Za poduk in kratek 6as. Novi raučeniki sv. verev Arnieniji. Znano je, da so krvoloeni Turki nedavno čez 50.000 krSčanskih Armencev neusmiljeno poklali. Tu je tekla v potokih kri mučenikov, ki so umirali za sv. vero. Armenci so po veri večinoma pravoslavni kristjani, vendar nekaj jih je tudi katoličanov, ki imajo svojega katoliškega patrijarha za cerkvenega poglavarja. V zadnjem strašnem preganjanju Armencev je umrlo muCeniške smrti tudi več katoliških Armencev, med njimi oče Salvator, misijonar frančiškanskega reda. 0 tsrn "i?o fr""{'§kars!r' ';°* • ^nln *^rd. Mir « (*t\ meseca februarija tako-le: »Red sv. Frančiška je v poslednjih dneh posebno odlikovala ljubezen božja, namreč po mučeniški smrti o. Salvatorja iz Kapadocije v Abrucih na Italijanskem, duhovnika rimske Irančiškanske pokrajine. Vsem je znano kruto preganjanje, ki se je pretečega leta začelo v Armeniji, pri katerem so divji Turčini mnogo Kristusovih spoznovalcev pomorili iz sovraštva do krščanstva. Ravno tako je tudi vsakemu znano, da evropske velevlasti s svojimi ladjami za naše brate duhovnike, ki v teh krajih delujejo, niso ničesar storile. Armensko mesto Maraš je postalo pozorišče klanja kristjanov, katero se je pričelo tudi v sosednih krajih: Mudžukderesis, Šenidžekasis, Deonkoli, Banduk in Fernez. >, ¦ Omenjeni o. Salvator je bil župnik v Mudžukderesisu in »kakor dobri pastir da živlienie za svoje ovce«, tako je tudi on- storil. Ceravno bi lahko pTavočasno ubežal, vendar tega ni hotel storiti, ni hotel zapustiti vernih duš, ki so bile njegovi skrbi izročene. Kakor dober' vojak Kristusov je po vzgledu znamenitih mož iz frančiskanskega reda spregovoril k svojim župljanom: >Kar je vaše, to je raoje; ako Bog vas obvaruje smrti, bo tudi mene obvaroval. Ako pa vas umoriio, hočem tudi jaz umreti z vami za svete postave in za krščansko vero«. V Mudžikderesis sta prišli dve tolpi turSke vojske, katere je vodil Emizolai. Njegovega prihoda so se kristjani veselili, ker so od njega upali reSitve. Toda zastonj so upali. Po nekoliko dneh so vojaki zvezali z vrvmi o. Salvatorja in 11 katoličanov in je tirali proti Marašu. Skrbni duhovnik spozna, kaj se bo zgodilo z njim in s tovarisi ujetniki, zato jih vspodbuja s temi besedami: >Le moško se obnašajte in bodite junaki v boju! Kristus nas že pozdravlja z najsl ajSimi besedami in nas bo vse v nebesih napajal iz vira veselja«. Na potu v Maraš so brezbožni vojaki hoteli najprejjS prilizovanjem, potem pa z grožnjami prisiliti služabnike Kristusove, da bi od krščanske vere odpadli. Toda osramočeni vsled nezlomne stanovitnosti kristjanov so jih začeli biti. Naposled pa so jih videč, kako mo,hamedansko kvivo vero zaničujejo in krščansko vero nad vse povzdigujejo, na krut način z bajoneti prebodli in njih mrtva telesa sežgali . .. .. Dobri Jezus, bodi vedno hvaljen v svojih svetnikih! Častitljivi mučenik Gospodov, o. Salvator, se je rodil lela 1853. v Kapadociji v Abrucih na Italijanskem. V red je stopil dne 25. jul. 1871, kot misi'onar pa je odšel v jutrove dežele leta 1878., kjer si je v začetku ineseca novembra 1895 pridobil venec mučeništva. V Turčiji morijo Turki in Kurdi spoznovalce Kristusovega evangelija — v evropskih državah pa novodobni Turki morijo katoličane z brozverskimi poslavami ter z zatininjfim vsakema k;il.oliSkoga gibanja.¦: Tako omenjoni lisl. G. Skladbe ,,Glasbene Maticc". Znano je, kake sijajne uspehe je »Glasbena Matica* na Dunaju s svojim mnogobrojnim zborom, koji je že na vrhunec, bi djali, umetalne dovršenosti dospel, dosegla. Veščaki dunajske glasbene metropole so strme občudovali zvonke glasove slovenskih pevcev in pevk, kateri so sedaj tužno zdihujoč, sedaj railo proseč, a sedaj skoro z vulkaniCno močjo navdušenja in umetalne ognjevitosti srca vseh pretresli in tako Dunajčanom nepozabni ostali. A »Glasbena Matica« tudi še več let izdaje leto za letom jako lepe skladbe udom svojim kot darilp. Letos je podarila: ——1. Soherzo, Intermezzo in Valček ^a klavir, zloži 1 K. Iluiruiciaiei (ccua 1 61. 30 kr.) Ci. 'I^lT.i.ai^L^! ^c uci telj pri »Glasbeni Matici«, in kakor kažejo njegove skladbe, muzikalno temeljito naobražen glasbenik, kateri tud.i čez jako lepe tvoriteljske darove razpolaga. Kdor je klavirju dobro vešč, ter zna lepo tolmačili posamezne misli skadateljeve, naj seže po tem zvezku, kojega vsebina, zložena deloma v • Schuman-ovem, deloma v Chopin-ovem slogu, je tudi za predavanja pri koncertih ^posobna. 2. Drugi zvezek obsega. a) Občutki. Moški zbor se samospevom za bariton, zl. župnik Jakob Aljaž. b) Pomlad in jesen. MoSki čveterospev, zložil Stanko Pirnat. c) Kitica. Mešan čveterospev, zl. A. Foerster. d) Ž a 1 o s t. Osmeroglasen mešan zbor zl. Stanko Pirnat. Vse Stiri skadbe so lepe ter besedam primerne, a posebno se odlikuje »Kitica* g. Foerster-ja in »Žalost« g. Pirnat-a. Posebno našemu vrlemu slov. pevskemu društvu v Ptuju gorko priporočamo >Žalost«, osmeren zbor za predavanje. Ta skladba, od mnogobrojnega zbora predavana, bode napravila utis, kakoršnega si poslušalci še sanjajo ne. Skladbi se vidi, da jo je diletant zložil, a diletant, kateri je nenavadno nadarjen, a je imel tudi presrečno uro. L. H. Čuden osel. V nekem kraju je živel bogat mož. Znan je bil po vsej okolici radi svoje trme in bahanja. Kritikoval je vse, kar se ni godilo po njegovej želji. V nekaterih letih potem so ga volili občinskim predstojnikom. Vse naenkrat je hotel predrugačiti, bolj nego kak ministerski predsednik. Gorjč ppdložniku, ki bi se ne udal njegovim ukazom, Ce tudi niso bili praktični in postavni. Se ve, da se je večkrat opekel radi takega samovladanja. Pripetilo se je, da je moral izdane ukaze preklicati. Tudi gosposkej ni bil po godu; kajti v izpolnjevanju svojih dolžnostij je bil nekaterekrate preoster, nekaterekrate pa premlačen. Kot star imovit gospodar je imel med drugo živino tudi potrpežljivega, starega osla, katerega je rabil deloma za tovore, deloma za vožnjo. Vedno je pravil svojim domačim, da ga bode oddal ter nadomestil z mladim. O polelnem času res sklene modri »rihtar* osla na sejem gnati, hoteč ga z mladim menjati. — Navadno vise na kmečkih stenah slabp uravnane in pokvarjene ure, katere tek6, dokler se nihalo premika. Če tudi kazala pri takih urah tu pa tara po četrt ali več ur preskočijo, saj to ni nič kaj nenavadnega. Tako se je prigodilo pri tem umnem gospodarju, da je prehitela ura od večera do polnoči celi dve uri. Gospodar, po noči prebudivgi se, pogleda na uro, katera je kazala žc dve. Hilro uslane, gre v živinski hlev, odveže osla od nizkih jasel, tcr ga žene v bližnje nicsto na sejem. Počasi koraka z oslom ]>o ravnej poti, držečej skozi gozd v mesLo. DospcvAi lilizu incsta, sklenil ii- z osloni odpočiti sc, ker je bilo še prerano. Stopi na rob košalega gozda ter se uleže. Pri tej priliki si oveže okoli sebe vrv, na katerej je vodil osla na sejem, misleč, da mu ne more nihče osla odgnati. Kmalu potem je trudni oslov voditelj trdno zaspal. Stoječi osel je Studiral, kaj bi počel. Ker mu je bilo dolgočasno, zavali se poleg gospodarja na tla. Ne dolgo potem se priklatita dva polepuha ravno po istej cesti, idoča v mesto, da bi si kaj kupila brez denarja. ZapazivSa kmeta in osla pri poli ležeča, premišljujeta, kako bi z oslom odšla. Nakrat skleneta, da eden potepuhov bode pri kmetu privezanega osla odvezal ter sam sebe zvezal, drugi pa bode osla med tem na tihem odgnal. Res, ta sklep se je potepuhoma posrečil. Eden se vleže privezan z oslovo vrvjo tik go_spodarj°, drugi pa začetkoma gre počasi z oslom, potern (79 zaj^P^0 1#n inba v nnivpflii nc:lrwi ^HrOSti V !^Pctn Kraet, prebudivši se iz trdega spanja, zapazi pri sebi mesto osla človeka. Zviti tatinski mladenič je pa komaj na to eakal. . Hitro se spravi na noge, ter kleče pade na koleni pred svojega gospodarja, proseč ga milosti. Rekel je: »Gospod »rihtar«, prosim vas prav lepo, odpustile mi in da.te mi svobodo! V svojej mladosti sem se bil pregrešil materi, potem pa »rihtarju«; preklela sta me, in vsled lega sem se v osla spremenil«. Potem se mu še zahvali, da je ž njim od tistega časa, kar se je spremenil v osla, tako lepo ravnal, ter ga ni tako bičal ko svoje podložnike. Taka hvala je >rihtarju« dopadla, zato mu da svobodo, opominjaje ga, da se ne sme nikoll več pregrešiti ne materi, še manj pa »rihtarju«, drugačese bode zopet v osla spremenil. Potepuh je odnesel hitro petč, ter Sel iskat svojega tovariša. !^_ašel ga je v krčrai sedečega pri dobrem vinu in slaslnej pečenki. Prijatelja se srčno pozdravita. Prvi veli drugemu, da naj se usede k njemu. Drugi si da tudi prinesti okusnih jedij. Med tem je tudi »rihtar« prikobacal v mesto. Šel je naravnost na živinski sejem. Hodil je od oddelka do oddelka ter ogle'doval in meril konje in vole; najzadnje je prišel v oslovski oddelek, misleč si kupiti novega osla. Hodil je gor in dol. Kar zapazi svojega starega, na sejem poštavljenega osla. Stopi k njemu, ter mu tiho na uho šepeta: »Ti lump ti, si se zopet pregrešil ter v osla špremenilN. Osel sramotno pobesi glavo ter molči. Zdaj se zadere »rihtar-' nad oslom: »Nikoli več te ne bodem kupil!« Osel mu je baje odgovoril: »Saj tudi vi ne bote nikoli več »rihtarl« Briški. Smešnica. V neki krčmi se pivci pogovarjajo 6 »Štajerskem kmelu«, kateri je bil lafti v jeseni umrl. V tem pa ravno pride krčmarica v sobo m milo vzdihne: »Bog se usmili črez njegovo ubogo dušo!« Ta žena torej ni vedela, kak strijc da ie bil '>Štajerski kmet.«