Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 11. april 1986
številka 14, letnik 45, cena 45 dinarjev
Zorni
kot
Ocene gospodarjenja na začetku tega so vsaj v jugoslovanskem merilu (za ^ovenijo je znano, da nekako prej ob-cuti posledice gospodarskih gibanj v Svetu) in v nekaterih krogih dokaj optimistične, čeprav resnici na ljubo za optimizem ni veliko tehtnih vzrokov. Neka-mri v Jugoslaviji sklepajo po gibanjih v Prvih dveh mesecih, da bi lahko v glav-nem dosegli v resoluciji o letošnjih gospodarskih gibanjih začrtano rast proiz-v°dnje, s tem pa tudi druge načrte, kot s° izvoz, osebne dohodke, produktivnost itd.
. Kajpak ciljev ne bi bilo težko doseči, bi bili projicirani na lanske dosežke, (oda projekcija gospodarskega razvoja Jo začrtana po naših željah, da bi dosegli mko rekoč skokovit družbenoekonomski razvoj v srednjeročnem obdobju. Zaradi te »lepotne napake« naši letošnji načrti niso odraz stvarnih možnosti, am-Pak želja, in da je tako, potrjujejo tudi Sibanja v prvih mesecih letošnjega leta, Se bolj pa napovedi gospodarstvenikov m naprej. Prostor nam ne dovoljuje, da m se podrobneje spuščali v te trditve, ki tako že niso nove. Omenimo samo, da deviz iz novega deviznega sistema ni, v Prihodnje pa tudi ni zagotovila, da jih no zunanjetrgovinski sistem brez gospodarskih spodbud izvoza pridobili;
sklep, da bomo reprogramirali neka-ere kratkoročne obveznosti gospodarstva v dolgoročne, ki gaje moč razumeti mdi kot ohranjanje najmanj sposobne-Sa dela gospodarstva - na plečih spo-sobnejših; in odločitev skupščine Jugo-siavije, da delovne organizacije v težavah prej poskrbijo za osebne dohodke kakor za svoje zakonske in pogodbene obveznosti... Paradnega konja vseh kritikov sedanjega gospodarskega sistema sploh še nismo omenili, čeprav je Jasno da nam - inflacija je to - ne dovo-‘Jnje skoraj nikakršnega manevrskega Prostora za dolgoročnejše ekonomske Ukrepe.
Marsikateri poznavalec gospodarskih razmer pri nas je nagnjen k trditvi, da srno v drugi polovici lanskega leta zapravili vse dotedanje pridobitve stabili-zacijskih prizadevanj in da zdaj štarta-mo takorekoč tam, kjer smo bili leta JJfil- Z eno samo razliko seveda, ki pa je ključnega pomena. Težave so se nam Nakopičile, dolgovi tudi, in vse manj je možnosti, da bi v naslednjih nekaj letih Nadoknadili zamujeno in izpuščeno -zlasti še zato, ker se nikakor ne moremo °tresti starih, »preizkušenih« razvojnih koti in prijemov.
. Kaj lahko letos naredi ekonomska po-krka s svojimi pragmatističnimi, se pra-1 na reševanje trenutnih zadreg narav-,Nnih ukrepov, da bi gospodarstvo do-no toliko opevani zalet za kakovostni Preobrat v gospodarjenju? Na kratko Povedano, tako rekoč nič: oziroma vsaj Nko, kot seje lotila problemov ob kon-o lanskega leta in na začetku letošnje-®a> kaj malo. Kajti v njenih prijemih je se premalo novega, da bi lahko to pre-srnerilo dosedanji stalni veter samoza-ovoljstva, nepoznavanja in neprizna-anJa pomena dolgoročnih ukrepov *°nomske narave. Torej niti za letoš-Je leto niti za to srednjeročno obdobje n začetku ne moremo zapisati kakšnih P°sebno spodbudnih ugotovitev in na-P°vedi. Če pa se bo izkazalo, da smo bili Preveč črnogledi, bomo to našo napako ■ Največjim veseljem - objavili. Najbrž bomo veseli vsi skupaj.
Boris Rugelj
je
X
y *

V
Te dni so v hidroelektrarni Mavčiče spustili v jamo že drugo Kaplanovo turbino. Sedaj čakajo še na gred in generator. Prva, prav takšna, ki bo dajala 20,8 megavata, pa bo te dni začela poskusno obratovati in jo bodo 1. maja že priključili na električno omrežje. Obe turbini, druga je na sliki, so izdelali v Litostroju.
Slika: Andrej Agnič
IZ VSEBINE:
Nova devizna zakonodaja in gospodarska gibanja
Devizna suša
Komentar
Na Kosovu ogroženo sožitje
12. kongres ZSMS v Kršem, srečanje zrele, zaskrbljene generacije
Nočemo ogrizkov, hočemo jabolko
12. kongres Zveze sindikatov Makedonije
Kako prerazporediti politično moč
Ciril Grebenšek, predsednik občinskega sveta ZSS Titovo Velenje
Preuranjeno zadovoljstvo z volitvami in kongresi
Zadnja leta narašča nočno delo žensk
Nepoplačani nočni žulji
Podlistek o mednarodni dejavnosti Jugoslovanskih sindikatov
Dialog
o gospodarskih in socialnih vprašanjih
Komentar
Štipendije po novem ali po starem
PRESEČI
AVTARKIJO
Pospešiti je treba pripravo in izvajanje programov za skupno proizvodnjo in izvoz, zlasti pri oblikovanju, prevzemanju in izvajanju projektov visoke tehnologije in drugih prednostnih usmeritev dolgoročnega razvoja Slovenije in Jugoslavije. Ti programi morajo temeljiti na dolgoročnejših ekonomskih in razvojnih interesih organizacij združenega dela, kijih oblikujejo na realnih materialnih možnostih, ter doslednem izvajanju prevzetih posamičnih in skupnih obveznosti. Zavzemah se bomo, da bodo programi temeljili na aktiviranju lastnih moči v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih ter da bodo sprejeti po samoupravni poti. Tako bomo presegali vsako avtarkično usmerjenost v meje občine, republike in Jugoslavije kot celote.
Zveza komunistov bo utrjevala zavest, da delavci lahko hitreje premagujejo probleme razvoja in uveljavljajo eko-
nomske kriterije gospodarjenja in razvoja, če se povezujejo na skupnih interesih v družbeni reprodukciji na podlagi skupnega prihodka, dohodka in skupnih vlaganj. Zlasti je pomembno, da temelji samoupravno združevanje dela in sredstev za skupne naložbe na dobro pretehtanih programih in na ekonomski odgovornosti delavcev, ki uporabljajo združena sredstva, na skupnem odločanju o izvajanju skupnih naložb, na revalorizaciji vloženih sredstev, sankcioniranju neizvajanja sporazumov in na teh osnovah temelječi delitvi skupaj doseženega dohodka. Delavci naj v organizacijah združenega dela s svojimi plani opredelijo tudi konkretne programe združevanja dela in sredstev za hitrejši razvoj manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Tako bomo v praksi hitreje uresničevali opredelitve, da se vse večji delež sredstev za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo vlaga na temelju samoupravnega združevanja dela in sredstev ter dohodkovnega povezovanja organizacij združenega dela v razvitejših in manj razvitih območjih države. V teh funkcijah mora biti vse bolj navzoč fond federacije za pospeševanje manj razvitih.
Ib predloga resolucije za 10. kongres ZKS
DRUGA STRAN
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost 2 ]
Tudi
porabniki
smo
ustvarjalci
Že trije tedni so minili po 11. kongresu slovenskih sindikatov, a še vedno odmevajo besede nekaterih razprav-Ijalcev. Morda zdaj še bolj, ker jih je čas izostril in poudari njihov pomen.
Tako ostajajo v spominu krepke, ostre besede delegatke Slavice Strniša iz Maribora. Ko je govorila, jo je celo med razpravo prekinilo ploskanje delegatov. Ni tarnala. Samokritično je priznala, da v sindikatu tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije v preteklem obdobju niso storili dovolj za dobro delavcev. Prav v teh dejavnostih, ki so delovno intenzivne in v njih delajo predvsem ženske, so delovne razmere težke, celo krute. Triizmensko delo, torej tudi ponoči, ni kar tako. Tkalski, pletilni in drugi stroji so že dotrajani, treba jih bo zamenjati. Pa vseeno - delavke so vedno na svojih delovnih mestih, tekajo med stroji, sedijo in šivajo... Njihovi izdelki so kakovostni, tekstilna industrija veliko izvaža, prinaša devize. Kljub trdemu in vestnemu delu pa so delavke prav v teh dejavnostih le slabo plačane. Pravna vsakem plačilnem listu piše, koliko je morala delavka prispevati za to in ono dajatev: za nerazvite, za družbene dejavnosti, za proračun ... Tako prispevajo več kot sodobne, delovno ekstenzivne dejavnosti, ki ne potrebujejo tolikšnega števila delavcev, njihov skupni dohodek pa je dober. »Zakaj delavcem odtujuje-mo rezultate dela in lahko odloča le o tistem, kar ostane, ko uradniki opravijo svoje?« je bila huda razpravljal-ka. Menila je tudi, da bi morale plače poklicnih funkcionarjev v korak z delavskimi, potem bi bili ti pravi voditelji delavcev, pravi aktivisti.
Novinarji, ki smo delali na kongresu, smo tudi opazili, s kolikšno vnemo so kar v vseh treh komisijah razpravljali delegati iz družbenih dejavnosti, predvsem šolniki. »Kot uši jih je in sitni so prav tako!« je nekdo dejal. Pa je bilo med njimi največ žensk! Kako tudi ne, saj je znano, da so družbene dejavnosti, predvsem šolstvo, skoraj povsem v njihovih rokah! Tudi »te vrste’delegati«, rekli smo, da je bilo med njimi največ žensk, niso tarnali. S tehtno in krepko besedo so opisovali težak položaj svojih dejavnosti, upravičeno menili, da prav tu ne bi smeli štediti, čeprav doslej smo, saj bo le dober sistem izobraževanja lahko dal dobre kadre, ki nas bodo popeljali med tehnološko razvite družbe. Naveličani so, da jih še vedno marsikdo »zmerja« s porabniki, ker to niso, so dejali. Hočejo biti to, kar so: del vsakdanjega delovnega procesa in ustvarjalci!
Takšni utrinki so ostali s kongresnega prizorišča. Namenoma smo pobrskali prav med tistimi, v katerih so bile udeležene ženske, delegatke. Hoteli smo poudariti, da so bile tu prav take kot pri svojem delu:	konkretne,
odrezave, ostre in ustvarjalne.
Sonja Tramšek
JUBILEJNA ODLIČJA SVOBODE
Na konferenci zveze kulturnih organizacij Slovenije so letos že desetič podelili vsakoletna odličja Svobode, najpomembnejše priznanje ZKO Slovenije, namenjeno najbolj vitalnim in vsestranskim organizatorjem in aktivistom kulturnega ljubiteljstva. Z letošnjimi 44 novimi odlikovanci se je število nosilcev tega priznanja povzpelo že na blizu 400.
Odličje Svoboda z zlatim listom so prejeli: Rudolf Ahačič za dolgoletno razvijanje kulturne dejavnosti v občini Tržič; Majda Bešlagič za razvijanje kulturne dejavnosti v Slovenskem kulturnem in športnem društvu Drava v Augsburgu v ZR Nemčiji; Franc Capuder za ustanovitev in večletno vodenje kulturnega društva v Lukovici; Vinko Kovačič za uspešno vključevanje mladih v kulturne dejavnosti v Trbovljah; Karel Krajcar za spodbujanje kulturnega življenja med Porabskimi Slovenci; Janez Lesjak za razvijanje kulturnega življenja v Kostanjah na Koroškem; Ivan Marin za razvijanje glasbenega življenja v velenjski občini; Drago Medved za uspešno kulturno politično in organizacijsko delo v Celju; Luigi Palleti za kulturno delo med mladimi
v Reziji; Marija Rituper za razvijanje kulturne dejavnosti v Muri v Murski Soboti; Mira Sardoč za ohranjanje slovenskega jezika v Italiji; Ivan Silič za uspešno razvijanje glasbenega življenja na Primorskem; Janko Zemljič za uspešno vodenje Slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava v Frankfurtu; Andrej Wieser za več kot 50-letno spodbujanje in organiziranje kulturne dejavnosti v Borovljah na Koroškem in Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc iz Ljubljane za 65-letno kulturno delovanje, še posebej v folklori.
Odličje Svoboda s srebrnim listom so prejeli: Helena Čujec Stres, DPD Svoboda Anhovo, Pavel Gašparič, Jože Gerhard, Franci Grad, Ivan Gradišek, Elda Grav-ner-Nanut, Jože Grlica, Tone Hanžel, Anton Kelbl, Toni Kocjan, Janez Kosec, Dušan Kozar, Fanči Kuhar, Darinka Lončar, Milena Magdič, Ivan Marovt, Stane Peček, Vinko Primožič, Anica Ratek, Franc Rasi, Milan Robnik, Vera Smukavec, Slovensko kulturno in športno društvo Slovenija iz Berlina, Mirko Slosar, Franjo Ternovšek, Jožica Vol-majer, Zasavska pevska skupnost Trbovlje in Slavka Železnik.
Varčevanje z energijo
Prav zanimivo je, kako se v naši družbi razhajajo besede in dejanja. V zadnjih letih, ko je vse več govora tudi o varčevanju energije, o nujnosti zmanjšanja porabe energije na enoto družbenega proizvoda, pa so dejanja povsem drugačna. Tudi lani se je le-ta povečala, poraba energije pa raste celo hitreje od rasti industrijske proizvodnje.
Na potezi je zdaj gospodarska politika, ki bi morala »temeljito« premisliti, kako preprečiti neugodne energetske težnje. Marsikaj bi se lahko naučili zunaj, kjer so pri varčevanju energije dosegli lepe uspehe. Morda bi lahko razmislili tudi o sprejemu takšnih kreditnih pogojev za naložbe, ki bodo spodbujale varčevanje in morda bi kazalo sestaviti tudi obvezen program izkoriščanje toplotne energije, ki nastaja v tehnološkem ciklusu, kar so v nekaterih državah uredili celo z zakonom.
Mi pa bomo čakali še naprej in razsipavali.
M. H.
POVZEMAMO

— To je čudovito! Bomo vsaj z lahkoto napovedovali rezultate naše nogometne reprezentance!
DVAKRAT
ZAVRNJENI
SKLEP
KDO NI ČLAN SINDIKATA
Pol milijona jugoslovanskih delavcev ni vključenih v sindikat. Doslej se ni še nihče resno lotil razčlembe tega podatka. Lazar Zarič, član predsedstva sveta ZSJ, pravi, da lahko iščemo »vzroke« za toliko nečlanov sindikata predvsem v slabi evidenci, ne pa v razhajanju med delavci in sindikatom.
; lavcev ni v sindikatu. Dobro ■ -bi bilo, če bi se sindikalni organi resno lotili razprave o (ne)članstvu v zvezi sindikatov, saj postaja v zadnjem času tudi to vprašanje politično vse bolj aktualno.
Že drugič zapored so delegati skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje zavrnili predlagani sklep o enotnih merilih za ugotavljanje izgh' be pravice do denarnega nadomestila v času brezposelnosti.	_ .
Temperaturo v dvorani je dvignil predvsem tisti čleh predlaganega sklepa, ki g°' vori o zaposlovanju brezp0' selnih. Brezposelni, ki prejema nadomestilo oziroma denarno pomoč — to pravico imajo le tisti, ki so zaposlitev izgubili brez lastne krivde " bi namreč moral, če bi takšen sklep obveljal, po šestin mesecih sprejeti tudi zaposlitev, ki terja nižjo strokovno izobrazbo, kot jo je pridobil. V teh kriznih časih, ko je izobrazbena raven v Sloveniji tako nizka, je takšen predlog nesprejemljiv, četudi gre za suficitame poklice Znano je tudi, da je v naši republiki kar 34 odstotkov ali praktično vsak tretji zaposlen na delovnem mestu, za katerega nima ustrezne izobrazbe.
Enotna merila za ugotavljanje upravičenosti do nadomestila oziroma denarne pomoči v času brezposelnosti so prav gotovo potrebna, toda zanje bo potrebno po1' skati rešitve, ki bodo sledil6 izzivu in potrebam sedanjega časa.	„
M J'
Morda je tudi v tem kaj resnice, vendar evidenca gotovo ne bi smela biti glavni krivec, da pol milijona de-

adrla alrways
DVA MODELA V ENEM
Nova merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov, kijih zahteva zvezni družbeni dogovor, bodo bojda kmalu nared za uporabo v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela. O tem je pred kratkim govoril Dušan Bogdanov Senko, ki je tudi dejal, da bo o tem spregovoril tudi Svet Zveze sindikatov Jugoslavije.
Ker pa se je v času, ko pripravljajo konkretizacijo določil družbenega dogovora, pojavil tako imenovani partijski model delitve, se delavci vse pogosteje sprašujejo, kako se ta model vključuje v sindikalnega. Dušan bo-gdanov je na seji predsedstva Sveta ZSJ poskušal razščistiti vse zagate o menda dveh različnih modelih. Na vprašanje, ali se stališča 24. seje CK ZKJ uveljavljajo z družbenim dogovorom, je odgovoril, da se. Potem pa je dejal:
»Ko ljudje govorijo o uveljavljanju stališč CK, tedaj najpogosteje izvlečejo le ti-
sta o osebnih dohodkih in jih razlagajo neodvisno od celote. Na primer. »Družbeni dogovor in stališča CK ZKJ poudarjajo nujnost, da se izenačujejo gospodarski pogoji in pogoji za pridobivanje dohodka, da mora biti vloga delavcev v gospodarski politiki večja, da je treba bolj spoštovati tržne zakonitosti, da se mora uveljaviti enotno jugoslovansko tržišče in samoupravno načrtovanje.«
V obeh listinah je govor o tem, da morajo delavci obvladati celoto dohodka in da je zato potrebno spremeniti mehanizme in sistemske rešitve na osnovi skupnega prihodka in dohodka.
Partijska stališča in družbeni dogovor poudarjajo, da je treba ugotoviti izjemne ugodnosti gospodarjenja in določiti izjemni dohodek. Centralni komite zahteva za to poseben dogovor ali zakon.
Usklajevanje mnenj o izjemnem dohodku traja že tri
desetletja in mislim, da je družbeni dogovor ponudil za ta čas najbolj sprejemljive rešitve, ki utirajo pot za nadaljnje delo.
Za določanje bruto osebnega dohodka in akumulacije imamo danes ista merila, enako se obravnava tudi odnos med porabo in reprodukcijo.
Osebni dohodki na podlagi tekočega dela se v obeh listinah določajo glede na delo, ustvarjalnost, inovativnost in solidarnost, minulo delo pa glede na upravljanje z družbenimi sredstvi. CK ZKJ in družbeni dogovor obravnavata oba dela osebnih dohodkov kot celoto oziroma kot enotni osebni dohodek, ki se ga lahko izplača le iz ustvarjenega dohodka. Na enak način je določena tudi medsebojna odvisnost bruto osebnih dohodkov in akumulacije.
Vse to kaže, da med stališči CK ZKJ in družbenim dogovorom ni nasprotij,« piše Rad.
Pripravil: M. H.
n*
■	^	no:nu ms lov
«7
LL! d«
n»
O
z
9
SPOSOBNIM
PREDNOST
Posebna naloga v prihodnjem obdobju je ekonomsko usposobiti združeno delo, da se bo lahko v tekočem gospodarjenju in razvoju prilagodilo ekonomskim zahtevam in pogojem stabilizacije. Tu gre predvsem za finančno konsolidacijo organizacij združenega dela in bank, sanacijo organizacij združenega dela, ki imajo razvojne možnosti, kot tudi za likvidacijo tistih, ki nimajo teh možnosti. Ta proces je treba izpeljati predvsem na temelju dosedanje in nove proizvodne in poslovne povezanosti organizacij združenega dela ter v tem okviru uresničiti načela solidarnosti reprodukcijsko povezanih organizacij združenega dela. V to se morajo vključiti tudi poslovne banke. Na tej podlagi je treba rešiti težke materialne probleme nekaterih gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Za izvedbo teh nalog je treba na podlagi materialnih in finančnih bilanc ter čistih računov pripraviti konkretne programe ih omogočiti, da imajo tisti, ki združujejo sredstva, besedo pri njihovi uporabi. Tako je potrebno presegati stanje, ko se ti problemi želijo reševati s spreminjanjem sistema ali se pretežno že rešujejo z instrumenti tekoče ekonomske politike. Tako bodo ustvarjeni bolj enakopravni splošni pogoji gospodarjenja in razvoja in zagotovljen večji vpliv delavcev na prerazdeljevanje dohodka med organizaci-jami združenega dela in tudi med družbenopolitičnimi skupnostmi.	zz predloga resolucij®
za 10. kongres ZKS
ANGLEŽI PRIHAJAJO PO PIVO V LAŠKO
V Laškem zadovoljni ugotavljajo, da tudi Angleži več niso tisto, kar so bili - trdovratni maliki samo svojega piva.
Laški pivovarji so pred dnevi v Veliko Britanijo poslali prvo pošiljko piva. Dogovarjajo se še za izvoz 10.000 hektolitrov laškega
piva. V Laškem računajo, 4a bodo Angleži spili še več ni1' hovega piva, skoraj polovic0; vseh količin, ki jih trenuth0 izvažajo. Dvakrat toliko hj1' hovega piva zdaj že spij6J° Italijani in Avstrijci, po škem pivu pa segajo že tud pivci v daljni Angoli. ^
y SREDIŠČU POZORNOSTI	n april 1986 Delavska enotnost 3
Nova devizna zakonodaja in gospodarska gibanja
DEVIZNA SUŠA
. Na začetku letošnjega leta začela veljati nova deviz-zakonodaja, ki naj bi gospodarstvo spodbudila k poučevanju izvoza in ustvarjanju večjega deviznega pri-lva. Sprejeta je bila političen odločitev, da je treba Podpreti predvsem konver-nbilne izvoznike, ki ustvar-Jnjo devize za odplačevanje dolgov in za nujen uvoz su-jPvin, reprodukcijskega ma-Jnriala in opreme s konvertibilnega tržišča. Vendar se je Pokazalo, da tudi letos ne iz-P°lnjujemo izvoznih ciljev 'P da se je jugoslovansko gospodarstvo znašlo v nekakš-Pi devizni suši, ko primanjkuje deviz za enostavno reprodukcijo in izpolnjevanje sklenjenih izvoznih pogodb.
tanjše devizne rezerve
.. Po besedah delavca Ana-Ptsko-raziskovalnega centra Narodne banke Slovenije podreja Ranta smo po novi dvižni zakonodaji slabo ob-Veščeni o tem, kaj se v resni-Cl dogaja. Na voljo so le del-Po informacije o deviznih re-Zervah, obveznostih do tujih Ppnikov in o uvozno-izvoz-Pih gibanjih, celotno podo-b° o plačilno-bilančnih tokovih pa si je zelo težko Pstvariti. Za zdaj je znano, 'ip ima jugoslovansko gospodarstvo na konvertibil-PPm tržišču letos okoli 280 Plilijonov dolarjev pri-Pianjkljaja, obenem pa je bil Zelo močan odliv sredstev za °dplačilo zapadlih obveznosti do tujine. Podatki kažejo, pp smo morali za vračilo srednjeročnih posojil name-Pdi okoli 190 milijonov do-
Rešujejo nas dobri poslovni stiki
Glavni direktor rogaške Steklarne Jože Pelko:
»Ali ni malo prezgodaj za kritiko nove devizne zakonodaje? No, vseeno bi rekel, da imamo z deviznim zakonom slabe izkušnje. Nakazila deviznih plačil tujim dobaviteljem so prepočasna, tako da nam le-ti grozijo z ustavitvijo dobave reprodukcijskega materiala. Pravzaprav se moramo dobrim poslovnim stikom zahvaliti, da naši tuji partnerji tega niso storili.
Počasi se odvija tudi postopek za priznanji reprodukcijske potrebe za povečanje izvoza. Naš cilj pa je podvojitev izvoza. V letošnjem prvem trimesečju smo na primer povečali izvoz za okoli 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Težave pa imamo zato, ker so naši domači partnerji združili sredstva za novo naložbo in razširitev proizvodnje, sedaj pa nimamo deviz, da bi jim jih vrnili.
Kot veste, izvozimo na ameriški trg okoli 65 do 70 odstotkov naših izdelkov. Naš devizni zaslužek bo zaradi padanja vrednosti dolarja manjši, kot je bil lani, nekaj izgube pa bomo imeli tudi zaradi nerealnega tečaja dinarja glede na inflacijsko rast.
Rekel bi še, da prihaja zaradi novega deviznega zakona do prerazdeljevanja dohodka. Nekateri so sicer nezadovoljni, ni več preplačevanja deviz, nas pa to ni prizadelo. Zavzemamo se le za realni tečaj di-narja.«	E_ E
larjev (januarja), tako da je ostalo manj deviz za nujen uvoz reprodukcijskega materiala in surovin. Visok odliv deviz je seveda precej zmanjšal devizne rezerve zato pa predvideni ključni mehanizem novega deviznega zakona - to je prerazdelitev deviz v okviru NB Jugoslavije - sploh še ni začel normalno delovati. Namesto tega je v veljavi 110. člen zakona o deviznem poslovanju, po katerem zvezna vlada določa prednostni vrstni red plačil v tujino (na prvem me-
stu so fiksne in zagotovljene obveznosti do tujine).
Zaradi večjega deviznega odliva v tujino se je po mnenju Andreja Ranta zaostril problem premajhne dohodkovne podpore izvoznikom, znižale so se izvozne spod-
omejevanja bančnih limitov pri kreditiranju izvoznih poslov. Hkrati ZIS nadaljuje politiko precenjenega klirinškega tečaja dolaija, tako da je motiviranost gospodarstva za klirinški izvoz še vedno večja kot za konvertibilni izvoz za okoli 40 odstotkov, po podatkih beograjskega zavoda za raziskovanje tržišča pa je prodgja izdelkov na klirinško tržišče za izvoznike zanimivejša tudi od prodaje na jugoslovanskem tržišču.
Nova devizna zakonodaja torej v letošnjem prvem trimesečju ni pokazal nič dobrega. Andrej Rant pa pravi, da vsega slabega ne gre pripisovati zgolj težavam ob prehodu na novi devizni zakon in nove predpise, ampak gre za veliko globlje probleme, ki jim sprotna gospodarska politika za zdaj še ni kos. Uradni tečaj dinarja glede na košarico konvertibilnih valut je bil na primer januaija precenjen za 4,4 odstotka, februarja pa za okoli 1,4 odstotka, tako daje konkurenčnost izvoznikov na konvertibilnem tržišču še vedno prenizka. Očitno je, da bo treba teč^j dinaija še pogumneje prilagajati razliki med domačo in tujo inflacijo, še zlasti v državah članicah OECD. Hkrat pa bi kazalo poenostaviti postopke za pridobivanje dovoljenj za uvoz opreme, za katere morajo izvozniki spet prositi po novih predpisih in novih obrazcih, rok za prijavo za uvoz opreme pa je 25. april.
Devizni'trg ne deluje
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bil ce-
N
—
o
z
9
UTRDITI
DELEGAT-
SKE
VEZI
Za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavca v združenem delu je nujno utrditi in razviti delegatske vezi med delegacijami za zbore združenega dela in delegacijami za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter delavskimi sveti, samoupravnimi organi in organi delavskega nadzora. Tako bodo delavci v sleherni temeljni organizaciji ob aktivni vlogi poslovodnih organov in pomoči strokovnih služb uveljavljali svoje interese in potrebe pri oblikovanju odločitev ter zagotovili Uresničevanje v občinski skupščini opredeljene politike. Krepiti je potrebno institut zamenljivosti delegatov v skupščinah ter tako zagotoviti odločilno vlogo delegacij Pri oblikovanju smernic za delo delegatov kot tudi pri Uresničevanju v skupščini sprejetih odločitev in s tem slriti krog članov delegacij, ki neposredno prevzemajo °dgovornost za delo skupščin. Temeljna naloga komunistov v osnovnih organizacijah, v temeljnih samouprav-^ organizacijah in skupnostih, znotraj socialistične zreze in sindikata je, da s svojim praktičnim delovanjem Utrjujejo zavest in se ustvarjalno vključujejo v aktivnost delovnih ljudi in občanov pri dajanju pobud, izražanju, soočanju, uveljavljanju in usklajevanju njihovih intere-sov in potreb. Samo s takšnim delovanjem bodo družbenopolitične organizacije kot notranja gibalna sila celotnega delegatskega skupščinskega sistema ustvarjale Ustrezno podlago za preseganje koncentracije politične moči v izvršnih in upravnih organih, njihovo neposredno povezovanje s poslovodnimi, bančnimi in dru-Snrii organi ter vse bolj izključno nastopanje izvršnih svetov kot predlagateljev politike in aktov v občinskih kupščinah.	jz predloga resolucije
10. kongresa ZKS
Turizem je potisnjen na rob
Roman Kreačič, član kolektivnega poslovodnega organa Turistične organizacije Portorož:
»Nova devizna zakonodaja je v gostinstvu in turizmu veliko stvari postavila na glavo. Združeno delo je ostalo brez lastnih , deviznih računov, saj turistični delavci nimajo več pravic do prigospodarjenih deviz. Tako je ta pomembna gospodarska panoga osiromašena tudi za združevanje deviz in za vse pravice oziroma koristi, ki jih takšno združevanje omogoča. Ne moremo se več pogovarjati s poslovnimi partnerji, prekinjeno je povezovanje in sodelovanje. Od nekdanje spodbude, da bi privabili k nam čimveč gostov iz tujine, je ostalo bore malo. Ostala je le obljuba, ki naj bi bila obenem tudi najmočnejša spodbuda za izvoz -realni tečaj dinaija. Povedano z drugimi besedami: smo destimulirani in potisnjeni na obrobje. Z veljavnimi deviznim zakonom smo odrezali najizdatnejši vir dotoka deviz, saj ni več pravega zanimanja za tako imenovani »najčistejši« izvoz. Mar ne bomo na račun pretrganega povezovanja in sodelovanja znova zabredli v hude težave in pomanjkanje tega ali onega, brez česar pač ni sodobne turistične ponudbe?« ^
bude, prav tako pa je prišlo do odstopanja od politike realnega tečaja dinaija. Vse več izvoznikov izvaža surovine, polizdelke ali končne izdelke z izgubo, in ker se položaj ne izboljšuje, se nekateri izvozniki umikajo s posameznih delov mednarodnega trga. Poseben problem predstavlja padanje vrednosti ameriškega dolarja, ki nam sicer olajšuje odplačevanje dolgov, pocenju-je del uvoza, vendar pa zmanjšuje konkurenčno sposobnost konvertibilnih izvoznikov. Za popestritev ngj navedemo podatek sodelavke NB Slovenije Anke Miklič, da je delež dolaijev v izvozu jugoslovanskega blaga 58-odstoten, delež dolarjev pri uvozu tujega blaga pa 50-odstoten. Padanje vrednosti dolaija torej jugoslovanski blagovni menjavi bolj škodi kot koristi.
Vse več težav povzroča dinarsko financiranje izvoza, saj zmanjkuje denaija zaradi
lotni izvoz januaija večji za 22,5 odstotka, na konvertibilno področje pa za 17,3 odstotka. Februaija je bil skupni izvoz večji od lanskega v enakem obdobju za 13 odstotkov, konvertibilni izvoz pa za 8 odstotkov. Celotni izvoz se je v prvi polovici marca še zmanjšal, predvsem zato, ker devizni trg ne deluje in ker ni deviz za reprodukcijske potrebe izvoznega in ostalega gospodarstva. Pričakuje se, da bo na voljo več deviz v letošnjem drugem trimesečju, ko se bo zmanjšal pritisk na odplačevanje dolgov v tujini. Takrat se bo, po trditvah predstavnikov zvezne vlade, odprla tudi možnost za večje kratkoročne zadolžitve in povečanje obsega blagovnih in finančnih posojil, čeprav je že zdaj očitno, da noče nobena poslovna banka prevzeti stroškov kratkoročnega zadolževanja.
Kakor koli že, treba je počakati, v kolikšni meri bo
OGROŽENO
SOŽITJE
Dogodki na Kosovu te dni z vso silovitostjo prodirajo v javnost. Obveščeni smo o drugem zaporednem obisku množice Srbov in Črnogorcev v Beogradu, obisku predsednika srbskih komunistov Ivana Stamboliča na Kosovem Polju, objavljeno je poročilo delovne skupine Skupščine SFRJ o položaju na Kosovu, zvedeli smo za nove aretacije iredentistov v Prištini, ob tem pa kot običajno sestankujejo vodstva družbenopolitičnih organizacij in drugih teles na Kosovu.
Poleg tega, kar so predstavniki manjšinskih narodov prišli povedat funkcionarjem in javnosti v Beograd, se kaže še nekaj značilnosti, na katere nezmerno pozabiti, zlasti zato ne, ker se še vedno pojavljajo uradni komentaiji in ocene, da takšno reševanje vprašanj ni pravšnje oziroma da bi bilo treba ubirati redne delegatske poti in iskati rešitve v družbenopolitičnih organizacijah.
To, da umre otrok ene narodnosti, ker mu ni hotel pomagati zdravnik druge narodnosti, da se izseljujejo tisti, ki ne vzdržijo vseh mogočih odkritih in prikritih pritiskov pripadnikov večinskega naroda, da je uradno osumljen samopoškodbe človek, ki bi skoraj umrl zaradi nasilja »neznancev«, da ne rečem kriminalcev, da sodni mlini in državni organi ne znajo zaščititi tistih, ki niso pripadniki večinskega naroda, kaže, daje posredi več stvari, ki grozijo, da bodo sodu izbile dno. Lahko pride še do česa hujšega, kot je spontano ali organizirano nasilje naroda, ki ima na Kosovu vedno večjo prevlado nad pripadniki srbskega in črnogorskega prebivalstva na tem območju. Na Kosovu očitno ne velja pravni red, temveč le pravica močnejšega nad šibkejšim, tudi nad mladoletniki. Drži celo to, da deluje politični sistem le tako, da onemogoča manjšinskim narodom uveljaviti osnovne človeške pravice, celo pravico do uporabe materinega jezika, da ne omenimo šolanja, zaposlovanja in drugih samoupravnih pravic in socialnih potreb.
Kot smo lahko prebrali, so v najvišjih zveznih telesih ponovno obljubili nekakšne ukrepe za ureditev položaja v tej avtonomni pokrajini, ki je zgodovinsko povezana s Srbijo in prek nje z Jugoslavijo. Nič še ne vemo, kakšni ukrepi naj bi to bili, prepričani pa smo, da samo politični ukrepi, sprejeti v Beogradu, ne bodo ničesar spremenili, če se ne bodo korenito spremenili odnosi med ljudmi, ki jih zdaj »uravnavajo« z bolj ali manj donečimi besedami, vendar brez uspeha.
Mogoče je že omenjeno drugo potovanje v Beograd, kjer so več sto Srbov in Črnogorcev obraynavali kot goste, pravzaprav eden od zadnjih poskusov zatiranih, da odprejo oči vsej javnosti in sprožijo plaz, ki bo ali dokončno izničil možnosti za preživetje pripadnikom manjšinskih narodov ali pa odprl pot k ponovnemu zbližanju in sožitju različnih narodov, ki so stoletja, z večjimi ali manjšimi spori in spopadi, skupaj prebivali na ozemlju, ki pa je danes že premajhno za večinski narod. Ta pa ima v avtonomni pokrajinijSrbiji in Jugo: slaviji več kot popolno avtonomijo in dobiva tudi pomembno pomoč za svoj razvoj.
Na Kosovu ne gre več zgolj za iredento, za rovarjenje enih ali drugih nacionalistov, gre preprosto za ogrožano bivanje in sožitje, da ne omenjamo drugih temeljev človečnosti in demokratičnosti naše družbe.
Takšni so seveda videti odnosi s skoraj tisoč kilometrske razdalje. Drugačen vtis lahko dobijo tisti, ki si stvari pobliže ogledajo, zlasti pa ljudje, ne glede na narodnost, ki živijo na Kosovu.
Bojim'se, da bodo prej dokazovali, daje z mojim daljnogledom oziroma zvezami s to pokrajino nekaj zelo narobe, pri njih pa da bi bilo vse v redu, samo če ne bi bilo nekakšne iredente, ki nenehno hujska ljudi # in povzroča probleme. To seveda ne drži, ker zgodovina dokazuje, da iredenta, ki ni vsidrana med ljudmi (tudi vodilnimi), ne more biti vplivna, zato tudi albanska ne. Če hočemo kaj spremeniti, lahko to le tako, da delamo med ljudmi s konkretnimi dejanji, da bi spreminjali sedanje nevzdržne mednacionalne odnose. Za to pa ne bo dovolj, da se bodo ugledni predstavniki zvezne in republiške oblasti približali preprostemu človeku, čeprav lahko tudi to pomaga, približati se jim bodo morali tudi vsi nosilci oblasti na Kosovu in v sleherni njegovi temeljni skupnosti pa tudi v družinski skupnostih. (Rešitev je namreč le zbliževanje in sožitje med konkretnimi ljudmi, ki skupaj živijo oziroma delečo, brez tega bo Kosovo zelo kmalu res samo albansko.
Franček Ka včič
ZIS dane obljube izpolnil, zlasti tiste o manjših carinskih stopnjah za uvoženo blago, o realnejšemu tečaju dinarja, ugodnejših izvoznih posojilih, spremenjenem vrstnem redu plačil v tujini, večjih bančnih možnostih za odobravanje izvoznih posojil... Upajmo, da bo zvezna vlada obljube izpolnila, saj zdajšnja praksa tekstilcem
na primer onemogoča majhne uvoze nadomestnih delov, čeprav se zaradi tega maje izvozni posel, dvomi o izpolnjevaju izvoznih pogodb pa so vse večji. Lesarji in tekstilci izvažajo z izgubo v vse države z dolarskim načinom plačevanja. Tega pa prav gotovo ne bodo mogli početi v nedogled.
Emil Lah
SEDEM DNI V SINDIKATIH
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost
4
Ne
žejnih
čez
vodo
Analiza o gmotnem položaju upokojencev s področja vzgoje in izobraževanja, ki j o je pripravila strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni prinesla pričakovanega. Podatek, da je povprečna starostna pokojnina upokojenih prosvetnih delavcev višja kot povprečna starostna pokojnina v republiki, je močno razburil prosvetne delavce.
Ustvaija se namreč zmotni vtis, češ da upokojenim učiteljem ne gre ravno za nohte. Toda upoštevati bi morali, da so to predvsem upokojenci z višjo ali visoko izobrazbo in jih torej ne kaže stlačiti v isto malho s povprečno izobrazbeno ravnijo upokojen-* cev v republiki, ki je dokaj nizka.
Če bi primerjali povprečno strokovno sestavo vseh upokojencev v Sloveniji s sestavo prosvetnih delavcev in v tej luči razmerje obojih v pokojnini, bi prejkone odkrili drugo plat medalje.
Pokojninska zakonodaja je neizprosna: višina pokojnine je še vedno odraz predvsem osebnih dohodkov posameznika v določenem obdobju pred upokojitvijo. Izobrazba in druga merila - kot denimo zahtevnost del in nalog, odgovornost, psihofizični napor itd. - so pri odmeri pokojnine potisnjeni na stranski tir. In ker je višina prejetih osebnih dohodkov v preteklih letih odločilnega pomena, so zato tudi tako nizke pokojnine. Tako so prosvetni delavci pravzaprav dvakrat prizadeti: prvič zato, ker so prejemali zelo nizke osebne dohodke, drugič pa zdaj, ko zaradi tega prejemajo prenizke pokojnine. Tolažba, da se bo položaj upokojencev v prosveti izboljšal, ko bodo čez nekaj let v celoti zaživeli tudi zvezni pokojninski predpisi (25. člen), pač ni za današnjo rabo, saj je treba v teh kriznih časih do takrat tudi preživeti.
Analizo naj bi zato še ta mesec dopolnili tudi s podatki o osebnih dohodkih še zaposlenih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter s podatki o pokojninah upokojencev, ki so delali na podobnih delih in nalogah v drugih dejavnostih. Upoštevali naj bi tudi sklepe o uskladitvi pokojnin v zadnjem času. Zato je presoja izredne uskladitve pokojnin upokojenih prosvetnih delavcev prerasla okvire pokojninske zakonodaje in postala že splošno družbeno vprašanje.
Še posebej zato, ker je lani že vse leto tekla akcija v Sloveniji za dodatno usklajevanje pokojnin na tem področju. Bilo bi torej nedopustno, če bi te upokojence hoteli zdaj prepeljati takorekoč žejne čez vodo. Smo na razpotju: ali nadaljevati po poteh dogovarjanja in učinkovitejšega sistemskega reševanja izobraževanja nasploh v naši družbi ali pristajati na poglabljanju vse slabših razmer učiteljev in s tem tudi učencev. To pa tudi pomeni, da bi morali že danes mnogo bolje ovrednotiti učiteljsko delo, da bo lahko jutri, ko bo odšel v zaslužen pokoj, živel človeka dostojno življenje.
Marija Frančeškin
Svet ZSJ sprejel predloge listin 10. kongresa Zveze sindikatov gfti Jugoslavije
SLEHERNO SINDIKALNO DELO NAJ BO RAZREDNO
Udeleženci seminarja so precej izvedeli o tehniki, estetiki in značilnosti novinarske fotografije, ogledali pa so si tudi fotolaboratorij. Slika: Boris Gaberščik
Seminar v uredništvu Dela
OSEM TEM ZA STO OSEM UDELEŽENCEV
Novinarji in organizatorji obveščanja v združenem delu iz vse Slovenije so se v petek, 4. aprila, zbrali na seminarju v uredništvu Dela. Že ob zbiranju prijav zanj je povpraševanje preseglo vsa pričakovanja in tako žal vsi niso mogli priti na vrsto; jasno je bilo, da bo treba seminar v prihodnosti ponoviti. Ob koncu seminarja so se udeleženci strinjali, da bi moralo takšno oplajanje izkušenj postati redno.
Pobudo za seminar je dal izvršni odbor sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije. Pripravil ga je Lojze Javornik, urednik IMP glasnika, ob
sodelovanju Centra Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu.
Namen seminarja je bil prenesti izkušnje delavcev Dela novinarjem iz združenega dela. Izoblikovanih je bilo osem tem: kako napisati dober članek in poročilo, reportaža, pogovor in druge avtorske zvrsti, komentar, naslovi, novinarski jezik, fotografija, dokumentalistika in oblikovanje časopisa."
Delo je potekalo v manjših skupinah od 9 do 17 semiha-ristov. Skupine so vodili uredniki, novinarji in drugi delavci Dela.
Vsi predavatelji so teme na kratko teoretično pojasnili, potem pa jih bolj obšir-
Iz strokovnih podlog in sporazumov dejavnosti
Oblikovanja in delitev sredstev za skupno porabo
Odbor podpisnikov samoupravnih sporazumov dejavnosti posreduje mnenje o delitvi in izplačevanju sredstev za skupno porabo, ki smo ga izoblikovali na podlagi družbenih usmeritev za to področje. Sredstva za skupno porabo se razporejajo in oblikujejo v okviru skupne mase sredstev za osebne dohodke in'skupno porabo skladno z dosežki pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Sredstva za skupno porabo se delijo delavcem skladno z določili samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela. S sprejemom strokovnih podlag (Knjižnica Sindikati št. 55 iz leta 1983) in samoupravnih sporazumov dejavnosti so dane družbene usmeritve za delitev sredstev za skupno porabo, ki naj bi jih delavci v organizacijah združenega dela konkretizirali v samoupravnih splošnih aktih.
V teh Ustinah so enotno oblikovane tele usmeritve:
•	Regres za letni dopust se oblikuje v višini do 50 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto. Polovica regresa pripada vsem delavcem v enakem znesku, 50 odstotkov pa glede na gmotni in socialni položaj delavca in njegove družine, zdravstvenega stanja delavca, težjih delovnih razmer in izjemnih rezultatov dela. Delavci v organizacijah združenega dela lahko sprejmejo in uporabljajo tudi dodatne načine (npr.: način finansiranja organiziranja oddiha) delitev v okviru mase sredstev za skupno porabo.
•	Priznanja ob delovnih jubilejih se oblikujejo:
za 10 let do 60 odstotkov
za 20 let do 90 odstotkov in
za 30 let do 120 odstotkov
povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za 9 mesecev preteklega leta.
•	Nagrade ob upokojitvi
Za polno delavčevo delovno dobo naj bi znašale do treh povprečnih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za 9 mesecev preteklega leta.
Če gospodarski dosežki v organizacijah združenega dela ne omogočajo načrtovanih sredstev; so družbene usmeritve, da se zmanjšana sredstva namenijo za regresiranje letnega oddiha delavca, solidarnostne pomoči in nagrade za upokojitev. Taka je tudi usmeritev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji.
Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko znaša povprečni osebni dohodek na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1985 53.711 .dinarjev.
no presadili v svojo prakso in v prakso glasil udeležencev seminarja. Razprave so bile zelo bogate in so pokazale na veliko željo udeležencev po znanju in izkušnjah izkušenih delavcev Dela.
O tem, kako napisati dober članek in poročilo, sta predavala Evgen Bergant in Boris Jež, o reportaži, pogovoru in drugih avtorskih zvrsteh Sonja Grizila, Bernarda Rakovec in Željko Kozinc, o komentarju Tit Doberšek in Marjan Sedmak, o naslovih Tone Janežič in Aljoša Vrečar, o novinarskem jeziku, z veliko žara, Janez Sršen (novinarsko latovščino je barvito označil kot kontraproduktiven jezik!), o fotografiji Janez Selak, Jure Kaje in Zoran Vo-grinčičj o dokumentalistiki Bojan Stefančič, o oblikovanju časopisa pa Jože Boncelj in Franc Mihevc.
Eden izmed predavateljev, star novinarski maček, je ugotovil, da je od semina-ristov izvedel veliko zanimivega in novega, žal pa ne tudi vselej spodbudnega.
Matjaž Marinček
Javna razprava o osnutkih kongresnih listin je sklenjena. Svet ZSJ je ta teden sprejel predlog Poročila o delu za obdobje med 9. in 10. kongresom in predlog sprememb statuta ZSJ, prihodnji teden pa namerava obravnavati predlog resolucije.
Zdravko Krvina, ki je vodil komisijo za pripravo poročila, je v uvodni besedi povedal, da je pomembni del javne razprave potekal o vsebini dela in graditvi sindikata kot najširše delavske organizacije. Dejal je, da so delavci v javni razpravi zahtevali, da mora imeti sleherno sindikalno delo razredno vsebino. Po njegovem mnenju so še poseben poudarek dali javni razpravi tisti raz-pravljalci, ki so zahtevali učinkovitejši in bojevitejši sindikat. Zdravko Krvina je v imenu predsedstva med drugim predlagal, da se poročilo dopolni z ugotovitvijo, da seje v razmerah rastoče inflacije sindikat postavljal po robu nekaterim prizadevanjem za zamrznitev osebnih dohodkov, ker bi takšni ukrepi najbolj prizadeli delavce v ozdih, ki dobro gospodarijo. Sindikat tudi ni sprejel ocene, da so osebni dohodki generator inflacije, zlasti ne v tistih letih, ko so stalno in občutno padali.
Nikola Paunovič, ki je uvodoma govoril o predlogu statutarnih sprememb, pa je povedal, da samoupravljale! najbolj potrebujejo sindikat ravno takrat, ko birokratske in tehnokratske sile dušijo
samoupravni razvoj. Dejal je, da so predlagane spre; membe pripravili na podlag' analize dosedanjih izkušenj; Zato so v statutu skušaj' ustvariti možnosti za krepi' tev odgovornosti članstva organizacij in organov zveze sindikatov za demokratično izgrajevanje in dosledno uveljavljanje enotne politike Zveze sindikatov Jugosla-
Uvodničarje tudi povedal da so morali pri pripravljanju statutarnih sprememb paziti na dve skrajnosti. E"3 je v imenu enotnosti in učinkovitosti vodila h krčenj" demokratičnosti in uvajanj" centralizna v sindikalni organizaciji. Druga pa je v imenu	demokratičnost'
iskala oporo za razdruže-vanlne težnje in za slabitev notranje enotnosti v Zvez' sindikatov Jugoslavije. Nikola Paunovič je ocenil (temu v razpravi ni nihče ugovarjal) da so v predlogu sta-turarnih sprememb uresničili zahtevo za krepitev enotnosti v ZSJ, ob tem pa tud' načelo svobodnega izražanj" in usklajevanja različnih interesov v sindikalni organizaciji. Zato usklajevanje ostaja še naprej metoda dela v sindikatu, ne pa način sprejemanja odločitev.
Svet ZSJ je v posebni točki dnevnega reda obravnaval tudi delovanje samo"-prane delavske kontrole i" sprejel naloge sindikalne organizacije s tem v zvezi. Te poudarjajo pomen delavske kontrole za samoupravljanje.
Franček KavčF
Po kratkem predahu ob 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije je dejavnost občinskih sindikalnih svetov ter njenih organov spet polno zaživela. Lahko bi rekli celo z večjim elanom kot v preteklih nekaj mesecih. Morda gre za povečano dejavnost na račun kongresa in konstituiranja posameznih organov. Lahko pa bi rekli, da največ govorijo o gospodarjenju, o oceni lanskih rezultatov. Nekateri imajo že podatke za letošnje prvo trimesečje.
Skoraj vsi ocenjujejo 11. kongres in velja prepričanje, da je bil uspešen, vendar prekratek, da "bi povedali vse, kar jih teži.
Končuje se tudi izbiranje najzaslužnejših sindikalnih delavcev, ki naj bi letos prejeli srebrne znake. Marsikje pa že govorijo o dopustovanju, ki bo letos občutno dražje kot pretekla leta in se bo morja moralo odpovedati vse več delavcev, posebno tistih z nizkimi osebnim dohodki oziroma tisti, katerih delovne organizacije nimajo svojih domov ali prikolic.
GROSUPLJE
Kot marsikod drugod so se tudi v grosupeljski občini začeli ukvarjati z letnimi dopusti in s težavami, ki jih bodo delavci imeli s počitnikovanjem letos. Cene v hotelih so letos za naš žep večinoma nedosegljive, zato je pritisk na počitniške domove in prikolice toliko večji. O osnutku dogovora o izkoriščanju zmogljivosti v počitniškem
objektu v Čateških Toplicah so med dru' gim govorili tudi na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Kot je poved3 sekretar Franc Štibernik, so se dogovori"’ da bodo skupaj z izvršnim svetom skupščine občine kupili enodružinsko hišico za štj; ri osebe. Ceno 4,8 milijona bodo plača" vsak polovico. Hišica bo na voljo delavce"1 delovnih organizacij za preventivno zdrav; Ijenje. Mnenja so bili, da je bolje vloži" denar v ta objekt, ki ima trajno vrednost kot pa ga razdeliti osnovnim organizacija"1 za pomoč posameznikom. Večina delov""1 organizacij v grosupeljski občini ima za P?' čitnikovanje prikolice. Težave pa imaj° manjše delovne organizacije, ki ne zmore)0 zbrati približno dveh milijonov dinarjev za nakup prikolice, zato so začeli povezovat manjše delovne organizacije za nakup Prl' kolic. Sicer pa ugotavljajo, da je za mnog6 delavce tudi bivanje v prikolici že predra; go, saj so samo prispevki za bivanje skora) nedosegljivi.
Prav te dni so rešili še eno neprijet" stvar, ki so jo »zakuhali« v osnovni šol' Dobrepolju. Zaradi slabih medsebojnih o6" nosov so izsilili dva sestanka učiteljev, bi dosegli odstop ravnatelja. Tudi 'zvr,SIjj odbor sindikata ob tem ni v celoti izpol" svoje vloge. Minuli torek pa so se na sesta" ku soglasno dogovorili, da se bo ravnat6" odslej posvetil predvsem vzgojnim prot" mom, novoimenovana razpisna komisija P bo ob koncu mandata izbirala med prij"v Ijenimi kandidati.
j	PNI V SINDIKATIH	■	Petevska enotnost 5
d
p
li
a
e
o
o
e
1,
b
a
1-
u
u
v
ti
v
i-
i-
1-
i-
Li
a
1-
i-
e
a
n
j.
i-
1-
n
r-
'e
e
r-
č
J-
V
i,
i-
i-
]i
n
/-
ti
t,
Tl
h
)-
o
o
:a
ti
i-
:e
1-
3j
.0
v
1-
a
ii
il
1-
U
i3
J-
S posveta sindikalnih aktivistov na Brdu
nihče nas
NE OVIRA
Ze v prejšnji številki smo Poročali o uvodnem govoru,
. 1 ga je imel za predsednike ln sekretarje občinskih, testnih in medobčinskih svetov zveze sindikatov in fopubliških odborov sindikatov dejavnosti predsednik ZSS Miha Ravnik. V nadaljevanju posveta pa je Udeležencem govoril še Mar-Jan Orožen o vlogi in nalogah sindikata v povezavi s kritično analizo političnega S1stema. Samo Stupica jih je seznanil z varnostno politič-Pp oceno, zlasti s konfliktni-Pd situacijami, člani predsedstva RS ZSS Brane Mu-dc, Janko Goleš, Jože Steg-Pe. Dušan Rebolj, Ladimir Frolih in Drago Seliger pa z Palogami na posameznih področjih delovanja sindikata, posvet je vodil in povezoval rranc Hribar, sekretar RS ZSS.
Sindikalni aktivisti so naj-Vee pozornosti namenili Pravkar končanemu 11. kongresu ZSS. Kongres je po
njihovem mnenju uspel, tako vsebinsko kot organizacijsko, o tem, ali bo izpolnil pričakovanja delavcev pa bomo lahko govorili šele čez čas, ko bomo skušali udeja-niti sklepe, ki smo jih na njem sprejeli. Ivan Kramer je menil, da je sindikata toliko, kot ga sami hočemo, da nas pri tem nihče ne more ovirati, in če bomo zastavili dovolj moči, nas torej uspeh ne more skrbeti.
Prav zaradi nujne večje usposobljenosti in učinkovitosti sindikata je bilo na posvetu precej govora o enotnem in obveznem enotedenskem seminarju za predsednike izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, četudi so bila deljena mnenja o tem, ali naj bi bilo to usposabljanje za vse v Radovljici. Večina aktivistov je menila, da je takšno usposabljanje potrebno, zato so tudi sklenili, daje treba čim-prej pripraviti programe za takšno izobraževanje in se
zatem dogovoriti za njihovo uresničitev.
Veliko pozornosti so udeleženci namenili tudi rasti cen, inflaciji in gibanjem osebnih dohodkov. Ob tem so ponovno opozorili na nemoč sindikata pri sprejemanju podražitev osnovnih živil pa tudi na osamljenost sindikata na področju delitve osebnih dohodkov. Zavzeli so se, naj začno izvršni sveti občinskih skupščin ponovno sproti obravnavati gibanja osebnih dohodkov in ukrepati v primeru neupoštevanja delitvenih razmerij. Sindikati namreč vsepovsod, kjer opozaijajo na takšne kršitve, ugotavljajo, da imajo ozdi za to vsa mogoča opravičila. Brane Mišič, kije razložil najbolj aktualne naloge v delitvi, pa je med drugim opozoril na nov pojav, uravnilovko poklicev, zaradi nenehnih zahtev naj bi bil ključavničar povsod enako plačan, ne glede na dohodek, ki ga ustvarja njegov
ozd. Razpravljalni so omenjali tudi novi zvezni dogovor o delitvi, ki se ga še ne držimo, kritizirali počasnost pri podpisovanju in uveljavljanju panožnih sporazumov. Vse to lahko povzemamo z mislijo Braneta Mišiča, da je bolje imeti konkreten premik pri nagrajevanju kot ducat bolj ali manj visoko-strokovnih in političnih usmeritev.
Kot nekakšna rdeča nit vse razprave, zanjo je največ prispeval Franc Hribar, seje vlekla zahteva za večjo odgovornost poslovodnih delavcev za uspešno delo sindikata, preprečevanje konfliktnih situacij, uspešnejše gospodarjenje, delovanje delegatskega sistema in podobno. V zvezi s tem so ponovno opzorili, da je treba tudi v samoupravnih aktih opredeliti odgovornost samoupravnih organov in poslovodnih sestavov za delo in pobude sindikata.
Tudi ta posvet se ni mogel izogniti številnim vprašanjem, o katerih so govorili tudi delegati na minulem kongresu. Gre za položaj gradbeništva, kmetijstva, trgovine, šolstva, zdravstva. Ob razčlenjevanju razmer pri pridobivanju dohodka in gospodarjenju v teh dejavnostih je bilo seveda slišati že znana opozorila, da se mora širša družba do tega opredeliti in na tej podlagi ukrepati za izboljšanje razmer.
Konfliktne situacije, prekinitve dela, so vse pogostejši vsakdanji sopotnik sindikalnega dela. O njih je uvodoma precej govoril tudi predsednik RS ZSS. Sindikalni aktivisti tudi vse pogosteje opozarjajo, da nezadovoljstva, ki lahko prerastejo v prekinitve dela, nastajajo zlasti ob nerazumljivih in velikih- podražitvah in ob slabšanju splošnih družbenih in političnih razmer. Uveljavlja se tudi miselnost, da so štrajki edini učinkovit način za reševanje nevzdržnih razmer in da k širjenju takšne miselnosti pripomorejo tudi sredstva javnega obveščanja. Po besedah Marije Fedran iz ljubljanskih Most delavci pri postavljanju svojih zahtev »mahajo« prav s članki iz Delavske enotnosti in si jih jemljejo za geslo.
F. K.
£	OKREPITI
9	RAZISKO-
Q	VALNO DELO
%
Zaradi dolgotrajnosti raziskovalnega usposabljanja bomo takoj spodbudili aktivnosti za povečanje kakovosti raziskovalnih zmogljivosti in infrastrukturnih dejavnosti, potrebnih za raziskovalno delo in prenos znanja ter se približevati obsegu, kakovosti in učinku raziskovalnih zmogljivosti v razvitejših državah. Posebna družbena skrb mora veljati programom temeljnih raziskav. Z vzgojo S000 novih strokovnjakov do leta 1990 bomo v raziskovalnih organizacijah in na univerzah v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini okrepili raziskovalne skupine, pomembne za uresničevanje ciljev družbenega razvoja. Vztrajali bomo pri izboljšanju materialnih možnosti in stalnosti dotoka tuje znanstvene literature in drugih vrst strokovnih informacij v obsegu, ki omogoča ustvarjalen stik naše znanosti s svetovnimi dosežki. Spodbujali bomo delovne stike z znanstvenimi službami, centri in organizacijami v tujini, posebej pa še s slovenskimi in jugoslovanskimi raziskovalci, ki delajo po svetu.
Iz predloga resolucije za 10. kongres ZKS
V aprilski številki revije Naša žena je
obilo zanimivosti za vsakogar:
-	kako je s porodniško po novem,
-pogovorz mladim študentom arhitekture o naši prostorski politiki,
-vprašanja in odgovori, ki si jih postavite lahko tudi vi-: »Zakaj očetje redko rečejo - »Ne morem biti direktor, imam majhnega otroka.«
-	posebna priloga z nasveti za spomladansko prenovo stanovanja,
-	nasveti za spomladansko vrtnarjenje in sadjarjenje,
-	napotki za šivanje in pletenje oblačil za vso družino.
Če še niste naročnik Naše žene, jo lahko kupite pri bližnjem prodajalcu časopisov. So stvari, ki jih najdete le v Naši ženi.
Pripravlja Andrej Agnič
ŠMARJE PRI JELŠAH
Kot je povedal predsednik občinskega sindikalnega sVeta Ludvik Kučiš, se v oceni gospodarjenja v lanskem ne morejo pohvaliti. Najhuje padata obseg dela in Akumulacija. Pri tem pa so dosegli načrtovano rast zaposlo-anja in to za 4 odstotke. Največje k temu pripomogla nova kaložba v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, ki pa še e daje načrtovanih rezultatov.
Sekretar sveta Franc Vukovič pa je povedal, da se pri-Pfavljajo na vsakoletno prvomajsko praznovanje na Boču, bo letos pod geslom bratstva in prijateljstva. Praznovali6 bodo pripravili skupaj z občinskim sindikalnim svetom i? Slovenske Bistrice. Če bo vreme lepo, je dejal Franc "ukovič, pričakujejo tudi več kot štiri tisoč ljudi. Priprav-vAjo poseben spored, kjer bodo poleg domačinov nastopili hidi člani Kulturnoumetniškega društva iz Čakovca. V športnem delu pa se bodo pomerili v malem nogometu, odbojki in vlečenju vrvi. Za vse obiskovalce bodo pripra-ydi tudi prvomajski golaž in ga polovico financirali-s sindikalnim denarjem.
Maribor pesnica
bir^ Se^ Predsedstva in sveta so največ pozornosti name-k inskemu gospodarjenju, in dosežkom v prvem trime-cju- Kot je povedal Mirko Jager, sekretar občinskega bdikalnega sveta, so bili lanski rezultati sorazmerno bn, razen nekaj izjem. Letos pa je v njhovih delovnih 2 fAbizacijah, še posebej v Sladkogorski, začel »kazati izv v<< nov^ devizni zakon. Sladkogorska pol proizvodnje Aza, precej pa tudi uvaža in jim zato 46 odstotkov deviz
ne zadostuje. Kot pravijo, bi-jih potrebovali vsaj 75 odstotkov. Imajo pa še druge težave. Letos jim poteče pogodba o sovlaganju zunanjih partnerjev, ki pa jo, kot kaže, nočejo podaljšati. Zato iščejo nove. Poleg tega pa morajo razmišljati tudi o posodabljanju tehnološko že zastarele opreme.
Že nekaj časa imajo stalno v mislih nekdanji tozd Talisa Apis s 77 zaposlenimi, ki se je lani z odločitvijo delavcev odcepil. Tedaj so menili, da Talisov tozd Trženje zanje stori premalo, zanj pa so dajali kar 60 odstotkov svojega dohodka. Kljub strahu in ugovorom seje odcepitev pokazala kot pravilna, saj že zdaj gospodarijo z ostankom dohodka.
LJUBLJANA CENTER
Tudi na občinskem sindikalnem svetu Ljubljana Center so preučili gospodarjenje v lanskem letu in letošnjih prvih treh mesecih. Branko Omerzu, predsednik občinskega sveta, pravi, da so težave pri primerljivosti podatkov, vendar vseeno ugotavljajo, da gospodarski položaj v Centru ni slab, ni pa optimističen. Bojijo se pomanjkanja reprodukcijskih materialov. Živahna razprava je bila tudi o pravnem redu in izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju obveznosti iz samoupravnih sporazumov. »Vlagaš precej denarja, da bi dobil surovine, potem pa se izkaže, da jih pod dogovorjenimi pogoji sploh ne dobiš,« so poudarjali. Ugotavljajo tudi padanje izvoza in pritiske na domači trg, kjer se laže oblikujejo cene.
Ob vsem tem pa najbolj pogrešajo obveščanje delavcev o gibanju v delovnih organizacijah ali in tudi širše.
Na zadnji seji predsedstva so govorili tudi o samouprav-
nem sporazumu o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja vrhunskega športa v Ljubljani. Podprli so sporazum z nekaterimi pripombami o prednosti pri porabi sklada in o gibanju višine vsakoletnega prispevka, ki ni natančno določen.
IDRIJA
V idrijski občini so v lanskem letu kar v redu gospodarili, čeprav so opozorili na padanje akumulacije, posebno v večjih delovnih organizacijah, kot sovEta, Kolektor, Iskra in Slovenijales. In kot je povedal Ivan Šuligoj, sekretar občinskega sindikalnega sveta, podatkov za letošnje prvo trimesečje še nimajo.
Kot so ocenili na zadnji seji sveta idrijskega sindikata, je pravkar minuli kongres Zveze sindikatov Slovenije izredno uspel. Imeli pa so pripombo na pomanjkanje časa na kongresu, saj so vsi njihovi razpravljalci morali oddati pismene prispevke. Ni bilo časa, kljub temu da so bile njihove razprave dobro pripravljene.
Ob zadnjih volitvah so osnovne organizacije sindikata dobro opravile svojo nalogo, imeli pa so precej kritičnih pripomb na račun strokovnih služb, ki sindikatu niso nudile dovolj pomoči. To velja predvsem za manjša delovna okolja.
Prav te dni se bo v Idriji začel seminar za predsednike osnovnih organizacij in konferenc ter za člane občinskega sindikalnega sveta. Na 12-urnem seminarju naj bi dali poudarek vlogi sindikata v združenem delu. Kot vedno doslej tudi zdaj računajo na dobro udeležbo.
v sbediscu pozornosti________ ^	„ Peiavska enotnost d |
Poznate prispodobo o mladini, njenem tisku, akcijah? Zanjo da veljajo podobna pravila igre, kot za malčke, ki jih starši med nakupi lahko pustijo v vrtcih veleblagovnic. Medtem ko se mamice in očki pasejo po bogato založenih policah, se potomci v pritličju pod nadzorstvom lahko poigrajo, čečkajo, razgrajajo. Le naj kričijo, saj bodo odrasli in potem je njihova pot znana: lepo mirno med police in k blagajni, pa jih bo minilo.
Tako nekako je res kazalo še pred 12. kongresom ZSMS. Malce pred njim so namreč na seji CK ZKJ razpravljali o mladini prav v tem duhu -naša mladina je zdrava, dobra, res pa so v njenih vrstah tudi vse sorte čudni elementi, s katerimi se poigravajo sovražniki. No, kljub temu kaže naši mladini zaupati, to je steber naše prihodnosti, le malo bolj se bo treba z njo ukvarjati, pa bo šlo...
Kongres mladih Slovencev v Krškem je na srečo izzvenel povsem drugače. Ni šlo za nobeno kričanje, tarnanje, iskanje sovražnikov in podobno, kar so mnogi pričakovali. Šlo je za srečanje zrele, za svojo prihodnost zaskrbljene generacije. Njena organizacija je utrdila svojo politično linijo in odprla je vrsto strateških vprašanj družbenega razvoja, samostojno in brez skrbništva. Še na njenem prejšnjem kongresu so se lomila kopja, ali in kateri politik se ga sploh ne bo udeležil, če prej ne dobi v roke uvodnega referata. Tokrat je Robert Černe, predsednik ZSMS, zatrdil, da so tudi najugodnejši gostje dobili njegov govor hkrati z novinarji. Pa ga preletimo:
Dvanajsti kongres ZSMS v Krškem, srečanje zrele, zaskrbljene generacije
NOČEMO OGRIZKOV^ HOČEMO JABOLKO
TUDI PRIHODNOST ni več tisto, „m< „ m, n.
udeležbi sodeč. To je tudi ra- p zumljivo, njeno področje je še L največja novost. Za delovninj naslovom »Za ZSMS kot ^ množično in najširšo fronto mlade generacije« tičijo namreč vsa gibanja, ki vejejo med mladimi. Ti se sprašuje- I jo, kakšno možnost imgjo V svoji organizaciji z vsernj _ mnogovrstnimi interesi -gibanji:
Feministke, mirovnik*’ ekologi, alternativna kultu-ra, duhovna gibanja... Gre ^ za spontana gibanja, ki jih m več moč ujeti v tradicionalne organizacijske oblike. Ušla so togosti sistema in mladin; P ska organizacija mora iskat) nove oblike, ki jim bodo omogočale življenje. Brez tega ne žj bo njene frontnosti.	t<
V	ŽJ
Gibanja postavljajo na laz trditve o apatičnosti mladih. ^ ki da jih nič več ne zanima- ^ Enostavno ne prenesejo oko- . stenelosti in neučinkovitosti, mentorskega ali celo pokrovi- , teljskega odnosa. Ustvarjalm in delavoljni mladi ljudje želi; ? jo in hočejo vplivati na svoj k
danes in jutri. Ne v nekakšnih g
velikih organizacijah, ne v S stranki klasičnega tipa. Potre- k bujejo širino, ves prostor, v d katerem se bo razmahnila nji- d hova mnogotera ustvarjal- ti nost.	z
Na srečo se je mladinska or- ^ ganizacija pravočasno zaved- , la, da mora takim hotenjem prisluhniti. Delovati mora ta- ^
ko, da jim bo v družbi omogočala uveljavitev, sicer bo njen P stik z množico mladih preki' " njen. Gre za takšno delovanje, c da bo v vsej družbi zmagal št 11 rok, strpen odnos do drugač- p nosti.	d
P
Pod udarci je plahnelo navdušenje
Spregovoril je o konfrontacijah ob dokumentih prejšnjega kongresa, ob vprašanju o podružbljanju obrambe in varnosti kot »najnesrečnejši epizodi«, o dialektiki odnosov družbenih sil, ki na še tako pravilne zahteve odgovori z »velikim in trdnim NE«.
Iz teh konfrontacij pa je mladinska organizacija izluščila pomembne nauke:
»Šola, skozi katero je šla organizacija, ni bil zgolj tridnevni seminar z večernimi zabavami. Bila je dveletni proces, v katerem je pod udarci plahnelo navdušenje. V katerem so velike in dobre načelne razprave kazale svojo neučinkovitost, v katerem sta rasla apatija in oportunizem.«
Toda družbene razmere so se spreminjale. Ne le za organizacijo, tudi sama je krepko pripomogla, da se je počasi krepil veter demokratizacije.
In končno, tako ekonomska kot družbena kriza sta zahtevali drugačne prijeme, drugačne sorte politično delo. Uroš Mahkovec je zapisal, da se je ZSMS hitreje otepala komsolskih usedlih, kot ZK boljševiških. Robert Čeme pa:
Trdovratni nazadnjaški pritiski
»Prevladala je usmeritev na nekatera ključna vprašanja, kjer je možno doseči bistveno spremembo v najkrajšem možnem času. To so vprašanja porodniškega dopusta, skrajšanja delovnega časa, štipendijske politike in še kaj.
Kjer pa problematike ni bilo mogoče spreminjati, je nasprotovanje kazalo globoko nestrinjanje mladih na eni in ves nazadnjaški pritisk na drugi strani. To drugb lahko popestrimo z našo oceno nekaterih izrazito zgrešenih na-

ložbenih odločitev, uresničevanja šolske reforme, ekoloških in ostalih družbenih posledic napovedanega programa gradnje jedrskih elektrarn.«
In za kaj se bo mladinska organizacija zavzemala v prihodnje? »Smo s tistimi, ki prihodnost vidijo v spoju znanosti in industrije, ki v nujnem propadanju starih panog in programov ter v razvoju novih, dajejo prednost malim, učinkovitim organizacijam ... Za samoupravno, na tržnih načelih sloneče združeno delo na enotnem jugoslovanskem prostoru... Za učinkovito kreditno monetarno politiko in druge ukrepe, ki bodo preprečevali nepotrebno solidarizacijo izgub, za na novo afirmirane delavske svete. Smo s tistimi, ki pristojnosti poslovodnega organa vidijo v največji odgovornosti delavskemu svetu in čim manjši odgovornosti občinskim političnim koordinacijam ... Tistimi, ki tudi v političnem delu vidijo pomen teorije, strokovnosti, argumentov, strpnosti in odprtosti...«
Proti neformalnemu odločanju
Zaradi takšne vsebinske usmeritve in iskanja omenjenih zaveznikov je mladinska organizacija drugače zaživela. Počasi so in še razpadajo tradicionalni načini organiziranja in komuniciranja:
»Tako imenovana splošna politična dejavnost, vezana na nomenklaturo, ritualiko, tradicionalno politični izobraževalni program vnašanja večnih resnic na neuko ljudstvo, je izgubila tla pod nogami. Do izraza je prišlo sekcijsko delovanje, interes za javne problemske razprave, za boj z vsemi oblikami nefor-
KAKO BOSTE DANES KOGA PREPRIČALI, DA JE NESPOSOBEN, KO PA JE BIL USPEŠNO NESPOSOBEN 30 IN VEČ LET?
Duško Radovič
s:
Jasne zahteve	p
malnega odločanja. Ni več zanimanja za star način mladinskega prostovoljnega dela, za velike in prazne proslave, za posplošeno čvekanje o samoupravljanju ...
Obstaja pa interes za kritičen, pozitiven odnos do revolucionarne zgodovine, obstaja interes za neposreden spopad
toliko do ljudi brez znanja. Z vrsto primerov so dokazovali, da znanje nima prave veljave. Spotaknili so se ob kategorijo
»z delom pridobljene delovne izkušnje«, ki da ni nič drugega kot potuha manj sposobnim in izobraženim. Medtem pa mladi strokovnjaki ostajajo brez dela. In prav v
Sindikat v opoziciji
»Mislim, da bi morala biti pri nas opozicija mladinska organizacija in sindikat. To sta dve tipični organizaciji, ki bi morali odigrati vlogo pozitivne opozicije. Za sindikat se ve, na kakšen način, za mladinsko organizacijo pa tudi: s specifičnimi problemi, z zahtevami, ki niso nič drugačne.kot so sicer v družbi.
Tone Anderlič, sekretar RK ZSMS v predkongresnem pogovoru.
s tistimi, ki nočejo in ne znajo videti pomena preobrazbe gospodarstva. Za spopad s tistimi, ki samoupravljanje enačijo s svojo lokalno, republiško ali zvezno osamosvojeno močjo. Za spopad s tistimi, ki demokracijo razumejo tako, da javno formalizirajo odločitve, ki so jih sprejeli v tihoti svojih kabinetov in koordinacij...«
Toliko iz uvoda v kongres in še nekaj o kongresu samem. Bil je, no, drugačen. Bolj preprost morda, sproščen, upanje zbujajoč, da je taka tudi organizacija. Brez obredja oziroma vsaj s skrčenim na minimum. Lep pouk starejšim tovarišem, kakšen naj takšen zbor bo. Brez lažne, slovesne fasade, za katero se skrivajo že stokrat ugotovljene resnice, visoke fraze, ponavljajoče se razprave. V treh komisijah mladinskega kongresa so razpravljali drugače. Polemično, z replikami, križanjem argumentov.
Z neukim lahko manipuliraš
organizacijah, kjer so vodilni neizobraženi, najmanj podpirajo izobraževanje in inovativnost. Vse te in zagate z zgrešenimi naložbami, stanovanji, nesmotrno rabo energije, izvirajo prav iz sistema izobraževanja od vrtca naprej. Sistem sili vsakega posameznika v povprečje in strah pred nadarjenimi je več kot očiten na vseh področjih družbenega življenja. Je že tako, da vodilne strukture najlažje manipulirajo z neukimi.
Ko so govorili o vojski, je delegat iz občine Ljubljana Center JLA primerjal z gospodarstvom. Menil je, da ni opravičilo, češ kako je vojska krila stroške parade iz rednih sredstev. Trdno gospodarstvo je porok tudi državi in ne močna vojska. Zakaj bi združeno delo ne dajalo manj sredstev za vojsko in več za šolstvo? Saj vendar ni države z močnim gospodarstvom in revno vojsko. Ta se mora krepiti z gospodarstvom, ne pa da gospodarstvo čuti pomanjkanje ob dobro preskrbljeni vojski. To je značilnost revnih, militarističnih držav...
V komisiji za družbenoeko- Za legalizacijo nomska protislovja sociali- ofavk stične samoupravne družbe in s v *'■
specifični položaj mladih so V drugi komisiji so se uk-se spraševali, komu pri nas je valjali z razvojem revoluci-
onarnih vsebin političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zahtevali so neposredne volitve na vseh ravneh sistema. Zdaj namreč ljudje odločajo le formalno, le na videz neposredno. To pa ni nič drugega kot krinka za odločanje zunaj in mimo delegatskih poti. Ker pa ljudje odločajo formalno, čeprav v resnici sploh ne, ne moreš poiskati resničnih krivcev za napačne odločitve.
Zato pač živimo v sistemu, kakršnega si vsi tako želimo. Takega, kot je zapisan! V resnici pa ne deluje, ker so njegovi glavni krmaiji skriti in neulovljivi. Neposredne volitve res še ne omogočajo resnične demokracije, so pa lahko prvi korak k njej.
Spregovorili so še o svoji organizaciji in njenem načinu financiranja, ki ji ne omogoča prave ‘ samostojnosti. Zaradi denarne odvisnosti je mladinska organizacija pač tudi politično nesamostojna. Pretresli so usmeijanje mladih v vojaške poklice, dachauske procese, zgodovinaije, ki ob zaprtih
Verjetno bo poročilo s kon; gresa najbolj smotrno skleni*1 s predlogi in zahtevami, ki ji*1 je kongres sprejel in za katere je Robert Černe na koncu de; jal približno takole: Sprejet) dokumenti sami po sebi ne bodo ničesar spremenili. Re-volucionarnost naše organizacije bomo merili s tem, kako bo z drugimi vred mladinj omogočila, da bodo s svoji®* zahtevami spremenili danes sebi in družbi in kako bodo lahko vplivali na jutrišnji dan. Torej k zahtevam:
Mladi bodo dali v SZDL pobudo za demokratične javne razprave o neposrednih volitvah na vseh ravneh sistema-Predlagajo razpravo o vlogi izdajateljskih svetov pri oblikovanju uredniške politike, 0 vlogi ustanovitelja pri imenovanju glavnih in odgovorni)1 urednikov. Spremenili naj oj družbeni dogovor o kadrovsjn politiki, da bi imel delavsK-1 svet več vpliva na imenovanj6
direktorja. Spremeniti bo treba kazenski zakonik SFIU;
predvsem njegov zloglas*1 člen 133 o verbalnem delikta-Razpravljati bo treba o te®’ katere pravice bi lahko uve-
li
v
j<
n
u
e
u
u
h
o
P
2j
2]
Zi
d
p
si
n
e
k
t<
d
Ži
p
k
Nova miselnost
Na pobudo RK ZSMS bodo v Ljubljani ustanovil* malo produkcijsko enoto za izdelavo strojne in programske opreme. To naj bi bil manifest nove miselnosti, ki teži k stvarni tehnološki preobrazbi naše družbe in nima iluzij o možnosti graditve resnične socialistične družbe na ozkih materialnih osnovah.
arhivih seveda ne morejo delati.
Moti jih odnos do stavk, ki so žal še vedno pogosto edino orožje delavcev. Če bi toliko moči, kot jo posvečamo preprečevanju stavk, namenili odpravljanju njihovih vzrokov, bi bilo drugače. In tudi po stavki iščejo njene organizatorje, na odgovornost kličejo stavkajoče. Tisti odločujoči v organizaciji, katerih napake so stavko povzročile, pa uidejo nekaznovani.
Tretja komisija je bila menda najbolj zanimiva, vsaj po
Ijavljali z referendumi, o ustanovitvi ekološkega inštituta,0 j civilnem služenju vojaškega roka, o preciziranju pomena \ samoupravnih delovnih skupin, o večji odgovornosti d*' rektorja delavskemu svetu, 0 p legaliziranju stavke, o tem, da 2; je sindikat dolžan pomaga* ti stavkajočim delavcem, o P0' U mislekih na organizirano® sj sindikata, o predlogu SZDL (j naj moralno in politično reha- ji bilitirajo po nedolžnem obso S( jene na dachauskih Pr°' d cesih...	tr
Ciril Braier
SEDEM dni v sindikatih
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost 7
dvanajsti kongres Zveze sindikatov Makedonij
e
KAKO PRERAZPOREDITI POLITIČNO MOČ
V Makedonskem narodnem gledališču v Skopju se je 4. in 5. aprila na sindikalnem kongresu zbralo 567 (od 609) delegatov. Skoraj Polovica jih je sodelovala v razpravah oziroma pripravi sklepnih listin.
i^ečina jih je govorila o te-«vah delavcev zaradi zaple-. nega gospodarskega polobla, v katerem se je znašla t .^Publika. Sregovorili so dl o premajhnem prizade-^nju sindikata, da bi te te-2ave ublažili.
, Takšna ocena dela sindi-,aia je tudi v poročilu o ob-; °bju med kongresoma, kar verjetno spodbudilo delete, da so v akcijski pro-Sfam vnesli nove naloge -ako pridobiti članstvo sin-n^ata za stabilizacijo gospo-t brskih razmer. Tudi v sta-ut so zapisali nove organi-aeijske oblike za akcijo.
, prizadevanjih, ki jih ružba pričakuje od sindi-inta’ krepkeje povezal , i rese jugoslovanskega eiavskega razreda, sta v Pozdravnem govoru sprego-°nla tudi Nikola Paunovič,
predsedstva CK ZK Make-; °nije. Vasil Kostojcinoski, Predsednik makedonskih | ndikatov v zadnjem letu Pred kongresom, je v uvod-, ern poročilu razgrnil vzro-. e, zakaj sindikat v zadnjih 1, ,lrih letih ni opravljal svoje Vloge.
darstva izzvala uravnilovko. Razlike v zaslužkih pa so bolj stvar simpatij kot merjenja dela. To povzroča vse pogostejše proteste zborov delavcev. Vsi, z uvodničarjem Čedomirom Georgiev-skim vred, so zahtevali, naj v vsej državi za isto delo izplačujejo približno enake zaslužke.
Georgievski je še posebej poudaril zahtevo, naj sindikat razbije monopol nad delovnim mestom v vseh kolektivih, ki ne širijo proizvodnje. Razumljivo, saj je med 479.427 zaposlenimi v družbenem sektorju le vsak 18. z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo. Med 128.267 nezaposlenimi pa jo ima vsak tretji. Razmerje nekvalificiranih delavcev med zaposlenimi in nezaposlenimi pa je ravno nasprotno.
Nezaposleni bolj izobraženi kot zaposleni
V komisiji za družbenoekonomske odnose je za besedo prosilo 41 delegatov.
protislovna vloga Slndikata
organizaciji so pogo „Javljali protislovne m • Morala je na primer n aSati pri zmanjševanju acije in se hkrati boriti ; CJe osebne dohodke. K za večje plače pa so v v« ?!!ri .iskali v dohod taljenim z »zidanje ,,.7; Članstvo je sprej ii^nerrtev sindikatov rast osebnih ■ okov. Ker pa so le-ti rr ^nra kongresoma stvar 7 nlr za 36 odstotkov, so ? °strila socialna vprašar aianjšala seje motiviran j belo in nasploh je rr lovskim razredom zav zadovoljstvo. Nezadov Vo se še krepi zaradi ma 0 ga vpliva samoupravi, u v.,na delitev družbene . Pitala. Kostoj Cinoski d Pnbkrepil s podatkom, j *avci v organizacijah zd nega dela razpolagaj c ,. nj kot polovico dohod ja ustvarijo. k aJVeč dela so delegati kn^resu opravili v šti fisijah: za družbenoe:
j—ijbK.o raven anJe, znanost in
' ^VZena®itev plač
v Jugoslaviji!
PrH^V,eč’ kar 237, fe1.10 za delo v
na oHJe^sklstand:
29°tiFrxČni 80 bili
SeVskaČ-dlr!?ljeV-) (ja ^a je denimo
močJm tib^a g0£ niakedonskej
Največ jih je pojasnjevalo izkušnje svojih kolektivov pri spopadanju z gospodarskimi težavami. Postavljali so tudi vprašanja, na katera so zahtevali jasne odgovore kongresa pa tudi sami so se skušali dokopati do njih. Uvodničar Peter Gosev je zahteval, naj bodo problemi nezaposlenih najbolj vplivni pri oblikovanju naložbene politike. Sicer pa so vsi govorniki menili, naj bo akumulacija projekt, o katerem bodo odločali prihajajoči rodovi. Zgrešene naložbe so redko omenjali. Zaradi odločitve makedonskega gospodarstva, da bo 2 odstotka dohodka odmeijalo za odkup »Penijev«, se je kongres tej temi izognil.
Poleg nujnega povezovanja zaradi doslednega izpolnjevanja stabilizacijskega programa, ustave, zakona o združenem delu, so delegati dali konkretne predloge za rešitev žgočih gospodarskih težav. Med njimi omenimo
4-izmensko delo in smotrnejšo uporabo denarja. Izrazita je bila usmeritev k opiranju na lastne moči. Angel Andonovski je vse politične sestave v Makedoniji pozval, naj vendarle že postanejo odgovorne za gospodarski razvoj republike. Borče Čekov je predlagal, naj bo sindikat pobudnik takšnih sprememb političnega in gospodarskega sistema, ki bodo omogočile večjo samostojnost gospodarskih subjektov. V to smer naj bi pomaknili tudi zdajšnje centre politične moči.
Odrinjeni delavci in sindikat
V komisiji za samoupravljanje in politični sistem, razvoj sindikata in statut so razprave prevesile k uveljavitvi ustavnega položaja delavca v družbi. Uvodničar
Vaško Tegovski je zdajšnjo stopnjo razvoja socialističnega samoupravljanja ožigosal s prevlado tehnobiro-kratskih in etatističnih sil. dodal je, da je skupgj z delavci tudi sindikat potisnjen ob rob - da pa je to pravi motiv, da sindikat delavce povede naprej.
Večina od 30 razpravljal-cev je menila, da lahko delavce najbolj navdihne gmotna spodbuda. Danica Zaobova je v tem videla edini način za oživitev mrtve točke delegatskega sistema, saj je za delavce ta njihov avtentični interes najpomembnejši. Vesna Tanseksa je opozorila, da bodo delavci še bolj demoralizirani, če bo sindikat še naprej vodil akcijo s sklepi in stališči.
Da bi dali sindikatu boljšo osnovo za uveljavljanje njegove združevalne vloge, so iz statuta pometali precej dvopomenskih določil in
vnesli nove. Novosti, je menil Esad Imeri, dajejo statutu programski značaj. Občinske organizacije sindikata so zdaj dobile novo dolžnost, naj reševanje pritožb delavcev urejajo s statutarnimi odločitvami. Drugače obravnavajo tudi sindikalne skupine, kijih lahko oblikujejo dislocirani obrati. Sindikalne podružnice pa bodo ostale edina oblika delovanja osnovnih organizacij sindikata. Statut daje novo možnost, da se v tozdih z velikim številom zaposlenih in v takšnih DO brez tozdov oblikujejo osnovne organizacije po delovnih enotah, na ravni tozda pa konference sindikatov.
Nezaupnica šolski reformi
Uvodničar v komisiji za izobraževanje, znanost in
kulturo je bil Tome Momi-rovski. Zavzel seje za uskladitev sestave šolstva s potrebami združenega dela in za širšo uporabo znanosti v proizvodnji. Večina razprav-Ijalcev je bila nezadovoljna z dozdajšnjim potekom šolske reforme. Metodije Asi-movski je celo trdil, da je ta reforma vnesla v izobraževanje več težav kot jih je bilo pred njo.
V vseh komisijah so omenjali zahtevo kongresa makedonske mladine, da je treba delovno dobo znižati za pet let. Mladi vidijo v tem možnost za hitrejše zaposlovanje, in od sindikalnega kongresa so zahtevali, naj se jasno izreče za ali proti temu predlogu. Čeprav ga je podprlo precej delegatov, so na koncu v akcijski program zapisali, da bodo zahtevo mladine podrobneje proučili pozneje. Analitičnih podatkov za trdno odločitev namreč še ni.
Glede na ekonomske težave, pod katerimi sope makedonsko gospodarstvo, je bilo iz kongresnih razprav moč razbrati kar precejšnjo vedrogledost. V tem duhu so poslali tudi brzojavko predsedstvu SFRJ in CK ZKJ. V njem delegati sporočajo, da so v imenu samoupravne delavske zavesti in volje odločeni, da si bodo sami kovali svojo usodo. Tak duh preveva vse kongresne liste. Odločnost, da ga bodo tudi uresničili, je bila opazna v sklepni besedi Miroslava Georgievskega. On je bil na prvi seji novega sveta ZS Makedonije izvoljen za predsednika, Blagoja Stano-eski pa za sekretarja makedonskih sindikatov.
Zoja Jovanov
SEDEM PNI V SINDIKATIH	m.g
Ciril Grebenšek, Titovo Velenje:
PREURANJENO ZADOVOUSTVO Z VOLITVAMI IN KONGRESI
»Razpravljamo o kritični analizi političnega sistema, o odločanju delavcev in o vlogi samoupravljanja, nekdo pa čez noč odloči o podražitvi elektrike! Odgovor je na dlani,« meni Ciril Grebenšek, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Titovem Velenju. »Tudi nekatere druge stvari kažejo, da politika ubira staro pot.«
-	Na seminarju na Brdu pri Kranju ste nedavno kritično ocenjevali naše razmere in ravnanja ?
»Točno. Po naših analizah in mojem mnenju smo nagnjeni k temu, da se hitro zadovoljimo z doseženim. V mislih imam to sedanje razpoloženje po kongresu. Vsi govorimo, kako je kongres sindikatov vnesel nekaj novega, prelomnega.«
-	Vi se s tem ne strinjate?
»Ne strinjam se s tem zadovoljstvom, ki je zajelo nekatere. O tem bomo laho govorili čez leto, dve, ko bomo že lahko ugotovili, koliko kongresnih sklepov smo izpolnili. Po mojem bi moral republiški svet pripraviti skrbno razčlenitev in sproti spremljati, kaj in koliko smo v resnici delali po sklepnih listinah.«
-	Priprave na kongres so bile obsežne. Članstvo je dalo precej pripomb in mnenj.
»Po moje je škoda, da na kongresu ni bilo mogoče prisluhniti vsem delegatom. Priprave na kongres so bile obsežne, delavci so pripravili mnogo tega, kar naj bi na kongresu obravnavali. To potrjujejo že naše ugotovitve, ko smo na občinski ravni razčlenjevali in razvrščali
kritično pripombe in predloge delavcev. Zato se tudi strinjam s prispevkom v Delavski enotnosti, češ, da je škoda, ker vsi delegati niso mogli na kongresu povedati svojih misli in predlogov, ki so jih prinesli iz baze.
Ob tem bi rad poudaril še nekaj, o čemer v javnosti in na forumih redko slišimo. Gre za delo, ki so ga v zadnjem obdobju opravili sindikalni aktivisti, funkcionarji. Poglejte, v zadnjih štirih mesecih je sindikat vodil akcije o planskih listinah, zaključnih računih, priprave na volitve, volilno programske konference v osnovnih organizacijah, obravnaval kritično analizo političnega sistema in priprave na kongres! To je samo del opravljenega dela. In vendar ni bilo nikogar, ki bi naše aktiviste vsaj javno - pohvalil...«
-V že omenjeni kritiki ste se dotaknili tudi volitev.
»Ne razumem, da kljub pripombam, ki so bile izrečene pred štirimi leti, v volilni administraciji nismo nič spremenili, poenostavili.«
- Sindikat v Šaleški dolini ima v svojem programu spet vrsto obsežnih nalog.
»Za vso dolino je življenjskega pomena vprašanje
materialnih in dohodkovnih odnosov v slovenskem elektrogospodarstvu. Že lani smo na ravni občine imenovali komisijo, ki naj bi ugotovila njihov položaj v elektrogospodarstvu. Akcija sindikata in Zveze komunistov je tako naravnana, da bi s pripravljenim gradivom junija prišli pred občinsko skupščino, na jesen pa pred republiško skupščino. V tem gradivu je treba končno razgrniti javnosti vso reprodukcijsko verigo energetike v Sloveniji, s celovitimi dohodkovnimi odnosi in cenami. Nevzdržno je, da cene oblikuje nekdo v Beogradu in da so enake za tono premoga v dnevnem kopu kot za tono premoga, ki ga izkopljejo naši rudarji 400 metrov pod zemljo.«
-	Cena v Šaleški dolini pridobljene energije je izredno velika in vprašljiva, če ji priključimo še ceno geoloških sprememb in onesnaženja okolja.
»Doslej je bilo malo slišati o zastrupljanju zraka, o velikih ugrezninah. Zdaj, ko vemo, da umirajo gozdovi tudi že v neposredni okolici, ljudje drugače spremljajo te probleme.«
-	O težavah slovenskega elektrogospodarstva že dolgo teče beseda. Nikoli pa še ni nikomur uspelo, da bi javnosti razgrnil vse podatke.
»Vprašanje je, če smo se že kdajkoli tako organizirano lotili tega vprašanja. Lju-
dje se upravičeno sprašujejo, kdo jih kdaj in kaj vpraša o tem, vse odločajo nekje zgoraj, drugi.
Poglejva, kako se to odraža v naši občini. O tem je v javnosti kaj malo slišati. Zaradi znanih razmer v našem elektrogospodarstvu je moral rudnik ob rekordnem izkopu premoga najemati posojila , samo lani je zanje plačal 111 milijard starih dinarjev obresti! Višina teh obresti je skoraj do dinarja enaka tisti, ki jo rudnik odmerja za povračilo odškodnin in raziskovalna dela. Zaradi takšnih razmer je moral rudnik pred dobrim mesecem dni, februarja, za osebne dohodke rudarjev najeti 150 starih milijard dinarjev po 77-od-stotni obrestni meri! Mar je potem res tako težko razumeti, zakaj načenjamo ta vprašanja?«
-	Ob tem sva izpustila še en vidik, ki je poleg onesnaženja narave in ozračja, ugreznin in drugih posledic dinamičnih izklopov premoga, to je vprašanje invalidnosti. Sindikat je oprvil obširno analizo o tem.
»Točno. Mi se zavedamo, kolikšna je cena tu pridobljene energije. Ob vsem že omenjenem smo opravili še veliko in pomembno delo: odbor za življenjske in delovne razmere pri sindikatu ter komisija za vprašanja socialne varnosti pri občinskem sindikalnem svetu sta januarja letos javnosti razgrnila problematiko invalidov v naši občini. Samo za primer naj povem, da je bilo 1984. leta v rudniku zaposlenih 5.417 delavcev, od teh 796 invalidov. V vsem REK pa je bilo med 7.741 delavci 1.029 invalidov! Nič manj zaskrbljujoč ni podatek, da je velenjski del Gorenja leta 1980 zaposloval 188 invalidov, leta J.984. pa že 358!
-	O Gorenju v zadnjem času slišimo vse dobro. Pre-uranjeno...
»Gorenje v resnici bije svojo drugo bitko za obstoj. To je posodobljanje tehnoloških postopkov, ker se bo le tako izvleklo iz zastarelosti. To je po srednjeročnem načrtu. Prvi dosežki v Gorenju so spodbudni. Če ne bomo uspeli v celoti, se bo Gorenje čez pet let spet pojavilo kot ne samo naš, ampak vseslovenski problem.«
-Medtem ste tudi podrobno razčlenili zaključne račune. Kako kažejo gospodarjenja v prvih treh mesecih?
»Pri tem razčlenjevanj11: smo spet trčili na staro napa; ko - na številke. Poslovodn1 in vodstveni delavci pridej0 pred delavce s poročili o poslovanju, z indeksi in števil; kami, zelo redko pa s kazale' gospodarjenja, kot to veleva zakon o združenem delu. Za-to je v analizi trimesečnega gospodarjenja težko delaV; cem razložiti, kaj je v resnie' vplivalo na gospodarjenje j11 njihov gospodarski poležal
Zato bo moral sindikat z3' četi ukrepati in se ne b° smel več tiho sprijazniti s takšnimi poročili, ki zel° redko vsebujejo odgovor' nost, sposobnost in delež® vodilnih in strokovnih de; lavcev pri gospodarjenju, & enako redko razmejujejo' kaj je posledica višjih ceft kaj izvoza in kaj vložba las1' nega znanja, inovacije . • •
- Tako sva v pogovoru pP. šla na začetek, do vaše misb; da ni čas za samozadovoljstvo ...
»Niti pri nas niti v svet11 razmere ne dovoljujejo, daj bi za trenutek zastali in s,j prepustili zadovoljstvu na® opravljenim delom, pr* mnogo smo naredili, poči5 . li, načeli. Osebno se ne strp njam s tistimi, ki menijo, oa nam bo jutri - laže. Misli* da nas jutri čaka še več " dela!«	,
Janez Sevd
O vlogi sindikata v postopku pred sodiščem združenega dela
SODIŠČA POGREŠAJO SINDIKAT PREDVSEM PRI VARSTVU PRAVIC VSEH DELAVCEV TOZDA
Sodišča združenega dela so bila ustanovljena kmalu po sprejetju nove ustave leta 1974, postavljali pa so jih v skladu z zveznim zakonom o sodiščih združenega dela. S tem zakonom je sindikat pridobil možnost, da se lahko udeleži vsakega postopka, če želi.
Nujno mnenje sindikata
Kadar gre za varstvo samoupravljanja in varstva družbene lastnine, je lahko sindikat predlagatelj, ne glede na to, če so predloge za začetek postopka pred sodiščem združenega dela podali tudi drugi upravičenci. Seveda ima sindikat tako vse pravice in sicer v obravnavanju zadeve na sodišču prve stopnje, do pritožbe na pritožbeno sodišče oziroma
pravico predlagati obnovo postopka.
Z uveljavitvijo zakona o združenem delu je sindikat dobil izjemno pomembno mesto v postopku pred samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Po določilih 223. člena zakona o združenem delu sindidat poda mnenje v vsaki zadevi, v kateri je delavec zahteval varstvo svojih pravic oziroma mora takšno menje od sindikata zahtevati pristojni organ, preden odloči o delavčevi zahtevi. Sindikat ima pravico zastopati delavca, ne glede na to, ali delavec to zahteva ali ne, fazen če ga delavec odkloni. Še bolj izrazito vlogo pa ima sindikat v disciplinskem postopku, kajti sindikat je lahko predlagatelj disciplinskega postopka oziroma zahteva
njegovo uvedbo, lahko delavca tudi zastopa v njem, seveda če ni obenem predlagatelj disciplinskega postopka.
Sindikat mora bit obveščen o vsakem začetem disciplinskem postopku in o vsakem vloženem ugovoru, kajti pristojni organ, ki odloča o ugovoru, mora prej zahtevati mnenje sindikata.
Takšne vloge, kot jo ima sindikat v postopku za varstvo pravic delavcev v organizaciji združenega dela, sicer zakon ne določa za postopek pred sodiščem združenega dela, vendar je treba opozoriti, da ima po določilih zakona o pravni pomoči sindikat pravico zastopati delavca oziroma organizirati ustrezno strokovno pravno pomoč zato, da bi jo nudil delavcem, ki uveljavljajo svoje pravice bodisi v orga-
nizaciji združenega dela bodisi pred sodiščem združenega dela. Z zakonom o postopku pred sodišči združenega dela, ki je šele v pripravi, naj bi sindikat imel v postopku pred sodiščem združenega dela enako vlogo, kot jo ima sedaj družbeni pravobranilec samoupravljanja. Sindikat naj bi bil obveščen o vseh pomembnejših sporih glede varstva samoupravljanja in družbene lastnine. Sindikat bi lahko zastopal delavca pred sodiščem združenega dela, se izjavil o predlagani poravnavi, vložil pritožbo in tudi druga pravna sredstva, ki jih bo novi zakon omogočal.
Čeprav sedanja pravila postopka omogočajo udeležbo sindikata v postopku, lahko ugotovimo, da se sindikat pojavlja zelo poredko, pač pa se njegova vloga odraža
tudi v mnenjih, ki jih sodišče združenega dela pridobi od sindikata, ker samo-urpavni organi niso upoštevali odločbi o vlogi sindikata v predhodnem postopku oziroma v postopku v organizaciji združenega dela. Ce sindikat v postopku pred samoupravnimi organi ni imel možnosti, podati mnepje o sporni zadevi, potem mora sodišče združenega dela tako mnenje pridobiti; pisno ali usno na obravnavi.
Precej sporov o veljavnosti splošnih aktov
Tako kot je pri uveljavljanju predpisov drugod velja tudi za določila zakona o združenem delu, ki govore o vlogi sindikata v predhodnem postopku. Treba je ustrezno usposobiti tiste predstavnike sindikata, ki naj pripravljajo mnenja ali stališča v zvezi s postopki pred samoupravnimi organi ali postopki pred sodiščem združenega dela. Vloga sindikata je odgovorna, ker mnenje sindikata vpliva na rešitev spornega razmerja, čeprav je jasno, da ga sodišče združenega dela ni primorano upoštevati. Teža mnenja sindikata je odvisna od argumentiranosti oziroma utemeljenosti, kar velja tako za predhodni postopek v organizaciji združenega dela kot tudi za mnenje pred sodiščem združenega dela. Pomembno je tudi, v kakšnem postopku je bilo mnenje sprejeto in kako je bilo posredovano ustreznemu ogra-nu, da bi lahko sprejel pra-
vilno odločitev o sporne^11 razmerju.
Sodišča združenega delaj pogrešajo sindikat zlasti v ti' stih spornih zadevah, v ka* rih se ne odloča zgolj o pos3' mični pravici delavca, a*' pak zadevajo odločitve sc dišča vse delavce temelj* organizacije ali pa večjo skuj pino. Gre za spore o delih' Sredstev za osebne dohod* ali za spore o delitvi družb®' nih stanovanj ali stanova* skih posojil. Prav tako a, izrednega pomena spori, » se nanašajo na skladnost ajj veljavnost samouprav*11 splošnih aktov. Omeniti ramo tudi spore o organi* ranosti organizacij zdm2®' nega dela, o statusnih vp* šanjih pa tudi delitvi sre®' štev bodisi ob organiziran) temeljne organizacije ali nj®' ni izločitvi.
Ugotovimo lahko, da f° malni predpisi ne ovir®! vloge sindikata v postop* pred sodiščem združeneg dela, nasprotno, p red P h omogočajo aktivno in cel vito vlogo sindikata v P° stopku, dejanska vloga Palv odvisna od aktivnosti in 0 ganiziranosti sindik*' Omeniti moramo, da je.^vrj za sindikatov Jugoslavije p obravnavi delovnih os*^ kov zakona o postopku Pr® sodiščem združenega de izrazila stališče, naj bi v n vem postopku predvid®^ aktivno vlogo sindikata vseh fazah postopka, še P sebej takrat, ko gre za sP0;al ki se nanašajo na varstvo» moupravljanja in družbe lastnitne.
Ivan

i kako gospodarimo
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost 9

Nočno delo žensk pri nas znova narašča. Leta 1983 je delalo v nočni izmeni, to je od desete zvečer do šeste ure zjutraj, kakih 10.500 žensk, leto pozneje 11.200 in lani že blizu 13.000 žensk. Tudi za letos napovedujejo, da se bo nočno delo žensk povečalo. Vendar pa ti podatki niso popolni, saj zajemajo le industrijo, gradbeništvo, promet in proizvodno obrt, ne pa tudi drugih dejavnosti, kjer ženske delajo ponoči, denimo v zdravstvu, kjer je med zaposlenimi več kot tri četrtine žensk.
ib-
-li-
je-
Ju
>3-
.ni
0°
id-
il-
lei
va
>
&
lV'
ici
in
«■
&
b<>
s
>10
jr-
:že
le-
ki
jo.
en:
ist-
«
iri;
si.
olj'
d«
s«
m
rži,
ff1'
da
.no.
Največ delajo ženske po-noči v tekstilni in usnjarski Predelovalni industriji, kjer sicer dela 3,5 odstotka vseh zaposlenih. Tukaj najdemo dobro polovico vseh žensk, ki delajo ponoči. V preteklem letu je kar 48 delovnih organizacij iz tekstilne industrije in 8 iz usnjarske zaprosilo za odobritev nočnega dela žensk. Leta 1983 je v tekstilni industriji delalo ponoči 3676 žensk, leto pozneje 4877 in lani že 6340.
Skromni osebni dohodki
Vse lepo in prav, bo marsikdo rekel - živimo pač v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki zahtevajo čim boljše izrabljanje delovnih zmogljivosti. Ob ustreznem Plačilu seveda - vendar pa ni tako. Povprečni osebni dohodek v tekstilni industriji je bil namreč lani nekaj nad 45.000 dinarjev, z nočnim dodatkom vred. Dodatek, ki so ga dobivale ženske k osebnemu dohodku za enotedensko nočno delo, pa
ei
ite-
S3'
ifl-
se-
jne
cu-|
tvi|
P
je-
ni'
se
kj
ali
lik
10'
.zi-
le-
ra-
>d-
uk
je-;
ar-
ijo
P
P
lisi!
P
j0'
;je;
or-
la'
/e-
pri
ut-
ed
jla
io-
P
v
>0-
re,
;a-
n«
Alojzija Ponikvar: »Po nočnem šihtu si popolnoma zbit.
je bil v povprečju blizu pet tisočakov, borega pol starega miliijona.
Ob tem ne kaže pozabiti, da je povprečni osebni dohodek v tekstilni industriji vsa povojna leta zaostajal za drugimi gospodarskimi de-Javnosmi. Eno let več, drugo manj. »Glede na sestavo zaposlenih (nizka izobrazbena raven) menimo, daje realno zaostajanje v tej dejavnosti kakih 5 do 10 odstotkov,« Prvi Jože Miklič, sekretar sindikata tekstilne in usnjar-sko predelovalne industrije. fLetos smo znova priče več-■Jpniu zaostajanju osebnih dohodkov za ostalim gospodarstvom in sicer za skoraj a odstotkov, za industrijo Pa za 16,5 odstotka. To je nesprejemljivo, saj pomeni, da je dejansko delo naših de-lavk daleč podcenjeno.«
To podcenjevanje pa še to-lk° bolj bode v oči, če ve-jho, da gre kar 40 odstotkov zdelkov tekstilne industrije izvoz! Pri tem kaže omenili da je v minulih letih slovenska tekstilna industrija ..vaijala celo več kot četr-mo akumulacije celotne Slovenske industrije. Ven-
Zadnja leta narašča nočno delo žensk
NEPOPLAČANI NOČNI ŽUUI
tekstilna industrija dobesedno preživljala na rovaš žuljev cenene ženske delovne sile?
»Ta teza le deloma drži,« pravi Jože Miklič.»Znotraj slovenske tekstilne industrije je namreč velikanski manevrski prostor, sgj se srečujemo z najboljšimi, ki imajo sodobno tehnologijo, in najslabšimi, ki jih tarejo hude izgube. Razpon sega od kranjske IBI do kočevske Tekstilane.« V IBI je bil lani povprečni osebni dohodek na 70.000 dinarjev, v Merinki - ki posluje z izgubo -38.000, v kočevski Tekstilani pa najnižji, to je 28.000 dinarjev. Tudi v slednji se otepajo z izgubo.
Večina opreme odpisane
Povojni razvoj se je poleg predelovalne v dobršni meri opiral na tekstilno industrijo, kije lahko zaradi izročila najbolj naglo oživela. Zaradi prevelikih družbenih obremenitev in odvajanje akumulacije pa se je tekstilna
industrija z leti tako zelo izčrpala, da je dandanes postala že nekonkurenčna na zunanjem tržišču, saj je, kot razlaga Jože Miklič, v nekaterih podskupinah odpisanih že kar 90 odstotkov strojne opreme.
Tako so lani v tekstilni industriji imeli 1,35 milijarde dinarjev izgub. Razvoj tekstilne industrije je bil ves
čas preveč oprt le na ročno delo, premalo pa smo vlagali v znanje, v tako imenovano prestrukturiranje znotraj te industrije. Zato je treba iskati vzroke za zaostajanje v osebnih dohodkih tudi v zanemarjanju tehnološkega napredka in posodobljanja.
»Delovne organizacije so načrtovale zmanjšanje nočnega dela s posodobljanjem in s programskim preustro-jem. Ker pa do tega ni prišlo - tudi po krivdi nekaterh administrativnih ovir pri uvozu opreme - se od leta 1983 naprej znova povečuje nočno delo žensk,« pravi Jože Miklič.
Izjeme postajajo pravilo
Mednarodna konvencija o nočnem delu žensk, ki jo je naša država ratificirala pred dobrimi tremi desetletji, to. je leta 1955, prepoveduje nočno delo žensk - ne glede ng njihovo starost - v vseh industrijskih podjetjih. Takšno delo dopušča le v izjemnih primerih. Naš zakon o delovnih razmerjih pa dopušča republiškemu komiteju za delo, da lahko dovoli nočno delo žensk, če to zahtevajo posebno resne družbene, ekonomske ali druge okoliščine (pri tem mora upoštevati mnenje ustreznega sindikata ali gospodarske zbornice). Ker pa je v zdajšnjih kriznih časih takih okoliščin na pretek, ni ravno ovir pri dovoljenjih za nočno delo žensk.
In kaj pravijo o nočnem delu ženske same?
Obiskali smo Dekorativno tovarno v Ljubljani, ki izvaža veliko svojih izdelkov na zahodno tržišče. Tu smo se pogovarjali z delavkami, ki delajo tudi v nočni izmeni. Tkalski stroji brnijo brez prestanka, nepretrgoma po 24 ur dnevno. Niti za hip ne umolknejo
»Že 18 let delam tudi ponoči,« pravi 44-letna tkalka Alojzija Ponikvar. »Imam tri otroke, stare 13, 18 in 23 let. Ko sem bila mlajša, mi je bilo ponoči delati težko predvsem zaradi majhnih otrok. Zdaj so otroci zrasli, bolijo pa me noge. Vnet imam živec v jjeti. Skrbim za štiri stroje. Ce je material
dar
Pa se je ta akumulacija
Prelivala v druge, prednost-
ne dejaynosti!
i bi torej lahko zagovar-J h tezo, da se je slovenska
Tkalski stroji brnijo nepretrgoma podnevi in ponoči.
da je nočno delo premalo plačano, ampak mislim, da nikoli ne bo dovolj plačano. Tega se ne da z ničimer poplačati,« pravi Jožica Do-brila.
Različni dodatki za nočno delo
Dodatki za nočno delo so po tovarnah zelo različni. Po navadi izplačujejo po 50 do 70-odstotni dodatek za noč-
pri tem, da bi ga zmanjšali in čimbolj posodobili proizvodnjo,« pravi Jože Miklič.
Nizki osebni dohodki tekstilnih delavk botrujejo tudi izredno nizkim pokojninam. Ko te delavke odhajajo v zasluženi pokoj, si često ne morejo privoščiti minimalnih življenjskih potrebščin. Tako se ti nočni žulji selijo še v jesen življenja in skelijo. To boleče vprašanje pokojnin tekstilnih delavk, ki so
Dragica Krstič: »Težko je delati ponoči.<
dober, delo ni tako težko. Če pa se material trga, je zelo veliko dela. Prejšnji mesece sem dobila 73.000 dinarjev plače, z vsemi dodatki vred in z desetimi nočnimi. Mislim, da je nočno delo premalo plačano, saj je izredno naporno. Zjutraj, po takšnem šihtu, si tako fizično kot psihično popolnoma zbit.«
Preslabo plačano delo
Dragica Krstič, preddelav-ka v tkalnici, dela tudi v nočni izmeni in sicer že 17 let. »Z možem sva prišla iz Srbije. Zgradila sva si bajto v Podutiku. Imam dva otroka, stara 24 in 6 let. Marca sem dobila kakih 80.000 dinarjev plače, z enotedensko nočno. Težko je delati ponoči. Še posebej zato, ker me potem doma čaka še vse delo. Nočno delo je preslabo plačano. Z možem se le stežka prebijeva skozi mesec.«
Podobno meni tudi 46-let-na Jožica Dobrila: »Že 17 let delam kot tkalka in predde-lavka tudi v nočni izmeni. Stojim na nogah po osem ur skupaj in oskrbujem po štiri storje. Bolijo me kolena, zdravnik je rekel, da so za operacijo. Tudi s križem imam težave. En teden delamo ponoči, en teden popold-
ne in en teden dopoldne. De- Jožica Dobrila: »Nočno delo ne bo nikoli dovolj plačano. lo v izmenah je zelo utrujajoče, saj je treba vsak teden na no delo, pa tudi več. Vendar novo menjati življenjski ri- pa to v končnem znesku ne tem. Najhuje je seveda tedaj, nanese veliko. Če je nočno ko delam ponoči. Pa ne zato, delo že potrebno, potem bi ker bi bila zaspana. Sploh ne moralo biti tudi mnogo bolj morem spati, tudi ko pridem ovrednoteno. Verjetno bi bi-domov. Le strašno utrujena lo treba tudi v sporazumih te sem. Imam dve hčerki. Ko dejavnosti povečati dodatek sta bili majhni, nista in nista za nočno delo. mogli razumeti, zakaj mora In kakšna prihodnost se mama delati ponoči, ati pa obeta nočnemu delu? ne.«	»Tam, kjer je nočno delo
Kot pove Jožica Dobrila, zaradi tehnološkega procesa je prejela decembra kakih potrebno, naj ostane. Ven-50.000 dinarjev plače, z vse- dar pa bi ga morali organizi-mi dodatki in nočnim delom rati tako, da se delavke iz-vred. Zdaj so jim plačo ne- menjujejo v različnih ritmih, koliko zvišali in je prešnji tako da vsak mesec dela mesec dobila 79.000 dinarjev druga ponoči. V takšnih pri-za 6 nočnih in 30 odstotkov merih, ko je veliko ročnega presežene norme. »Ne samo, dela, pa bi morali vztrajati
vse svoje življenje delale v izredno težkih delovnih razmerah, tudi ponoči, sredi prahu in trušča, rešujejo v naši družbi vse prepočasi.
Zdaj ravno teče akcija sindikatov in je podkrepljena z ustreznimi elaborati, da bi tem delavkam (tkalkam, predicam, barvarkam), priznali beneficirani delovni staž. Med njimi je namreč veliko obolenj (kar četrtina bolezni gibal) in precejšnje število invalidskih upokojitev. Upati je, da bo akcija uspela in tako vsaj delno ublažila to bolečo rano našega delovnega vsakdanjika.
Besedilo in slike: Marija Frančeškin
Ljubljana, 11. april 1986
PO SLEDEH DOGOVARJANJA
Kriza zastira končni cilj naše poti
KOMUNIZEM - STVARNOST ALI UTOPIJA
Pripravlja Vinko Blatnik
(7)
Dejstvo je, da je uspešno uveljavljanje naprednejših proizvodnih odnosov, nekoč kapitalističnih, danes samoupravnih, socialističnih, v prihodnosti komunističnih, v največji meri odvisno od razvitosti proizvajalnih sil in družbene kulture. Proletarske revolucije niso zmagale najprej v nerazvitejših deželah sveta, kot je napovedal Mara, temveč najprej v zaostalejših deželah, kjer je vladalo naj-hujše socialno in nacionalno zatiranje in kjer so k revolucionarnim prevratom po svoje pripomogle tudi vojne vihre. Toda, ali so imeli narodi in delavski razredi teh dežel ter njihove revolucionarne subjektivne sile po zmagoviti revoluciji kakšno drugo, bolj pametno izbiro, kot da se v kar ngj-večji meri odtrgajo od mračne preteklosti in začno graditi naprednejšo in pravičnejšo socialistično družbo, kajpak z vsemi izjemnimi napori in tveganji, ki nujno spremljajo njeno porajanje. Takšno pot je morala ubrati tudi nova Jugoslavija.
V krizo nas potiska tudi pragmatizem
Pri iskanju takšne poti imata zato velik, včasih celo odločilen pomen tudi idejna usmerjenost in akcijska učinkovitost subjektivnih družbenih sil. To posebno velja za zvezo komunistov, ki mora imeti kot najvplivnejša družbena sila vedno pred seboj vizijo prihodnosti, da bi lahko uspešno izpolnjevala tisto, kar je možno in nujno v sedanjosti. Drugače povedano: če komunisti nimajo stalno pred seboj vizije komunizma, tedaj tudi socialističnega samoupravljanja, ki je prav tako dolgotrajen in zahteven družbeni proces, ne bodo dovolj uspešno uveljavljali. In če že zdaj ne mislimo na prihodnjo možnost uveljavljanja komunističnega načela delitve po potrebah ljudi, tedaj tudi socialističnega načela delitve po delu ne bomo dosledno uveljavljali. Ker se komunisti vsega tega do zdaj niso dovolj zave-
dali, nas je vsakdanjost vse bolj potiskala v izrazit pragmatizem, kar je nedvomno precej pripomoglo k poglabljanju sedanje gospodarske in v marsičem tudi družbene krize.
Poudarjanje privrženosti ideji komunizma torej komunistov ne odvrača od današnje
stvarnosti, temveč jih lahko le spodbuja in mobilizira za takšno delo, ki pripomore k uveljavljanju sociahstičnega samoupravljanja in izpolnjevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, torej k povečanju družbene produktivnosti dela in smotrnejšemu gospodarjenju z družbe-
Izhod iz krize je v opori na lastne vrednote
Dr. Boštjan Markič:
»Govoriti o perspektivi komunizma pomeni govoriti tudi o vprašanju, kako se ZK opredeljuje do temeljnih vprašanj politike, to je do ciljev, sredstev politike in v nekem smislu tudi do neke vrste hierarhiji potreb družbe. Zelo pomembneje, da ZK v zvezi s cilji razvoja ne poudarja samo zgodovinskih interesov delavskega razreda, marveč da jih tudi operacionalizira. Kajti konec koncev politika jih uspeva operacionalizirati ali pa ne. Prav to pa je slaba stran delovanja ZK. Sprašujem se, ali so sredstva za dosego ciljev vedno v skladu z visoko ravnjo cilja, ali pa ZK kdaj pa kdaj pade tudi pod njihovo raven, predvsem pri svojih metodah, pri svojih sredstvih.
Vemo, kakšne korake je pogosto ubirala cerkev in kakšne stalinizem. Menim, da se tudi iz napak drugih lahko ZK marsikaj nauči. Skratka: biti moramo na ravni visokih ciljev in v tem smislu biti dejansko tudi avantgarda, ne pa capljati na repu, ne se iz avantgarde spreminjati v nekakšno »zagrado«, ki bi capljala na repu dogajanja, kar se tudi že dogaja. Politika, ki povsod videva nasprotnika, je po moji sodbi »preplašena politika«. Seveda pa bi bila politika, ki ne bi videla nasprotnega pola tam, kjer dejansko prihaja do pojavov delovanja proti komunizmu, nemočna. Mislim tudi, da bi bila ZK neuspešna, če bi nam sedanja kriza uspela vcepiti manjvrednostne komplekse.
Izhod iz krize je kljub vsemu treba iskati v opori na lastne samoupravne vrednote in prednosti lastnega samoupravnega življenja. Kakorkoli smo kritični do lastnih težav, pri vsem tem vendarle ne smemo izgubljati spred oči dejstva, da se v bistvu soočamo z dvema mamutskima sistemoma: na eni strani z meščanskim, na drugi pa s sistemom realnega socializma. Menim, da ni razlogov za popravljanje strategije družbenopolitičnega razvoja jugoslovanske družbe, da imamo osnovno strategijo razvoja, vendar pa nam lahko idejo komunizma razvrednotijo predvsem naše lastne napake, nezadosten demokratični razvoj, kar vse daje vtis, kot da komunizem vodi v neko avtokratsko družbo, kot da obnavljamo na svoj specifični način tiste skrajno zastarele »klerikalne obhke« komunizma kot nekega kasar-niškega sistema, ki človeku ne nudi nikakršne perspektive.«
nimi in zasebnimi proizvodnimi sredstvi, k zmanjšanju inflacije ter njenih težkih gospodarskih in socialnih posledic, skratka, k vsemu, kar lahko zagotavlja uspešen družbenoekonomski razvoj.
Že dolgo govorimo, da se sociahstično samoupravljanje lahko potrjuje kot naprednejša družbena ureditev le tako, da poleg humanejših in svobodnejših družbenih odnosov zagotavlja tudi uspešen razvoj proizvajalnih sil. To seveda velja tudi za komunizem.
Zato ni naključje, da je v osnutku resolucije 10. kongresa ZKS tudi takale opredelitev:
»Eden temeljnih pogojev za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi in hkrati za premagovanje krize, v katero smo zašli, je tudi boj za ohranitev, uveljavljanje in nadaljnje razvijanje socialističnih moralnih vrednot in socialistične moralno vrednostne zavesti. Uspešno razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov je mogoče le ob hkratnem dajanju smisla in razvijanju moralno vrednostne strategije svobodno združenega dela kot zgodovinskega cilja našega družbenega razvoja. Prav zaostajanje pri dajanju smisla in uveljavljanju takšne strategije - od gospodarstva prek vzgoje in izobraževanja do znanosti, kulture in politike - je eden izmed vzrokov mnogih današnjih kriznih pojavov v naši družbi in hkrati ena njegovih najtežjih posledic.
Pravzaprav moramo izhajati iz stališča, da sleherni napredek v povečanju družbene produktivnosti dela in njegove podružbljenosti po svoje pripomore k- ustvarjanju stvarne podlage za uresničenje komunizma. To še posebno velja, če gmotni napredek spremlja tudi uveljavljanje humanejših in naprednejših družbenih odnosov, torej vsega tistega, kar pojmujemo kot osvobajanje dela in človeka.
Nadaljevanje prihodnjič
Komunizem ni izmišljotina genialnih glav
Sonja Lokar:
»V prispevku Vinka Hafnerja je dobro razčlenjeno, kako vpliva izgubljanje komunitične vizije razvoja družbe, kot merila vsakršnega praktičnega ravnanja v ZK, na njeno prepočasno psreminjanje iz partije oblasti v notranjo revolucionarno silo gibanja združenih samoupravljalcev. Dobro je tudi prikazano, kako ta zastoj slabi socialno sestavo članstva ZK in razkraja njegove moralnopolitične in vrednostne usmerjenosti, vse to pa oddaljuje ZK od temeljnih slojev delavskega razreda. Nobeni od teh trditev ni moč oporekati, vendar pa so analitično gledano v izhodišču nekoliko premalo utemeljene in bi morali dodati še eno bistveno sestavino. Razčleniti bi morali, kaj pomeni z vidika strategije in taktike današnje zveze komunistov znana teoretična ugotovitev klasikov marksizma, da komunizem ni stanje in ni ideal, h kateremu komunisti težimo, in ni naključna izmišljotina te ali one genialne glave ali sekte, ampak daje zgodovinsko gibanje milijonov delovnih ljudi. Takoj, ko v analizi upoštevamo tudi spoznanje, daje komunizem gibanje, katerega subjekt je zavestno samodejaven delavski razred, pa smo si že prisiljeni postaviti vprašanje, ali je ta del delavskega razreda, ki je kot delavsko gibanje danes v defenzivi, in zakaj...
Temeljno, teoretično, praktično in celo organizacijsko vprašanje današnjega delavskega in tudi komunističnega gibanja v svetu in v naši družbi je, kako zagotoviti neizogibno preobrazbo industrijske družbe v socialistično kibernetično z demokratičnim dogovorom o razvoju, ki ga bodo vodili najsposobnejši deli današnjega in potencialnega delavskega razreda v interesu vseh delovnih slojev.
Postavljam hipotezo, da se bodo morale idejnoteoretske organizacijske sile revolucionarnega delavskega gibanja tako korenito preusmeriti, kot so se morale predmarksov-ske delavske sekte in gibanja, ali pa bodo propadle. Torej, ob koreniti preobrazbi, ki je pred nami, se moramo zavedati, da nam je toliko težnje, ker imajo prav zaostajajoči sloji večino v vseh socialističnih subjektivnih silah po vsem svetu in tudi v naši ZK. Njihovo moč je mogoče zmanjševati v naši družbi samo s krepitvijo temeljnega socialističnega samoupravnega družbenega odnosa, torej po poti krepitve neposredne oblasti samoupravljalcev, ki ustvaij^jo v svet odprto ekonomsko enakopravnejšo družbo, družbo z drugačno kakovostjo življenja. Zato je odgovor-opreti se na proizvajalce v materialni proizvodnji — zaradi presplošnosti napačen. Opreti se je namreč treba na vse možne nosilce proboja iz tehnološke, kulturne, vrednostne, vsakršne zaostalosti na tiste delavce v materialni in nematerialni proizvodnji, ki so se pripravljeni prekvalificirati in dokvalificirati, na tiste, ki so sposobni produktivno delati in družbeno upravljati, na tiste, ki se hočejo učiti in ki so pripravljeni svojo ustvarjalnost meriti s svetovnimi merili. To pa pomeni tudi odpreti možnosti za ustvarjalno delo vseh, ki v našo sedanjo prozvodnjo in upravljanje še niso vključeni, bodisi kot brezposelni in neupoštevani ali pa je bila njihova ustvarjalnost zadušena s povprečni-štvom.
Za tak preboj v inovativno socialistično drpžbo obstajajo torej močne objektivne in subjektivne ovire, in še kako pomembno je, da te ovire najprej premagamo v sami zvezi komunistov. Tega pa ne moremo storiti z zgolj načelnim priseganjem na ideale komunizma, marveč s takšno njeno notranjo demokratično preobrazbo, ki bo ustvarila prostor za nastgjar\je nove revolucionarne večine v naših vrstah. To pa pomeni poglabljati in razvijati tiste prvine* Titove in Kardeljeve, torej naše koncepcije avantgarde, ki obnavlja in konkretizira spoznanje o pomenu revolucionarne samo-dejavnosti delavskega razreda v novih depolitiziranih oblikah socialistične samoupravne družbene integracije, ki avantgardnost zveze komunistov pojmuje kot odkrivanje in uveljavljanje vse širših poti za demokratično komunikacijo med zvezo komunistov in vso družbo in ki tako obnavlja tudi pomen človeškega dostojanstva in zavestne odgovornosti slehernega člana v tej organizaciji.«

DELAVSKA ČRTICA
Cekar
Imam dnevno službo. Ravno odpravim vlak in se vrnem v prometno pisarno. Telefoniram, dajem odjavo za vlak in javljam odhod. Nato kličem Tezno, s Suzano načrtujeva bruto za vlake. V prometno pisarno vstopi starejša ženska in ponižno stoji poleg mene, čaka, da končam pogovor. Z roko zaslonim slušalko in ji pokažem: »Blagajna je naprej!« misleč, da gotovo želi vozovnico ali pa kakšno pojasnilo. A ona odkima in še kar čaka. Prekinem zvezo, ko vidim, da želi mene. Razburjeno začne: »Joj, gospod železničar, nikar ne zamerite, je-žeš, strašna nesreča se mi je pripetila.« Nasmehnem se in si mislim pri sebi, uboga ženščina, kaj pa ti veš, kaj je nesreča. Saj ima-
mo pri nas na železnici točno razvrščeno, kaj je nesreča, kaj nezgoda itd. Ob nesreči takoj pomislim na mrtve in ranjene. Ona pa zmedeno nadaljuje: »Cekar sem pozabila na vlaku, v njem pa denarnico, čez tristo jurjev sem imela v njej, pri mesarju sem mislila malo mesa nakupiti. Joj, moja glava, kaj mi je le bilo, da sem vse kar pustila na vlaku? Ko bi vi le ne mogli telefonirati, mogoče bi pa sprevodnik še našel moj cekar?«
Ne more si kaj, solze ji polže po licu, briše si jih s hrbtno stranjo hrapave roke. Zasmili se mi, pomislim na lastno mater. Vem, tudi njo bi hudo prizadelo, ko vsak dinar tako obrne, da bi ja bilo prav. Razmišljam, hitro moram ukrepati. Vprašam jo, kje je sedela in če je imela še kakšne dokumente v denarnici. Ko mi vse opiše, hitro po-
kličem sosednje postajališče, naj obveste sprevodnika, ta naj do sosednje postaje poskuša poiskati pozabljeni cekar. Nato ji pojasnim, da bo morala malo počakati, do prihoda vlaka na sosednjo postajo. Vidim, da sem jo že nekoliko potolažil, ko sem ukrepal hitro, pa tudi sam upam, da bo dobila svoj cekar, saj, kdo bi ji ga pa odnesel.
Nestrpno čaka. Kadar le zazvoni telefon, radovedno pogleduje, ali bo že odgovor za njo. Nakar mi da Prevalje odjavo za vlak. Vprašam ga: »Je sprevodnik našel cekar?« Sprevodnik se mi sam javi. »Tovariš prometnik, jaz sem vse preiskal, vendar nisem nič našel. Gotovo gaje kdo odnesel, na Ravnah je precej potnikov, izstopilo. Na žalost!« Povem ji, kar mi je povedal sprevodnik, v njenih očeh ji berem neizmerno žalost, solze ji drse po
licu, nič ve se ne trudi, da bi jih skrila ali obrisala. »Ježeš, kaj bo mož rekel!« Vsa zgrbljena odtava iz pisarne. Žal mi" je, toda tu ni mogoče pomagati. Tako je pri nas. Včasih najdemo milijone in jih lahko vrnemo lastniku, drugič pa kak potnik ukrade še kako ušivo kapo ali pa rokavice, no, pa seveda tudi cekar.
Dnevna mi hitro mineva. Imamo precej dela in že prihaja nočna izmena. Na postajo pripelje zadnji potniški vlak. Sprevodnik me pokliče k vlaku in me vpraša: »Ali ti je kaj znano, da bi kdo pozabil kakšen cekar na vlaku?« Ena ženska mi ga je na Ravnah prinesla in mi povedala, da gaje pozabila neka ženska na vlaku, ta pa je baje izstopila v Dravogradu.«
»Ja dopoldne smo ga iskali« odgovorim. Izroči mi ga, preštejeva denar,
res, še več kot 3400 dinarjev je v njej, pa osebna in še listek, kaj mora vse kupiti, na vrhu pa piše »Da ne pozabim«. Pogledam naslov, no, to je pa blizu poti, po kateri grem domov, razmišljam, lahko bi ji ga odnesel gredoč. Vzamem cekar, sodelavci me zafrkavajo, češ kaj vse bom dobil za plačilo od stare babe.
Avto ustavim, ozka pot pelje k lični hišici. Peš se napotim do nje, potrkam, odpre mi starejši možakar. Vprašam, če je naslov pravi. Možakar prikima in me, ker me seveda ne pozna, nekam nezaupljivo povabi naprej. Vstopiva v majhno, a snažno kuhinjo. Prepoznam žensko. Ko zagleda v moji roki svoj cekar, se me zelo razveseli. Izročim ji ga in jo poprosim, naj prešteje denar, če je vse v redu. Ko pregleda, je vsa srečna, ne ve, s čim vse bi mi postregla. No, kavico si pustim
skuhati, ta močnega pa odklonim: »Nameravam še z avtom na pot«
Ko kuha kavo, potolaži moža, kije kot kaže, ravno zaradi tega nesrečnega cekarja že ves popoldan kuhal mulo. »No, viš možek, še bova lahko v nedeljo jedla kurjo juhco.« »Veste bolj majhna penzija je in bi ta denar kar hudo pogrešala!« pove bolj v opravičilo.
Zahvalim se za kavo in se napotim proti vratom. Ko odhajam, mi hoče ženska na vsak način vsilit nekaj denarja za plačilo. Odklonim. Ko-le vidi, da nočem vzeti, odneha. Še ko odhajam se mi oba vsa srečna zahvaljujeta.
Tudi jaz sem zadovoljen, po poti grede pa razmišljam, kako malo je potrebno človeku da, je srečen.
Vančy
PUDJE MED LJUDMI
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost 11
Prejeli smo
Zapišimo DELO
*	veliko tačetnico
Kako smo uredili naši ;tYar?--. Mi?... Mi nismi icesar uredili. Oni so uredi |n nas poučili. Oni so ure ..}n> ki probleme povzročijc J n nato rešujejo in naredi Pet nove. Sklenili so, ko •Jim ustreza. Tako mora bi
•	Odgovorili so nam n Prašanje: kdo je nosile ni°ci v samoupravni družbi
Trdijo, da so tudi oni de avci, da delajo le za napre
u- .smcno PaJin n3!11 krbi njihova osebna koi a kar bi jih oviralo v nji em osebnem prizadeval P napredovanju v -;;t
Ir/-\»v.4?^
^ dii zgrda otresejo. Ci ,.e' da tako govorim? Izk; 1 sp se. Hote ali ne, so pc an svoj pravi obraz.
Odrinili so nas in nam pedali; mi smo se tako de °rili. Mi odgovarjamo, mora biti!
Uporabili so moč, ki je DELO zaupalo, p ELU samemu. Ponižal
nao — i.	^
Pps, popljuvali po DE1 dločiii: delavci nimat govoriti. Še zapretili so
■ ^ebi je laže: Znašel °brazbo in položaj si £ °bil, ne zamažeš si ekdo pa mora delati t Pimzvodnji. Ne poskuš Opaziti! Iz svoiib last.n
nam je zatrdil: delavci marsičemu nasprotujejo, pa se sčasoma vsemu privadijo. In pozabijo.
Vprašal si, pa poslušaj!
Trudimo se in poskušamo sodelovati z njimi, takšen je sistem, pa nas nenehno odrivajo. Samo fasada samoupravljanja smo. Vse narede, da je zanje ugodno.
Imamo sindikat, da bi pravilno usmerjal stavari, imamo samoupravljanje. Imamo avantgardno ZK. Imamo Zakon o združenem delu. Najboljša, ustava na svetu naj nam jamči, da se DELU ne stori krivica. Nasprotja v samoupravni družbi naj se sproti izglajujejo po razumni in mirni poti, da se tako ustvarijo najboljše možnosti za sožitje in sodelovanje.
Ustanovili smo sindikalne delovne skupine, da bi delavec čim laže povedal svoje mnenje, da bi laže razvijal in branil svoje DELO. Pa se delavčeve besede izgublja na poti do odločilnih. Postopno in vztrajno jemljejo DELU njegovo vrednost in naravno pravico. Uspešno se držijo pravila: deli in vladaj! Vseh vrst nas je, delavcev, in ni nas težko razpreti in obvladati. Često niti ne spoštujejo pravil, ki so jih sami oblikovali in »spravili skozi«.
Tebi, partijskemu funkcionarju, ne bi smel tako govoriti. Vsi smo krivi, se reče. Toda, mi delavci smo naredili vse, kar smo zmogli, krivica pa je ostala.
Rečem ti, kje so težave, tam ni sindikata. Najboljša ustava na svetu nam ne koristi. DELU čast in oblast! Nasilneži pa varajo in sramotijo DELO. Na koga se naj obrnemo? Komu naj verjamemo?
Partijski sekretar reče, potem ko je bil še včeraj z nami: - Imam pravico, da se po svoje opredelim... Svojemu vodji bom pa že zaupal.
Sindikalista skrbijo njegove koristi, pa se ne more postaviti na stran DELA. Pripravljeni smo vedno prilaga-tati se mnenjem drugih, ampak vedno naj bodo upoštevane koristi DELA. Delo in
resnica naj bosta najpomembnejša dejavnika.
Tokrat nas niso niti poskušali prepričevati. Na vrhu so se dogovorili. Poklanjanje služb, kakor v srednjem veku!
Dobro so vedeli, da njihovega kandidata skupina odločno odklanja. Vedeli so, da je v skupini dobrih delavcev in strokovnjakov, ki lahko uspešno zamenjajo svojega vodjo kadarkoli. Ne! Svojega morajo nekam zriniti!
Poravnati morajo neke usluge? Plača pa naj DELO!
Nič zato, če mladi Sitar svojega dela ne pozna najbolje. Nič zato, če bo DELO zaradi tega trpelo. Vkljub vsem protestom. Še bolje za vladajoči krog, če ga delavci ne sprejmejo radovoljno, še bolj bo povezan s krogom, ki mu stolček daje. Še zvestejši član bo razreda, ki s tem preizkuša tudi svojo moč in trdnost.
Neobveščenosti ali nesporazuma tu ni. Merijo se moči. Močnejši bo odločal in vladal. Naša opozorila in trditve so zanje nepomembne. Razlagali smo jim, da je v naši skupini dovolj sposobnih za delo in vodenje, mlajših in starejših, priznanih delavcev, preizkušenih v vsakodnevnem delu, potrjenih po inovacijah, priznanih in vzgojenih v DELU. Niso jim všeč, še najmanj tisti, ki so rasli z nami. Svojega vsiljujejo.
Predaleč je že. Sklicali smo sestanek.
Sindikalni sestanek delovne skupine. Večina nas je bilo navzočih, večina se nas je prijavila za besedo in vsi smo bili proti vsiljevanju. Vodja tozda pa je vztrajal pri svojem. Zgoraj so se tako dogovorili. Naše glasovanje proti njihovem nima moči.
Nesporazum?
Zato smo še pisno razložili: pisana beseda je določnejša in trajnejša. Trikrat jo premisliš, predenje zapišeš. Kdor jo bere: trikrat jo lahko prebere, če mu vsebina ne gre v glavo, da ne bo dvoma. Zapisali smo, ničesar nismo
£ PRAKSE
sodišč
združenega
Pela
Celovcu dele, *® katero je usposobljen
Organizacija združen
!®rih delo v organizacij:
'-C	^
■ je pnsia organiza ekonomske težave. En t, y.eznPst ima organiza t^1 Pri zagotovitvi zap< tBr, de ovnega invalida 3. ter°nje invalidnosti, za *Sa v organizaciji ^treznega dela.
aciar organizacija zi S]:. e8a dela zagotovi z; dn,eV sv°jemu delavci gi organizaciji, s ka
statusno ni povezana (v okviru delovne ali sestavljene organizacije združenega dela) govorimo o ponudbi organizacije, da delavec preide na delo v drugo organizacijo združenega dela. V takem primeru mora biti predhodno dosežen sporazum organov upravljanja (delavskih svetov), hkrati pa mora biti delavcu zagotovljeno varstvo pravic v organizaciji. Če delavec ponudbo neutemeljeno odkloni, potem mu lahko preneha delovno razmerje.
Organizacija je napotila delavca, katerega delo zaradi tehnološke reorganizacije ni bilo več potrebno, v drugo delovno organizacijo. Ugotovljeno je bilo, da delavcu ni možno zagotoviti drugega dela, ki bi ustrezalo njegovi strokovni usposobljenosti. Druga delovna organizacija je bila pripravljena delavca sprejeti, toda zagotavljata mu je le takšno delo, za katerega bi se moral usposabljati približno dva meseca. Delavec je ponudbo odklonil, zato je bil sprejet sklep, da mu delovno razmerje preneha.
Na sodišču združenega dela je bilo ugotovljeno, da so bile delavčeve pravice kršene, kajti delavcu bi lahko organizacija ponudila le tako delo, ki ustreza njegovi stro-kovrti izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožno-
sti. Če takega dela ni mogla zagotoviti niti v drugi organizaciji, bi morala delavcu zagotoviti najprej ustrezno poklicno usposobitev, prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo in šele potem bi lahko delavcu ponudila delo v drugi delovni organizaciji. Delavec se mora prekvalificirati ali se dokvalificirati, kajti v primeru odklonitve, bi mu prav tako lahko prenehalo delovno razmerje. Dokler traja prekvalifikacija ali dokvalifikacija, ostane delavec v delovnem razmerju v tisti delovni organizaciji, v kateri je ugotovljeno, da njegovo delo ni več potrebno. Ta organizacija nosi tudi vse stroške prekvalifikacije ali dokvalifikacije, razen v primeru, če se ne bi z drugo delovno organizacijo, kamor bo delavec napoten na delo, dogovorila drugače.
Ustrezno delo mora delavec sprejeti tudi če gre za invalida 3. kategorije invalidnosti in tudi v primeru, če se tako ustrezno delo ponudi v drugi delovni organizaciji. Tudi v tem primeru se mora delavcu ponuditi delo, ki ga zna opravljati, poleg tega pa mora biti delo take narave, da ga delavec lahko opravlja glede na trajno zdravstveno okvaro in da delovne razmere ter delovni napori ne poslabšajo njegove invalidnosti.
L Ž.
prikrivali, ničesar pretiravali. Samo obvestiti smo hoteli odločilne in vpliven. Od DELA živimo, morajo priznati DELU v njegovo odločilno vlogo! Šolani so in pametni, morajo priznati, da vse dobrine izhajajo iz dela.
Pravico hočemo sebi in drugim vsem, krivice nikomur, tako kot nekoč Jernej. Priznajte minulo delo in odprite pot sedanjemu delu!
Hočemo dobrega in izkušenega vodjo, ki bo s svojim znanjem, izkušnjami zgledom in hotenjem koristil delu.
Pismo za tovarniško glasilo ni bilo primerno; preveč neprijetne resnice je bilo v njem.
Vrstili so se sestanki: delavski svet, delavska kontrola, sindikat, ZK, vplivni in odločilni. Brali so pismo, spoznali so resnico in pravico, sprejeli pa ne. Izrekli so neke pavšalne opombe: demagogija - ozko gledanje, odgovornost za kadrovsko politiko. Kandidatu je treba dati priložnost.
Še so zapretili, da bi bilo potrebno koga odstraniti, da bi spet zavladal red v skupini, in za štrajk se strogo odgovarja.
Vprašali so me, kaj hočem. DELO pišimo z veliko začetnico, pa mu priznajmo njegovo pravo vrednost! Kjer ga priznavajo, nimajo kriz ne v družbi ne v gospodarstvu.
Malo zahtevam zase. Z vsemi sem pripravljen sodelovati. Mnoge napake delajo, pa smo potrpežljivi, popustljivi, ravnodušni, nevedni in pozabljivi. Vse to pa je v škodo nam vsem. In nekje so meje vsemu. Naj se gremo delavci pravnike in vam beremo paragrafe, kot se morajo brati, kot so bili napisani, da bi ščitilo Delo? Veste, da ne ravnate prav, pa se delate nevedne in trdite da je.vse po pravilih. Vas na trenutke obide sram, pa se nekateri opravičujete: En sam ne more proti morju zla. Vsakdo lahko kaj stori, vsi skupaj pa damo delu čast in pravico, ki mu gre, in bolje nam bo in ne bo nas sram pred svetom.
Pokazali ste se kot vladajoča gospoda, ki vidi komaj prst pred seboj, ker to so vaši trenutni interesi. Pot iz gospodarskih in družbenih težav se ne more izogniti poštenemu DELU. Vi pa hočete delovne odnose, ki so že davnaj preteklost, tudi tam, kjer ne poudarjajo samoupravljanja. Odrnili ste Jerneja, vzeli ste mu besedo, samo delati mu dovoljujete in prikimavati vašim zahtevam in odločitvam.
Rujan Mar
Položaj učitelja slovenskega jezika v osnovni šoli
Na aktivu učiteljev slovenskega jezika, ki poučujejo na osnovnih šolah v Posavju, je bila 12. 12. 1985 v Brežicah na dnevnem redu tudi razprava o obremenjenosti učiteljev in o vrednotenju njihovega dela. Sklep te razprave je bil, naj bi v imenu vseh navzočih vodje občinskih aktivov iz Brežic, Sevnice in Krškega poslali zahtevo za razbremenitve iri ustreznejše vrednotenje slavistovega dela vsem tistim
Poskus časovnega ovrednotenja slavistovih del in nalog Korekture pri 20-urni obveznosti na teden:	
šolski spis 7 min.	(4 na leto)
domači spis 7 min.	(6 na leto)
narek 2 min.	(4 na leto)
kontrolna vaja 4 min.	(4 na leto)
domače branje 7 min.	(4 na leto)
Pri odelkih s po 28 učenci znese to letno 315 ur ali tedensko	
več kot 7 ur, skoraj 8.	
Približno po 1 uro na teden popravlja učitelj spise za nagradne razpise. Vsaj po 15 minut mora posvetiti vsa-	
kemu tekmovalcu za bralno značko, kar pri 40 učencih iz 5 oddelkov nanese mesečno po 1 uro. Toliko časa posveti tudi zbiranju prispevkov za šolsko glasilo, če pri njem samo sodeluje, ureja pa kdo drug. Mentor uredništva porabi za svoje delo po 1 uro na teden. Precej časa je potrebnega tudi za sooblikovanje kulturnih dni - pri 5 oddelkih približno 1	
uro na teden.	
1. obvezna tedenska obremenitev:	,
pouk	20 ur
priprava	10 ur
redna korektura	7 ur
dodatni pouk	2 uri
priprava	2 uri
dopolnili pouk	z uri
priprava	1 ura
skupaj	45 ur
2. dodatno delo, ki je različno razporejeno: nagradni razpisi	1 ura
kulturni dnevi	1 ura
bralna značka	15 min.
Cankarjeva nagrada	45 min.
proslave	15 min.
skupaj	3 ure 25 min.	
3. ostale naloge:	
razredništvo	2 uri
konferenca (meseč, in ocenjav.)	1 ura
skupaj	3 ure
V prikazu ni zajeto izobraževanje (84 ur letno), oblikovanje načrtov, administrativno delo, športni in naravoslovni dnevi.	
strokovni aktivi, proizvodno delo.	
organom, ki predpisujejo vsebino dela in ga finančno vrednotijo.
Razprava je pokazala, da smo učitelji slovenskega jezika v Posavju v neenakem položaju. Na nekaterih šolah je obveznost učitelja sloven-skega jezika 18 ur, na drugih 19, na večini pa 20 ur rednega pouka. Ponekod slavisti niso razredniki ali ne vodijo interesnih dejavnosti, drugje pa je slavist obremenjen še z vsem, kar je ali naj bi bilo povezano s poučevanjem slovenskega jezika. Povečan obseg pa ni vedno ustrezno ovrednoten.
Učitelj slovenskega jezika je z delom bolj obremenjen kot drugi učitelji tudi zato, ker slovenski jezik obsega štiri predmetna področja: jezikovno vzgojo, sporočanje, književno, filmsko in televizijsko vzgojo. Vsa področja zahtevajo nenehno izpopolnjevanje, kar glede na širino vsebin ni preprosto. Prav pri pouku slovenskega jezika se tudi v največji meri uresničuje vzgojna funkcija šole, od estetsko do družbeno-moralne vzgoje.
Največ časa porabi učitelj za pouk in popravljanje pisnih izdelkov. In ker je osnovni cilj slavistovega dela opismeniti učence, mora nenehno spremljati, vrednotiti in razvijati njihovo jezikovne zmožnosti. To pomeni nenehno popravljanje učenčevih izdelkov: v vsakem konferenčnem obdobju domači in šolski spis, narek domače branje in kontrolno vajo. To je seveda minimum, dejansko opravljeno delo pa je veliko večje.
Poleg 20-urne obveznosti v oddelkih opravlja slavist še dopolnilni in dodatni pouk. Precej dela ima s pripravo kulturnih dni, odzivati pa se mora tudi na številne razpise za literarne prispevke, ki se vrstijo skozi vse šolsko leto. S slovenskim jezikom
so povezane še nekatere interesne dejavnosti, proslave, bralna značka, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, šolsko glasilo in še kaj. Učitelji slovenskega jezika smo praviloma tudi razredniki.
Ko je za vse delavce še ve Ijal 48-urni delovni teden, je za vsakega učitelja veljala 20-urna tedenska učna obveznost, za nekatere učitelje pa še ni^ja, za primer za slavista. Ko se je delovni teden skrajšal na 42 ur, je učitelju ostala 20-urna učna obveznost, obseg dejavnosti pa se je celo povečal.
Učitelji slovenskega jezika smo pripravljeni izpolnjevati sprejete cilje in naloge, zahtevamo pa, da se delo, ki nam ga narekujeta predmetnik in učni načrt, ustrezno ovrednoti in nagradi. Ne moremo se sprijazniti s trditvijo nekaterih sestavljalcev sporazumov in pravilnikov o delitvi sredstev za OD, da je naše delo manj »strukturirano« kot delo učitelja, ki poučuje dva druga predmeta, za trditev pomeni omalovaževanje predmeta, ki je nekoč veljal za prvega med enakovrednimi, tako pa bi moralo biti tudi danes. Menimo, da bi 20-urno obveznost neposrednega dela z učenci, ki jo predvideva 14. člen Zakona o osnovni šoli, morali všteti tudi dodatne obveznosti, vezane na predmet (dodatni pouk, dopolnilni pouk itd.).
. Tako spremenjena obveznost bi omogočila učitelju slovenskega jezika boljše delo, učencem pa boljše znanje.
Upamo, da se z našim stališčem strinjate, in pričakujemo, da nas boste v našem prizadevanju podprli.
Zav aktiv učit. slov. jezika v OŠ Posavja:
Darinka Filipčič, OŠ Brežice Mihaela Kežman, OŠ Krško Vida Kuselj, OŠ Sevnica
DELAVSKO GIBANJE V SVETU	^ Pr > »a Delavska enotnost 12
O mednarodni dejavnosti jugoslovanskih sindikatov
DIAIOG O GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH VPRAŠANJIH
cijo sindikalnih organizacij in da jim vsiljujejo svoje modele razvoja. Položaj sindikatov v deželah v razvoju pa je zelo zapleten in obremenjen z notranjimi gospodarskimi težavami, pritiski vlad in političnih partij na sindikalno politiko. Vlade poskušajo nadzirati sindikalno dejavnost, izkoriščajo pomanjkanje denarja za izobraževanje sindikalnih delavcev, zbirokratiziranost sindikalnih vodstev, odtujenost vodstev od najširšega sindikalnega članstva itd.
Sindikati v nerazvitem
ukvarjajo z zunanjo zadolž6' nostjo in so zelo kritični do Mednarodnega denarnega sklada in do pogojev, ki J1’’ ta sklad postavlja deželam v razvoju.
Pričakujemo lahko, da b°' do jugoslovanski sindikati v letošnjem letu nadaljevali koristno medsebojno izmenjavo izkušenj z afriškimi-azijskimi in latinskoameriškimi sindikati, čeprav je število stikov omejeno zaradi pomanjkanja finančniii sredstev. ZSJ dobro sodeluje zlasti s sindikati Brazilije-Urugvaja in Argentine-
Zveza sindikatov Jugoslavije je v medkongresnem obdobju navezala živahne mednarodne stike s številnimi tujimi sindikalnimi organizacijami, ki jih pestijo podobne gospodarske in socialne težave. Pokazalo se je, da se kljub različnim družbenopolitičnim ureditvam mednarodno sindikalno gibanje bori za podobne cilje, predvsem pa za mir, razoro-ževanje in enakopravnost v mednarodnih odnosih.
Ugotovimo lahko, da se v sindikalnem gibanju v svetu krepi prepričanje o nevarnosti tako imenovanih lokalnih vojn za mir in napredek, da svetovni mir ogrožajo velike sile in bloka, ki se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav. Zato je logično, da se sindikati še kako zavzemajo za ustavitev oboroževalne tekme, zmanjševanje jedrskega oboroževanja in za oživljanje politike popuščanja napetosti. Miro-
ljubno reševanje sporov je namreč pogoj za učinkovitejše reševanje družbenoekonomskih in razvojnih zagat - posameznih držav. Jugoslovanski sindikati se zelo dejavno vključujejo zlasti v akcije za ohranjanje miru na Balkanu, v Sredozemlju in širše v Evropi in v svetu. Znano je načelno stališče sindikatov, da je potrebno krizna žarišča v svetu reševati na miren in pravičen način in da je treba podpreti narode, ki se borijo za nacionalno neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost, za demokratične in sindikalne pravice.
Jugoslovanski sindikati v letošnjem letu nadaljujejo dialog o številnih problemih, s katerimi se sindikati soočajo v razmerah vse bolj zapletenih nasprotij in sprememb v nerazvitem svetu. Spremembe so zelo burne in razredno pogojene, saj gre za boj za oblast in delitev
ustvarjene presežne vrednosti med delavskim razredom in odtujenimi centri politične, ekonomske in bančne moči. V razvitih državah je močan zlasti proces gospodarskih omejitev, posodabljanja proizvodnje, uvajanja novih tehnologij, sprememb v proizvodnji in strukturne preobrazbe delavskega razreda. V revnejšem svetu pa imajo težave predvsem zaradi zaostajanja gospodarskega razvoja in dramatičnega ogrožanja obstoja številnih delavskih slojev in vsega prebivalstva. Pod pritiskom družbenim strukturnih sprememb so se znašli tudi sindikati in njihova vloga pri reševanju nakopičenih protislovij. Sindikalne organizacije domala v vseh državah dograjujejo svoja programska izhodišča, svojo vlogo in metode delovanja v posebnih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah v posameznih državah.
Zanimiv ameriško-japonski poskus
SODELOVANJE GENERAL MOTORSA IN TOVOTE
Zvestobo ob ameriškem načelu, da se kaže povezati s tistim tekmecem, ki ga ne moreš premagati, je najpomembnejši svetovni proizvajalec avtomobilov General Motors uveljavil z največjim japonskim proizvajalcem Toyoto. V predmestju San Francisca, Fremontu, je začel izdelovati manjša motorna vozila.
Še pred nekaj leti si kaj takega ni bilo mogoče zamišljati - da bi se namreč mogočni General Motors spustil v kooperacijo z Japonci. Zdaj je takšno sodelovanje postalo stvarnost. Ameriška avtomobilska tvrdka je prepričana, da se od Japoncev lahko nauči marsičesa, predvsem pa sodobnih proizvodnih metod.
Na kalifornijskem trgu, kjer japonski avtomobili prevladujejo že več let, so trgovci začeli uporabljati reklamno geslo »uvoženo iz Amerike«, kar pri tamkajšnjih kupcih vžge, saj menijo, daje tisto, kar je uvoženo, pa četudi iz Amerike v Ameriko, dobro. Chevrolet nova, manjši avtomobil, izdelan v svojčas opuščenem motaž-nem obratu v predmestju San Frančiška, Fremontu, tudi ni drag, saj je naprodaj za 300 dolarjev ceneje kot to-yota corola. Odvisno od opreme to manjše popularno vozilo v Ameriki stane od 7.435 do 10.345 dolarjev. V šestih mesecih, odkar so jih začeli izdelovati, so prodali že 28.000 teh srednjevelikih vozil. Zdaj jih mesečno izdelajo po 10.000, medtem ko
bodo v letošnjem drugem polletju - če bo povpraševanje še naprej raslo - proizvodnjo podvojili.
Podjetje NUMMI, ki je s kooperacijsko proizvodnjo majhnih vozil prevzelo skupno tveganje (joint-ven-ture), je napredna oblika industrijske kooperacije ne le v poslovno-proizvodnem, ampak tudi v upravljavskem smislu. Kajti v ameriško-japonski avtomobilski tovarni bodo namesto običajnega soočanja med delavci in upravo postopno uveljavljali neko obliko soupravljanja delavcev, ki pa seveda ne bodo deležni le pravic, marveč bodo morali prevzeti tudi natančno opredeljene dolžnosti glede kakovosti in storilnosti. Delavci NUMMI v Fremontu lahko ustavijo montažno linijo, če menijo, da ne morejo zagotoviti primerne kakovosti vozila, ne da bi se jim bilo treba pri tem bati, da bi izgubili delo. Preden odpuste delavce, znižajo plače vodilnim uslužbencem, ki bi morali pred odpuščanjem delavce, poskrbeti za nova naročila. Sindikat avtomobilskih delavcev, eden najvplivnejših v ZDA, ki si je na tarifnih pogajanjih zagotovil ta pooblastila, je moral hkrati popustiti pri zahtevi za preobširno klasifikacijo del, tako da lahko po novem vsak delavec prevzame katero koli delo, če ga seveda tudi zna učinkovito opravljati.
NUMMI plačuje delavce za 5 odstotkov bolje kot General Motors v drugih tovar-
nah, izplačuje pa delavcem tudi neke vrste draginjske dodatke.
V	tem obratu zaposleni sodelujejo pri odločanju, tako tudi pri zavračanju nekakovostnih delov, s katerimi tovarno oskrbujejo dobavitelji. Ustanovili so 24 obratnih svetov, sindikat pa je vanje imenoval svoje delegate.
V	nasprotju z ameriško prakso delavcem v tej ame-riško-japbnski tovarni polurni opoldanski premor plačujejo, zato pa delavci v tem času ne smejo zapustiti obrata. Predsednik Tatsuro Toyoda se, tako kot vsi njegovi ljudje, prehranjujejo v obratni menzi. Dikrektor urada michiganske univerze za preučevanje avtomobilskega transporta, profesor David Cole, upa, daje ta poskus novo obdobje v ameriškem industrijskem razvoju. Steve Diamon z inštituta za industrijske odnose na kalifornijski univerzi v Berkele-yu pa meni, da se bodo tako zabrisala interesna nasprotja med sindikati in vodstvom podjetij. »Soodgovornost za storilnost in preprečena odsotnost nista v skladu s predstavami o sodelav-stvu«, meni Diamond, predstavnik sindikatov Tom Klipstine pa pragmatično izjavlja: »Če sta kakovost in storilnost v redu, ne moremo ničesar izgubiti. Ali se bo ta ameriško-japonska kooperacija dejansko obnesla, se bo pokazalo šele kasneje.«
Nande Žužek
Vlado Vrbič (Fotoklub Zrno Titovo Velenje): KNAP 2
V posebno težavnem položaju so predvsem sindikati držav v razvoju. Le-ti se srečujejo s povečanimi pritiski velikih sil proti neodvisnosti, stabilnosti in razvoju nerazvitih držav, ki slabijo sindikalna gibanja v teh delih sveta. Videti je, da si blokovske sile zaradi lastnih interesov še naprej prizadevajo doseči v mednarodnem sindikalnem gibanju polariza-
svetu se sicer osredotočajo na reševanje notranjih problemov, zlasti težijo k širjenju sindikalnih pravic. Na zunanjepolitičnem področju je praviloma v ospredju bitka za enakopravne mednarodne ekonomske odnose, za mir, enakopravnost narodov, reševanje vprašanj razvoja, dolžniškega problema. Zlasti sindikati v Latinski Ameriki in Afriki se stalno
Predstavniki ZSJ so se udeležili tudi kongresa sindikatov Zimbabveja in Maroka, predsednik ZS ZSJ je obiskal sindikate Kube, pri nas pa so bili generalni sekretar sindikatov Palestine, indijskih sindikatov, sindikatov’ Tanzanije in delegacija Nacionalne komande delavcev
Člla'	Emil Lah
Nadaljevanje prihodnjič
Zahodnonemški sindikat ščiti nameščence
DELODAJALCI NALAGAJO VSE VEČ DELA
Poleg prizadevanj za 35-urni delovni tednik ob neokrnjenem zaslužku je temeljna naloga sindikata IG Metali zaščititi nameščence, da jim delodajalci ne bi povečevali obsega dela. Na to je na nedavni konferenci nameščencev v Frankfurtu opozoril predsednik sindikalne zveze IG Metali Hans Mayr.
- Zaradi omejevanja delovnih mest se kopičijo delovne naloge nameščencev. Racionalizacije pisarniških opravil so vzrok, da delodajalci krčijo število delovnih mest za nameščence, tistim, ki niso izgubili dela, pa nalagajo številnejša opravila in jim vsiljujejo nekakšne »hladne akorde«. Sindikati si v zvezi s tem prizadevajo za nove skupne osnove za nagrajevanje delavcev in nameščencev, katerih namen ni spodbujati večje storilnosti, marveč preprečiti dodatno obremenjevanje nameščencev. Zato sije treba izboriti pravice do soupravljanja pri določanju dela za nameščence, je poudaril Hans Mayr.
Sindikati si bodo na tarifnih pogajanjih z delodajalci prizadevali za stabilen si-
stem nagrajevanja administrativnih del, katerih obseg bi določali s sodelovanjem oziroma s pravico sodloča-nja obratnih svetov. Delovne dolžnosti, pravice in pogoje za delo naj bi tudi v administraciji urejali kolektivno.
Na minuli konferenci nameščencev v Frankfurtu so znova poudarili, da sta pomen in politični vpliv sindikata IG Metali slej ko prej v največji meri odvisna od zasidranosti sindikalne organizacije v upravnih službah v podjetjih in še zlasti v politično teritorialnih enotah. Zdaj IG Metah šteje 388.976 delavcev. Letos je 6100 nameščencev več kot leto prej, vendar še vedno ne več kot 15 odstotkov.
IG Metal želi pridobiti čimveč izobražencev, zlasti tehničnih kadrov. Septembra lani je sindikat vključeval 18 »delovnih krogov« za tehnike in znanstvenike na upravnih mestih in še poseben delovni krog za inženirje. Ti krogi naj bi sindikatu kovinarjev nudili svoje znanje in mu posredovali svoje izkušnje.
Kot je rečeno, naj bi se sindikat nameščencev v okviru
IG Metal zavzemal za skral' šanje delovnega tednika,113 tarifnih pogajanjih pa od delodajalcev zahteval sociala0 znosno uvajanje in uporab0 novih tehnologij med dragim to, da ne bi samovolja0 krojili delovnega časa ter sporazumen prenos nekaterih del zlasti s področja telekomunikacij na dom. PraV tako naj bi izenačili tarifa6 predpise za delno zaposlea6 in za delavce s polnim delovnim časom, določili obseg dela nad dogovorjenim de' lavnikom in način nagrajevanja nadurnega dela. Tehnični razvoj, naj ne bi vplivi na razvrščanje delavcev P° kategorijah, čeprav morajo biti razlike v nagrajevanj0 delavcev in nameščencev
glede na izobrazbo, delovn0 mesto in storilnost.
Ena nadaljnjih pomembnih nalog sindikata je soupravljanje v okviru obratnih svetov, da bi tako dosegu oblikovanje tehnike »po meri človeka« in pravico d ugovora obratnih svetov, primeru, ko delojemalci zaradi bioloških in socialnih vzrokov ter nemogočih delovnih razmer ne more) ustrezno opravljati svojeg dela.	N- L
IJUPJE MED UUPMI
Ljubljana, 11. april 1986
Tako radi poudarjamo, naj bo vsa zemlja obdelana in naj povsod rodi
MOJ VRT,
MOJE KRALJESTVO
so želeli imeti vrtiček. Vsak je na svojem koščku zemlje ob prevzemu dobil tudi lično utico! In te utice je možno po potrebi premestiti kam drugam, če se kasneje izkaže, da tisti del zemljišča potrebujejo za kaj drugega.
Pri nas pa? Domala prav vse prepuščamo samim vrtičkarjem. Tisti, ki se organizirajo v zadnjem času, tisti skrbijo tudi za lep videz vrtičkarske skupnosti. Tisti, ki pa že leta obdelujejo svoj
sanj. Tudi te lopice, velike 9 kvadratnih metrov, je možno premestiti drugam. Vrtičkarji sojih morali sami kupiti in zanje postaviti temelj.
Kaj, ko bi si šli vsi tisti, ki po občinah bdijo nad kmetijstvom v Titovo Velenje pogledat to naselje? Potem bi videli, da se da z malo truda in dobre volje osrečiti vrtičkov željne občane. Neobdelane zemlje imamo žal še dovolj. Tudi takšne, ki bo nekoč pozidana, a šele čez
ecina prebivalstva v Sloveniji živi v blokih, stolpnicah "h velikih hišah. Sredi betona so odrezani od narave, ato ni čudno, da mnogi sanjarijo o tem, da si bodo nekoč ‘gradili hišo sredi zelenja. Večina seveda tega razkošja ne bo nikoli dočakala. Mnogi pa to željo po vrnitvi k haravi kar uspešno uresničijo na najetih njivicah na °bronkih mest, kjer pridelajo zase zelenjavo, rože in celo sadje.
Vrtičkarstvo pa nikakor ni ekoristen konjiček! Malok-ve, da se lahko že na 300 600 kvadratnih metrih emlje pridela dovolj čes-j1*, čebule, paradižnika, so-ate, korenja, zelene, zelja, Peteršilja, kumar in celo krompirja za štiričlansko Oružino. Vrtičkarji, ki jih je
iz dneva v dan več in se združujejo v vrtičkarske skupnosti, sami obdelujejo košček zemlje in tudi vedo, da v njihovi zelenjavi ni pesticidov.
Čedalje več ljudi si bo želelo vrtiček v bližini doma tudi zato, ker je zelenjava tako zelo draga; naši osebni
Ne bodite nejeverni Tomaž. Ne recite: »Saj vem, da ni ttiogoče!«, ampak berite do konca.
Posebej za vas, naše zveste bralce, smo izbrali kar šest možnosti za prijetno počitnikovanje, za nabiranje novih moči. Ne ha morju, kot ste morda pričakvoali, ker smo mnenja, da morje ni vse, da tudi zdrav gorski zrak izredno krepi človeka, 9a sprošča, pogled na planine pa osrečuje.
Počitnikovali boste v domovih delovne organizacije Sloveni-laceste-Tehnika, in sicer od 10. maja do 31. avgusta - kolikor dni boste želeli in kadar boste želeli, če bo seveda takrat Prostor. V počitniškem domu SCT Bled (kat. B), lahko dobite Polhi penzion (3890 din na osebo), v ostalih krajih, ki jih spodaj nayajamo, pa so na razpolago stanovanjske enote oziroma koče, kuhate pa si sami. Pa poglejmo:
Kranjska gora — Martinov dom
V bližini gostišča Jasna, ob reki Pišnici. Najemnma:
~ dvoposteljne sobe: 1720 din dnevno,
~ triposteljne: 2580 din dnevno,
~ štiriposteljne: 3440 din dnevno.
Na voljo so tri kuhinjske niše, kopalnica, ter skupna dnevna soba,
.Kranjska gora - Murka
PEsena koča s šestnajstimi skupnimi ležišči, kuhinjsko nišo in simpnimi sanitarijami. Primerna za večjo skupino.
Najemnina cele hiše: 4300 din dnevno.
Počitniški dom na Uskovnici
Stoji na planoti nad Srednjo vasjo pri Bohinju. Je raj za Sobarje in izhodišče na Triglav. Ima dve sobi s po petimi Posteljami in dve s po tremi posteljami ter skupni dnevni Prostor in kuhinjo. Idealno za dve družini.
Najemnina cele hiše: 4300 din dnevno.
Kranjska Rinka na Veliki planini
Lesena brunarica ima sedem ležišč v treh sobah, dnevno ^o. kuhinjo in WC. Opremljena je s pečmi na trda goriva in Punsko razsvetljavo.
Najemina hiše: 3010 din dnevno.
Boštjanca -1 Velika planina
s tfemi samostojnimi enotami. Vsaka ima Najemnina: 1720 din dnevno.
Počitniški dom Bled
Leži v neposredni bližini hotela Toplic, v prekrasnem parku aad blejskim jezerom. To je vila z enim triposteljnim in dvema hriposteljnima apartmajema; šestimi dvoposteljnimi, eno štiri-Posteljno in dvema enoposteljnima sobama. Slovenska kuhinja. Bolni penzion: 3890 din dnevno na osebo.
Kje se lahko prijavite?
Natančnejše informacije in prijave daje in sprejema prijave tnaona Globtour, Gosposvetska 4, 61000 Ljubljana, tel,: 311-164. btenar za počitnikovanje pa lahko, seveda po predhodni rezer-Vaciji, nakažete tudi po pošti na naš naslov.
1
PRIJETNE POČITNICE VAM ŽELIMO!
x .^sena brunarica šhri ležišča s
Primer lepe vrtičarske utice
dohodki pa realno vse od leta 1979 padajo...
Toda nikar ne mislite, da so mestni vrtičkarji povsod zaželeni. Marsikje jih še vedno preganjajo, čeprav vsi že dalj časa govorimo, da je zemlja naša nafta, da naj bo tudi zato vsa obdelana in naj povsod rodi. Koga motijo vrtičkarji? Predvsem izvršne svete občin in krajevne skupnosti, ki jim očitajo grde in neenotne barake. To je sicer res, toda kaj naredijo občine, da bi na vrtčkarskih parcelah napravile red in enotno zunanjo podobo? Nič in še enkrat nič.
Marsikje po svetu (na primer v Romuniji, Belgiji ali v Zahodni Nemčiji) so na obronkih mest vse neobdelane njive razdelili po 100, 200, 300 ali več kvadratnih metrov vsem meščanom, ki
košček zemlje v bližini doma, imajo mnogokrat zares grde barake. Toda ne pozabite, da so lepe vrtne utice drage. In če na tujem lahko vrtičkarjem ponudijo ob prevzemu tudi utice, skupne ali posamične, zakaj jih ne bi tudi pri nas lahko vsaj kupili.
Zares lepe utice imajo na primer v Pesjah, vasici med Šoštanjem in Titovim Velenjem. Tam, ob robu jezera, je namreč Rudarsko energetski kombinat - Rudnik lignita Titovo Velenje razdelil približno 150 parcel po 200 kvadratnih metrov med tiste svoje zaposlene, ki v prostem času radi kmetujejo. Njihov tozd Mizarstvo pa je vsem izdelal lesene utice. Tako je na vsakem koščku zemlje hišica. Od daleč je to naselje videti kot kakšno prelepo zeleno mestece iz
10, 20 let. Zakaj je ne bi izkoristili.
Vrtičkarstvo je lahko lepa dopolnitev našega kmetijstva. Torej naj bo v resnici, ne le na papirju, zaželen vsak, ki bo hotel obdelovati zemljo, pa čeprav samo 100 kvadratnih metrov.
In še nekaj. Sprašujemo Komunalno podjetje Ljubljana, ki skrbi ali pa ne skrbi, kakor se pač vzame, za naše javne parke in zelenice. Zakaj jim ne pade na pamet, da bi namesto smrek, bukev, topolov itd., posadili češnje, jablane, slive... Washington v ZDA je spomladi prav čudovit češnjev vrt. Kajti tudi v bogati Ameriki so v parke marsikje zasadili češnje, ki jih domačimi z veseljem pojedo. Zakaj jim ne bi sledili tudi mi?	Besedilo in slika:
Neva Železnik
Gojko Stanič;
KAKO NAPREJ
Pomisleki ob osnutkih dokumentov, ki obravnavajo pota preseganja krize
Cena 685,- din
Avtor celotni družbeni prostor presoja z vidika ciljev in kriterijev, ki so postavljeni in obče sprejeti. Brošura vstopa v politični prostor, ki ga obvladuje priprava na kongrese družbenopolitičnih organizacij, mrzlična iskanja nadaljnjih poti za uresničevanje programa stabilizacije in kritične razprave, kako naj bi se razvijala naša celotna skupnost v prihajajočem obdobju. S konkretnimi pobudami v smeri, kako spreminjati razmere, obnašanje in kako oblikovati določene vrednosti - moralne, razvojne in politične -kriterije, bo koristen in izzivalen pripomoček tistim, ki bodo v naslednjih mesecih razpravljali, kako oblikovati poti v prihodnost.
Pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo ... izvod(ov)
I
| brošure Praznovanje 1. maja na Slovenskem in ... izvod(ov) brošure KAKO NAPREJ. | Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:
žig
Naročeno, dne:
Podpis naročnika
J
v
Štipendije po novem ali
po starem
Že več let razpisu za vpis v novo šolsko leto prav kmalu sledi tudi razpis štipendij, saj so le-te zelo pomembne pri odločanju mladih za nadaljnje izobraževanje. Res da so štipendije samo del poklicnega usmeijanja, a postajajo v zadnjih letih za marsikoga odločujoče merilo.
Letošnji razpis za vpis je bil že objavljen, razpisa štipendij pa še ni. Pa ne zato, ker delovne organizacije ne bi hotele podeljevati kadrovskih štipendij ali ker bi primanjkovalo sredstev za štipendije iz združenih sredstev. Vzrok je ta, da pravkar potekata razprava in sprejemanje novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Če bi razpis že objavili, bi ga seveda morali uskladiti z veljavnim, to je starim samoupravnim sporazumom. Tega pa so v mnogih okoljih ocenili za neustreznega in zato tudi predlagali spremembe. Bistvene spremembe v predlogu novega sporazumna so v razširitvi kroga upravičencev, v večjem razlikovanju štipendij za tiste, ki študirajo v kraju bivanja ali zunaj, v štipendiranju podiplomskega študija, v možnostih za štipendiranje izrazito nadaijenih ter smotrnejši samoupravni organiziranosti podpisnikov samoupravnega sporazuma.
Predvideno je bilo, da bo novi sporazum podpisan do 15. marca letos, vendar poteka razprava v nekaterih občinah zelo počasi. Tako je bilo po podatkih Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije 4. aprila manj kot dve tretjini predvidenih podpisnikov (kar je pogoj za veljavnost sporazuma) v občinah Celje, Laško, Slovenske Konjice, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna, Sežana, Domžale, Kamnik, Ljutomer, Nova Gorica, Tolmin, Titovo Velenje, Možine in Slovenj Gradec. V marsikateri izmed teh občin je sicer odstotek že zelo blizu potrebni večini, vprašanje pa je, kgj bodo naredili v ljubljanskih občinah, na Ptuju in v Gornji Radgoni, kjer je komaj nekaj več kot 30 odstotkov podpisnikov.
Podatki kažejo, da ne gre za to, da bi delavci odklanjali novi sporazum, pač pa enostavno za to, da o njem še v večini primerov še niso razpravljali. Tudi akcijski načrt za nosilce posameznih nalog očitno povsod ni pomagal, saj so zatajili tisti, ki bi morali poskrbeti, da bi sporazum prišel na dnevne rede delavskih svetov ali zborov delavcev. To pa so predvsem skupnosti za zaposlovanje, sindikat in mladinska organizacija v teh občinah.
Republiški Izvršni odbor skupščine podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju je tako v zagati. Razpis za štipendije bi že moral biti objavljen, novi sporazum še ni veljaven, ne želi pa, da bi po starem nadaljevali še eno šolsko leto. Išče možnosti v skorajšnji objavi razpisa kadrovskih štipendij, medtem ko bi štipendije iz združenih sredstev počakale na razplet. V občinah, v katerih sta sporazum podpisali dve tretjini podpisnikov, le-ta velja in lahko podeljujejo štipendije po novem. Ali to pomeni, da bomo imeli štipendiste »po starem« in štipendiste »po novem«? Prav gotovo je, da takšen položaj onemogoča normalno delovanje sistema solidarnosti. Vse to pa kaže, daje zdaj omajan ves sistem štipendiranja, ki smo ga dograjevali toliko let in na katerega smo bili tudi upravičeno ponosni.
Sonja Klemenčič
ŠPORT, OPPiH IN REKREACIJA L ^ Delavska enotnost 14
V Tržiču obogatili športno ponudbo
ne milice Ljubelj in Osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev.
KAR 1150 ŠPORTNIKOV IZ 48 OSNOVNIH ORGANIZACIJ
»Letos smo športne igre popestrili z novimi športnimi zvrstmi, prav kmalu pa bomo srečanja obogatili še z drugimi športi,« pravi Janez Brzin, predsednik komisije za rekreacijo. »Tako razmišljamo o nočnem teku po ulicah Tržiča, prvenstvu v plavanju in tekmovanju v tenisu. Želimo namreč še po-
Predstavniki Peka s pokali za najvišja mesta
Zamisel komisije za šport in rekreacijo pri Ob SS Tržič, da bo poskrbela za celoletno športno dejavnost, je naletela v občini na velik odziv. Delavskih športnih iger 1985/86 se je udeležilo 1150 ljudi (270 žensk) iz 48 osnovnih organizacij in tudi društvo upokojencev. Na nobenem športnem srečanju ni bilo le predstavnikov Zavoda za kulturo in izobraževanje, Gradbinca, Postaje mej-
Slovenski gozdarji, lesarji in lovci na Kopah
BLEJCI PRED ALPLESOM IN LESNO
Vsakoletno smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev - letos že triindvajseto - je bilo na Kopah pri Slovenj Gradcu. Pripravili so ga delavci Lesne, pokrovitelja srečanja pa sta bila skupščina občine Slovenj Gradec in republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije. V obeh panogah, to je v veleslalomu in v smučarskih tekih, je tekmovalo kar 620 tekmovalcev iz več kot 40 organizacij združenega dela. Največ uspeha so poželi predstavniki gorenjskih in koroških delovnih organizacij.
Rezulati:
Veleslalom moški do 25 let: 1. Miro Štular (Jelovica). Od 26 do 35 let: 1. Drago Lorber (Lesna, Slovenj Gradec). Od 36 do 45 let: 1. Miha Zupan (Elan, Begunje). Nad 45 let: 1. Jurij Veršec (Gorenje TGO).
Veleslalom ženske do 25 let: 1. Bojana Dornik-Kavčič (Slovenijales, Trgovina). Od 26 do 35 let: 1. Meta Škrt (Alples, Železniki). Od 36 do 45 let: 1. Marija Praprotnik (GG Bled). Nad 45 let:, 1. Francka Šturm (Alples, Železniki).
Teki moški, prva kategorija: 1. Mirko Teras (LIP, Bled), druga kategorija: 1. Dušan Orehek (Stol Kamnik). Tretja kategorija: 1. Pavel Kobilica (GG Bled). Četrta kategorija: 1. Boris Ahac (GG Bled).
Teki ženske, prva kategorija: 1. Metka Jošt (GG Kranj). Druga kategorija: 1. Metka Škrt (Alples Železniki). Tretja kategorija: 1. Ivanka v Cerkovnik (LIP Bled). Četrta kategorija: 1. Anica Dokl (Lesna Slovenj Gradec).
Ekipno:
Veleslalom moški: 1. Lesna, Slovenj Gradec. Ženske: 1. Alples, Železniki. Teki moški: 1. Alples, Železniki. Ženske: 1. LIP, Bled. Skupni zmagovalci: 1. LIP, Bled, 2. Alples, Železniki, 3. Lesna, Slovenj Gradec, 4. Elan, Begunje, 5. Slovenijales, DO Trgovina, 6. GG Bled.
Karel Lipič
Janez Brzin: Z novimi tekmovalnimi panogami bomo obogatili delavske športne igre in navdušili zanje še ved delavcev...
večati zanimanje za aktivno športno razvedrilo in pritegniti v vrste športnikov čim-več ljudi.«
Pokal za najuspešnejšo osnovno organizacijo je v sezoni 1985/86 osvojila OOS Peko Obutev II (3215 točk), slede: 2. Peko Orodjarna (3435), 3. Peko DSSS (2664), 4. BPT DSSS (1398), 5. Rog Cevarna (1356), 6. Tiko (1250), 7. SGP (1207), 8. Peko Obutev I (1086) itd.
J. Kikel
Preizkušnja dolga 35 kilometrov
Letošnji Pohod po poteh partizanske Ljubljane bo že trideseti. Začeli ga bodo kot po navadi najmlajši, učenci od prvega do četrtega razreda, in to v četrtek, 25. aprila. Tekmovalni dan bo v petek, 9. maja, ko se bodo zvrstili: partizanska marša, štafeta zmage, štafete bratstva in enotnosti in tek prijateljstva, manifesta-tivni pohod pa bodo imeli cicibani iz vzgojnovarstve-nih organizacij. V soboto, 10. maja, bo Pohod po poteh spominovin tovarištva, zakaterega bo letos kar sedem prog različnih dolžin, nato pa bo v nedeljo, 11. maja, še novost tridesete prireditve: za najbolj zagnane so namreč organizatorji pripravili pohod po vsej trasi okrog Ljubljane, ki je dolga 35 kilometrov.
Prijave za vse discipline bodo sprejemali na štartnih mestih vseh disciplin, le za štafete zmage in štafete bratstva in enotnosti je rok za prijavo 15. april.
Pohod na 35 kilometrov ne bo tekmovalne narave, toda spominsko pot okrog mesta bo vendarle potrebno prehoditi v desetih urah. Kdor se bo odločil za novo disciplino, si bo lahko sam izbral štart, ki bo zanj obenem tudi cilj. Med potjo se bo ustavil na sedmih kontrolnih postajah, kjer bodo organizatorji žigosali kontrolni karton. Zadnji, to je osmi žig, bo prejel udeleženec na cilju, to je tam, kjer je štartal.
Razumljivo je, da, se je potrebno za pohod na 35 kilometrov pripraviti. Brez treninga ne bo šlo in s hojo ne bo pravega veselja. Kdor bo v teh tednih pred pohodom redno vadil pa bo imel za prvomajske praznike gotovo dovolj moči, da bo kos spominski poti okoli Ljubljane. Brez posebnega truda jo bo prehodil v petih ali šestih urah, vmes pa si bo lahko privoščil tudi nekaj minut oddiha
Še to: če se bomo odločili za pohod, ne pbzabimo na ustrezno obutev in tudi dobre nogavice. Najboljše so bombažne. Glavo pa si pokrijemo s čepico, da nam jo močno spomladansko sonce ne bo preveč zagodlo.
ZBOR SMUČARJEV NA ČRNEM VRHU
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Idrija je na Črnem vrhu nad Cerknom, pripravila skupno s smučarskim klubom Rudar in delavci smučarskega centra Cerkno občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Prvenstva se je v treh ženskih in petih moških starostnih kategorijah udeležilo 220 tekmovalcev iz 26 delovnih organizacij iz idrijske občine. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil 71-letni Vladimir Miklavič, član društva upokojencev Idrija. V skupini večjih delovnih organizacij so imeli največ uspeha smučarji in smučarke Iskre Spodnja Idrija, ki so imeli na štartu kar 36 tekmovalcev. Med manjšimi kolektivi pa so bili najboljši smučarji Gozdarstva Idrija.
Tri najboljše tekmovalce v vsaki kategoriji je prireditelj nagradil z diplomami in medaljami.
Rezulati:
Ženske skupina A: 1. Barbara Tratnik (Iskra) 37,70, 2. Ivanka Vončina (Mercator) 38,77, 3. Andrejka Ferjančič (NZD) 39,75. Skupina B: 1. Marta Jordan (NZD) 38,66,2. Anka Kavčič (Mercator)
42.68,	3. Majda Jereb (Čipka)
42.69.
Skupina C: 1. Marija Rupnik (Avtoprevoz) 41,66, 2.
Oliva Mrak (DPO) 42,85, 3. Dragica Basile (PBI) 44,30.
Moški skupina A: 1. Iztok Konjar (Atelje) 41,05, 2. Zoran Rovtar (Kolektor) 41,58,
3.	Miloš Nagode (Iskra) 41,87.
Skupina B: 1. Drago Kavčič (OS Črni vrh nad Idrijo) 41,05, 2. Stanko Grošelj (Gozdarstvo) 43,13, 3. Maks Kuštrin (Gostol) 43,35.
Skupina C: 1. Boris Troha (SIS) 42,09, 2. Sandi Carl (Zidgrad) 42,13, 3. Milan Grošelj (Gozdarstvo) 43,21.
Skupina D: 1. Ivan Ferjančič (IMP - TIO) 36,40, 2. Boris Leskovec (Šolski center) 36,90, 3. Marija Čar (Društvo upokojencev) 39,62.
Skupina E: 1. Viktor Uršič (Društvo upokojencev Idrija) 43,23, 2. Vladimir Miklavič (DU Idrija) 56.00.
Ekipni vrstni red - skupina A večji ozdi: 1. Iskra Spodnja Idrija 19, 2. ETA Cerkno 15, 3. Kolektor Idrija 12, 4. Slovenijales Sp. Idrija 10, 5. RŽS Idrija 9, 6. Zidgrad Idrija 8, 7. IMP - TIO Idrija 7, 8. Mercator Rudar Idrija 6 in 9. Avtoprevoz Idrija 5.
Skupina B - manjše OZD: 1. Gozdarstvo Idrija 27,2. Psihiatrična bolnišnica Idrija 23, 3. Gostol Idrija 20,
4.	OŠ Črni vrh 18, 5. NZD
Idrija 18, 6. Društvo upokojencev Idrija 16, 7. SIS Idrija, itd.	Silvo Kovač
Pomemben
kažipot
ob dnevu zdravja
Od 7. aprila leta 1948, ustanovne listine svetovne zdravstvene organizacije, kije ena izmed specializiranih ustanov Organizacije združenih narodov, imamo svetovni dan zdravja. Geslo letošnjega dneva zdravja je Kdor zdravo živi, pridobi!, saj najrazličnejše raziskave vse bolj potrjujejo, daje zdravje v veliki meri v rokah slehernega posameznika in odvisno od njegovih življenjskih navad in volje po ohranjanju telesnih in duševnih zmogljivosti.
Razumljivo, da samo zdravo življenje še ni vse. Pomeni pa vsekakor zelo veliko, zato se je svetovna zdravstvena organizacija tudi odločila opozoriti na to vprašanje, ki sicer ni nova, ga pa podcenjujemo in mn tudi v razvitem svetu namenjamo premalo pozornosti Človek si namreč mora prizadevati, da bi ostal čil m zdrav. Ne samo zaradi sebe in svojih najbližjih, temveč tudi zaradi družbe, ki ji pripada. Pri tem ne gre le za pravilen odnos do telesnega utrjevanja in za mero v uživanju hrane. Potreben je tudi boj proti vsemu, kar zdravju škodi.
Seveda zdravstveni delavci sami, brez sodelovanja posameznikov, družin in širše družbene skupnosti, ne morejo rešiti zdravstvenih problemov družbe. Zato sta le skupna skrb in odgovornost za zdravje porok, da bi vsi ljudje živeli družbeno in ekonomsko produktivno življenje.
Ko je svetovna zdravstvena organizacija ugotovila velike razlike v zdravju, je sprejela posebno resolucijo, s katero določa, da imajo ljudje pravico in dolžnost sodelovati pri načrtovanju in uveljavljanju svojega zdravstvenega varstva. Pa tudi v naši ustavi je določilo, da mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje. Današnja zasnova zdravstvenega varstva namreč ni omejena „ le na zdravljenje bolezni, pač pa je vse bolj usmerjena tudi v ohranjanje in krepitev zdravja.
Raziskovalci so ugotovih, da je način življenja kriv za številne zdravstvene probleme. Zato moramo danes skrbeti ne le za osebno higieno in čistočo okolja. Poskrbeti moramo tudi za zdravo življenje, za redno in sistematično rekreacijo in razvijanje harmonične osebnosti. Nekoliko obrabljen pregovor Zdrav duh v zdravem telesu je še kako pomemben kažipot v našem življenju. Trdno zdravje, pridobljeno z redno telesno aktivnostjo, učinkovito pomaga pri ohranjanju zdravja, ter preganjanju najrazličnejših bolezni in obrambi pred njimi. Izrednega pomena je telesna kondicija tudi pri okrevanju. Zato je redna vadba potrebna v vseh obdobjih življenja, ne le v mladih, temveč tudi v zrelih letih in na jesen življenja. Krepak in zdrav človek namreč ni le kos velikim delovnim in drugim naporom, ampak tudi zelo zahrbtnim boleznim.
Zato tudi letošnji dan zdravja ne bi smel kar tako mimo nas in naših vsakdanjih težav in težavic. Saj smo konec koncev vse bolj prepričani v to, da kdor zdravo živi, pridobi!
A. U.
Delavska enotnost
zbirka
Knjižnica Sindikati št. 80
F. Rozman, M. Stiplovšek, J. Kos:
PRAZNOVANJE 1. MAJA NA
SLOVENSKEM
Kmalu bo minilo sto let, odkar 1-maj za delavce na vsem svetu ni enak drugim dnevom v letu. Prvi maj je postal dan, ki simbolizira večdesetletno bojevanje delavskega razreda za svoje pravice, dan, ki simbolizira mednarodno solidarnost proletariata vsega sveta. Tudi na Slovenskem smo se že prvo leto praznovanja, torej 1890 vključili v delavsko manifestacijo-Kako je to potekalo, je prikazano v brošuri, ki prva zajema zgodovino Cena 1.320 din prvega maja na Slovenskem.
! jŽZGOPOVINE
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost 15

&
& koi J UP
'godoving/r veze # W
omumstov
ugoslavije-
AHA ' MlAVKA	HOVtKUJI
Bosiljka Janjatovič, Miroslav Stiplovšek
REVOLUCIONARNI SINDIKATI JUGOSLAVIJE 1919 -1920
Združitev razrednih sindikatov na revolucionarni podlagi	(2)
športne dejavnosti do manifestacij in demonstracij družbene in politične narave. V času največjega vzpona, spomladi 1920, je obsegalo nad 200.000 članov v vsej državi. Tega ni v Jugoslaviji med vojnama dosegla nobena sindikalna organizacija, naj je bila usmerjena komunistično ali socialistično, naj je bila v okviru režima ali opozicijskih meščanskih sil. CDSSJ je zbral še večje število delavcev med celo vrsto svojih ekonom-
izidu Zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije
Letos sta Komunist in Državna založba Slovenija izdala Zgodovino Zveze komunistov v slovenščini. Obsega 418 strani in je ra^deljena na štiri poglavja.
Objavljamo prispevek dr. Bosiljke Janjatovič in dr. Miroslava Stiplovška o delovanju revolucionarnih sindikatov do Obznane. V Zgodovini ZKJ je prikazana tudi vloga strokovnih organizacij - sindikatov v posameznih obdobjih razvoja jugoslovanskega revolucionarnega gibanja pa tudi nekatere posebnosti sindikalnega delovanja v Sloveniji in drugih pokrajinah
Jugoslavije.
O vseh teh vprašanjih so . Pravljali pred združitve-ini kongresom, vendar niso Prisli do dokončnih sklepov e takrat ne na samem kon-|resu ne veliko let pozneje, aj še v sindikatih, ki so bili a združitev na revoluci-
»	OV- V Ud A t V
nami podlagi, ob močnem Puvu levice, niso bili vsi za avedene revolucionarne re-itve programa in organiza-jtlf enotnih razrednih sindi-atov. Skoraj istih 430 delegatov, ki so ustvarili SDSJ pl’ Je na združitvenem kon-sfesu ustanovilo Centralni elavski sindikalni svet Jugoslavije (CDSSJ) - Central-0 radničko sindikalno vije-.e Jugoslavije kot centralo •jugoslovanskih revoluci-Uarnih sindikatov; 20. in J- aprila 1919 so sprejeli te-fuoljne zamisli o nepopust-Jivem razrednem boju in Sn^T Povezavi CDSSJ s Do J (k). Te postavke so se Pokazale v pravilih CDSSJ P resoluciji o enotnosti parmskega in sindikalnega gi-
banja. Zaradi težavnosti sindikalnega dela oziroma silovitega odpora režima in delodajalcev se je nato marsikdo začel spreminjati v reformista tako v besedah kakor v dejanjih.
CDSSJ je torej postal osrednji organ združenega razrednega sindikalnega gibanja, ki so se mu pridružile skoraj vse sindikalne organizacije v Jugoslaviji, razen Strokovne komisije iz Slovenije, njeno desničarsko vodstvo je tudi preprečilo odhod slovenskih predstavnikov na kongres, sindikatov iz Vojvodine, ki niso imeli .pokrajinske centrale in so do zloma sovjetske Madžarske ostali povezani s sindikalno centralo v Budimpešti, Splošne delavske zveze iz Hrvatske in Slavonije ter nekaj manjših poklicnih organizacij. Zunaj združenega delavskega gibanja so ostali tudi delavci iz Istre, Slovenskega primorja in Koroške; ker so ti kraji prišli
Ustanovni kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) v Beogradu od 20. do 23. 4. 1919. - Delegati kongresa pred Delavskim domom na Slaviji.
pod Italijo oziroma Avstrijo, so ti dolgo ostali zunaj tokov komunističnega gibanja v Jugoslaviji, delavskemu gibanju pa so se pridružili v okviru držav, v katere so prišli z imperialističnim urejanjem meja po prvi svetovni vojni.
Po združitvenem kongresu naj bi se združile vse pokrajinske strokovne zveze v državne centrale za posamezne industrijske panoge, pri čemer naj bi bil CDSSJ osrednje vodstvo enotnih sindikatov. To združitev naj bi opravili v treh mesecih.
Hkrati je imel CDSSJ nalogo, naj strne tudi tiste pokrajinske sindikalne organizacije, ki dotlej še niso sklenile pristopiti k enotnemu sindikalnemu gibanju v vsej državi.
Združeno sindikalno gibanje pod vodstvom CDSSJ je kljub nasprotjem v njem samem - tako je bilo tudi v SDSJ (k) - postalo v času svojega delovanja do prepovedi konec leta 1920 velikanska sila, glavni pobudnik številnih akcij delavskega razreda od mezdnih in stavkovnih gibanj, prosvetne in
skih ali družbenopolitičnih akcij in v tem se kaže njegova prava, velikanska moč.
Te velike množice delavcev so zbirale posamezne strokovne zveze, ki so se združevale od časa skoraj takoj po kongresu tja do konca leta 1920, ko se je zaradi prepovedi revolucionarnih sindikatov pretrgal ta proces, ki sicer še daleč ni bil končan. Pri združevanju strokovnih zvez so najpomembnejši uspeh dosegli železničarji, ki so konec septembra 1919 ustanovili Zvezo prometnih in transport-
nih delavcev in uslužbencev Jugoslavije, v katero so se vključili tudi slovenski razredno zavedni železničarji, ta strokovna centrala pa je štela nad 30.000 članov. V začetku 1920 so se CDSSJ pridružili tudi sindikati Vojvodine, marca istega leta pa Strokovna komisija iz Slovenije. V vseh delih Jugoslavije so se v okviru posameznih strokovnih zvez okrepile sindikalne podružnice (v začetku leta 1920 je bilo okrog
8.000	članov v Makedoniji, okrog 73.000 v Hrvatski, od teh 8.000 v Dalmaciji, okrog
30.000	v Sloveniji, približno toliko tudi v Vojvodini, okrog 25.000 v Bosni in Hercegovini itn.). Kljub temu se ni do konca uresničilo načelo enotnih industrijskih zvez, ki bi bile zbrane in združene v CDSSJ kot v osrednji instanci gibanja. Na sindikalni konferenci konec junija 1920 v Beogradu so zato sprejeli posebno resolucijo o združevanju strokovnih zvez, ki naj bi jo pospešeno izvedli do srede jeseni 1920.
Veliko je bilo vzrokov, da se ni posrečila trdna organizacijska povezava: ovirala so jo notranja nasprotja v CDSSJ, odpor desničarjev, zlasti iz Hrvatske in Slovenije, ter režim, ker je onemogočal svobodno dejavnost CDSSJ. Srednici, tako imenovan centrumaši, so tako v SDSJ(k) kakor v CDSSJ vedno bolj opuščali stališča, sprejeta na združitvenem kongresu. Bali so se namreč revolucionarnih akcij, ki so zajele vso državo. V besedah in dejanju so zavračali tesno povezavo političnega in sindikalnega boja in dela, sindikate pa so hoteli spremeniti in so jih deloma res tudi spremenili v svoja oporišča v boju s SDSJ(k) oziroma od junija 1920 preimenovano v Komunistično partijo Jugoslavije.
Nadaljevanje prihodnjič
Nagradna križanka	12
1
*
														
4 *-*. v učit.// . jflii					TRŽAŠKI SLIKAR (GVID0N)	FIŽOLOVKE, PREKLE !	SESTAVIL: R. NOČ	RDEČE- GLAVEC	EDWARD , TELLER	OSJE GNEZDO	SKUPEK STVARI, PREDMETOV	TONA	ZBIRALKA NAROČIL	PREBIVALEC ANTIČNE TRAKIJE
				BRANE PREST0R		■	SPREMEN-UIV EL. UPOR STATUETA							
				SIBIRSKO VELEMESTO OB ANGARI								KRANJ UVEL0ST		
				IZNAJDI- TELJ TELEFONA					REKA V SLAVONIJI					
				ST. ŠPANSKI NOVEC					MESTO NA PASMANU					
pil llfe M	K y			►										
	»PRAVO- VERNI« MUSLI- MANI	AM. FILM. IGRALEC (TOM) MAPA, OVOJ								BREME SL. SLIKAR IN ARHITEKT (BORISI			•	
PREBIVA-LEČ SOMALIJE								OSKAR KOVAČIČ			MESTECE PRI ZADRU ŠPANSKO ZEN. IME			
mehko- nebni jeziček število BREZ USTNE VREDNOSTI						REKA IN MESTO V ŠUMADIJI	ZELENICA V PUŠČAVI	ZBOR DEVETIH PEVCEV ŽITNA BOLEZEN						NERED, ZMEDA
				LARS 0NSAGER	SEVERNI JELEN RIM. BOGINJA JEZE				MADŽ. ŠAH. VELEMOJSTER (ISTVAN)					
prebiva- leč DRŽAVE NA APE-minskem POLOTOKU									MESTO NA PORTUGALSKEM MAKARSKA					
nasilje, STRAHO- VLADA IVAN krilov										FINSKO MOŠ. IME. SKAKALEC RAUTI0NAH0				
				JUNAKINJA »VISOŠKE KRONIKE«						POSTAVA, ŽIVOT				
Rešitve pošljite do 17. aprila 1986 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 12. Nagrade so 1.200, 1.100 in 1.000 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št., 11
OTOPELOST, DEPO, POTOVALNI NAČRT, ONOMA-STIKON, IS, RENI, SAD, LIŠP, TS, SPORED, LARA, UVALA, NIKOLAJ, NERED, JAR, VD, ITAKA, ELE-GAN, ZIB, NAV, EGIDIJ, ENCIJAN, KAPICA, MAILER, TRS, AK
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 11
1.	nagrada 1.200 din: Dragica Rituper, Klinični laboratorij, Grajska ulica, 69000 Murska Sobota;
2.	nagrada 1.100 din: Dragica Barut, Bratov Babnik 20, 61000 Ljubljana;
3.	nagrada 1.000 din: Franc Janc, PTT Trbovlje, pp 59, 61420 Trbovlje
Nagrade bomo poslali po pošti.
Delavska enotnost
•	Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije.
List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VJ, telex 31 787 • Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik • Odgovorni urednik: Franček Kavčič • Člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem), Emil Lah (zunanja politika), Boris Rugelj (gospodarjenje), Andrej Ulaga (šport, oddih in rekreacija), Igor Žitnik (izobraževanje, kultura). Novinarji - reporterji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj, Marija Frančeškin, Janez Sever, Meri Jurca (tajnica), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica), Franci Mulec (oblikovalec) • Pomočnik direktorja tozda: Milan Živkovič. • Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942 • Naročniška centrala 318-855 • Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 318-855 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij Ljubljana, Celovška c. 43,
311-	956 • Uredništvo Naša žena, Ljubljana, Celovška c. 43, 318-855 in 321-651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 323-951 • Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 • Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923
•	Žiro račun 50100-603-41502 • Knjigarna galerija Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317-870 in
312-	891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 45 din, letna naročnina 2.340 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik.
Ljubljana, 11. april 1986
Delavska enotnost 16
Z Jernejem Repovšem o akciji Slovenija! Moja dežela
TURIZEM SMO UUDJE
Čeprav je znana propagandna akcija, ki nas opozarja, da smo turistična dežela in da je v turizmu naša prihodnost, plod hotenj Centra za turistično in ekonomsko propagando pri GZS ter timskega dela izvedencev Studia marketing Delo, je njen duhovni oče, kot temu pravimo, Jernej Repovš, direktor omenjenega studia. Akcija je vzbudila nemalo pozornosti, žanje pohvale in najvišja priznanja — tudi na vsakoletnem jugoslovanskem festivalu tržnih komunikacij v Portorožu, medtem ko so jo posamezniki pozdravili z neokusno obarvanimi očitki.
No, ne glede na vse, teče akcija s polno paro. Letos že drugo leto. Je vse bolj zanimiva in zdi se, da so v tem primeru njeni avtorji zares zadeli žebljico na glavico. Zato smo tudi zaprosili Jerneja Repovša, da nam o njej in njenem nadaljevanju zaupa nekaj svojih razmišljanj.
Nevsiljiv prijem
»Pred začetkom akcije, usmerjene na domačo javnost, je bilo zbranih v okviru širše omnibusne raziskave med drugim tudi nekaj stališč domače javnosti do turizma, da bi lahko s prihodnjimi raziskavami spremljali njeno uspešnost. Raziskava kaže, da imamo prebivalci Slovenije že zdaj visoko mnenje o možnostih, ki jih ima Slovenija v turizmu. Tudi pripravljeni smo kar dosti storiti za turizem, radi bi le, da bi nam kdo povedal, kaj naj naredimo. Kar 70 odstotkov prebivalcev meni, da bi morale biti po televiziji posebne oddaje, ki naj bi jih poučile, kaj storiti za razvoj turizma. Presenetljivo je tudi, da bi se kar precej prebivalcev Slovenije ukvarjalo s turizmom, če bi v tem videli prihodnost. To pripravljenost pa kaže vsekakor izrabiti in jo usmeriti k napredku,« razmišlja Jernej Repovš.
— Verjetno ni naključje, da v nekaterih državah z razvitim turizmom namenjajo zelo veliko denarja za vpletanje lastne javnosti v oblikovanje turističnih izdelkov?
»Seveda, saj ima zasnova vpletenosti svojo strokovno podlago v tržni literaturi in socialni psihologiji že več kot trideset let. V zadnjem času s pridom uporabljajo modele vpletnosti pri načrtovanju družbenih komunikacijskih akcij in v političnem oglaševanju. Akcija Studia marketing Delo je torej sestavni del načrta, po katerem naj bi se v petih letih usposobili za trženje s tu-
rističnimi izdelki in zajema: 1. vpletanje domače javnosti v enovit turistični izdelek Slovenije, 2. raziskovanje, načrtovanje in oblikovanje turističnih izdelkov od makro do mikro ravni, J. spoznavanje turističnih porabnikov, turistov, ki jim turistični izdelki lahko zadovoljijo njihova pričakovanja in potrebe, ter 4. trženje.«
- Akcija naj bi seveda predramila in navdušila čimveč ljudi?
»Naš glavni komunikacijski cilj je bil pri 60 odstotkih slovenske javnosti doseči dojemanje Slovenije kot enovite turistične dežele in pomena, ki ga ima turizem za slovensko gospodarstvo in prihodnost. Predvideli smo, naj bi akcija stekla prek radia, televizije, revij in časopisov, plakatnih mest, osebne pošte in osebnih stikov. Najtežja naloga je bila takoj na začetku zbuditi pozornost. Tako smo se spom-
nili na tako imenovane mobilizacijske razglase, s katerimi so že v davnini v mnogih državah in ne da bi poznali teorijo vpletenosti, dosegli sodelovanje širše javnosti v akcijah. Za takšne razlage je značilno, da imajo svojo ciljno skupino, ki ji je razglas namenjen. Denimo: pionirji, mladinci, Slovenci in Slovenke, vojaki in oficirji, delavci, kmetje, itd...«
- Naj bo tako ali malo drugače, z akcijo ste v izredno kratkem času vzbudili pozornost najširše javnosti. Kako ste načrtovali nadaljevanje?
»Predvsem s serijo komunikacijskih sporočil, zasnovanih na načelih negativnega in pozitivnega prijema. Negativni je na primer: onesnažujemo okolje, uničujemo smerokaze, pred turisti zapiramo gostišča in podobno. Med sporočila, zasnovana na načelih pozitivnega prijema, štejemo serijo barvnih oglasov v revijah, kjer smo lepe posnetke slovenske krajine pospremili s čustveno nabitim naslovnim besedilom: »Slovenija! Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar, v varstvo so nam jih zaupali vnuki.« Tudi pri zasnovi sporočil z negativnim prijemom smo pazili, da nismo ukazovali ali zah-
tevali. Odločitev smo vedno prepustili gledalcu, bralcu, poslušalcu. K pozitivnemu sklepanju naj bi spodbujalo emotivno močno povezano geslo: Slovenija! Moja dežela. Geslo je dovolj zgovorno, da ga ni potrebno utemeljevati.«
Medsebojni stiki ustvarjajo ozračje
-	Trkate torej na miselnost zares širokega kroga ljudi v naši republiki. Med drugim pošiljate ' tudi pisma...
»Na naslov carinikov, miličnikov, nekaterih delavcev v bankah, na pošti, bencinskih črpalkah, prodajalkam in prodajalcem, skratka ljudem, ki so v najbolj neposrednem stiku s turisti, smo poslali 54.000 osebnih pisem z bedži »Slovenija! Moja dežela.« V pismu, ki ga je podpisal direktor Centra za turistično propagando Slovenije pri GZS, smo naslovnike opozorili na pomembnost njihovega dela za uspeh v turizmu.«
-	Akcija se letos nadaljuje, kako?
»Izhodišča so enaka kot v preteklem letu. Enaka ostajajo poslanstva, generalna strategija, komunikacijski
Jernej Repovš
UPE SVEDER: POGOJ
KA-ZPIž
/t/0
- ZX^A/\7^~ //

cilji in kreativna strategija. V letošnji akciji, ki jo namenjamo vpletanju slovenske javnosti v enotivo turistično storitev Slovenije, še bolj dosledno kot v prvi ostajamo zvesti prepričanju, da je sleherni prebivalec Slovenije tudi turistični delavec. Brez ljudi in njihovih pozitivnih stališč ne moremo spreminjati in razvijati turističnih storitev. Ne moremo posta,] ati turistična dežela, ker je človek in njegov psi-hosocialnbi odnos najbistvenejši del turistične storitve, sestavni del njene tehnološke in psihološke vrednosti. Lansko leto smo v komunikacijski akciji s podpisanim geslom »Slovenija! Moja dežela« do dobršne mere opredmetili prepričanje, da moraš biti nekje udomačen, da moraš nečemu pripadati, saj imaš lahko šele tako do tega pozitiven odnos in si pripravljen nekaj za to storiti. Letošnjo akcijo gradimo na prepričanju, da odnosi med ljudmi ustvarjajo ozračje, v katerem se človek lahko počuti dobro ali
pa neprijetno. In to ozračje je motiv ali pa zaviralec p°' rabe. Filozofijo letošnje akcije bi še najbolj natančno izrazili s stavkom: naši gostje se bodo počutili dobrodo; šli, če si bomo dobrodošl1 sami.«
- Lani je bilo na akcij0 nekaj pripomb.
»Ja, nekaterim odmikanj6 od voluntarizma v strokovnosti, ki daje tudi drugačno vsebino dejavnostim slovenskega turizma, ni všeč. Eden od vzrokov je v ljudeh, ki le stežka stopijo iz izkustvenih okvirov in jim vsaka drugačnost odvzema občutek varnosti in ogroža vztrajanje pri starem načinu dela-Oglasili so se tudi konformn sti, ki z lupami in milimetri iščejo razlago v tem, češ da slovenski turistični izdelek oblikuje svojo identiteto P° sledeh nacionalizma in šovn nizma. Tem verjetno tudi nekaj osnovne izobrazbe o sodobnem trženju opredeljenih turističnih izdelkov " na bi koristilo.
Andrej Ulag0