2001 jZ G O J A IN IZOBRAŽEVANJE
80
Čok L. 1999. Zgodnja večjezičnost in izobraževanje. Annales-
Anali za istrske in mediteranske študije, Separat, ZRS
Koper, 111-126.
Čok L., Skela J., Kogoj B., Razdevšek-Pučko C. 1999.
Učenje in poučevanje tujega jezika. Koper/Ljubljana:
ZRS/PeF.
Šečerov N., Mihalič, Z. et al. 2001. Učiteljeva priprava na
pouk. Vodnik k načrtovanju pouka za učitelje tujih jezikov.
ZRSŠ.
Učni načrt za italijanščino kot drugi jezik v osnovni šoli na
narodno mešanem območju Slovenske Istre. 1998.
Silva Karim
—> Zavod RS za šolstvo
ZPRENOVA LIKOVNE VZGOJE
>wN ISO SAMO NOVI UČNI NAČRTI
V eni zadnjih številk revije Vzgoja in izobraževanje
sem objavila dolgo, občasno kar pretresljivo zgodbo o
nastajanju učnega načrta. Učni načrt za devetletno
osnovno šolo je torej pripravljen. Ne zgolj tisti za
predmet likovna vzgoja, pač pa tudi za obvezni izbirni
predmet likovno snovanje v zadnjem triletju osnovne
šole. Da bi bili učenci deležni se širših možnosti
izobraževanja na področju likovnosti, je kurikularna
komisija za umetnostno zgodovino pripravila tudi učne
7 načrte za izbirne predmete s svojega področja. To so
enoletni izbirni predmeti, ki jih prav tako izvajamo v
_ zadnjem triletju osnovne šole. Naj jih naštejem: kaj nam
govorijo umetnine, življenje, upodobljeno v umetnosti,
oblika in slog.
Tudi za poučevanje vsebin omenjenih predmetov
imajo likovni pedagogi po Odredbi o smeri izobrazbe
strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli ustrezno
izobrazbo.
</) Seveda pa se prenova likovne vzgoje ne zgodi v
trenutku, ko učitelj vrže stare učne načrte v kot ter začne
Q poučevati po novih. Prenova je veliko več: kot pri vseh
drugih predmetih je tudi pri likovni vzgoji prenova
prežeta z novim, sodobnejšim pojmovanjem znanja. 1
Znanja, ki jih ponuja sodobna, napredna šola, naj bodo
. povezana in sistematična, uporabna in tudi kritična.
Sodobna šola ni usmerjena zgolj v kognicijo, pač pa
spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika.
V delavnicah smo z učitelji razmišljali o njihovem
pojmovanju znanja. Ugotavljam, da se jasno zavedajo,
kakšno naj bo znanje. Veseli me, da se učitelji dobro
zavedajo pomena kakovostnega, trajnega znanja. Prav to
zavedanje pa je podlaga, na kateri lahko na strokovnih
srečanjih skupaj razvijamo in izmenjujemo dobre ideje.
V obliki delavnic iščemo zanimive načine, kako
povečati aktivno vlogo učenca, kako ga uspešno
motivirati, kako mu vzbuditi veselje do likovnega
izražanja in kako dosegati, da bo njegovo znanje trajno,
osmišljeno in povezano z življenjem.
Poslanstvo likovne vzgoje ni v tem, da »se naučimo
kaj lepo narisati in pobarvati«. Pomembno je, da učencu
ponudimo možnost, da se na svoj način izrazi. To lahko
izvede v risbi, sliki, kipu ali v prostorski tvorbi. Pri tem
spozna in uporabi določene likovne pojme, hkrati pa si
Pri prispevku Silve Karim Samopodoba - delavnica z
osmošolci v 4. številki revije sta na str. 28 zamenjana napisa
nad prvim in drugim stolpcem risb (pravilno: Kakšen sem,
Kakšen se zdim drugim). Avtorici in bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
1 Marentič Požarnik, B.: Psihologija učenja in pouka. Ljubljana, DZS 2000.

81
VZGOJA IN IZOBRAŽEV ANJE
pridobiva izkušnje z likovnimi tehnikami, materiali in
orodji. Ob dobrih spodbudah učitelja bo razvijal svojo
ustvarjalnost, kajti le kreativen človek najde kreativne
rešitve - ne le na likovnem, temveč tudi na drugih
področjih.
Da pa bi se učenec lahko samostojno likovno izražal,
mora spoznati gramatiko likovnega jezika-jezika,
katerega osnovni izrazni elementi so točka, linija, barva
in svetlo-temno. Otrok, ki bo imel že od najresnejšega
obdobja številne možnosti izražanja, bo odrasel v
človeka, ki bo sposoben sprejemati in doživljati kulturne
vrednote. Psihologa Toličič in Smiljanič - Čolanovič 2
pišeta, kako pomembno je, da ima otrok dobrega likov¬
nega pedagoga z dovolj širokim umetniškim obzorjem,
kajti le tak ga lahko vodi naprej: ne samo v likovnem
izražanju, temveč tudi v razumevanju likovnih stvaritev.
Časi, ki jih živimo, so zaznamovani z vizualizacijo
bolj kot kdajkoli doslej. Na ulici, v revijah, na
računalniških monitorjih in v časopisih se srečujemo z
vizualnimi (in likovnimi) sporočili. Med njimi so tudi
likovne umetnine, najpogosteje zaprte v kulturnih
hramih. Nekatera vizualna sporočila so nam vir
informacij, druga so sugestivna in z nami manipulirajo.
Nekatera so estetsko oblikovana, druga jih preglasujejo
z agresivnostjo v oblikah in barvah.
Časi so torej taki, da otrok v tem vizualnem kaosu
bolj kot kdajkoli prej potrebuje likovno vzgojo. Tako
likovno vzgojo, pri kateri bo resnično dobro razumel in
presojal likovna sporočila: tista, ki mu jih pripovedujejo
umetnine, in tista, ki jih sporočajo številne bolj ali manj
agresivne slike iz njegovega vsakdanjika.
Učni načrti za predmet likovna vzgoja ter učna
načrta za obvezni izbirni predmet likovno snovanje, pa
tudi tisti s področja umetnostne zgodovine imajo v
začetnem delu zapisane splošne cilje predmeta. Ti cilji
so tisti, za katero si prizadeva vsako načrtovanje učne ure.
Pri načrtovanju v sodobni šoli pa je pomembno tudi
naslednje: Če bomo hoteli vzgojiti in izšolati učence v
posameznike, katerih znanje je resnično kompleksno in
vsestransko, se bomo morali učitelji različnih predmetov
med sabo povezovati ter skupaj načrtovati svoje delo.
Medpredmetne povezave v učnem načrtu niso zgolj
prazna navedba, temveč sporočilo učiteljem, da svoje
delo načrtujejo skupaj. Le če bodo učitelji delovali s
svojimi vsebinami sinhronizirano, bodo drug drugemu
učne vsebine podpirali in jih plemenitili z drugačnimi .
možnostmi, s tem bodo drug drugega razbremenili in
dosegli še enega najpomembnejših ciljev prenove: —t
razbremenili bodo učence.
V prenovo pa so zadnja leta usmerjeni tudi vsi
likovni seminarji v organizaciji Zavoda RS za šolstvo,
študijske skupine in strokovna srečanja učiteljev devetletk.
2 Toličič, I, Smiljanič - Čolanovič. Otroška psihologija. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1973.
Franko Florjančič
Zavod. RS za šolstvo
N
TEHNIKA IN TEH
Na Zemlji je v trenutku zmanjkalo vse elektrike. Luči
so ugasnile, dvigala obstala, vlaki nehali voziti, TV in
radio sta utihnila. Avtomobili so postali kup nerabne
kovine. Računalniki, hladilniki, štedilniki, ... tudi večina
ur je obstala. Ustavil se je čas. Pravzaprav se je zavrtel
nazaj. Za desetletja, stoletja, morda tisočletja.
In zmanjkalo je samo elektrike. In nič drugega.
Obstalo je skoraj vse, kar nam pomaga živeti, brez česar
danes več ne znamo. Ali se tega tudi zavedamo?
Pomena tehnike in tehnologije? Ni pomembno. Jo bomo
N O L O G I J A
h-
uvažali iz Tajvana, Nemčije, Kitajske, Italije, Singapurja (/)
... Pomembno je, da znamo kupiti. Naredili bodo drugi.
O
Alije to res?
Predmet tehnika in tehnologija v devetletki v močno ^
vpliva na razvoj otroka, na njegove psihofizične
sposobnosti, umski in duševni razvoj. ^
Tehnika nas tako obkroža, da se njene navzočnosti
skoraj ne zavedamo več. Edino takrat, ko odpove. Njeno _
poznavanje je pogosto izkustveno, razumevanje