KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 29 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE IZDAN 1. NOVEMBRA 1929.
PATENTNI SPIS ŠT. 6470.
Dr. Leon Lilienfeld, kemik, Dunaj.
Obdelava umetne vlakenske snovi.
Prijava z dne 20. novembra 1928.	Velja od 1. maja 1929.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 21. novembra 1927. (Anglija).
Pričujoči izum se nanaša na proces za obdelavo umetnih vlaken in sloni na mojem odkritju, da se raztegljivost in prožnost umetnih vlaken lahko v znatni meri povečata, če se obdeluje umetna vlakna z alkalijevim lugom in žveplovun ogljikom.
iznajdba, ki obstoja v obdelavi umetnih vlaken s lemi reagenti, se lahko uporablja pri umetnih vlaknih, posebno pri umetni svili, kI obstoja na primer iz celuloze ali celuloznega hidrata, ali ki k vsebuje ti dve snovi, n. pr. pri viskozni svili, pri bakrovih svili in nitratovi svili. Če omenim v pričujočem opisu viskozno svilo«, razumevam pod tem vsako in vso svilo (bodisi v oblii vlakna, sukanca, itd.) napravljeno iz viskoze uporabljajoč poljubno poznano precipitujoče sredstvo. Posebno tehničko važnost ima proces ako se ga uporablja pri umetnih vlaknih, ki se odlikujejo po visoki trdnosti, na primer pri umetnih vlaknih, ki se lahko proizvajajo s tem, da se viskoza prede v predilni kopelji, ki obstoja iz kake močne mineralne kisline, posebno iz močne žveplene kisline, kakor je opisana v mojem patentu No 5503, ali ki samo vsebuje tako kislino.
Pod močno mineralno kislino, ali pod močno žvepl mo kislino (kakor se omenja v tem opisu), nrj se razume mineralna kislina, katere vsebina mineralne kisline, na primer vsebina žveplene kisline, odgovarja vsebini žveplene kisline, ki vsebuje najmanj 50 odstotkov H.SOj.
Umetno vlakno se lahko obdeluje z alkalijevim lugom in žveplovim ogljikom istočasno, ali z vsakim teh reagentov posebej, v poljubnem redu. To se pravi, da se vlakno lahko obdeluje najprej z alkalijevim lugom in potem z žveplovim ogljikom, ali najprej z žveplovim ogljikom in potem z alkalijevim lugom, ali pa se lahko tudi obdeluje z zmesjo sestoječe iz žveplovega ogljika in iz kakega alkalije-vega luga; ta zmes je lahko emulzija ogljikovega disuliida v bazični raztopini.
Velike važnosti je, da je obdelava z alkalijevim lugom in žveplovim ogljikom taka, da umetna vlakna niso v previsoki meri podvržen? ksantogenaciji, to se pravi v tako visoki meri, da bi se preveč razpustila ali nabrekla, ali pa pri obdelavi razpadla. V namenu, da se prepreči premočna obdelava, naj se trajanje učinkovanja ogljikovega disuflida v pričujočnosti baze primerno odmeri, in naj se to učinkovanje ne navaljuje predolgo, ali pa naj ne bo jako&t aibalijevega luga previsoka. Nevarnost, .la bi se umetna viakna razpustila ali da bi preveč nabrekla, je minimalna, če se \lakno najprej namoči z ogljkovim disuiiidom in se ga potem obdeluje z alkalijevem lugom, ali pa če se vlakno obdeluje s kako zmesjo, na primer z emu! njo, žveplovega ogljika in al-kalijevega luga.
Najboljše je, te se vrši obdelava tako, da vlakna niso podvržena natezanju, ali pa vsaj da so podvržena samo zmernemu
Din 10.—.
natezanju; ee bi se pa vendar uporabljalo natezanje v občutni meri, ko se vrši katerikoli del obdelave, potem je želeti, da se natezanje ustavi ali umili še v času, ko se zdi še mogoče, da bi se vlakna potem zopet skrčila, najboljše pa ^e predno zapusti vlakno barčno raztopino.
Umetna »laična se lahko podvržejo obdelavi glasom p: ičujoče iznajdbe v suhem stanju, ali takrat 'ko so vlažna, ali ko so mokra; na ta naičn se iznajdba lahko uporablja v procesu predenja, v katerem slučaju se podvržejo obdelavi vlakna, ico zapuščajo prediino kopelj, ali potem ko so zapustila kopelj i^na primer vodno), v kateri klobka rotirajo, če se taka kopelj sploh rabi, ali končno po pranju.
Umetna vlakna, in posebno tkanine, ki sestoje iz umetnih vlaken ali jih samo vsebujejo zadobilo, če se jih obdeluje po tej iznajdbi, nr samo povečano raztegljivost in prožnost, temveč se tudi njihovo nagnenje k mečkanju zelo zmanjša in v nekaterih slučajih celo popolnoma aii skoraj popolnoma odpravi.
Izum ni uporabljiv samo za umetna vlakna na j rhnor za umetno svilo, kot tako (naj si bu v obliki niti, sukanca, štren ali kiojkov, ali v obniic osnove), temveč tudi za umetna vlakna (Kakor umetno sviU. stapel-vlakno) v obliki tkanine. Uporablja c e tudi lahko pri vlaknih ali tkaninah, ki sestoje ali izključno iz umetnih vlaken (kakor iz umetne svile, stapel-vlakno ali umetne volne), aii pa pri vlaknih oz. tkaninah, ki vsebujejo umetna in naravna vlakna, to se pravi, na sukanih nitih ali tkaninah, ki vsebujejo razven kakega umetnega \ iakna še kako drugo vlaknato snov, kakor na primer bombaž, naravno volno aii naravno svilo. Vedno naj se ima prod cčmi, da naj vklmčuje izraz »umetna vlakna«, kakor je rabljen v pričujočem opisu, na primer umetno svilo, umetno voh-o, umeten bombaž, umetno žimo ali vse u:uge vrste umetnih vlaken v katerikoli izmed zgoraj navedenih oblik.
Naslednji primeri nar objasnijo iznajdbo.
Primer 1.
Viskozna svila proizvedena potom procesa opisanega v patentu No. 550S v obliki suhih apreliranih (vendar lahke po želji tudi nebeljenih) štren, se impregnira, najbolje pri sobni temperaturi z žveplovim ogljikom brez uporabe natezanja na primer s tem, aa se jo potegne skozi kopelj, ki vsebuje žveplov ogljik, da se jo potopi v žveplov ogljik, ali da se jo pobrizga z žveplovim ogljikom. Žveplov ogljik se rabi lahko v nerazredčeni obliki, ali v zvezi s pripravnim razredčilom, kakor na primer z bencinom ali podobnim.
Trajanje obdelave z žveplovim ogljikom se lahko odmeri poljubno. V splošnem absorbira predivo potrebno množino ogljikovega disulfida že v času od nekaj sekund do dveh minut, tako da kratka impregnacija splošno zadostuje. V danem slučaju se z žveplovim ogljikom impregnirano predivo, po odpravi presežka žveplovega ogljika potom stiskanja, centrifugiranja ali pod., položi, prednostno pri temperaturi 15"—18" C, v 18—20 odstotno raztopino natronluga ter se ga pusti v tej raztopini 1—5 minut. Potem ko se je vzelo prejo iz te kopelji, se odstrani, če je potrebno, presežek natronluga potom stiskanja, centrifugiranja ali podobnega (najbolje pri sobni temperaturi). Potem se dene preje v 5—10 odstotno žvepleno kislino ali v poljubno drugo pre-cipitujočo kopelj, ki je v viskozni industriji znana, na primer v 10—25 odstotno raztopino amonijevega sulfata v 4 odstotno solno kislino, v znano Miller-jevo kopelj ali slično. Ta obdelava se lahko vrši pri sobni toploti. Ko se je pustilo prejo kratek čas v precipitujoči kopelji, se jo vzame ven, opere in končno osuši.
Svila, ki je pred zgoraj opisano obdelavo kazala 4—5 odstotno raztegljivost, kaže po obdelavi 13—18 odstotno raztegljivost, a njena prožnost, ki je znašala prvotno 3.5—4 odstotkov, je narastla vsled obdelave na 5—6 odstotkov. Blesk svile ne Ppi pri obdelavi ali pa trpi samo zmerno.
Primer 2-
Postopanje je kakor v primeru 1, s to razliko, da se viskozna svila obdeluje v mokrem stanju, to se pravi, da se obdelava z žveplovim ogljikom in alkalijevim lugom uporablja na umetni svili neposredno po pranju (in brez vmesnega sušenja), ki sledi predenju, ali navijanju, če se je vlakno predlog in navilo na klobka.
Primer 3.
Postopanje je kakor v primeru 1 ali 2 s to razliko, da se tu rabi 10 odstotna raztopina natronluga pri tempraturi od 0’ do 5" C.
Primer 4.
Postopanje je kakor v primeru 1, 2 ali 3, s to razliko, da se umetna svila po obdelavi z raztopino natronluga opera z vročo ali mrzlo vodo in se šele potem položi v pricipitujočo kopelj.
Primer 5.
Umetna svila v štrenah, kakor je bila rabljena v predstoječih primerih, se položi brez upotrebe natezanja v emulzijo ali zmes napravljeno na znan način iz žveplovega ogljika in 18. odstotne raztopine natronluga (na priiper sestoječo iz
10 težnih delov žveplovega ogljika in 90 težnih delov dotične raztopine natronluga), in se pusti ležati v tej emulziji ali zmesi 2 do 10 minut, medtem ko se temperatura vzdržuje na 15 do 20" C.
Snov se potem obdeluje s kislinami ali s precipitujočimi kopeljmi viskozne industrije, kakor je predpisano v primeru 1 za ravnanje s snovjo, ki sledi obdelavi s alkalijevim lugom tega primera.
Primer 6.
Umetna svila v štrenah, kakor je rab-liena v prejšnjih primerih, se položi pri temperaturi 15° C v 18—20 odstotno raztopino natronluga. V tej raztopini se jo pusti ležati okroglo 1—5 minut; potem se jo vzame ven in ako je zaželjeno, op>rosti potom stiskanja ali centrifugiranja presežka bazične raztopine. Snov se potem položi v kopelj, vsebujočo žveplov ogljik ali pa se jo izpostavi pari žveplovega ogljika. Obdelava z ogljikovim disulfidom se nadaljuje 2 do 10 minut, na kar se snov apre-lira, na v prejšnjih primerih predpisan način.
Primer 7.
Način postopanja kakor v primeru 6, z razliko, da se uporablja samo 5 odstotna raztopina natronluga.
Postopanje popisano v predstojećih primerih se lahko variira na primer tako, da se rabi kot drugo sredstvo, ki more preci-pitovati viskozo, na primer para, namesto tam označenih precipitujočih sredstev, ali tako, da se rabi navadna viskozna svila katerikoli vrste, ali bakrovita svila (to je svila narejena iz kupramonijeve raztopine celuloze) ali nitratna svila, namesto tam specificirane viskozne svile.
Obdelava opisana v predstoječih primerih se uporablja tudi lahko na umetni svili, medtem ko je ta v nategnjenem, ali v samo zmerno nategnjenem stanju: skrbi naj se pa za to, da se prekine ali zmanjša natezanje predno se snov vzame iz al-kalijevega luga.
Postopanje pri obdelavi tkanin ali prediva, vsebujočega razen umetne svile še kako drugo vlaknasto snov, kakor na primer bombaž, sledi jasno iz že podanih primerov.
Patentni zahtevi:
1.	) Postopek za povečanje raztegljivosti in prožnosti umetnih vlaken, označen s tem, da se obdelujejo umetna vlakna z alkalijevim lugom in žveplovim ogljikom v poljubnem vrstnem redu.
2.	) Postopek za povečanje raztegljivosti in prožnosti umetnih vlaken, označen s tem, da se umetna vlakna obdelujejo z zmesjo sestoječo iz kakega alkalijevega luga in žveplovega ogljika.
8.) Postopek po zahtevu 1 ali 2, označen s tem, da se umetna vlakna obdelujejo v nenategnjenem ali samo zmerno nategnjenem stanju.
4.	) Postopek po zahtevu 1, 2 ali 3, označen s tem, da se umetna vlakna obdelujejo v nategnjenem stanju, da se pa natezanje popolnoma ali deloma odpravi še predno zapuste vlakna alkalično kopelj.
5.	) Postopek po zahtevu 1 ali 2 ali 3 ali 4, označen s tem, da se ga uporablja pri viskozni svili, ki se je proizvedla po lom predenja viskoze v kopelji, ki sestoji iz močne mineralne kisline, predvsem pa iz močne žveplene kisline, ali ki vsebuje močno mineralno kislino, predvsem pa močno žvepleno kislino.
'
h, - »ttlir.7 Jon	: 'Hi	Bi
Ul:) ->.■	■ .	s/j
.
. ■
' '
.
. .
‘
iq
■
!- i >1; I	-l .ni, .
.0
'
. " ■ ■
• Hij,!fq'r,ni
....
,lin J-s
■ •	jsist^i ,:a m '■ t U
.
i.
■
■
-
..
•ti • i. t . ■' .	t ;
■ llfin-Mi •	; •	i';i!
'	U:' 'U - l: ■ 'u:	■
’
' n'ii'iu ir.;-'/..-;;'-. /5 i >,iq ;,
■
'< ! • /i n . • Hi>{ BIT ,i :	.	■. . ;-sl
.7 i ;ini . ;
■	;	• i:	: '•,.
'
■ j	i ■ ..
- • • j'	S r .