato so šli raje s pobešenim nosom domov. Seveda, kak krčmar, pri katerem je pokojni vsak dan do tri litra žganja popil, lahko da ima usmiljenje z njim.
Bohinjske novice
g Prošnjo za otvoritev nove železnice je odposlala občina Srednja vas. Da se železnica kmalu otvori je res — nujno potrebno.
g Mnogo lesa ob cestah, ki so ga ljudje pripravili očitno zapeljani, da bo proga ddprta z 1. januarjem, leži nakopičenega. Če ne bo kmalu odprta železnica, bodo trpeli kmetje precej škode; gotovo bi ga ne spravljali še letos iz gora po teških in nevarnih drčah, ko bi ne bili zapeljani po mnogih obljubah, da bo železnica otvor-jena s 1. januarjem.
g Triintrideset pevk, ki so obljubile obiskovati petje, ima sedaj dekliška Marijina družba. To je lepo! Mladeniči, oglasite se za petje pri .Izobraževalnem društvu »Savica", kakor hitro se ustanovi.
g Vreme je letos še precej ugodno. Nič se ne moremo potožiti, saj smo videli 29. januarja po gorah rumenega metulja ci-trončka in trgali »kurjice" ali teloh. Res, nekaj posebnega v tem času !
g Velika nesreča bi se bila lahko naredila vsled slabe ceste iz Koprivnika do Jereke. Samo božji previdnosti se mora zahvaliti nek mož iz Koprivnika, da se ni ubil. Hotel se je s sanmi ogniti iz pota in je v ovinku zadel v kamen; vsled tega so se lahke sani prevrnile. V istem trenutku so pridrčale druge sani z dvema človekoma in šle skoro čez glavo prvega. Mož je znatno poškodovan. Vzrok pa je samo slaba — neverjetno slaba pot iz Jereke na Ko-privnik.
g 42 Bogoljubov in 130 Domoljubov ter 2 „Ndš-a Dom-a" prihaja v srenjsko faro. Celo neka »Osa" se je izgubila v Bohinj, dasiravno je precej mraz. Njenih bodic se pa utrjeni Bohnjci ne bojimo.
g Par fantov se je pod častno besedo zavezalo, da ne bodo pili strupenega žganja. To je vredno posnemanja. Fantje, naša dolžnost je — tudi tukaj postaviti se.
Iz medvodske občine.
g Kdo bo župan T Dosedanji župan občine Medvode Franc Svoljšak je izjavil, da ne mara več prevzeti županstva. Zato so zaupni možje sklenili, da bodo volili za župana Jožefa Šušteršiča iz Seničice po domače: Tnmeta.
g Kaj dela učitelj Grmek v Sori? Liberalnega »Gorenjca" razširja, in tiste za nos vodi, ki se mu še dajo voditi: Pred cerkvijo je ljudi vabil, naj se pridejo vpret za Brceta, pred šolo je naganjal jih,
naj ne odjenjajo, in kaj je konec tega? Huda sodnijska preiskava, ki se je prav za prav še le pričela. Kakšna bo konečna obsodba, tega ne vemo. Usmiljenja so vredni oni, ki so bili zapeljani. Ojstro kazen pa zasluži Grmek, ki je ljudi hujskal :in naganjal. Ljudje so si pač mislili, če nas učitelj vabi, že smemo to storiti.
g Kdo je kriv sodnijske preiskave? Grmek bi rad zvalil krivdo na druge, pa se mu ne bo posrečilo. Zakaj je zganjal ljudi skupaj, zakaj jim ni rekel, naj odjenjajo, ko je videl celo orožnike in glavarja ? Presneto je bil neumen, če je mislil, da se bodo glavar in orožniki bali njega, kot se ga boje otroci v šoli. Grmek je gonil ljudi glavarju in orožnikom pred nos, da so jih morali videti, tudi če jih ne bi hoteli, sedaj pa bi se rad umaknil. Toda ne bo šlo! Milostno naj se ravna z onimi, ki so bili zapeljani, ojstro pa z onim, ki jih je zapeljeval in hujskal, in to je — učitelj Grmek.
Jeseniške novice.
g Požar v tovarni na Savi
je največjo škodo napravil delavcem, ki so sedaj brez dela. Cele mesece biti brez vsakega zaslužka in mnogoštevilno družino imeti, — to je hudo! Zakaj ni nikakega zavarovanja ob takih nesrečah tudi za delavce? Skoda, ki jo ima tovarnar, povrne se večinoma skoro vsa, le škoda, ki jo imajo delavci, se ne povrne. Mnogo delavcev išče dela že drugod, zlasti v Gradcu in na Vest-falskem.
g Umrl Je 25. t. m. tovarniški de-. lavec Karol Bahon. Zapustil je ženo in osem otrok. Žena bode dobivala pokojnine od tovarne 8 K na mesec za vseh 8 otrok pa 2 kroni, torej mesečno skupaj 10 kron. S temi desetimi kronami naj sedaj plačuje stanovanje, hrano, drva in tako preredi družino devet ljudi. Ali je mogoče ? Ne. In vendar morajo živeti. Taka usoda zadene mnogokrat delavske družine. Kdo jih bo zavidal ? Kdo si bo želel take sreče?
g Tristo let bo letos, kar stoji na Savi cerkev. Posvetil jo je ljubljanski škof Hren 1. 1606. Pred tristo leti so bile razmere na Jesenicah zelo podobne sedanjim razmeram. Verski boj se je takrat na Gorenjskem zlasti v radoliškem okraju bil i vsemi silami. Lutrovski predikantje so hodili oznanovat krivo vero v te lepe, divne planinske kraje. Zaslombo so našli pri bo-g a t a š i h , g r a j š ča k i h. Ti so jim po-tuho dajali, sprejemali jih in dajali jim zavetje. O, veliko, veliko hudega je prestala tedaj naša Gorenjska. In sedaj? Čez tristo let se zopet godi nekaj podobnega. Liberalen predikant Cham hodi iz Ljubljane na Jesenice razširjat boj zoper katoliško du-
hovščino, agitirat za odpad od Rima. Pri jazno ga sprejemajo bogataši S c h r e y, Trevn, mu dajejo potuho in ž njih pomočjo skuša pridobiti tal na Jesenicah. Veliko zmede je že napravil, dobil je na svojo stran može, ki s* se šteli še pred kratkim za katoliške može, in sedaj vlečejo ž njim in delajo — zoper katoliške duhovnike, gotovo ne v blagor občine. Toda upamo, kakor je luteranstvo pred 300 letmi izginilo iz naših krajev, se tudi liberalstvo ne bo udomačilo med vernim jeseniškim ljudstvom. Čedalje bolj spoznava, kam pride, ako bo poslušalo liberalne agitatorje.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Šmartno pri Kranju. Tukaj se je osnovala hranilnica in posojilnica. Možje, ki so jo zasnovali, niso šli iskat dovoljenja v Kranj k „Ga-renčevim" pristašem, zato se je »Gorenjec" vanjo obregnil takoj, ko je bila potrjena. Seveda je moral tudi »Narod* po navadi nekaj zagodrnjati, nad njo. Toda nič ne de, mi gremo svojo pot!
g Zabavno in tamburaško društvo ,,Lipa" se snuje v Stražišču. Hoče biti napredno, samostojno. No, bpmo videli, kaj bo.
g Hranilnica in posojilnica v Šmartnu je imela svoj prvi uradni dan 7. januarija. Kako silno potrebna je bila, kot je tožil »Gorenjec", kaže to, da je izdala doslej do 70 hranil, knjižic. — Denarja se je vložilo do konca meseca 27.6 1 1 K beri: sed emi nd va js ett iso č šeststo enajst kron. Ves denarni promet znaša prvi mesec 55.62052 K. Začetek je torej prav dober. Upamo, da se ljudje popolnoma oklenejo svojega doma čega denarnega zavoda. Le svoji k svojim!
Iz kamniškega okraja.
g V Županjih njivah je umrl Tomaž Erjavšek najstarejši človek v stranjski 1'ari. Učakal je starost 95 let, a je bil vendar do zadnjega čil in krepak, da je sam nosil žito v mlin.
g Društvo ,,Kamnik" v Kamniku je priredilo v nedeljo, dne 28. jan. 1906 predpustno veselico. Prestavljali so znano burko Lumpacij Vagabund. Zlasti glavni trije igralci Kveder, Liniez in Sveder so mojstrsko pogodili svoje uloge, pa tudi ostali igralci, dasi so imeli le male uloge so izvrstno izgrali. V nedeljo priredi društvo Strežajevo igro »Tihotapec."
g V Mekinjah je tudi priredilo izobraževalno društvo veselico, kakor smo brali na lepakih. Predstavljali so »Tri tičke". Kakor čujemo, je bila igra zelo ganljiva in podučljiva.
g Umrl je v Kamniku posestnik Froh ; licb, posestnica Alojzija Ahčin in je čar Ve-mel Iankovič.
g Pritožujejo se, da skrbi mesto Kamnik premalo za razsvetljavo.
g Uradovanje bolniške blagajne je prevzel — kakor čujemo — umirovljeni okrajni narednik Martinčič. Zoper stvar samo nimamo nič oporekati, vendar je želeti, naj bi se taki lahki dohodki na-klanjali osebam, ki so res potrebni zaslužka. Čujemo, da prevzame c. kr. davkar Ravnikar agenturo neke praške zavarovalnice.
g Moravče. Zadnji dopis »Slov. Naroda" je povzročil med nami mnogo smeha. Liberalni dopisnik se je zaletel v naše izobr. društvo, kateremu podtika stvari, ki se niso nikdar godile. Na dopis stvarno ne odgo varjamo; pomilujemo le liberalce, kateri se dado voditi od časnika, ki piše same laži in surovosti. In ti ljudje naj zabavljajo čez »Domoljuba" v navzočnosti nedorasle mla dine!!! Zato: živelo kat. narod, časopisje! Liberalci pa le lagajte in zabavljajte; dopisi vaše klike pričajo v jasni luči, kje so neumnosti in surovosti. Kat. izobr. društvo pa bo vsled vaših napadov najlepše napredovalo. Nova znamenitost zgodovine. V Pod-strani pri Moravčah je izkopal pred tedni posestnik kamenito starorimsko rakev, v kateri je našel še človeško ozobje in posodo s pepelom. Brez dvoma je to še iz one starodavne dobe, ko se trupla mrličev sežigali in pepel potem zakopavali v kamenite plošče. Gotovo so take iznajdbe v potrdilo zgodovinske resnice velike vrednosti.
g Iz Mengša. Umrl je nadmlinar Valentin Zor, ki je bil 38 let pri Maj-dičevem mlinu v službi. Umrl je vsled težke operacije na nogi v Ljubljani ter bil domov pripeljan. — Zmrznil je hlapec Janez Ovca. Nakladali so les, pa jim je gospodar kupil liter žganja. Eden se je komaj rešil, ta pa je zmrznil Zopet en zgled, kako žganje greje. — Za »Dom" sta darovala dva dobrotnika v zadnjem času eden 200, drugi 700 K, tako da je sedaj nabranih he-kaj čez 3300 K. Živeli nasledniki!
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
d Lepa oporoka. Pokojni kanonik Jaklič je kot svojega glavnega dediča postavil farno cerkev svojega rojstnega kraja v Laščah in ono v Dolenji vasi, kjer je bil nazadnje župnik. Poleg tega je pa tudi še vsaki farni cerkvi, kjer je pastirsko deloval, zapustil neko svoto. Dcbri pastir tudi v svoji oporoki ni pozabil ovčič, katere je kedaj pasel. Bodi mu blag spomin!
d Tudi mojstri sami so spoznali da je poslopje za deško šolo v Ribnici osnovano na mnogo premajhni padlagi. Ali bi ne bilo pametno že zdaj, ko je stavba še pri tleh, kaj ukreniti, da se ne bo dalje ^ na vse čase zabavljalo čez mojstre in njihove svetovavce ? Premale šolske sobe bodo napravljale ogromne stroške, ker bo treba precej vsporednih razredov, katerih bi ne bilo treba, ako se takoj napravijo dovolj prostorne sobe.
d Lažnjivi »troštarji«. Z lažmi so hoteli lajšali srčne bolečine podlemu Drobniču liberalni dopisani. Kako nesramno in predrzno lažejo, se vidi iz tega, ker ni nikogar k Sv. Gregorju po obljubljeno nagrado. Toraj ljudje, vedite, da »Narodu" ni ničesar verjeti, o čemur se sami na lastni oči ne prepričate. Z lažmi so liberalci vjeli Drobniča in zdaj ga hočejo z lažmi tolažiti. Ubogi Jur!
d Z dežja pod kap. V zadnji vo-livni borbi je nekdo rekel o Matevžu Grudnto: »Ta dihur je ves spodnji konec osmradil." Rahločutni Matevž je dotičnika tožil po notarju. Mož je bil obsojen, da mora te besede javno preklicati in tako je prišel ta »dihur" pod lipo pred sodraško cerkev. S to tožbo si je Maževž toliko pripomogel do časti, da zdaj ve vsa sodraška fara, da se mu je reklo dihur, kar je poprej vedelo le nekaj ljudij. O Matevž, molčati bi bilo najbolj pametno!
Iz litijskega okraja.
d Most vzdihujočih deklet.
Ta izraz v predzadnji številki »Domoljuba" je neki močno razburil predilniške delavke v Litiji; nekatere so obdolžile g. Orostava Brica, pekarja v Litiji, češ da je on oče tega dopisa. Dotični goapod nam je poslal izjavo, v kateri on zanika vsako dotiko s tistim dopisom in ga naravnost ubsoja. Uredništvo rado potrdi, da g. Oreslav Bric ni pisal ne tega dopisa, ne kakega druzega, ker sploh ni dopisnik »Domoljubov.* Pristavljamo pa, da tista notica ni bila tako huda, kakor so jo dekleta vzela; saj se naravnost priznava, da je velika večina dobrih deklet v predilnici, da je pa nekaj slabih — in kje jih ni — to se je pa tudi smelo pribiti. Kdor je razburjen, naj sam sebe prime za nos!
d Najnovejši malik. Gospod ka~ tehet razlagajo v šoli zgodbo o proroku Eliju in duhovnih preroka Bala. — Zaklali so nekdaj dva vola, položili vsakega na en oltar, Balovi duhovni enega, enega pa prerok Elija. Zažgati pa niso smeli. Zmenili so se takole: Kateri Bog bo poslal ogenj, da se bo daritev sama zažgala, tistega bode častili za pravega Boga. Balovi duhovni poizkusijo prvi, Elija je vedel, da bo njih trud brez
uspeha. Našemijo »o, plešejo od jutra do poldne krut, oltarja in kličejo: „Bal, usliši nas! Bal, Bal I..." — Kar naenkrat se eg-< lasi t šoli reč učencev: »Čobal, CobalL."
—	Gospod katehet so komaj pomirili poredne učence.
d Zadeli so pa vendarle ti paglavci v svoji hudomušnosti prav dobro. Zakaj Čobal ne more in tudi v resnici ne pomaga tistim, ki ga kličejo na pomoč, prav nič več, kakor nekdanji Bal svojim častivcem.
Belokranjske novice.
d 76letnico so obhajali mil. g. prošt Franjo Dovgan v Metliki. Da bi jih Bog ohranil še zdrave in tak« čile do zlate sv. maše v jeseni I
d »Ne boš, Jaka I" Liberalci so v Novem mestu zlegli novo jajce, ki bi ž njim radi osmradili tudi Belokrajino in okužili. Kjer dobite ta zaprtek, ki se glasi na ime »Dolenjec*, pošljite ga dihurjem nazaj
—	ali pa zakurite z njim! Pošteni Belokranjc ima »Domoljuba* naročenega". — »Prav imate, oče! »Dolenjec" bi utegnil še bolj smrdeti kot umazana cunja »Narodova".
d Pozor pred »BlagovestnN kom". Ta protestantovski listič je kot farizej. Dajte mu pošteno brco vsi, kjer koli ga vidite.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz temniške doline že dolgo ni prinesel »Damoljub" nobene novice. Dne 22. jan. se pa je zgodil tu doli strašno žalosten dogodek, ki naj ga zvedo tudi drugod. Iz Temenice pri Vel. Loki so ta dan izvlekli onega starega Žuha iz Vidma, ki je znan na daleč okrog kot šnopsar in vinski bratec prve vrste. Hladil je več dni svoje od alkohola razgrete možgane po knajpovem načinu v ledeni vodi. Prav res: kakršno življenje taka smrt! Ta žalostni dogodek je vzbudil mnogo žalovanja po čateiki in šentlorenski fari. Pred vsem žalujejo krčmarji za svojim gostom, in še mnogo takih bratcev.
d Z Bučke. Dne 14 jan. so nam po poldanski službi božji v šoli priredili šolski učenci lepo predstavo. Eden kot mizar, drugi kot čevljar, tretji tesar, krojač, kovač in tako naprej; blo je z velikim odobravanjem sprejeto. Učenke so nam pa zapele par krepkih pesmic. Škoda da ne pojejo v cerkvi, to bi pele kot tičke. Na zadnje nam je bila na nov« otvorjena knjižnica z mnogimi knjigami, ki so bile pa vse ta dan izposojene. Še premalo jih je bilo.' G. predsednik so nam obljubili, da dobimo v kratkem še več knjig. Bog daj, da bi obilen sad rodile.
d Iz Adlešič. 30. jan. Gotovo bo zanimal« Slovence sploh, posebn« pa 6e Belokranjce, če sporoči »Domoljub", koliko so poslali naši rojaki — Amerikanoi v nato
faro v zadnjih 17 letih za nsie cerkve, podružnice, kapele, sploh v čast bežjo. Očitno morama pripoznati, da so nam olepšali vse cerkve, sezidali nove kapele, stare olepšali. Paslali so nam pa te le res lepe zneske: L 1889 za novi križevni pat in vel. križ na pokepališču, kar je vse stalo 900 kron, 834 K. — L. 1896 za nave orgije in razširjanje kora, za kar smo potrošili ok. 2900 K, sa nam poslali 1094 K 80 h. — L. 1897 za 3 bandere, ki so nas stala 800 K, 601 K.
—	L. 1898 sezidali smo v Adlešičah kapela M. d. za 771 K, poslali s« nam 324 K 75 h.
—	L. 1899 za novo kapel« sv. Flarijana, ki stane 1244 K, dali s« nam 891 K 60 b. — L. 1900 kupili smo nov zvon za Tribuče. Pomogli so nam k temu z 429 K, a za zvon smo dali 452 K. — L. 1901. poslali so nam za različne potrebe pri župni cerkvi 781 K 50 h. — 1902 sezidali smo v Dolenjcih prav lepo kapelo M. Pom., ki stane z vse opravo vred, ker se v njej tudi mašuje, ok. 4372 K. K tej so nam pomagali Amerikanci z 2458 K 14 h. — Danes pa ima kapela v hranilnici že 320 K. Tega leta smo popravili tudi še kapelico v Selih in naredili v njej podobo sv. Družine, za kar smo plačali 366 K, iz Amerike pa sme dobili 370 K. — L 1903 dobili sme za župno cerkev nov božji grob in sohi Srca Jez. in Mar., kar stane vse 935 K. Amerikanci se nam poslali 596 K. Razun teh so poslali še za cerkv. potrebe 143 K in za nameravano novo kapelo Srca Jez. 80 K. — L. 1904. napravilij smo neva alta rja pri obeh podružnicah, na PJešivici in v Tribučah in v zadnji tudi še novi križevi pot Altar na Plešivici je stal 440 K. Zanj smo dobili iz Amerike 249 K. V Tribučah pa je stal altar 661 K, križ. pot pa 254 K. Za ta oba smo dobiii iz Amerike 509 K. — L. 1905 pa smo dobili iz Amerike za Tri-buško cerkev zopet 734 K in sicer še za križ. pot, kar je zmanjkalo leta 1094, ostali znesek pa se bo porabil za prekrivanje cerkve s plehom letos in pa za 2 vel. križa ob potu, katera bomo postavili tudi letos. Vsega skupaj se nam poslali toraj naši Amerikanci v 17 letih 10.095 K 79 h, tu pa še niso ušteti kaki manjši zneski po gl. ali K, katere smo vmes tudi še dobili. Res lep znesek, ki nam spričuje, da naši rojaki tudi v daljni Ameriki ne pozabijo na Boga in svoje rojstne domače fare.
Notranjske novice.
n Slavina. Že dolgo ni »Domoljub" ničesar paročal iz Slavine. Imamo že od novembra meseca vodovod. Deluje do sedaj prav izvrstno. Vode je dosti. Pomisleke pa izrakaibo, če je bode ▼ hudi suši dovolj.
Upamo, da je bode. Ljudje ne morejo pre-hvaliti te prekoristne naprave. Sedaj še le vedo, kolika dobrota je vodovod. Kolika dobrota pa še le bode za časa požara in hude suše. Sedaj so jo morali nekateri uro daleč voziti in več ur čakati, da so prišli na vrste. Napeljali so je posestniki večinoma po hših. Kdor količkaj premore, ima napeljano v hišo posebno po Slavini in Kočah. Hvala najtoplejša gosp. deželnemu in državnemu poslancu dr. Ignaciju Žitniku za deželno in državne p« d poro. Le na njegovo prizadevanje smo dobili vodovod, ker nevošljivci so mislili za par desetletij ga za vleči!
Dn« 21. januarija je bil občen zbor »kat. slov. izobraževalnega dr ištva." Izvoljen je bil stari odbor. Po občnem zboru je g. predsednik Alojzij Wester predaval: »O turških napadih v 15 stoletju." Navzoči so z zanimanjem poslušali. Občnemu zboru in predavanju je prisastveval tudi vel. g. župnik Matija Prijatelj in bil izvoljen pregledo-valcem računov. Dne 28. je gosp. Alojzij Wester svoje predavanje nadaljeval.
Cesta v Slavini in Kočah je v najslabšem stanu. Pasebno še zaradi krpanja vodovoda. Sedaj vže še gre, ko je zmrzneno n jo pokriva sneg. A upamo, da se bode dobro popravila, ker so navozili vže mnogo kamenja, da se bodo jarki zasuli in cesta spravila v prejšnji stani
Število »Domoljubovcev" je skoraj isto.
n Ponesrečil se je dne 17. januarja na Medicevi žagi v Št. Petru Andrej Sedmak iz Drskovč. Cirkularna žaga mu je odtrgala štiri prste na roki, tako, da bo skoraj gotovo za delo nezmožen. Pred kakim mesecem je pa v isti žagi ista cirkularna žaga odtrgala tri prste komaj 14 letnemu fantu Jerneju česniku iz RadohovevasL Že nekaj časa sem pa opazujemo, da se pri Medicovem podjetju dogajajo nesreče. Kdo je tega kriv? Opozarjamo obrtno nadzorni-štvo, naj pregleda enkrat Medicove naprave, posebno cirkular, mogoče bo našlo uzrok nesreč.
n Postojnska meščanska šola se bo otvorila s prvim razredom v šelskem letu 1906/7.
n Iz Potoč pri Senožečah. V
zadnjem »Domoljubu" je čitati da so naši otroci všolani v Delenjiovas. Ali Potočani ne privolimo nikdar v to, kajti nam je vsestransko pri rokah senožeška štirirazred-niča, katero smo pemagali z delom in novci ustanoviti. Naši otroci ne gredo v šole v Dolenjovas, ako bi jih tudi orožniki tja silili. Po kaki poti je ta dolenjevaška šola ustanovljena, je prečudno : c. kr. okr. glavarstvo je tam že na 16. septembra m. 1. učiteljico nastavilo, a 27. novembra 6e ni vedel o. kr. dež. šolski nadzornik v Ljub-
Ijani ničesar od te šole, ko se se naši možje pri njem pritožili prati TŠolanju v Dolenjo vas. Ko bi bila senožeškemu županu za Senožeče kaj mari, bi ne bila osodepolna šola v Delenjevasi zidana, ker je ta vas od Senožeč komaj 3 km.* oddaljena. Goriški dež. šolski svet ni dovolil šele v Brjah, ker je ta vas samo 12 metrov manj kot 4 km od dosedanje šole oddaljena. Sola vrhu šole, delavcev pa kmetijstvu leto za letam "več primanjkuje! Kam pridemo?
n V črnem ^Vrliu nad Idrijo je imelo dne 28. januarja w„Katel. slov. izobraževalno društvo" svoj drugi redni občni zbor, na katerem je podalo račun o svojem delovanju. Rednih članov je bilo v minelem letu 97, ustanovna dva. Dohodkov je imelo 716 K 7 v, izdatkov pa 705 K 99 v. Društvo je priredilo eno predavanje, dve veselici in en izlet na slavnost blago slovljenja zastave Vipavske podzveze v Stuiiji. Knjižnica je štela 1324 knjig in si cer 583 podučne, 741 pa zabavne vsebine. Prebrale se je 735 knjig. Društvo je naročeno na 7 izvodov »Slovenca*, ki kroži po vaseh, in še na več drugih dobrih časnikov. Poleg tega je v župniji nad 100 naročnikov „ Domoljuba". Društvo ima svoj tamburaški zbor, ki pod vrlim vodstvom g. organista vidno napreduje. To se je zlasti pokazalo na veselici dne 1. januarja t. 1. Pa tudi ostale točke sporeda, zlasti narodna igra s petjem »Mežika iz Bohinja" izvajale se se v splošno zadovoljnosr ter žele mprgo pohvale. Dae 18. febr. pa priredi društvo zopet veselico. Prijatelji poštene zabave, pridite!
n Iz kofianske doline. Senožeški župan je nekoč v preteklem letu prišel v našo doliao s srčno željo, da bi mu naši občini. Mali glasove pri volitvi članov v po-gozdovalno komisijo. Ker pa naši dolani ne žaupajo ljudem po krovu viedente in nem-čulijt, je dosegel le zgol zasluženo kortico
n Iz Gabrč pri Senožečah.' Očigled treh vodnjakov, šestih štiren moramo mi borni gabrški kmetovalci v burji in hudem mrazu en četrt ure daleč od vasi led prebijati na kalu za napajanje živine iz škafov. Kdor se ni v tem še skušal, ne ve kako je to delo mučao in nevarna za ljudi in živino. Kmalu ne bomo imeli tudi vode za kuho. šterna, kojo so nam zgradili z državno in deželno podporo, ni za nič. Vodo bomo sploh kmalu, pri vsem štedenju z njo porabili. — Kader bo želod obrodil, bomo to šterno porabili za skladišče istega, ker vede ne drži, ikoravno so jo že dvakrat popravljali. Izvolili smo pred par meseci novega načelnika za domače gospodarstvo za našo vas. Do sedanji načelnik ni dal celo šestletno dobo svojega načeln štva nikakega računa. Že pred mesecem je bilo v Senožečah javno oklicano,
kamor spadamo pod županstvo, da ležijo opominjani računi v županjski pisarni na ogled. A naš kitelsekreter se izgovarja, ako kdo račune videti hoče, da nima časa jih iz-gotoviti. Ne-le čudna nego tudi sumljiva administracija je to. Zraven mnogih prihodkov v denarju nam je ležeče tudi na tem, da bi izvedeli, kje da tičijo tisti 100 gld., ki smo jih zložili v njegovej dobi na račun svojih priblad za omenjeno čudapolno šterno; morda so jih kake cibe kam zavlekle.
n Nada zmaga v Knežaku. Gotovo je še vsem dobro v spominu, kako so liberalci Knežačane razvpili kot največje tolovaje in jim nakopali na vrat velikansko pravdo, v kateri je bilo mnogo ljudi obtoženih. A sedaj pa je prišel dan ljudske
Restavracija v hotelu
sodbe. Ravnokar so bile v Knežaku občinske volitve, ki so se vršile ob ogromni udeležbi. Na vsej črti so zmagali kandidatje, ki so odločni nasprotniki dosedanjega župana učitelja Česnika, ki je kriv vsega zla v Knežaku. Razmerje glasov je sledeče : Podobčina Juršiče naših 27, liberalnih 5; podobčina Keritnice naših 69, liberalca 2; v občini Knežak je kandidiral Cesnik, a volitev je pokazala, kako sodi ljudstvo : dobil je le 38 glasov, naš pa 99. V tretjem razredu: naših 119, liberalcev 53. Zdaj je kandidiral Česnik v drugem razredu, a je propadel: naših 69, liberalnih 35. Cesnik se je pa hotel na vsak način uriniti ▼ občinski odbor ia je kandidiral še v prvem raz-
redu, a .Narodov* poštenjak je propade) tudi tu: naših 9 in liberalcev 6! Tako je ljudstvo sodilo o „knežaškem tolovajstvu" ! Nepopisno navdušenje je zavladalo, ko se jo izvedel izid volitev. Vse je bilo na nogah, nasprotniki so se pa potuhnili in poskrili. Zmaga je naša! Pravica se je izkazala!
n Trnovo na Notranjskem: Shod katol iš ke g a pol i ti čnega d r u-štva. Pretekle nedeljo, dnč 4. t. m. smo imeli v teku par tednov že drugič našega državnega poslanca g. dr. Ig. Žitnika v naši sredi. Shod je bil v dvorani hiše gospodarske zveze in kljub viharnemu vremenu dovolj dobro obiskan. Govornik nam je povedal in utemeljil vzroke, da so naši poslanci
,Union" v Ljubljani.
v deželnem zboru obstruirali. Njih parola je bila: Vclivni red naj se spremeni na korist ljudstvu in omeji protekcija kranjskih graj-ščakov. Obstrukcija je bila silebran proti večini. Kakor hitre pa je njihovim zahtevam po enaki volivni pravici pritegnilo tudi par liberalnih poslancev, bilo je takoj obstruk-cije konec. — Glede državnega zbora omenja govornik, da so se homatije začele od leta 1897 sem, pojasni spor Nemcev in Čehov, volivno reformo, nagodbo z Ogrsko, spor s Srbsko in stališče kluba naših poslancev v državnem zboru. — Sledil je pogovor glede ceste do Trpčan in glede vodovodov v posameznih vaseh trnovske in jablaniške občine. Navzoči možje so iskreno odobra-
Tali govor g. dr. Žitnika Tajnik političnega društva predlaga zaupnico dr. Žitniku in 'vsem drugim našim poslancem. V dveh urah je bil zanimivi shod dokončan.— Novega župana smo dobili n to je Josip Perkan, posestnik, gostilnčar in mož naše stranke. Volitev se je mirno izvršila. Drugih novic ni — le burja je začela zopet gospodariti.
Iz vipavske doline.
n Dober svet Maksu Seberju.
Veš, kaj ti svetujem, dragi Makso? Deni svoje pero, s katerim urejuješ „Notranjca" lepo za klobuk ali za kapo ali pa za uho uho in prenehaj s svojim »Notranjcem", kajti vedi, »Demoljubovi" dopisniki so ti pravi gadje. Samo v dopisu iz Starega trga pri Ložu so ti dokazali sedem debelih laži. Kaj bo, če pojde tako naprej, še žolč bi se ti utegnil razliti. Zatorej poslušaj moj nasvet, pa pero za uho, kajti „Domoljubovim" gadom ne prideš nikoli do konca.
n Gromovnik z Razdrtega je zopet odprl v „Narodu" svoja trhla usta in iz njih so prišle besede: »Sleparji ste, če pa niste, tožite!" Veš ti, duša obrekljiva in ne-pobožna, podpiši se ali pa vsaj poglej izza dr. Tavčarjevega hrbta, in tožili te bomo in obsojen boš, kakor si dolg in širok. Ali naj mari tožimo dr. Tavčarja, ali naj tožimo njega, ki se je sam izjavil napram dr. Fur-lanu: »Kaj res mislite, da je v Ljubljani mogoča porotna klop, ki bi mene obsodila ?u Kaj smo res že tako daleč ? Kaj smo res mi »klerikalci" že popolnoma brezpravni ? Kaj smo res samo zato na tem svetu, da trpimo .. krivico na krivico in čakamo boljših časov ?
n Nafta društva pridno delajo. Na Colu so že imeli veselico, isto tako v Vipavi in v Budanjah. Tudi Slapenci so nam že do-poslali svoja vabila. V Podragi se tudi pripravljajo. Vrhutega se goje prav pridno po naših društvih podučna predavanja. Vse to to pa stane mnogo duševnega dela pa tudi telesnega napora. Toda mi radi delamo, da si bistrimo glavo in blažimo srce. Kaj pa naša liberalna društva? Ta si pa najamejo kar par 8 škripačev za drag denar in po tem se vrtč celo noč. Kaj ne, lahko delo to! Drugi dan pa srečuješ vpadle in blede obraze, vse skrokane in zaspane. Pa mačke mijavkajo pa žeja, oh ta žeja! Glava pa težka, srce pa prazno in jezno samo nase. Kaj ne, da je to imenitno narodno delo! Pa pravijo liberalci, da samo oni delajo za ljudski blagor. No, lep blagor to, ki ne bo izredil druzega nego mlade starce. Hvala lepa za tak blagor! Mi pa pojdimo pogumno naprej za pravo omiko in prosveto, ki blaži srce in bistri glavo! Liberalci pa naj krokajo in mijavkajo, le naj, če jim je to v veselje.
Štajerske novice.
š V Nazarjih so pokopali obče priljubljeno 70 letno Mari jo Dobrove, mater neustrašenega slovenskega boritelja na Koroškem č. g. kanonika Dobrovca. Naj počiva v miru blaga pokojnica!
S Vsled carinskega spora med Avstrijo in Srbijo bo trpel tudi nemški tovarnar Westen v Gaberji pri Celju. On izdeluje einajlno blago za srbsko armado. Srbska vlada je že vsa naročila pri njem odpovedala.
š Jareninsko politično društvo je priredilo 4. febr. velik političen shod, na katerem so navzoči protestirali proti temu, da hoče vlada prikrajšati pri volitvah kmečke zastopnike na bpodnjem Štajerskem. Določila je, da dobe 6 poslancev, a slovenski državni poslanci jih zahtevajo 8
š Nov slovenski list se tiska v Celju. Imenuje se „Slovenske Pravice". Urejuje ga Vekoslav Spindler. Pravi, da bo na menjen svobodoljubnim kmetom. Vemo, kaj razumejo pod besedo svobodoljubje, nič drugega kakor tisti gnjili liberalizem, za katerega noben pošten človek več ne mara. Ker bo pa novi list zagovarjal ta liberalizem, zato ga bo vsak pošten kmet poslal n a« j v Celje. Poštena kmeška lista sta »Slovenski Gospodar" in »Naš Dom*, te naj podpira štajerski kmet in gotovo mu ne bo žal.
š ,,Domovina" celjska tožena. Urednika »Domovine" Spindlerja toži ljutomerski sodnik D o 1 a t radi nekega žaljivega dopisa.
š V Teharjih lepo napredujo grajenje nove cerkve. — Storovskinemšku-tarji, ki spadajo pod teharsko občino, zahtevajo od deželnega odbora, da se njim na ljubo razdeli občina, zato ker so ti nem-čurji propadli pri volitvah.
š Umrl je č. g. Alojzij Dečke, župnik pri sv. Roku v Sotli. Rojen je bil 1. 1839 v Središču. N. v m. p.!
š Veliki politični shodi so se vršili pretečeno nedeljo v Jarenini, St. Lenartu, v Konjicah in v Kočah. Govorili so neutrudljivi dr. Korošec, dr. Dimnik, poslanec Roškar, gg. Lasbaher in Thaler.
š Voditelj socialnih demokratov Kopač pride I4. t. mes. pred celjske porotnike radi častikraje, ker je v „Rdečem Praporju" grdo napadel trbovelj ske pa/nike, ki ne trobijo v njegov rog.
š Egiptolog dr. Harpf ni umrl, kakor se je poročalo. Zadela ga je solnča-nica, da ni mogel ne brati ne pisati in zato tudi ne obvestiti svojcev o svojem položaju. Sedaj ko je nekoliko okreval, je izvedel od nekega rojaka, da ga smatrajo v Mariboru in drugod za mrtvega. Nahaja se še vedno
v Egiptu, odkoder je 30. t. m. pisal svoji hčeri, da je živ.
š Prestavljen je c kr. okr. komisar dr. H a n s vitez p 1. K o c h -Thannheimb iz Maribora k okr. glavarstvu v Celje.
š Teharje. »Domovina" ne razume, zakaj je poročal .Slov.'o zgradbi teharske cerkve. »Domovini* ne moremo pomagati, hvaležni smo ji pa, da je tudi ona, če tudi lc s svojo naivnostjo, opozorila na velikansko potrebo, da bi zgradba res napredovala. Najlepše be, če se z „Domovino" bo tudi .Narod" potegnil za zgradbo teharske cerkve. Tako bomo vsi »klerikalci* skupaj. Isto ' velja tudi radi poročila o orgliah.
š Umrla je v Mariboru 31. min. m. j ga. Ivana Lorber, trgovčeva soproga, š Tatvina žita. V Senkovcah pri Radgoni so pokradli 27. m. m. neznani tatje več žita iz kleti župana Ž i t e k a.
š Nemški narodni svet se je osnoval za Spodnje Štajersko včeraj popoldne v Mariboru.
S Nemška hranilnica v slovenskem kraju. V popolnoma slovenski Dobavi prt Brežicah so brežiški nem škutarji ustanovili nemško posojilnico Opozarjamo štajerske Slovence naj pazijo na to novo nemŠKo taktiko in naj se obračajo na »Zadružno zvezo*, da jim tudi drugod Nemci kaj sličnega ne narede Proč z zaspanostjo!
Primorske novice.
p V Trstu se je izvršila velavažna izprememba. Vlada je odvzela tržaškemu magistratu vse posle, ki jih je izvrševal kot politična oblast prve vrste in vrhu tega še okrajno šolsko nadzorstvo. Vse te posle je poverila namestništvenemu svetniku, g Aloj-ziju Fabiani. Kakor bomba tako je po-tresla tržaško gospMo ta vladina naredba. BI je pa tudi že skrajni čas. Vedno več laških podanikov se je naseljevalo na magistrat in ti uradniki so volili popolnoma proti avstrijsko politiko. Gotovo je, da so vojaški krogi opozorili vlade na nevarnost, ki preti državi od iridente. Govori se, da be vlada premestila tudi ravnateljstvo tržaškega Lir yda na Dunaj. Sedaj je vlada naročila Llojdovim delavnicam, naj mesto italijanskih podanikov vzamejo v službo avstro-ogrske podanike.
p Šesta lekarna v Gorici. V
mestnem svetu goriškem so sprejeli predlog, da se napravi v Gorici še ena lekarna.
p V Avčah so mladeniči nekega tovariša ustrelili v želodec. Mladenič še sedaj živi, a zdravje se menjava, sedaj mu je bolje in kmalu zopet slabeie.
« p Radi žganja zmrznil je dober kmet pedomače »Tratar" iz Loma, ko je šel s Slapa proti domu. Sli so ga iskat drugi dan in našli so ga v snegu trdega. Prijetna smrt, a strašna, brez kesanja in priprave.
p Dečki roparji. Policija je na Reki prijela 30 dečkov, starih 8—10 let, ki so ropali po Reki in vlomili v več prodajalnic.
p Naša mornarica ima novo vojno ladijo »nadvojvoda Friderik" imenovano, ki presega po hitrosti vse druge dosedaj zgrajene bojne ladije.
p V Trstu se vršd dan za dnem razne tatvine. Nedavno so vlomili tatovi v skladišče Popper in odnesli iz blagajne 8343 K. To je že 18ti vlom drznh neznancev. Vsega skupaj je bilo pokradenega iz blagajn 237 tisoč 353 K.
p V Buzetu je umrl g. Ante F leg o NaberRoj. N p. v m.
p Slovenci v Ricmanjih nimajo niti enega uda v družbi sv. Mohorja. Naj bi tržaška liberalna gospoda mesto da hujska ondotne ljudi zoper cerkev, agitirala raje za prekoristno vseslovensko družbo
p Iz Podgrajske okolice v Istri. Vaš cenjeni list se bori za abstinente pa sem lahko trdnega prepričanja, da je težavno doseči toliko, kakor se želi. Vsaj v *akih krajih, kot je pri nas. Čujte in strmite, tukaj v eni majhni stranski vasici se je iztočilo 80 hektolitrov žganja; ali je kaj upanja, da ti ljudje postanejo kedaj ab-stinentje ?
p Kostanjevica (na Krasu) Prvi redni letni občni zbor »vzajemnega društva za zavarovanje goveje živine" se je vršil eb obilni vdeležbi dne 4. t. m. V prvem letu je pristopilo k društvu 79 gospodarjev, in sicer največ iz domače vasi, kajti iz sosed-dnjih vasi Temnica in Vojščica jih je samo 9. Ob koncu leta 1905 je zavarovanih 206 glav goveje živine za lepo vsoto 42.570 K. Dohodkov je imelo društvo v prvem letu 822 K 46 vin. Čisti dobiček 584 K 48 vin. se vpiše v reservni zaklad. Udje plačujejo 1 7, % zavarovalnine, in v slučaju nesreče jim društvo izplača 80% zavarovalne vrednosti. V prvem letu je zadela društvo le ena nesreča; društvo je plačalo lastniku, kateremu je poginila krava, 104 krone odškodnine. Gotovo lepa pomoč! Zadnjo nedeljo, 21. t. m. smo imeli pa občni zbor našega »delavskega iz9braž. in podpornega društva." Kakor prvo, enako tudi to društvo prav lepo. vspeva in napreduje, kajti kljub strastni nasprotni agitaciji ima društvo vedno več udov in prijateljev. Mesečni prispevki so majhni, samo 40 vin. se plačuje, a vendar je imelo društvo nad 900 kron prometa; bolni udje so prejeli blizu 250 kron podpore. Novi odbor, ki je sedaj izvoljen, naj skrbi, da se bo društvo še bolj razvijalo!
p Iz Jelšanske fare. Počasi se pri nas gibljemo. Največ je vzrok temu to, da premalo beremo. Veliko premalo dobrih časopisov imajo pri nas ljudje naročenih; »Domoljuba" se je zadnji čas nekaj naro- '
( čilo, vendar za našo župnijo je veliko premalo. Za tiste tri kronice vsak teden toliko berila; ljudje božji kaj pa hočete še več? — V Ameriko tudi od nas ljudje močno odhajajo; nekateri imajo srečo, drugi zopet ne. Ravnokar smo izvedeli, da je v premogovniku zasulo nekega fanta iz Rupe, Ivana Surino.
p Nagla smrt. V petek 26. t. m. je nagloma umrl posestnik Valenčič v Vasi Javorje; trdi se, da sta bila jako dobra prijatelja z žganjem, in ravno v naročju tega prijatelja je nesrečnež izdihnil svojo dušo. Pil je s svojimi prijatelji, in kar naenkrat se zgrudi na tla in v par minutah je bil mrtev.
Koroške novice.
B Iz podjunske doline na Koroškem. Vse na Koroškem delujoče nemške zavarovalnice so se sporazumele, in so sklenile za voljo premnogih požarov zavarovalnino znatno zvišati, posebne pri mehkih kritbah, tako da presega pri marsikaterem posestniku zavarovalnina cel direktni davek od zemljišča Ali res ne mislijo od-jenjati? Kmet posestnik ne bo zmogel take visoke zavarovalnine plačevati. Ako se pa po zmožnosti plačila zavaruje, ko bi pogorel, si bo pa težko postavil novo poslopje ker dan danes so draga stavbišča in materijal. Ali bi ljubljanska .Vzajemna zavarovalnica", katera gotovo ni pri tisti 'zvezi, ne bila voljna raztegniti svoje delovanje na Koroško? Gotovo bo imela dosti dela, in ljudstvu plačilo iziatno olajšala.
k Zmrznil je v Svincu pretečeni teden neki brivski pomočnik iz V e 1 i-k o v c a, ki je v Svincu vsak teden nekaj dni izvrševal svoje obrt. Pri poštnem poslopju so ga našli mrtvega. Vsled p r e o b i 1 o zavžite pijače ga je zadela kap in obležal je v hudem mrazu na prostem.
k Hude nesreče zadevajo vdovo nekega delavca v z, g. B e 1 i pri Šmohoru. Odkar ji je umrl mož, je morala z dnino preživljati sebe in svoje otroke. Lansko pomlad ji je požar uničil ono malo premoženje, ki ga je imela. Sedaj leži že več tednov bolna. Pretekli četrtek pa ji je padel 131etni sinček tako nesrečno na vile, da so mu predrle trebuh in je revček umrl v par urah.
k Snega še ni videl. V šentpa-velski gimnazijski zavod je vstopil tekoče šolske leto tudi nek študent iz toplega juga. Ko je začelo letos snežiti, je ves začuden gledal te naravno prikazen, ki je pa njemu popolnoma nova bila. Da bi tudi svoje sta-riše obvestil, kaka čuda se gode v Št. Pavlu,
nagrabil je nekoliko snega, da ga v pismu odpošlje domov. Vsedel se je, da razloži starišem v pismu, kaj jim pošilja. Toda kake se vnovič začudi, ko mu je po dokončanem pismu izginil sneg iz zavitka.
k Brez snega. Pri S v. K r v i ni nobenega snega, akoravno ga je povsod okoli prav velike.
k Roki zmrznili. Na vojaški vaji v celovški okolici sta nadporočniku 17 peš-polka vitezu Silvatici zmrznili roki.
k Čudno vlogo igra župan v Pre-valjih. Izvolili so ga za župana Slovenci, a sedaj se skuša prikupiti Nemcem. Pravijo, da je po zadnjih volitvah celo delal za nemškega kandidata Seifric. Značajno tako ob našanje gotovo ni.
k Umrl je v Celovcu slovenski rodoljub milostni gospod stolni prošt dr. Lam-bert Einspieler. Pred leti so ga Korošci izvolili za poslanca v državni zbor. Ž njim izgubi Koroška enega najboljših slo venskih rodoljubov. Naj počiva v miru!
Iz raznih krajev.
čebelarske vesti. Na Vrhniki bode v nedeljo, dne 10. februarja ob '/, deseti uri dopoldne v gostilni pri .Podlipčanu" čebelar s kishod Podružnica v Logatcu ima občni zbor v nedeljo, dne 10. febr. ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Kramarju".
Z Dunaja. Slov. kat. izobr. društvo »Straža" ima za mesec svečan službo božjo dne U. t. m. ob pol 3. pop. v cerkvi sv. Antona, XV Peuthongasse št. 16. Ob pol 7. zvečer pa priredi v .Češkem nar. domu" (XV Turnergasse, 9.) narodno igro »Divji lovec".
Zima v Ameriki. Iz Chikaga javljajo, da razsajajo tamkaj grozni snežni viharji, kakor jih že dolgo ni bilo. Brzojavne žice se večinoma pretrgane, tako, da je promet z vnanjim svetom prekinjen. Na nekih progah ustavljen je tudi železnični promet, dočim imajo vlaki na drugih progah velike zamude.
Ameriške novioe. V Clevelandu je umrl Karol Mohar, star 22 let in doma iz Velikih Brašnic. Išče se njegov brat Jožef. — V kamnolomu pri Čikagi sta bila ubita pri raz&trelbi dva Slovenoa: Jakob Skala, doma iz Semiča na Dolenjskem in Janez Godec. — V Jolietu je umrla Frančiška S v a j g a r. — Rav-notam se je ponesrečil v žičarni Matija P a p i č, a je upati, da kmalu okreva. — V Pitsburgu je umrl Mihael Drstjak. Napadli so ga roparji, okradli in tako poškodovali, da je bila smrt neizogibna. — V
Bear Creeku se je obstrelil v rok« A n -tonSubio. — V Rsymboltownu je ubil« v rudniku fakoba Grdešida, doma iz * Čudnega sela pri Črnomlju. — Ubilo je v Durragbu v rudniku Andreja Dolin ška iz Mengša.
Drobtine.
Sedemkratni umor. Na Morav-skem so prijeli nekega zakupnika kamnoloma Tomške, ki je umoril sedem oseb in jih p«lil s petrolejem. Ker mu pa tega niso mogli dokazati, so poslali za njim nekega preoblečenega policaja, ki se je ž njim tako sprijaznil, da mu je morilec vse zaupal.
Moderna kuharica. Nedavno se je vi šila pred okrožnim sodiščem v Leo-poldštatu na Dunaju zeio zanimiva sodnij-ska razprava. Zavod za preskrbovanje uslužbencev je preskrbel nekemu gospodarju kuharico, a ni prejel stalne nagrade 6 K Zato je zavod tažil dotičnega gospodarja, in ta je pred sodnijo tole izpovedal. Kuharico sem odpustil že tretji dan, ker je bila kuharica posebne vrste. Enkrat je vrgla gospo iz kuhinje, razbija posodo, kadi cigarete in enkrat je izjavila, da ne bo kuhala, ker mora na drsališče. Sodnija je seveda oprostila gospodarja, češ da kuharica ne odtovarja zahtevam.
Ženin star 130 let. V Carigradu na Tuiškem se je zglasil pri tamošnjem nadškofu 130letni starec Hadži Efrem-Oglu s prošnjo, da bi dobil dovoljenje za poroko, ki jo hoče obhajati še to zimo.
Pogujnine postroinico bolnikov. V New-Yorku je nedavno gorela velika lesena jetnišnica, ki je služila ob enem tudi za bolnišnico. Strežnice so izpustile takoj vse jetnike, ki so se nahajali v pri-tltčju in z njihovo pomočjo znesle bolnike, ki so l^ali v prvem nadstropju, na piano. Gorele so že stopnjice in vse poslopje je bilo že v plamenu. Jetnišnica je zgorela do tal.
Duhovnik rešitelj življenja.
Nedavno je začela goreti ponoči hiša v Nie-polemici, kjer je stanoval 80Jetni Žid Pa-perle. Ta je v hitrici pob ral svoj denar in druge vrednostne stvari. Gotovo bi bil zgo-rol, da ni prišel še pravočasno ponj tamošnji vikar Jožef Batko. Hiša je gorela na vseh krajih in starec je bil že omamnjen in opečen.
Praznoverje. Veliko prazne vere je še med ljudstvom, dasi je praznoverje povzročilo že mnogo nesreč. Skozi neko vas je šla tolpa ciganov. Neka ciganka je prerokovala s kart in pregovorila tudi nekega gozdarja v Salcdulumu, da si je pustil .šlogati". Brezvestna ciganka je lahkover-
nemu možu napovedala nesrečo, da ne bo dolgo ostal v svoji službi. To je moža tako vznemirilo, da si je kupil revolver in se ustrelil.
V Kongodržavi so napadli ondotni domačini misijonsko postajo Kvago. Ubili so 1 misijonarja in 8 katehetov. Domačini so nato pojedli trupla ubitih oseb.
— Stroj — človek. V nekem dunajskem gledališču nastopa stroj, iz 365 delov sestavljeno 'elo, ki je silno slab posnetek našega trupla. Poglejmo, kaka čudesa vrši to čudo, ki ga zovejo »Emigma-relle?" Na odru stoji lesena figura. Iznaj-ditelj se ji približa in podoba začne stopati in ječati. V podobi je 14 akumlatorjev in 7 motorjev, ki jih je iznajditelj spravil v delo s posebno tipko Počasi se dvigne noga, se iztegne in zopet stopi na tla z velikim šumom. V truplu samem je še več drugih strojev, ki vzdržujejo truplo v ravnotežju med hojo. Ko je stroj človek storil tako nekaj korakov, se obrne, kakor se obrne neroden rekrut po 14dnevni vežbi. Potem ,greu stroj k tabli, dvigne roko in zapiše s kredo na tablo s»oje ime „EmigmarelIe*. V telesu so namreč napravljeni posebni magneti v podobi črk, iz kateiih obstoji ime. Roka je seveda v zvezi ž njimi. Iznajditelj izpusti električni tok, roka se vpogne dvigne k tabli in piše. Slednjič se figura zavrti v krogu in s tem je tudi že umetnost tega »moža" končana.
Na smrtni postelji. V malem mestecu bretanjskem se je mudil nekaj časa francoski učenjak Bursol. Slišal je o nekem bolniku, ki se ni hotel dati prevideti. Bursol ga takoj obišče, toda bolnik ostine trdovraten. Služabnik božji dolgo časa ne reče ničesar, temveč molče hodi po sobi goii in doli in pazno ogledava bolnika. Ta se razjezi in odločno zahteva, da duhovnik za pusti njegovo sobo. Bursol mu čisto mirno odgovori: »Naj vendar ostanem pri vas, saj to vam nič ne škoduje." Se bolj se razto-goti bolnik in zavpije: »Odstranite se mi takoj!* »Dovolite*, pravi duhovnik, „da ostanem tu. Večkrat sem bil že navzoč pri smrti pobožnih in pravičnih, smrti pogubljenega in zavrženega človega še nisem videl, zato hočem počakati vaše smrti, to je za pridigarja silno koristno." — Modri odgovor je segal umirajočemu v srce. Strah in groza ga je obšla. To priliko je porabil Bursol, približal se je postelji bolnikovi in ga pripravil za dobro spoved.
Narodno gopdortfvo.
Naš lonec in božiš.
(Konec.)
Ta lonec ima železen pokroveo, ki ne pusti noben« redilne snovi ven in zato ima pol kile mesa iz takega lonea več vrednosti
nego 1 cel kg. iz odprtega. V mesu je beljakovina, in te se veliko izgubi, ako ne ravnate prav. V vašem krompirju tu le na mizi tudi ni več dosti redilnega, ravno s tako pravico bi si bili zabelili z jesihom in oljem skledo rezani ce ali plev. Meso na krožniku obstoji iz samih vlaken, trga se narazen, kakor obveze iz starih srajc, redilne snovi, ki so bile preje v njem, se zdaj v dimniku — Ta lonec pa ima tudi to dobro, da se v njem:
4.	nič ne prismodi. Toda postaviti ga morate vedno na železno ploščo ali na železne obročke ognjišča, nikdar naravnost na ogenj:
5.	meso, zelje, krompir, vse se kuha — brez vode (če pa to komu ne ugaja naj je prilije nekoliko). Posebno lepo se spečejo razna mesiva. Ravno ste klali rejenega prešiča in pobili bušo. Ko si pripravila, ljuba mamica, mtso za opoldne, ga deni v lonec, zraven potrebno zelenjad in dišave, deni pokrov na vrh in postavi lonec na ognišče. V poldrugi uri imaš krasno pečenke, in zraven še okusno omako (zos), ki se je naredila iz lastnega soka. Ia kakšen okus ima to mesol Boste videli, kako se vam bodo svetila lica po takem kosilu, kot žrjav.ca v peči in rejeni bas te kot cesarski kuharji.
6.	Ni treba kuhe pri tem loncu nič nadzorovati. Ko ste pristavili k ognju in napravili primeren ogenj, greste lahko mirno na polje ali v cerkev k deseti maši, makari se lahko peljete tudi v Ljubljano na semenj; ko pridete domov, bo vse lepo pečeno in kuhano. Posebno dober okus ima krompir. Le poskusite enkrat in gotovo porečete: Nak, tega bi ne bil verjel. Stric Janko so vendar iznajdljiva glavica.
7.	Ta lonec imenujejo v šolah Papinov lonec in je v mnogih krajih močno razširjen. Znana mi je neka železna trgovina, ki je v 2 mesecih razpečala 12 000 tak.h loncev. Že to mi je porok, da roba ne more b.ti tako slaba, četudi sem na Papinov lonec naletel že tudi pod streho med staro šaro. »Vse poskusite, najboljše ohranite", je rekel že sv. Pavel. Ako se veliko piše in govori o tem, kako pravilno in dobro krmiti ljubo živinico ali ni torej opravičena zahteva možakov, da se ženske pobrigaj« zato, kako napraviti hran« okusno in tečno za ljudi, ki s« podoba Najvišjega?	Fr. P.
Op. Taki Papinovi lonci se dobijo r vsaki več,i železni trgovini. Stane približno posoda, ki drži 8 L »krog 6 K. So kuharice, ki ne obrajtajo te naprave, a za napravo močne krepilne juhe za bolnike, za hitro kuhanje fižola itd. jako hvalijo Papinov lonec..
lloloiki »begunci".
Dunaj, 1. svečana.
Posl. Žitnik in tovariši so v razpravi
0	vojaških novincih dne 31. jan. v poslanski zbornici vložili naslednje interpelac jo g. ministru za dež. brambo:
Izseljevanje je v zadnjih desetletjih postala odprta rana, iz katere krvave razne avstrijske pokrajine, osobito pa Kranjska dežela.
Kranjski poslanci so v zbornici že večkrat opozarjali visoko vlado na kvarljive posledice izseljevanja in na sredstvo, s katerim bi se meglo omejiti izseljevanje. Vlada se vobče premalo ozira na raznovrstne potrebe kmečkega prebivalstva, prometna sredstva (železnice) so na Kranjskem pomanjkljiva in nezadostna, zato se tudi nemereta razvijati obrt in industrija, redne toče in povodnji, titna uš in druge uime so glavni vzroki revščine. Ia ta beda sili kmečko prebivalstvo, da se izseljuje v Ameriko, N mčijo in druge kraje, ker se doma na rodni zemlji navzlic trudu in delu ne more preživljati.
Na tisoče krepkih mladeničev in mož kmečkega stanu zapušča domovino in svoje družine, da si s trdim delom v tujini služi vsakdanji kruh ter s prihranki podpira svoje demače.
Med temi izseljenci pa je tudi mnogo nladeničev in mež. ki ali še niso bili na rojaškem naboru ali pa še niso izpuščeni z vojaške zveze. Mnogo teh le začasnih zseljencev torej zamudi voiaške nabore, iontrolne shode ali orožne vaje in so v mislu vojaškega zakona „beguni". Ako se
1	„beguni" povrnejo v domovine, pričakovati morajo stroge kazni.
Beda, revščina jih je pognala v daljni ret, da služijo kruh sebi in svojim druži-lam. Ko pa se povrnejo s prihranki ali pa udi praznih r6k v domovine, čaka jih stroga tazen. Navadno so zaprti po šest tednov, n če so sposobni za vojake, morajo za ka-en kot .begunci" služiti še četrto, da cel6 leto leto pri vojakih.
Ker se torej mladi možje ne izseljujejo namenom, da bi se odtegnili vojaški službi, mpak da bi sebi in svojim revnim druži-lam zaslužili potrebni kruh, naj vojaške blasti z največjo milostjo in prizaneslji-ostje postopajo proti takozvanim „begun-*m", ki se vračajo v domovino. Ravno iz trihu pred kaznijo se mnogi več ne pe-rnejo v domovino. Ako pa vlada nima smiljenja s temi prisiljenimi »begunci", po-;m pa naj prepove izseljevanje vsem, ki še iso zadostili vojaškim dolžnostim, ter po-krbi, da si ti ljudje morejo doma zaslužiti, ar potrebujejo za življenje.
Z ozirom na to smatrajo podpisani za vojo dolžnost, da vprašajo prev zvišenega ministra:
1. Ali je znano Vaši prevzvišenosti, da vsled revščine začasno izseli iz južnih eiel države mnogo mladih mož, kateri pri-?jo prisiljeni v položaj, da ne morejo za-ostiti svojim vojaškim dolžnostim, in so, 0 se vrnejo v domovino, strog* kaznovani °t .begunci" in morajo v slučaju sposobni služiti za kazen še četrto, da tudi peto <o pri vojakih ?
2. Ali hoče Vaša prevzvišenost v spe razumu s c. in kr. vojnim ministrstvom po trebno ukreniti, da bodo vo,aške oblasti v takih slučajih z največjo prizaneslji vestjo postopale proti onim mladim možem, ki se začasno izselijo le vsled revščine, da si morejo v tujini zaslužiti potrebni živež za svoje družine ?
Sledi 21 podpisov.
Slovarček nenavadnih besed.
Uniforma. Uniforma se imenuje enakolična obleka pri službenih in vojaških o«ebah, da se' že po zunanje 1 >čijo od drugih ljudi. Uniformo so nz\j-preje imeli samo vojaki in sicer že od druge polovice 17. stoletja sem; pozneje so jo upeljali tudi za službene osebe. Različni uradniki imajo različno uniformo kot različni vojaki : pešci, konjeniki, top-ničarji različno. Tako imajo poštni uradniki svojo, sodnijskl uradniki svojo, železniški uradniki pa zopet posebne vrste uniformo. Po nekaterih zavodih pa imajo tudi dečki, oziroma dijaki posebno uniformo
Unljat. Unijati so katoliški verniki, ki so nekdaj pripadali grški razkolniški cerkvi, pa so se pozneje združili z rimsko cerkvijo, pa so še ohranili grški obred pri službi božji.
Zn smeh in broleli čas.
Koliko je vreden. Žid Izak, priznan skopuh, pade v vodo in da rešitelju samo — 30 krajcarjev nagrade. Ljudstvo mrmra nad tako skopostjo. Žid pa jim ponosno pove: .Veste človek že vsak sam najbolje ve, koliko je vreden."
Pred sodnikom. Preiskovalni sodnik: „Meni se zdi, da vam ni prav nič za resnico." — Tat: „Če bi vam vse kar naravnost povedal, čemu ste pa potem vi tukaj?"
Besedni uganki.
I.
Pet črk ima beseda cela. Če bodeva jo prav zadela, dobil boš reko Rusem znano, Če prvo črko boš opustil, besedo novo boš izustil: to pa pri nas ime je znano.
II.
Reka teče po Slovenskem, reka dobro znana vsem, dobro znana no Koroškem, dobro znana Štajercem. Eio črko vmes postavi, deni jo na tretje mesto. Kaj beseda ta pomeni? O, saj dul si jo že često.
Reiitev besedne uganke v zadnji Številki:
Uganka.
Nagrado je dobil:
Frano Žagar, posestnik v Dobrtešivasi, P. Št. feter v Savinjski dolini.
Loterijske srečke.
Dunaj, 27. januarja 73 17 43	88	41
Oradec, 27. januarja 58 76 40	42	24
Trat, 8. februarja 34 11 6	12	80
Line, 3. februarja ?7 68 78	13	21
Prihodnja številka „ DOMOLJUB A" izide dnč 15. februaija 1906.

Kdoi Ijaki kakao In tokolado, Sama bodi pilpanftaa i
r	Ivan* floffa
Kandol-Rakao
ki ima najmanj tolHa t »bi, Je tor^j n*tla*a pra-baren, n« prevaro6a nikoU aaprtoati la j« ab najbolj-lam okum i.redna poaaai. Pilatin samo a imanern Ivan H»tt la ■ levjo Taratv.no anamko.
Zavoji po'/. kg 90 vinarjev » . '/• . 60 . Dobiva •• pora od.

Akademija Friedberg
pri Frankturtu o. M.
politehn. zavod
za strojne, elektro- In atavb. Inženirje in arhl-252	tekte. 10—1
Sprelmo se tako) 2 ali 3 vajenci za sodarsko obrt
pri g. Avgustu Rcpift, Kolezijske ulice 18.
P. Liubljana. 243 D
Hrana In stanovanje proslo.
HERB*Bj<y-)ev
podfosfornoklsll
apneni=železoi sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo idravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
je liea odstranjujoče la kaielj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospetaje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno feiezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za strjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apaeno sol.
Cena eni steklealel Herb*bnyjevega apnenega telesnega sirupa K 2-60, po poŠti 40 h ve« sa savljanje.	2307 D 14-5
Svarilo!
inakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče aestavja in učinka našega originalnega preparata, Čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tostornokislega apneno-ieleznega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJeT apnenoleieael sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjiiena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino lideloriq|t ln fjlim rupoityetn: Dr. A. Hellmanns Apotheke ,,zur Barmherzlgkelt" Wien, VII. Kaiaeratraaae 73-79. Zalog* skoro r rteh lekmmmk. V zalogi je nadalje pri ga- lekarnarjih: V LJ u b 1J a n i: M. MardetschUtger, L Mavr, O.Piccoli, U.pl.Trnk«cay; Belfak: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Brele: O. Els&sser dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichier, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mlczan, F. Prodam, O. Prodam, A.Schindler;
Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel;
------- . _ ----- . _ .
Se-o vec:
L Jobst; Volšperk: L Hutk.
Proti revmi, protinu, trganju v udih, kr&u, ischias, boleznini na živcih, ni boljšega sred-stva kot
Sapomenfhol.
Dokaz: Rabi se na III. med. oddelku c. kr. splošne bolnice na Dunaju, stotine zdravniških priznanj, tisoč zahvalnih pisem ozdravljenih iseb. Cena lončku k 140, velik lo~ček K 5—. Po povzetju razpošilja edini izdelovalec
lekarnar Ev gen Matula
240 5-1 Radomysl 14 pri TarnOvu.
Iz porfland - cementa In peska
S-fr®
^r.gett 'Scbilzmarka
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Gllnce pri Ljubljani.
a flt	Klauerjev
! t .Triglav'
A je najbolj zdrav izmed vseh likčrjev.
Pravi in pristni Triglav »
®jJP	izdeluje edinole
jjj J. KLAUER, Ljubljana. J|J
Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si
cementne plošče
kntere dobite po n!xklh cenah, kakoršnlh niste vajeni, v raznih barvah in vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za 1 m1.
Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in ccrkva.
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom rpmpninp PPVI <6 —40 cm notranje svetlobe) 6 cm. V.CIIICIIIIIC vevi posebno kol nadomestilo za drage železne in lesene cevi pri vodovlh in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Pešati, pošta Dol fLusttal Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo!
„A m • r i k a".
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna
s«
Ameriko
if Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-2 (na dvorišču.) ns i)
.Amerik a".
o Cunard Line. o
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko.
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške paro-hrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtaiiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic in hišni posestnik v IJublJanl Slomfikov ulic« 11. 25, blizo cerkvc Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nlkdo ne faka in tudi na druge sline načine nihče ne vabi.	2004 D 8
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je iz-kazalo mečilno vlačuo mazilo, tako inmnovauo praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
— Razpošilja se vsak dan. —— 1 pušictt 70 vin. Proti predplačilu K 3 16 bo pošljejo 4 pušice, ali K 4*60 6 pusta po-fltnino prosto na vsako postajo
avrstro-ograke monarhije. Vsi deli embalafe Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
lelod&e bolezni
so pogosto posledica zanemarjenega motenja prebav-Ijanja, ki nastopa ponajveč kot pomanjkanje slasti, zagatenje telesa, gorečica, napenjanje, slabosti, slab okus, glavobol itd. in se nemalokdaj izcimijo iz tega hude motitve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem času.
Kot izvrstno sredstvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so se že več desetletij kot Marijaceljske kapljice splošno znane in priljubljene
Bradyjeve želodčne kapljice
izvrstno obnašale kot tek zbu.ajoče, žclodcc krepeče in na-lahko odvajalno sredstvo. Steklenica z navodilom vred stane 80 vin.i dvojnata steklenica K 1-40.
Pri nakupu v lekarnah zahtevajte izrecno Bradvjeve želodčne kapljice in si ne dajte vsiliti drugih. Pazile na zavoj v rdečih zaklopnlh škatlf.cah z Marijino g /J*s** /1^. podobo kot zaščitno znatnko in s podpisom r(»r*Ulvj
Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, I., Fleischmarkt Nr. 11387 razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprel za k 5 — šest malih ali K 4'50 tri velike steklenice Iranko brez daljnih stroškov. 2211 D 12-7
tkob-
, - -	-■ P«
all|e a« Iranko proll povzttl« Tndl se zamenja ali nazaj vzame proll povrnitvi poštnih stroškov
BsiadiktSaohtel, Ltbes 15»
p. Pteen na Čeikem.
61 4
Slovenci, pijte
rastlinski liker „Florian!"
Ta je najbolj&i in zares . *. .*.	. .*. pomaga.
Dobi se edino pristen od
Rastlinske destilacije »Fiorian" 134 d s-2 v Ljubljani.
Suhe jedilne Q9 gobe 0(3)
(Ia. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20—25 kg. A. 8myra,
Dunaj 17, Elterleinplatz 7. 1338 D 20—15
Leča (pnžnica)
prav dobro ohranjena pripravna za podružnico je zelo ceno na prodaj.
Župni urad Sv. Duha 3—1 pri Krškem. 205 i
O jojl
Zadušil me bo ta hudi kaieljf
Proti kašlju, hripavo-sti in zlezi naglo In gotovo učinkujejo
1996 za prsa. n 12 Izboren okua Imajo in
ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Škaf. za poakusSOv. Dobivajo se v vaeh avstrijskih lekarnah.
Hural
Kggerjeve paatlle io me naglo oavobodll«.
največji napredek noue dotiel
Neobhodno potreben v pralnici
je sloviti
Neobhodno potreben v kuhinji

'^aoprlm^^
Pristen le .s to varstv. znamko. Dobiva .se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Hlinlosu na Dunaju, I.
Hlolkerbastei 3. 391) 2t 5
Pozor Amerikanci
In vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih
ag; moških in žensKili oblek
domačega Izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24-23 Marija Rovšek, trgovka
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52-6
le z zeleno znamko »redovnica". Slaroslavno neprnkoano proti slabemu prebavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 12 maihnlh aH 6 dvo|nalih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent
zamaškom K5 — franko. Thierry)evo centifoUJsko utrnilo, povsod znano kot non pluti ultra
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem ranitvam abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Hroiura • tiloči originalnih zahvalnih pisem gratls In franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medlclnalnlh drogerl|ah.
l4kor.zlataurosm.Z'50
nadomesti vendar le moja pristna „14 karat" zlatopl. Ooldin sistem Roskopf-patent-remont ura s sidro s prlznalno plombo. Ta švicarska ura vzbuja splošno začudenje že radi zunanje oblike. Kolesje je masivno izbor, konstr. Švicar, izdelek in za dober tek jamčim pismeno 3 leta. Ta ura stane le gld. 2*50, 3 kom. gld. 6*75 Ista s 3 masivnim zlat. plošč. goldln plaščem in z avtom, pokrovom, zajamčeno v rubinih tekoča gld. 3*50, 3 kom gld. 9 75 Primerna zlatopl Ooldin dvojna verižica gld 1 50. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju 101 4—4
Mihael Ackermann, urar
Dunaj IH./2, Radeckystr. S/L.
llustr. ceniki zaslon) In franko. Delavnica za nove ure In dobra cena poprava.
£iiiiii«!sJJj.ssJ«{.ssj«icsi:s:j;;iji;is:;:;is;s;;:;;t:it::s;s::ii(;;:u;;;;:i::i::i;:t> is:
|HunHamawMii<roiHimuim«imi9mnHMiHH«ii<<minH«iM«HMimHMM •••
9	...
Najcenejšo in najhitrejša vožnja U Ameriko je s uarniKi ,Sevenonemške$a Lloyda" .
iz
Bremena He(0-york
s cesar-k mi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilbelm, [Kaiser Wilhelm der
mi Grosse. ......■■"'
■■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. mmm Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-6
Edunrd Tnvčnr-jii, v MMih diujl 35.
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Washington hudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd.
... <• m—
a-
1 1
- Kraljestvo Saiku -1
Tectmlknm Halnlrhen 1
Strojni in elektro - inženerjl, tehniki in poslovodje. Novodobni laborat. Prosp. ::as" Učne tovar delavnice.
521 I) 6 -5
Koverte s firmo
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.
DamahiSo 3 letne čebuljicc / velikimi Degonije cvetkami v 7 gl. barvah in sto senčnatimi barvami po 20 vin. Iste s kodra« stimi velikimi cvetkami do 16 cm. premera, krasna novost po 40 vin. Polno cvetne, ki jih ni lahko ločiti od rož in kamelij, po 30 vin. Izbrane čc-buliice, ki dajo le najlepše cvetke, najlepše, iz-mej loo.OUO odbranih, po 60 vin. — Komad po 60 vin. so tudi prijetno dišeče, bradaste z ru-dečo ali belo sredino, bakreno rumene, lisaste itd. Ako se vzame 50 čebuljic begonij ene vrste, dobi 50 % ceneje. — Moje begonije ne zahtevajo nobene postrežbe; prenašajo mraz, vročino, solnce in senco, ljubijo vlago, a rasto tudi v suhem. Cebuljica da na stotine cvetov tekom leta. Dalje se dobe; Oloksinije, georgine, lilije, gla-diolc, kane, gale, šmarnicc, deteljice, konifere, 50 vrst zimskih, večletnih rastlin, 30 vrst kakt, mnogo novih vrst, vse za okna ali vrt, gotovo cvete Izredno po ceni - Neprekosljivo naglo delujoči rastlinski gnoj. Zahtevajte ilustr. cenik.
Josip Suza, Pottenstein
Češko	239 D 5-1
je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
j321 2:'-i2 (iz Kokos-orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, pražei\)u in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres' Ustje.
Izdelovanje se vrši pod Ifeinliko kontrolo preizk uševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgasse št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci Ctre»-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.

o Apofag e>
odstrani zanesljivo v
2 dneh brez bolečin kurja očesa, bradavice in žulje. Proti vpo-slatvi i krone pošlje takoj lekarna „Einhorn" v Welsu na Gor. Avstr. 2715 D 6- 6
Tovarna za stole
Franceta Juiseljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2525 D 26 3 zastonj in franko.
II12 m št. 7 v Pristavi poleg državne ceste sc imU odda v najem pod ugodnimi pogoji. Pripravna za gostilno in trgovino, s zraven spadajo-čim gospodarskim poslopjem, hlevom, kletjo in kozolcem Poleg hiše dober vrt in njive. Več pove lastnik Jan. Terčelič, Sutna 1, p. Sv. Križ p. Kostanjevici.	177 D 3-2
J
»Vzajemno zavarovalnico
h
cesta 19 li?
Dunajska cesta 19 v Ljubljani &» Dunajska
000000 v Med jat o vi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38D 24—3

Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
iSt
S* Llubllnnn Jgjgfp gftr<lln im,m *
Ljubljana .fAe:n |?Ar<1in Llub"ana
Pred Škofija 3 W UlSftfl AnVl UUA Pred Škofijo 3
priporoča
^ =zz: svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen ^z^zi
kakor: črne domače, lucerne In rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče In >L| bele pese, In korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlce, mešane j^J za suho In mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste so-late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.
%
167 D 26-2

O J.
va
Sirolin
Povečuje s I a* t do jedi In teio telesa, odstranjuje kaielj, Ume-tavanje gnoja, nočno potenje.
2209 D «4-10
Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, Skrofulozi. influenci
mnogoštevilni profesorji In zdrtfvnlkl.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevate vedno: izvirni zavitek .Roche".
F. Hoffmann — La Roche & Co.,
Basel (Švica).
-m,' r>
it.» % s/
JRoeMt
Dobiva ae a zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
I
Iidajatalj in od|ovorni rndnik: Dr. Iffn»olj Utntk
Tiska: .KatolUka TIskarna '