Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 21.
ček. račun št. 12.866 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 1. novembra 1938
Proč s krinko
Tako radi trdimo, da živimo v času, ko je treba na različnih mestih krpati in urejevati na moč lahkomiselno družbo. Pa jo krpamo — samo skromno krpamo, ozdraviti pa je nikakor ne zmoremo in kakor v očitek naši časovni zrelosti omagujemo. Pogoditi v pravo bi se reklo: pre-plitki smo, preslabi, strah nas je pred tvori, ki bi se nam na mah odkrili, čim bi to težko krinko vrgli raz družbe, ki močno zaudarja po zatoh-losti.
In vsi možje, ki se tako radi sklicujejo na svoje poslanstvo, bi morali vedeti prvi in priznati prvi, da stoje vrhovi družbe na trhlih temeljih in da je njih poslanstvo obseženo samo v tem, da vršijo priganjaško službo med gotovim delom ljudstva, ki mora te vrhove družbe ob potu svojega obraza podpirati, da se ne zrušijo in z njimi vred tudi priganjači sami, ki se
okrog njih preganjajo in pravdajo za Sojino perje.
Na tem majhnem, začasnem prostoru, ki ga imenujemo polje javnega udejstvovanja, je vsa tista klavrna, smrdljiva navlaka, za katero se besno bore samozvane! in z njo ubijajo zdrava in koristna dela pravih mož, ki delajo med narodom, mu pomagajo nositi bremena in se nesebično žrtvujejo samo zanj, Tukaj med narodom ni sebičnežev, častihlepnežev, ni sledu o mazi-Ijencih kulture, ne o orokovičenih in zlikanih pravdačev — ni jih! Ti so tam, kjer za narod ni mesta, za katerega je preokoren, preumazan, premalo kulturen, ki ni dorasel oslajenim družabnim olikam, ki ni za sladko in bleščečo, po lakajsko krojeno »demokracijo«.
Tisti, ki je zdrav člen zdravega naroda, more biti samo vesel, da je ta prepad med salonsko »demokracijo« in narodom nepremostljiv, čeprav ne trdimo, da narod tja ni vabljen, u tega vabila noče slišati, ker noče hiti gost oholih samo-zvancev, ki bi ga hoteli gostiti z idejnimi slad-korčki, čeprav je nad njihovimi vrati z debelimi črkami zapisano: Vse za narod!
Ta krilatica, ki je bojno orožje teh salonskih kulturonoscev (uboga demokracija, kdo vse hoče vršiti svoj apostolat), je prej ko slej samo mrtvi sestavek črk — nič drugega — zgolj psevdonim, Za katerim se skrivajo, ker se sramujejo lastnega dvoživkarstva ali pretvarjanja. Zakaj kdo ki ne igral dve vlogi hkrati, če podreja narodove koristi svoji osebni sreči in časti, ali kdor Je apostol in izkušnjavec v eni osebi.
Za končni račun moramo sešteti vse te prelepe lastnosti človeka, ki so sestavni del njegovega »demokratskega« čustvovanja in udejstvovanja, pa pridemo do jasnega spoznanja: demokracije danes ni in je ne bo, dokler bo osebna korist nad občestveno, ali dokler bo demokracijo predstavljala gola črka v rokah poedinca, ki jo po mili volji in osebni težnji lahko spreminja sebi v korist in zmerom — v škodo ljudstva.
INa vso to navlako in izprijenost te salonske »demokracije«, ki z demokracijo niti v sorodu ni, smo hoteli pokazati danes, ko se oborožuje s krepi ji v svoji notranjosti in se v sladki vab-Ijivosti kaže pri belem dnevu. iN i spala vsa tri leta, ampak je bila le toliko onemogla, da se genila ni. Sedaj je prišlo vanjo spet novo življenje. To življenje pa je čas, ki je prinesel s seboj polno torbo lectovine, ki ji pravimo kandidature z lepim imenom. Ni čuda torej, da se je ta salonska »demokracija« pohlepno zgenila in na mah vzljubila ubogi slovenski narod — vzljubila je ubogega delavca v tovarni, ki se ji šele zdaj zdi vreden pomoči, vreden, da stopi \ njen bleščeči hram pred obličje Mamona.
Sreča in blagoslov lije danes iz teh lakajskih izvoljencev, ki so sneli rokavice raz tolstih rok in zaprli svojo bahavost v blagajne, da ni nikjer niti slutiti ničesar drugega kot golo sočustvovanje, prekipevajoče usmiljenje in glej — še s krščansko ljubeznijo do bližnjega so si okitili svoje jezike in se dajo delavcu in trpinu občudovat in poveličevat v svoji skromnosti.
Takšna je danes ta salonska in lažna demokracija, ko jo vidimo v obleki kot berača, ki je cunje kupil ter si jih nadel nase, da je lahko skril svoje pravo lice in zbudil ljubezen soljudi.
Kolikor pa je ta »demokracija« v svoji preobleki iznajdljiva, tako podcenjuje spomin naroda, ki ni pozabil, kakšna pota je že hodila in v kakšni družbi jo je videl. Tako bo tudi sedaj v teh dneh, ko se še bolj hroma kot kdaj koli ponuja vsem, ki so ji enakovredni, da ji pomore j o pri pohodu med narod, zakaj on se pripravlja, da i zmeče plevel od svojega zrna in med njim je tudi — ona, lažna demokracija, ki ji je delavec in kmet že določil sramotno mesto v življenju naroda, po katerem jo bo slehernik spoznal ter ji pokazal hrbet.
Z Jesenic
Naš telefon.
Jesenice se razvijajo. Kakor .povsod, tako tudi pri nas vse teži za napredkom. Obrtnik, trgovec, hotelir in gostilničar — тее gleda za tem, da bi is v oje odj'emalce in naročnike zadoTOljil. To potrjuje dejstvo, da je že dalj časa vloženih na poštno ravnateljstvo mnogo ipro.šenj za dodelitev in instalacijo telefona. Marsikomu od teh prošnjikov bi bil telefon naravnost nujna .potreba, toda žal v naši telefonski centrali je zmanj-'kalo proistora na avtomatskih aparaturah. Te dni se bo montirala zadnja proista številka enemu izmed jeseniških go-i:ipodov zdravnikov. Vsi merodajni čkiitelji, tako obrtne, trgovske in druge organizacije pa bodo morale s pomočjo občine začeti akcijo, da se v telefonski centrali napravi predvidena in nujno potrebna povečava, da iboido prosilci mogli brez ovir dobiti že dolgo zaprošene telefone, ikiso za sodobno poslovanje nujna potreba. Toda začeti je treba takoj, in sicer energično!
Reklamacije za volitve. Po razipisu državiio-zborskih volitev je bilo hiogoče dva tedna popravljati volilne imenike in vpisovati nove, ki še niso bili vpisani in imajo pravico voliti. Z delom je bila obreme-menjeaia 'zlasti občinska uprava, ki je morala dajati potrdila in ugotavljati pravilnost reklamacij. Tudi na policiji so imeli te dneve nekoliko več dela. Posebno živahno se je ,pa delalo v pisarni JRZ. Ta pisarna je poskrbela vpis 70 inovih volilnih upravičencev in najmanj toliko pupravikov. Reči moramo, da je pokazala JIIZ veliko delavnost, volilci pa veliko zanimanje. Ker je to nekako znamenje za bodoče volitve, lahko sklepamo, da bo JKZ tudi pri volitvah daleko preduja-čila pred drugimi skiu-pijiajni.
Delavci pri KID brez tople hrane. Po odredbi vixistva tovarne K ID od I. novembra dalje ne bodo 'Smeli več svojci
2
prinašati tpple hrane delavcem. Delavci pri KID ibodo morali v 'bodoče (ako ta odredba ne bo morda preklicana) delati polnih otsem ur brez tople hrane. Vprašamo ipa tiste, ki so očetje te odredbe, ali so oni kdaj poizkusili delati osem ur vsak dan in nolben-krat v teku osmih ur zaužiti tople hrane. ZZD je takoj ob razglasu te odredJje storila potrebne korake. Tudi naiši listi so opozorili vodstvo KID na krutost te odredbe in apelirali na uvidevnost vodstva, naj ukine to odredbo. Naš list se bo za to zadevo zavzel z vso vnemo in ne bomo nehali, dokler ne ipri'[k)moremo našemu delavstvu s,pet do tople hrane. Čudimo se, da KID ne opazi te velike neskladnosti med svojim ravnanjem in velikimi izdatki za poletne izlete za delavce. Kakor moramo na eni strani z priznanjem omeniti, da je KID za zdravje svojih delavcev priredila več izletov v naravo in izdala za to velike vsote, tako moramo na drugi strani ugotoviti. da jo z ukinitvijo donašanja tople hrane podrla vse listo, kar je z izleti zgradila. Morda ima Kil) kake vzroke, zakaj je izxlala to odredbo. Morda so svojci, ki so donaišali hrano delavcem. kaj zagrt^ili proti <iisciplinskiniprinl-pisom. Morda. I oda. ali sp taki morebitni prekrški ne dajo odpraviti drugače kakor z ukinitvijo donašanja tople hrane?! Mi torej močno apeliramo na vodstvo Kil) in prosimo, da to odredbo ukine in na vsak način omogoči delavcem, da v teku osmih ur morejo zaužiti enkrat toplo hrano.
Stari gasilski dom ])red pokopališčem je zginil. Mesto in zlasti i|X).kopališče je s tem samo pri<lol)ilo. Na ostankih zidov še vidimookna nek<lanje občinske ječe.
Članski sestanek ZZD. v nedeljo 'M), oktobra v Krekovem <lomu.
Reln bolezen« — na odru Krekovega doma v nedeljo К). oktobra, na praznik vseh svetnikov t	in v nedeljo 6. novem-
bra!
KID in volitve. Prejeli smo <l<*|)i«, iz katerega posneniaino, da mora delavstvo, ki je za-])osleno pri Kil) in ki simpatizira s stranko slovenskega naroda, prenašati iKH'uvene иара<1е od strani marksističnega in JNSarskega <lelav-stva. i'o izjavah naiših delavcev se vrši zlasti v nekaterih obratih Kil) na Savi (in skoro gotovo tudi na javorniku) grda protizakonita volilna agitacija. Marksistični in JNft-anski agitatorji pri delu v obru-
Za kulisami industrije
(Dalje)
Zadnjič smo predstavili tistega dvoživkarskega uslužbenca, ki uravnava svoje osebne koristi po danih prilikah svojega službenega razmerja, ki pa je zmerom takšno (to smo z dokazi ugotovili), da ima iz gole osebne previdnosti ter zaradi pogojev pod-jeitja odprta vrata v vse smeri — hitro in jasno povedano — ima v vsakem žepu za vsaik primer posebno prepričanje. Tako smo ga videli na poti po domovini obloženega s taikimi prepričanji in če smo ga zalotili pred vrati kabineta v popolnem političnem nastroje-nju dotičnega kabinetnega stanovalca, je jasno tudi navadnemu delavcu, da je moral na svoji poti odlagati prepričanja zdaj tu zdaj tam ,koit ikiira jajce in — glejte ironijo — tudi ^'si tisti, pri katerih je ta prepričanja pustil, oziroma se z njimi predstavil, so mu gladko naisedli. In ni čuda potem, da so mu v dobri veri o njegovi verodostojnosti dali priporočila za jiadaljnjo pot do državne prestolnice, da ne bi bilo treba predolgo čakati na >avdijenco«.
Gospod posebnih .s!užJ)enih zmožnosti so se v kabinetu dostojno predstavili ter razpoložili po zeleni , mi/i svoja sijajna priporočila (ne pozabimo, da je bilo to še v dol)i njegovega začetka). Kaj je sledilo tem, ne bomo pogrevali. Na.s zanima le to, da je uslužbenec takoj, ko je v kabinetu opravil — kako ne bi, političen človek s prijwrocili — na vso sajM) hitel v kavarno in napisal navdušeno in s primernimi pri])ombami oslajeno pismo na podjetniškega gos]K>-darja ter na podjetniškega 0]x)zicionalno političnega vodjo, v katerem je skromno javljal svoj sijajen uspeh. Pismia je odposlal priporočeno, da bi jih on sam ne prehitel, zakaj silno se nui je mudilo pred obličje iKxljetuiikov, da čimprej prejme novi ,klin napredovanja.
Ni se motil, ushižiljtTiec namreč, zakaj imnogo bo'j je on poznal svoje gospodarje kot oni njega. (V tem je vsa njihova smešna tragika.) Njegovo služlieno stališče se je na mah močno okre])ilo, zaupanje podjetnikov do njega se je utrdilo tako, da gosijmlarji sami niso niti opazili, kdaj jim je zrasel do glave ter ix)stal politični svetovalec in insipirator zunanje podjetniških udarcev proipa^^ande dvomljive vrednosti.
I ako je ta uslužbenec znal pričarati prixl oči zadovoljnih podjetnikov vso svojo ve'javnomt in skoraj odločujočo osebnost v javnem življenju (kot vpri-vatnikc seveda) v tako močni koristnosti za iixxijetje, da so mu poverili .še pismeno vodstvo propagande med delavstvom v obliJti [Kvdjetniškega časopisa. Tako so i)ili uslužbenec kot podjetniki kar očarani nad to
zamislijo (prvi zaradi tega, ker strašno rad pisari iz notranje potrebe, koristiti delavstvu v težki tlaki, in drugi zato, da dajo možnost uslužbencu razviti njegov veliki smisel za absolutno .korist podjetja), da so pozabili na najvažnejše: kako usmeriti idejno plat tega propagandnega lista, da ne bi zašel v prevelika nasprotja s socialnim čustvovanjem delavstva ali z golo pravičnostjo.
Za podjetje ta napaka ni bila tako občutna, ker je nastala navzkrižja umelo zravnati s pritiskom ostrejših delovnih pogojev, toda za uslužbenca, ki je to funkcijo vršil na iniciativo podjetja, je postalo usodno. Zakaj?
KljuJ) temu, da ga je tisto prepričanje, ki ga je trenntno imel v rabi, naganjalo k lastni iniciativi pri usmerjanju lista, se je hočeš nočeš moral podvreči cenzuri podjetja. Šele zdaj se je zavedel, da je v trdih kleščah, ne toliko pri podjetju (službeni pogoji ga vendar niso mogli presenetiti) kot v javnosti, v kateri se je ])o svojih funkcijah vidno politično oqjre-delil. Podjetniški list je na primer prinesel uvodnik, ki je javno obsojal tisto, kar je zunanji krajevni list, pri katerem je uslu'žljenec kot privatnik sodeloval. jasno zagovarjal — ali — kar je krajevni list obsodil (podjetniško politiko z delavstvom itd.), temu je podjetniški list pisal slavospeve. Naenkrat je bilo jasno, da se ta uslužbenec le toliko oklepa svoje, jjolitične opredeljenosti na zunaj, kolikor ga pod;|)ira in drži v časti pri podjetju, ta čast pa, ki mm jo je i)odjetje izkazovalo, ni bila v bistvu nič drugega kot hvaležnost, ker je srkalo po njegovih političnih stikih nemale ugo<lnosti. Pri tem konkretnem dokazu na zunaj pa ]Kxljetje še ni sprevidelo, da so se usluž-benčevi stiki in opore vodeče politike začeli krhati in ni opazilo, kako se je po sili razmer uslužbenec sprevrgel v nehvaležno igro s podjetjem, ,ki je ])ila v vzročni zvezi z njegovim posto])nim, a sigurnim (Irčanjem ,s (»litične lestve, na katero je ]X) čuda čudnih okoliščinah z muko prišel in se prav z njeno pomočjo tako svojevrstno udinjal i|K)djetju. Tukaj se je pričela križeva pot njegove politične »vplivnosti in prvenstva«, zaradi katere ga je ]>odjetje tako cenilo in opravičevalo njegovo prečudno skiižbeno razmerje.
Iver smo dognali, zakaj se je moral uslužbenec na mah sprevrefi v svoji frnikfiji, <ia (p tvUrnil grozečo ne\urnost oil svojega h"lužl)enegu razmerja. ])onio |) ret resi i nekaj zrelih momentov, ki dokazujejo, kako spretno, čeprav možu nevredno je to izvršil in na čigavo škodo.	(Dalje prihodnjič.)
00,1 y znamenju zelene kravate
VII. Proslava v Domžalah 15. maja 1932.
Toi'iio ob K), liri dopoldne je jirisel i/ farne cerkve s cerkvenim spremstvom župnik liernik, ki je nosil Niijsvetejše. Sv. inašu se je opravila, kakor je bilo že ,preje rečeno, v kapelici malo ni/je (hI farne cerkve. ncikako v središču zbrane množice. Med sv. mašo je igrala domžalska irwlba pod viHlstvom ka|)elniku g. lliedla. ki je- bil znan že iz prejšnjega leta. ko je pri blagoslovitvi novega <lrnštvenegH doma dal krepko igrati orlovsko himno in imel zaradi tega opravka s sodiščcim. Med sv. mašo je imel žuipnik liernik govor. ker je ])ila binkoštnu nedelja, je govoril o Sv. Duhu. ki naj bi napolnil ves svet, srca vseh ljudi, da l)i bilo )x)tem tudi boljše na svetu. Njegov govor je bil strogo cerkvenega z.načaja. Cela služ,ba božja se je izvršila v najleiišem redu.
ko je po končani službi božji g. žu|)nik liernik odnesel siv. Rešnje Telo spet nazaj v cerkev, je za zaključek še godba rzasvirala. Lju<lje so nekaj trenutkov ostali na svojih minstih ter se pomenkovali. Deloma pa so začeli ixlhujati v smeri proti dništvenemn domu. Medtem se je iprikazala izza (!(Mlbenega doma, ki leži kakih 2(K) m vzIhkIiio od cerkve, četa orožnikov. korakali so v smeri proti cerkvi. V<Klil je četo g. kapetan Mešterovič. Ko pridejo do ljudi, se ustavijo. kapctan Mešterovič naroči poveljniku domžalske orožniške postaje g. Skoku, naj oznani, da se morajo lju<lje raziti. Poveljnik Skok stopi na ograjo l)Hy.u kapelice in glasno oznani, <la je vsalko zl)iranje pre|M)veclano in <la se naj ljudje mirno razi-dejo. T .j udje so v glavniMit utbogali in množica se je začela pomikati v mmeri proti društvenemu domu. I o pa ni moglo iti tako hitro, ker je cesta do doma oz.ka, množica je pa bila velika. Mnogi so «e pa tu<li ustavljati, <la bi viileli, čemu so prišli orožniki in kaj bo v obče iz te stvari. Меч1 tcim se zasliši iz množice vzklik >?.ivijo dr. Korošec!« Temu vvikliku so sledili še drugi in cela množica je močno vzklikala našemu voditelju.
kaipetan Mešterovič ukaže nasaditi bajonete in razporedi orožnike od vrha griča <loli v dolino v raztegnjeno vrsto. Očitno je bih). <la hoče potisniti množico v smeri ,proti glavni cesti. I o razporejanje orožnikov je ])a vzbudilo med množico še večje zanimanje in so se ustavili še tisti, ki so se že usmerili domov. Vzklikanje se je pa kar naprej nadaljevalo. Orožniki stopijo za ipar korakov nazaj, tako da je bilo med niimi in med lju<lmi prostora, ter se na povelje v teku zažcnejo proti ljudstvu. Imeli so toliko uspeha, da so se ljudje res začeli odpravljati, ker so nekateri orožniki silili v ])osameznike in јЊ potiskali naprej, so se nekateri temu upirali, češ puhtite »ne pri miru. saj nikomur nič nočem, bom že šel domov, ko bo cesta prazna, saj ne moremo eden čez drugega.«
Čez čas so se orožniki umaknili in šli spet na svoje izhodišče. HaztegniH so se v daljšo vrsto. Ne.kaj I j ml i je iz radove<lno«ti še ostalo v .posameznih gručah na pobočju hriba in na travniku spodaj, kapetan Mešterovič je imel namen z raztegnjeno vrsto orožnikov ves prolitor očistili. Komandiral je nov napad in orožniki so se znova zagnali proti ljudstvu. Pogled na to je bil kakor na fronti ol) času napadla. Te |)ri-zore sem fotografiral in nekaj s4k še danes hranim. Najbolj zanimiva dva negativa simu pa jjozneje na uradno zahtevo izročil g. kapetanu Mešteroviču. Po-vwlal sem mu pa tudi. ■da čeiprav ne bom imel negativa, se ne more več preprečiti, da se fotografija ne bi širila, ker sem jih ne,kaj že razdal.
/godilo se je. da se je nekaj fantov upiralo orožnikom!, ki so zahtevali, naj tse umaknejo z z/boroval-nega prostora. Orožniki so morali sevc<la nekatere aretirati. I an t je so to aretacijo <U'lomu volno prenesli, <lrugi pa so vse .skupaj vzeli bolj za šalo in so se začeli izmikati Iz rok orožnikov ter bežati. Veliko |)ogrešiko so storili nekateri orožniki, ki so potegnili
3
i/ svojih toiil)c vcrifje Icr začeli v verige koNuli ianlc. Iz šale je (postajala zadeva lesna iii jc taJco ravnanje iaz;kačilo tudi druge, ki so se začeli glasno zgražati nad orožniki. V&s cirkus sem gledal iz ozadja. Ko sem opazil, da postaja stvar nevarna, sem išel k orožnikom in jih opozoril, naj verige spravijo. Ker ni pomagalo. SI m istopil h g. kapetanu .Mešteroviču in njega naprosil, naj prepove orožnikom uporabljati verige. I o je tudi storil in je postalo takoj mirnej.še.
Ob tej priliki se je zgodil tudi incident, iki je imel dalekosožne posledice. Neki fant se jc izmuznil orožniku in začel teči preko travnika v smeri proti po.šti. Orožnik seveda /a njim in nastala je prava dirka. Fant je pa bil v teku bolj treniran in je orožnik zaostajal. JMa železni.ški progi so stali nekateri člani domžalskega Sokola. Sin znanega sodavičarja v Domžalah je skočil pred bežečega fanta in ga zadržal ter tako priiKjmogel, da je fant ijjonovno padel v roke orožniku. Vsi, ki so to gledali, iso se začeli zgražati nad tem dejanjem. Po končani rabuki je hitro šlo od ust do ust, da je mladi domžalski soda-vičar s solkolskim znakom na prsih pomagal orožnikom loviti naše fante. Kakor blisk se je .sirila agitacija, da od toga dne dalje ne sme nihče kupiti soda-vice od tega Lscnlavičarja. Možje in fantje, ki so stopali v gostilne, ISO najprej vprašali, če imajo sodavico. Čc je gostilničar povedal, da jo ima, so vprašali nadalje, čigava je. Če je povedal, da ima sodavico od tega sodavičarja. so obrnili hrbet in odšli z opazko: > Гат, kjer se prodaja sodavica Doinžalčana X. mi ne pijemo*. Kaikoi- geni pozneje zvedel, je imela ta agitacija usodne gos|>odarske posledice za imenovanega ])odjetni,ka.
.Med tem so se množice že pomaknile na široko glavno cesto med društvenim domom in ciomža'sko pošto. Čim bolj -o orožniki silili vanje, tem i)olj je to dražilo ljudi. l'o mojem iskrenem mnenju bi se vsi, ki so bili pri maši v Domžalah, v 20 minutah razšli na svoje domove. Prišlo ibi kvečjemu do vzklika-nja dr. Korošcu iu slovenskemu naro<lu. Zapeli bi morda tudi kakšno pesem. 'Го bi bilo vse. Nastop orožnikov je pa |X)vzročil slabo kri. Ko so na cesti
orožniki nekoliiko tr.še nastopili, jc to množic« tako razdražilo, da so po izjavi kupetana Mešteroviča padli tndi kamni, jaz sem cel potek gledal izpred vhc^a v drii.štveni dom. Govoril sem z g. Štrcinoau iz Komende ter z drugimi člani pripravljalnega odbora za proslavo. .Menili smo se. da je treba paziti, da ne J)i prišlo do kakih večjih nedovoljenih izgredov. Med tem stopi k meni kapctan Mežterovič in razburjen reče, da bo moral rabiti orožje, ker so ljudje začeli metati kamenje. Stvar je postala nevarna. Prosil sem g. ka-])ctana naj tega nikar ne stori, ampak naj dovoli, da spregovorim ljudem. Prosil sem ga pa predvsem, naj takoj umakne orožnike s pogorišča. Zagotovil sem ga, da bodo ljudje takoj mirni, če ne bodo videli orožnikov. Ko se orožniki iimaknejo, da spregovorim množicam. kapetan je nekoliko jjomi.sljal nato pa dal |)ovelje, da naj se orožniki umaknejo. Odšli so v prostore društvenega doma. Nato sva šla skupaj skozi gnječo ter sem stopil na kup kamenja za posipanje ceste. Bil seni toliko višje, da sem imel pregled čez množice. Začeli smo mahati in klicati ljudem naj jenjajo z vpitjem. Čez nekaj minut je nastala tišina. Nato sem spregovoril: >.Možje in fantje! Zbrali smo se danes na Coričici v Domžalah, da prisostvujemo maši za našega voditelja dr. Antona Korošca, da zanj molimo in ga s številno udeležbo tudi počastimo. 1 o smo tudi v najlepši meri storili. Sedaj pa pokažimo, da smo vredni pristaši tako velikega voditelja in se mirno ter dostojanstveno razidimo. Za zaključek mu še vsi trikrat zaikličimo krepak živijo! Trije krepki vzkliki in je kilo vse mirno. Ljudje .so se mirno razhajali kakor to storijo jk) vsaki nedeljski maši. Tako so se končale »domžalske demonstracije«. Veliko se je zahvaliti modrosti kapetana .Mešteroviča. da ni prišlo do rabe orožja. Najboljše J)i ])a bilo, če oblast vobče ne l)i pošiljala nad mirne ljudi orožnikov.
Cruča fantov se je po končanih ^dogodkih* zbrala pred orožniško postajo, kjer so l)ili priprti aretiranci. Glasno so zahtevali, naj jih izpustijo. Ko smo tudi to dosegli, se je vse zadovoljno razšlo.
(Dalje ])rihodnjič)
Neobdelani prostor med nami
Zadnje počitnic-o .sem zapravil. Tako pošteno &шг^\дЈ. kakor zna Ic študont. I'reselili smo se 1ЛГ1 111 iicnadoinu .41411 .se znašel v novem okolju (eiulno. kako 1i že pri <ako majhnih razdaljah kol iz vasi v vas zmanjka tal): neznani obrazi, tuja (Inižba. s katero te ne vežejo ne sorodstva ne znanstva; osvojili si moraš eloveka za človekom. Bolelo me Je sprva in vdal sem se 111-sl\u onemoglosti, ko sem se zavedel, sem sklenil poslali gospodar, zagnati se \ življenje in si Ustvariti tla. /elo lepo. I oda misel je v Ireli mesecih zbledela, nloniia je v vsakdanjosti; in ko sem se na koncu počitnic vprašal, kakšna tla sem -si ustvaril, sem si moral ,priznali, <la sem živel mimo novih ljudi, mimo novega kraja neko neodvi.sno življenje. Uastel isem in študiral, ljubil samoto in ipojočo besedo klasikov, zaganjal se v vrhove in prepade svoje duše. živel morebiti z velikim s\etom. ko sem pre])iral revije z vseh koncev zemlje, dognal se tu in lam. Kes. \ tej čudovito neodvisnem kraljesl\ n samega sebe (coelum. non animam iniilanl. (|ui trans mare curruni!) sem napredoval, kol bi napre-do\al kjer koli drugje, ljubil se in IrpeI. trudil se in užival, kot da bi ne ])ilo zame ne zemlje in ne vasi in ne leta IV)H. .Nisem bil i|)loden. nisem ustvarjal, inarveč ži\'el v tihi ploskvi .svojega lastnega kroga, ki mu prav bistveno manjka Irelje življenjske razsežnosti: \ i-zanosli na čas-lUKsI. na zemljo, na narod. Veliko je rasi. veliko samota, toda ne vse. To spoznanje je jasno pred
menoj, njegovo doživetje prepričuje. Moja rast je ostala v zraku, v neki navidezni eijajnosti. Pred tistim vezanim, nasilnim, slepim življenjem pa nisem vedel kaj ipočeti: ljubil sem ga in he-žal pred ti jim. rad bi se vrgel vanj, pa nisem našel prilike, da bi se zapletel v njegov tok, zapletel \ majhno skupnost svojega kraja, svoje občine, svoje Slovenije. Saj sem govoril z ljudmi: a ko da «0 ])ila le srečanja, ko da se mi mudi po drugem opravku nekam daleč, kcj da živim In le mimogrede. Zavedel sem se te^ja prizvoka, ki ga je imelo moje občevanje z drugimi, in razumel nezaupnost in brezosebnost ljudi nasproti meni. Ko da sem od nekje drugod. Le od kje drugod? In od tistikrat sem sklenil, da se boni življenja sistematično učil: učil bili va-ščan. bili besednik, biti gospodar in soustvarjalec ja\nega žiA Ijenja, J)iti odgovoren, biti Slo-\'enec. biti vezan in pre,pleten. teli\se.u in zemeljski. predrzen (= raztrgati svoj krog iu osvajati ži\ Ijenje) — to besedo sem rabil takrat, ilad bi dajal od samega .sebe. od svoje rasli in bogastva, rad bi bil deležen rasti drugih, rad bi v ognju plehkosti preizkušal vrednote.
kakor govorim v neotipljivih in morebiti nejasnih besedah, tako je problematika, ki sem jo hotel \ njih izrazili, živa in odločilna. Še več: njeno težo občuti, lahko rečem, večina izmed nas. Morda ne tako naravnost, morda z druge strani in po svoje; saj nismo vsi sinovi <lrža\ iiih uradnikov, da bi se selili po naši ljubi <lomovini.
Na zelo ugodne mesečne obroke na novo dospeli
RADIO APARATI
svetovne znamke Philips
]. PUCKO, 3ESENICE
Ogled aparatov za nakuo naobvazan
Za elektriko |
Vam nudi vse najusodnelSe	i
Joie MarkeiI
Jesenice, telefon štev. 605 i
tih z ruzniiiii lažnjiviiiii grožnjami pretijo našim članom. Na to nedovoljeno agitacijo (фо-zarjamo vodstvo XFD. ki je odgovorno za red v svojih obratih. Naše delavce pa opozarjamo, da naj na pristojnih mestih takoj javijo vsak primer grožnje in vsake protizakonite volilne agitacije. Kazni za ipro-tizakonitosti take vrste so jako ostre in jiii ho treiba uveljaviti, ako se nerednosti ne bodo nehale. Pošteno delavstvo ipa opozarjamo, naj 'si dobro zapomni, kakšne so svobodoljubne in demokratične metode marksistov! Vsakemu poštenjaku se tako početje gabi. — Poleg groženj je za marksiste značilno to. da v napovedih vedno zmagitjejo. Tako že dve leti zmagujejo na .španskem, zmagovali so na Češkem in zmagujejo na Kitajskem. Pri volitvah bodo imeli do 11. decembra oni večino. 11. decembra zvečer bo pa zmagal pošten slovenski delavec sku-|)aj s poštenim slovenskim narodom. Dosc<Iaj je še pri vseh državno-■zborskih volitvah, ki smo jih imeli v Jugoslaviji. ill katerih se je udeležil slovenski tia-rocl, zmagal pošten slovenski kmet in pošten slovenski delavec, ki je danes politično organiziran v JRZ.
Vratarska služba na kolodvoru je ena izmed prvih, ki nudi največ jirilike, da je vsak, tujec ali domačin, zadovoljen, ko gre skozi kolodvorska vrata na peron. Pri nas pa se žal često dogaja, da vratar ne pozna meje dostojnosti in obzirnosti in gre v svoji službeni prenapetosti premnogokrat preko svoje meje, kar ne more narediti ravno lepega vtisa nu tujcu, ki je drugače vajen lepših odzivov pri slovenskem narodu. Priporočali bi, da se v bodoče polaga večja paž-nja na to mesto, ki mu zadirčen in prenapet uslužbenec več škoduje kakor pa koristi in s tem ne osramoti samo sebe, ampak vso železniško upravo.
Občni zbor KPD se je
vršil \ «redo 27. oktobra. Več bomo poročali v prihodnji številki.
Dovje
Pretekle dni smopcko-pali na Dovjem ])ose-i,t-nika in gorskega vodnika Petra Kovača iz Mojstrane. star. očeta agil-nili članic in igralk tu-kajšnjc^ga Prosvetnega društva in tasta tukajšnjega »odživpana. Rajni je učakal starost HI let ter v življenju ni liil nikoli bo'an. le to leto je pričel hirati in pešati.
4
Kot (ffoi'.ski vodniik je hil mad 2(K)krat vrh Triglava in na vseli tukajšnjih vrhovih. Starejši turisti se ga bodo še dobro s|X)-minjali. Z zanimanjem je pripovedoval, kako je vodil turiste, ko še ui bilo potov ill ne kriča-čev po gorah. Mnogo lepše je bilo takrat, je dejal. Zastopnik vodnikov g. Lah je nosil pred krsto krasen planinski venec. Ob polaganju krste v grob pa so izza Triglava poslednji žarki zahajajočega jesenskega -sonca obsijali za^lnjikrat krs-t« pokojnega, nakar so tožno zape e lojiate poslednjo pesem. Naj mu bo lahka žemljica dovška, katero je tako /elo ljubil.
Gorje
Dne 21. oktobra smo pokopali prvega člana, ki ga je Bog po oživlje-nju naše organizacije poklical k sebi. In sicer je bil to brat Tone koren. Člani Fantovskega (xlsetka so ga z zastavo in v krojih s.preinili iia njegovi zadnji ]x)ti. Ob odprtem grobu pa mu je brat Kiinšič spregovoril nekaj besed v slovo. II. i. p.!
V nedeljo Л. oktobra smo iine'i jk) deseti sv. maši naš prvi farni sestanek. Udeležilo se ga je okoli lil) gorjaiiskih mož in fantov. .Na njem .smo vsi spoznali, da je samo fantov-ka organizacija katoliške mladine tisita. ki vodi mladino |)o načelih vere in ima zato pravico do obstoja. Kaplan g. Šoukal nam je |M)kazal razmerje med nami ill drugimi organi-zavijanii. Možje in fantje -o se razhajali z željo. da bi bili taki sestanki pogostejši.
\ Domu se je pričelo izredno živahno življenje. Vsak \ečer, zlasti pa ob nedeljah ves dan so prostori popo'noma zasedeni. \ >i katoliško misleči (lorjanci se pripravljamo na W) letnico Katoliškega prosvetnega društ\ a.
v sleherno hišo lisi -Na mejah«, ki je i/vireii slovenski lisi!
V slogi le moč
Al kil j \lu(la (laiio- lui sNotii tak nemir, takšna /meda in nc/udovoljsivoi' Kdo jo tciiui ki i\ ? Mnogi /\iiičajo \so kri\do na katoliško Ccikcv, na (liiliovnikc. kakor <la l>i bili oni v/.rok vse nesreče; drugi valijo krivdo na kapitaliste (in pri tem /opet mislijo na sv. Cerkev); tretji na razne \ lade itd. Kes je, da
Pil Ni'iular — pride čas. ko marsikdo .sprevidi, kako daleč .je zašel v neko čudno .sniur mimo vasi in mimo ljudi. 1'rav ta življenjska nevezanost študentov je naš naj\ ečji iproblem. Nismo \ členjeni v skupnost svojeg'a kraja, svojega ljudstva. marveč se nam zdi vse to kot slučajna določenost, ki pač nima nobene zveze z našim iposlan-sivom. Za to govore dejstva. Dejstva na primer, da se študenti tu gori tako malo poznamo (\ s\ ojem kraju morebiti že, pa še v svoji vasi smo tako daleč), dejstva, da tako malo študiramo prav svoje razmere — menda ga ni kraja na svetu, ki bi ga manj poznali ko svojo vas — dejstva. da nas ljudstvo ne pozna in noče poznati dejstva, da tako malokrat zaživimo tisto pravo stanovsko študentovsko življenje. Študeiiit se med počitnicami spremeni v ne vem kaj: letoviščarja. razku.štranega pesnika, razgrizenega filozofa, uradnika, domačega miljenčka. Pozabili smo na svojo stanovsko zavest (koliko nas je!), preko katere se bomo mogli <lokopati do ljudstva, ki naj bi nas umelo. Ravno ta neopredeljenost je dokaz, da smo omrtveli. To boli, zlasti ko vidiš, da je marsikje drugače. <la marsikje študent ustvarja kot študent, da se je že zapletel v rast življenja. .Na čez govorim in ne pazim na izjeme. toda čutim, da sem tisto razpoloženje, vzdušje \saj \ našem kraju pogodil. \ prašanje rešitve iz tega položaja nas je že goto\ o kdaj živo zabolelo in je zavestno in javno prišlo do izraza zadnji dan .Slovenskega tedna: društvo.
I društvo, da nas veže v neko konkretno skup-
iiost, (lil nam (lil prilike Zii medsebojno spoznti-\anje, za sistematičen študij *n zavestno načrtno delo. da nas vrne veselemu sproščenemu štiiden-lovskemu življenju, da nas vime našemu kraju delavne, zmožne, navdušene. Naša prva <loližnost je. da odpremo zemljevid svojega okraja, pregledamo svojo zemljo in se zaljubimo vanjo in sklenemo, da jo bomo spoznali do zadnjega kotička: njeno zgodovino, zimčaj ljudi, časne razmere, vse. kar se na njej dogaja. Saj to je maš prostor, naš zrak, ki ga bomo kot iierazdružno društveno telo dihali in mimo katerega na noben način ne moremo iti. Šele v tem prostoru dobi smisel vse naše delo, naša rast. naša izobrazba. Ta pr\ a naloga: ukoreniniti se in iz zemlje živeti je življenjskega pomena zanj. \ njej dobe vrednost še druge naloge, tako pisane in lepe. tako čarobne in samosvoje v tem no\em prostoru, na tej prelepi zemlji.
Le društvo, zdravo in na resničnosti zgrajeno, nas more vrniti tvornemu življenju, preipletene-mn in zapletenemu in v svoji težavnosti tako mikavnemu, zemlji, luiijhni in nepoznani, ki nas draži in vabi s svojimi skrivnostmi in s čarom nerazodetega 1 jubega bilja. Nov čar je pred nami: čar ustvarjanja, poslanstva, čar življenja iz svoje rasti, iz svoje vere. čar žive ljubezni, kdo se mu ne bi vdal. kdo ne zavriskal od ponosa. da je tega odločilnega napora deležen tudi oni'
Ta naša organizirana skupnost mora postati in ostati ži\o gibalo v samolastnem življenju slov enskega naroda.	R. J.
Iz boljševiške klavnice
(Dalje.)
S sredine gariiže je bil v sosedni prostor napeljan pod zemljo odvod, pol metra širok, ravno toliko globok, in desel metrov dolg. Dasi je potekal že drugi dan od zadnjega klanja, je bil kanal v vsej svoji dolžini do vrli a napolnjen s krvjo, ki se je zariuli vročiiie že strjala in le počasi odtekala. Poleg tega groznega mesta smo našli na vrtu 127 mrličev zadnjega klanja, ki so bili v naglici le površno zagrebeni. Trupla so bila že počrnela in zabnlila in vsa so imela razbile glave, nekatere so bile popolnoma siplošče-ne. Najbrž so bili ti usmrčeni tako. da jim je nekiikšna težka klada drobila glave. Nekaterim pa je glava sploh manjkiila. toda ne da bi bila odrezana, ampak naravnost odtrgana. Le maloka te ro truplo je bilo mogoče prepoznati ,po posebnih znakih, kot n. pr. zlatih zobeh, katerih blojševiki niso imeli časa izdirati in odmsli s seboj. \ sa trupla so bila popolnoma gola.
Navadno so po eksekticiji trupla odpeljali na \ ozeh in tovornih av tomobilih ven iz mesta in jih tam zagrebli. Poleg že omenjene grobnice smo našli na drugem koncu \ rla še eno gomilo /, HO mrliči. \ le j so ležala trupla ljudi, katera so kazala sledove mučenja do smrti. Našli smo na njih raznovrstne poškodbe in pohabi", katerih si nikakor nismo mogli tolmačiti. Nekaterim so bili trebuhi prepai ani. drugim so manjkali razni udje. nekatera trupla so bila popol.iuuna razmesarjena. Mnogo jih je bilo. katerim so manjkala očesa ali jim je bil vrat prerezan, glava prebodena. z zagozdo razbita prsa. iztrgan jezik itd. itd. \ kotu te strahovite grobnice smo našli razne človeške dele. katerim pa je manjkal I rup. Ob neki ograji smo odkopali več mrl ice v. ki niso imeli znakov nasilne smrti. Ko pa so jih zdravniki obdncirali. so našli, da so jim bila usta in grlo polna prst i. 1 i uesre^čneži so bili torej živ i pokopani in so pi i poskusu dihanja požirali prst. \ tem grobu so It^žala lrn|)la razne slan;sli in vjiola. starčki, možje, žene in tudi
otroci. ЛЧ'ка žena je l)ila % vr\ jo povezana s svojo osemletno hčerko. Obe sta imeli rane o<l •sfrela. A T oč lih" r a %;%(! a n jc je onernng'nf ilo. <la l)i bili zdravniki, med katerimi .se je nahajal tudi sloveči ruski anatomist profesor Kosorotov, natančneje dognali, kakšnega izvora so bile male rane, povzročene z najrazličnejšim orodjem.
kljub strašnemu smradu zaradi trohljiv osti pri izkopu je ves Kijev romal na to strašno pokopališče. Skoraj vsak je prišel, da poišče katerega izmed svojih, ki -so bili umorjeni in neznano-kaiu odpeljani. .Nemogoče je popisati pretresljive prizore, ki so .se dogajali zlasti, kadar so našli starši svojega sina, l)rata, ali sinovi svojega očeta. Še teže je bilo tistim, ki so ostali v negotovosti. ali je najdeuee njih svojec ali ni. In kol zasnieh za strahovito tragedijo, katera bi morala biti tragedija ne samo Rusije, ampak vsega svela, kol roganje težko preizkušenim svojcem, ki so \ prahu klečali poleg ostankov svojih dragih ter pretakali solze, je bila prav na itrlem vrlu grmada izpraznjenih steklenic. Bile so to steklenice najdražjih vinskih vrst. likerjev in francoskega šampanjca, česar \ od lakote shirani deželi ni bilo pričakovali.
.Niloslonski pripoveduje o neki drugi klavnici;
Tu smo med grobovi zasutih našli tudi .križ. na kal ere m je bil nekaj dni pred zavzetjem Kijeva križan nadporočnik Sorokin. ki so ga boljše viki dolžili špijonaže. Priredili so bogato večerjo. nato pa ga pribili na križ, \ idel sem njegove svojce, ki so pri4)i\ali v Kijevu, \ neki Itfpi smo našli tla razkopana. I n so sovjetski kcunisarji mučili svoje žrtve, tako da so jih zagrebli v zemljo do vratn. Ko se je Irpin onesvestil. so ga izkopali, pustili ležali na [lovršj n. " ko se je zopel opomogel, so ga na i.sli način ponovno pokopali. Omenili moram se način trpinčenja. pri katerem so nesrečneži Irpeli najstrašnejši" muke. Svojo žrtev so privezali k ste-
5
bru. nato so na telo pritisnili ali primerno pritrdili več centimetrov široko železno cev, ka-ktšno v Rusiji porabljajo za saniovarje. V to cev eo spustili živo podgano, odprtino pokrili z železno mrežo in — zaikurili. Zaradi vročine obupana žival se je zagrizla v človeško telo in ei skozi telo kopala rešilni izhod. Najstrašnejše je pri tem, da se je uboga žrtev več ur mučila, dostikrat celo do nasledjijega dne, preden je izdihnila.
V Veronedu je bila v hiši Nešajeva na glavnem trgu strašna mučilnica pod vodstvom čeki-stov Pelmana, Rindina in Boroha. Mojo pozornost so vzbudili sodi, v katere so bili zabiti žeblji in se je z njih cedila kri. Zvezane nage ljudi so zabili v sode, nato pa jih do smrti valjali. Dalje so žrtvam na čelo vžigali peterozoibato zvezdo.
CeeUvcM vMitiik
zaak rdeče armade. Neka trupla, med temi tudi duhovnika Snesareva smo našli, kateremu je liila glava ovita z bodečo žico in naj bi predstavljala trnjevo krono. Te vrste mučenje je bilo v splošni navadi po vseh mučilnicah, zlasti nad duhovniki.
Na vrtu strašne mučilnice v Poltavi sem našel več posameznih ožganih pilotov. Domačini so pripovedovali, da je Griška Prostitutka skrajno uporne kmete na teh koleh eežigal ter se pri tem s svojimi vlačugami veselil njihovega trpljenja. Prvotno je komisija za preiskavo boljševiških grozodejstev takšne obdolžitve vrnila za neresnične, pozneje pa, ko so našli ožgana trupla in ni bilo nobenega dvoma več, da so bila resnično sežgana, je morala tudi to priznati.
V Jekaterinoslavu taJco rekoč sploh niso uporabljali strelnega orožja.	(Dalje prihodnjič)
Rojeni: 14. oktobra Vida šteblaj, hči Frančiška, ]X)c]preglednika finančne kontrole, Krekov trg 2; 14. oktobra Mihael Drešček, sin Mihaela, 'krojaškega mojstra iz Hrušice št. 35; 22. oktobra Ivana Helena Košnjek, hči Janeza, tovarniškega delavca, Gregorčičeva 1.
Poroke; 16. oktobra so ise poročili: Ferčej Martin, tovarniški delavec iz Gori j, in Ferbežar Julijana, hči tovarniškega delavca, Aljaževa cesta; Mavec Rudolf, tovarniški delavec, Jesenice, Stara opeikarna, in Fre-lih Cecilija, hči tovarniškega delavca. Jadranska ce--sta 2. Dne 23. oktobra so se poročili: Bizjak Avguštin, urar, Gosposvetska cesta 20, in Mrakič Antonija, hči zidarja, Gosposvetska cesta 20; Hribar Avguštin, ključavničar, Javornik 90, in Stržinar Angela, hči tovarniškega delavca. Industrijska cesta 2; Hajdič Avguštin, tovarniški delavec, rod Mirco 4, in Pernuš Ivana, hči posestnika, Gosposvetska cesta.
Umrli: 13. oktobra Franc Jeraša, železničar v pokoju, Plavž 1, star 71 let; 15, oktdjra Marjana ()I)lak, vdova чк) tovarnišikem delavcu. Pod Mežakljo, stara Mariin Auitoulja Noč, žena tovar-пТ.чке^а (lelavca. Fužinska cesta, stara 66 let; 20. oktobra Pucelj Viktor, železniški upokojenec, Murava 4, star 43 let.
Esperanto v službi kat. Cerkve
Na Holandskem obstoja Esperamtski informativni urad (Intemacia Katolika Informejo), ki si je nadel nalogo, informirati nekatoličane o katoliški veri in katoliški Cerkvi. Ta urad objavlja v esiperantskih časopisih oglase sledeče vsebine: Kdor želi informacije o katoliški veri in o katoliški Cerkvi, naj &e obrne na (sledi naslov urada), ali: Nekatoličani dobe vse informacije o katoliški veri in o katoliški Cerkvi brezplačno pri (sledi naslov).
In, uspeh? Mnogo esperantietov se je že pismeno otbrnilo na Informativni urad, ki je vsem prosilcem iposlal brošure in časopise verske vsebine, mnogo esperamtistov pa se je tudi spreobrnilo in prestopilo v katoliško Cerkev. Pisec teh vrstic je imel lani v Hagii priliko govoriti 2 osperantistinjo iz Švedske, ki se je spreobrnila h katoliški veri potom tega urada. Sreča in blaženost sita ji sijali iz oči. O, ko bi katoličani bili tako verni! Rekla mi je, da se ne more dovolj zahvaliti Bogu, ki ji je inaklonil milost spreobnnjenja.
Internacia Katolika Informejo pa izdaja tudi svoje glasilo, ki je polno apologetičnifi člankov.
Mnogi katoličani zaničujejo esperanto, pa le iz nevednosti. Visoki cerkveni krogi vedno bolj nvide-vajo važnost es,peranta in ga priporočajo.
Vse lahko služi Bogu v čast — torej tudi esperanto.	G. P.
vladajo na svetu krivične razmere, nekaj ni v redu, vse hrepeni po odrešenju. Ljudje se podajajo iz enega eOsstre-ma v drugega, misleč na ta način najti zadovoljivo reišitev.
A rešitev iz sedanjega neznosnega poloižaja je siamo v Bogu in v nas samih.
Ali se odgovorni čimi-telji ipri reševanju socialni vprašanj zavedajo, da so ipred Bogom dolžni delati tako, kakor to ukazuje Bog in katoliška Cerkev? Povsod so Boga izpodrinili, katoliške Cerkve nihče več ne vpraša za svet, vsa vprašanja se rešujejopo človeški modrosti, po človeških vidikih, ki se pa ine ujemajo z ]x)žjimi zaikoni. In ti graditelji svetovnega >miru« so (Podol>ni tistemu, ki je •zidal svojo hišo na pesek.
Na svetu ne bo prej djolje, dokler se člove-veštvo ne vrne nazaj k Bogu. »Iščite najprej hožje kraljestvo in vse drugo se vam bo dodalo*, tako pravi Jezus svojim poslušalcem, kar velja seveda za nas vse.
Človek, ki odpade od Boiga, postane ošaben, se noče več ukloniti, noče več poslušati glasu svoje vesiti, se tudi noče pokoriti svojim predstojnikom, ker meni, da je to za človeka poniževalno, svobodnega človeka nevredno. Jezus sam je hil pokoren, pokoren do smrti na križu. V ipoikor-nosti in ponižnosti je pa
l/omd dcMc!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje v%e stare in nove vloge po 4 o/o. Nove vezane pa po 5 o/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem, Najmanj stokratna je ta garancija.
Hrofasivo iv.Gogala
Pripravili smo veliko izbiro gotovih oblačilnih predmetov,štofov, raznih najnovejših vzorcev za obleke, suknje, Hubertus plašče, nepremočljive vetrne suknjiče (Vindjake), razno perilo, klobuki itd. V naši krojaški delavnici izdelujemo vsa moška, dečja oblačila ter damske plašče in kostume po najnovejši modi in brezhibni izdelavi.
Prlporola se trtfovino In hroJaStvo pri „Ooaolu" no Jesenicah
Širite naš list „Na mejah"
Damski plašči	ш
najnovejše fasone (že od	^5
280 din dalje)	=
Moške suknje	g
brezhiben kroj	=
Hubertusi	g
ženski, moški in šoferski	=
(moški 260, 290, 320 din)	Ш
Košir, Jesenice	■
Plašč lahko že sedaj	Ш
izberete in rezervirate	=
m
Pijte in jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
V	Ljudski kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katakombe
Prišla je velika količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica
б
ključ do človeške sreče. Bog kaznuje ošabne in ne,pokorne. In če je ves naroči ošaben in inepo-koren, kaznuje tudi ves narod, pa лај bo še tako ištevilen in mogočen. Poglejmo malo v zgodovino! Xje so sedaj mogočni Rimljani? Kje nepremagljivi lluni? Ošabni Napoleon je strahova! skoraj vso Evropo, končal je kot pregnanec na revnem otoku. Av-stro-Ogrska je strahova-la številne slovanske narode, izginila je s površja. Pa tudi narodi, ki se danes šopirijo in krivično razširjajo svoje meje v .škodo malih za-niičevanih narodov, bodo prejeli zasluženo kazen. Bog kaznuje narode že na tem svetu, zgodovina nam nudi za to dovolj zgledov.
Ositali pa l>odo narodi, iki se zvesto oklepajo katoliške Cerkve.
Neka posebna usoda pa spremlja sJovanske narode. Slovani so najštevilnejši, imajo pa najmanj vpliva na evropsko ipolitiko. Temu pa je kriva nesloga in prevelika sebičnost, ne v mali meri pa tudi premajhna narodna zavednost. Najbolj boleča rak rana na slovanskem telesu pa je nesrečna Rusija, ki nima urejenih razmer. Izključili so Boga iz svoje srtxle, zavladal je brutalni komunizem, katerega so jk>klicali v življenje sveti Cerkvi sovražni židje. Toda mnenja sem, da je komunizem v zatonu, saj v Rusiji sami ni mogel pokazati pozitivnih usipe-hov; ipo|)o,lnoma pa je odijwvedal v zadnjih nemirnih dneh. Mnogim se (Mlpirajo oči. v dneh nesreče in žalosti so se mnogi zopet spomnili svojega Boga, v katerem vidijo edino rešitev iz sedanje zmetle.
Dal Bog. da bi slovanski narodi iKistali bolj zavedni in složni, s tem pa Ixxlo tudi kos vsem nevarnostim, ki jim groze. Vsa malenkostna nasprotja naj zginejo, pred seboj imejmo samo narodov blagor. Take pa, ki narod samo izkoriščajo, pa iztrebimo iz svojih vrst. Tujcu, ki preži ua nas, pa ipokažimo, da tvorimo strnjeno falango, in želja цк) našem imetju ga bo minila.
Kdor zaničuje se sam, IHxIlaga je tujčevi peti.
Nesloga tlači, a sloga jači.
G. P.
Delavci, študiratje krščansko socljalno literaturo
Slavko Savinšek:
Ше4Ше'хлМ{0'1^1Шисл^
(Dalje)
»Dreja!« se mu je tiho odzvala iii z roko mu je šla preko čela in mu pogladila lase, 'ki so se mu bili vsuli vanj. Kakor nekdaj, kakor včasih.
V Drejevi duši so se manjšali oblaki, luč je prevladala. .Mesec se je skril za novimi oblaki, reka je tiho drsela dalje preko kamenja, kakor da dremlje. Noč se je prelomila čez polnoč, zvezde so novemu dnevu nasproti utripale. Ob Ani-činem oknu pa so pričele poganjati v dveh mladih srcih rože. V dveh gredah: v eni lepe in dišeče, z velikimi cveti, v drugi opojne in razkošne, ki v hipu vzcveto in se čez noč sesujejo.
»Anica, kajne, zdaj bo drugače? Zdaj, ko sem zopet doma. In tudi če vnovič odidem, ne boš dala več povoda, thi mi pišejo o tebi tako? Meni na ljubo, kajne?«
»Ne morem za to, če me obsojajo, če vse črno vidijo, Dreja!«
»Saj jaz jim ne verujem, v tebe zaupam, ker vem zdaj, da me imaš rada. Ali vendar bi mi bilo hudo!«
»Vem, Dreja!«
»Zato boš taka kot te prosim?«
»Bom, zaradi tebe!«
»Pa Jože, Anica?«
»Nič ni z njim. Rekla sem ti že!«
»Ali vendar, kako morejo govoriti tako določno, da se že letos vzameta?« .
»Morda je sam kaj čenčal, saj veš, da je vedno rad gledal za menoj. 1 udi mami bi bil všeč, ker bi radi, da bom preskrbljena. Skrb jih je zame.«
»Ali nič ne vwlo, da se imava midva rada?«
»Vedo. Pa mislijo, da je to samo bolj od tvoje strani. In pa samo za kratek čas. \'e<liio govore: Študentje so vsi enaki. Obetajo, obljubljajo, potem pa pridejo v svet pa gledajo druge, leipe, izobražene, bogate, pa pozabijo obljube in ljubezen!«
»Ali si jim povedala, da jaz nisem tak?«
»Sem. Pa pravijo: kdaj bo Se do kruha, da bo lahko mislil resno! Do takrat ga bo pa desetkrat minilo!«
»Pa ti, Anica, ti tudi tako misliš?«
» Tudi včasih. Stara l)oiu, preden boš ti gotov in boš službo imel. Rajši bi, da bi bilo takoj ali vsaj kmalu!«
>Kako?«
».Vior<la bi pustil študije in bi Sel v službo? Pri železnici imajo lepo in dobro!«
»Ne morem, Anica! Tako se mi je študij priljubil. Saj veš, da sem vedno sanjal, kako bom profesor. l'u tudi, če bi zaradi tega ne bilo, k železnici bi me itak ne vzeli. Saj veš, kako je z mojimi živci; želozničarska služba pa je naporna in naipeta im ne bi je zmagoval!«
Čutil je v A niči ni roki, da je varen up šel po vodi.
»Paj saj bo hitro minilo,« jo je tolažil. »Teh par let! Saj si Se mlada, ne mudi se ti Se nikamor.«
»Pa če se mi izneveriš?«
»Anica, kako moreš tako reči? Ko bi ti vedela. kako te ljubim!«
I i ho se je p le te I pogovor dalje, da sta pozabila i ure i lju<li; nista slišala, kako je med njunim pogovorom večkrat pri<luSeno zaSkrtal pesek, kakor bi bil kdo vzdihnil.
In ko je Dreja jemal slovo in se je njegov obraz približal Aničinemn, da ustnice njegove
njenim povedo srečo, nista čutila, da je za vogalom za hip zastalo srce, ki je ves čas aijunega pogovora rezala vanj bolečiaia z brušenim nožem.
Ko je Anica zaprla okno ter je Dreja Sel čez most, se je od stene odtrgala senca in je omahnila v gozd.
Bil je Jože, ki je slišal ves pogovor in so njegove oči gledale srečo drugega za ceno lastne sreče.
V.
»Kam boš pa šla drevi, Anica, po Šmarnicah? Ali boš doma?« je vpraSal Dreja Anico, ko sta se popoldne slučajno srečala.
»Ne vem, ali bi šla v cerkev, ali ne? Nič se mi prav ne ljubi. Najbrž bom doma. Pridi k nam Dreja.«
»iNe vem, če bi bilo prav? Pri nas doma sta ata in mama nejevoljna, če slišita, da sva bUa midva skupaj. Zadnji čas mi hudo branita, posebno še, da bi hodil k vam.«
»Kaj pa jim ni prav?«
»Saj veš, jeziki! Navadno Se prej, preden pridem odkod domov, že vesta, kje sem hodil. Bab-nice so sila radodarne z novicami, posebno naju imajo zadnje čase pri srcu.«
»So pa že kaj čenčale vašim o meni!«
O, saj veš, da so. Ata je včasih prav pošteno liuid in marsikatero bridko sem že moral slišati.«
»Kaj pa pravi?«
»Eh, saj veš, stara pesem, vedno enako!«
»Vem, da vse verjame, kar mu natvezejo.«
»Gotovo verjame, sicer ne bi bil tako hud. Od koder koli pride, ve povedati kaj novega.«
»Daj, malo mi povej, kaj pa vse?«
»Ah, neumnosti! Kar si mi že sama pravila in govore SiploSno. Vse naštevajo za tvoje ženine, ki govoriš kdaj z njimi.«
»Naj, kaj me briga!«
»Mene ,pu jezi to! In boli mc! K.er bi rud. da bi nihče ne mogel tisti,'ki jo ljubim, niti sence vreči na njeno svetlost in neomadeiževanost!«
»Torej Se vedno nisi miren in še vedno verjameš čenčam?«
»Ne rečem, da verujem. Ali težko mi je! Čeprav vem. da ni vredno besede, vendar me nehote zaboli, kar mislim si. kaj bi ti na|)ravila in kako bi tebi bilo, ako bi o meni slisala samo take in enake stvari!«
»Saj tudi slišim!«
»kdaj, kje?«
»O, veS, radi mi povedo, da mnogokrat po-stojiš pod Belce vini oknom, kjer poswla Milka.«
»lo pač ni vredno besede, kar je med nama govorice!«
»Pa mi vendar pripovedujejo, <la se ustavljaš, tam in delaš jezo med fanti, ki zahajajo tja in se dobrikajo Milki, da bi si /brala enega izmed njih.«
»No, name se jim |)ač ni treba jezjti.«
»Pa vendar ti je Milka tako malo pri srcu.
kaj Dreja?«
»Simpatična mi je, ker je le])a in tiha. Drugačna je kot so (Iruga dekleta. In čeprav so vedno fantje okrog mje, jih zna držati V meji in jih, kadar ji je dovolj, odpraviti kar na kratko. Zato imajo vsi spoštovanje do nje.«
»Torej ti je nekaj zanjo, Dreja?«
»Saj sem ti povedal, koliko in kaj. Menim, da mi lahko verjameš.«
»Saj ne mislim nič hudega, Dreja. Samo malo Ijuliosumna sem nanjo, da veš!« In mu požuga s prstom.
»Poredna «i, Anica!«
»No, Dreja, ali prideš zvečer?«
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.