prejeto: 1993-07-12
ACTA HISTRIAE II.
UDK: 904(436.5)"07"
K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM
ErikSZAMEIT
dr., Mtitul za prazgodovinsko ia zgodnjesrednjevcško arheologijo, 1X90 Dunaj, Franz Klein Gassc V, A
IZVLEČEK
Avtor obravnava različne stare in nove arheološke najdbe iz 8. st. na Koroškem. Med okritimipredmeti, kijih moramo med zgodnjcsrednjeveškimi najdbami na Koroškem uvrstiti med uvožene, so avarsko pašno okovje in zahodno orožje oziroma konjeniška oprema. Razlaga jih kot značilne priče o političnem in gospodarskem življenju karantanskega prebivalstva v tem času in opozarja na podobno mešanje avarsktlt in frankovskih okrasnih prvin pri sočasni ženski noši v avstrijskem donavskem prostoru.
Znanost si že dolgo prizadeva, da bi natančneje razčlenila in opredelila najdbe iz zgodnjega srednjega veka v vzhodnoalpskem prostoru. Vidne razlike v ocenah nemških in slovanskih raziskovalcev se kažejo predvsem pri temeljnih vprašanjih kronološke opredelitve in pri tem, kateremu narodu jih pripisujejo. Te razlike so še tembolj očitne, če primerjamo ugotovitve, do katerih sta domala v istem času in na osnovi obsežnega materiala prišla o tej problematiki P. Korošec1 in J. Giesler2. Oba znanstvenika sta zgodnjesrednjeveške najdbe razvrstila v tri skupine. P. Korošec v njih prepoznava tri različne slovanske kulturne kroge in vsakega od njih deli v starejšo in mlajšo fazo. Kronološko jih vmešča v čas med 7. in 10. st. J. Giesler pa jih brez etnične opredelitve njihovega izvora deli v tri kronološke horizonte in jih postavlja v Čas od "okoli leta 800" do prve polovice 11. st.
Ne da bi se želel spuščati v vrednotenje kulturnozgodovinskih sodb obeh znanstvenikov, je avtor mnenja, daje datacija P. Koroščeveza vzhodnoalpske najdbe postavljena v prezgoden čas, Gieslerjeva pa v prepoznega3.
1	P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov. Dela Opera 22/1, 1979.
2	J. Giesler, Zur Archäologie des Ostalpenraumes vom 8. - 11. Jahrhundert. Arch. Korrespondenzblatt 10,1980,85ff.
3	E. Szameit, Anmerkungen zur Chronologie des 8,- 9.Jahrhunderts im Ostalpenraum. Zalai Muzeuro 3,1991,73 ft.
93
ACTA HI STRIAE H.
Etile SZAMEiT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM, 93-102
Avtor v svojem prispevku obravnava več starejših in novejših najdb iz Koroške, za katere se zdi, da dajejo primerno podlago za postavitev samostojnega horizonta za arheološke najdbe iz te dežele v S. st. Med temi najdbami so med drugim tako avarsko pašno okovje kakor tudi iz frankovske države uvoženo orožje in konjeniška oprema, torej predmeti, ki so lahko vsi po vrsti občutljivi za kronološko opredelitev.
NAJDBE:
A) Avarski bronasti predmeti4
I. Baarsdorf!občina Hörzendorf oziroma Baiersdorf/St. Donat/Šentvid ob Glini5
Že pred letom 1910 (morda 1906) so med gradnjo železnice (oziroma ob odpiranju gramozne jame) na področju Baiersdorfs pri Šentvidu ob Glini odprli grič in pri tem naleteli na nekaj zgodnjesrednjeveških grobov. Čeprav so bili med delom grobovi brez dokumentacije uničeni, je več zbranih predmetov iz njih prek nekega antikvarja prišlo v muzej v Beljaku.
Med pridobljenimi najdbami je med drugim 11 avarskih bronastih predmetov (dve fotografsko dokumentirani skobi za jermen manjkata). Najdbe so bile leta 1960 prvič objavljene in ovrednotene6.
Kakor je pokazala natančna analiza originalov, gre brez dvoma za ostanke dveh različnih avarskih pašnih garnitur, ki ju je mogoče tako tipološko kot kronološko postaviti v dve različni skupini. Če se držimo Daimove7 in Stadlerjeve8 troddne razvrstitve poznoavarskih bronastih predmetov v poznoavarsko fazo l, poznoavarsko fazo II in poznoavarsko fazo HI, lahko en del okovja pripišemo poznoavaTski fazi 1 (T. 1/1-3), drugega pa razviti poznoavarski fazi II (T, 1/4-11). Začetek ulivanja avarskega okovja je kronološko postavljen vrazlična obdobja, vendar zvečine v desetletja 670-6809 in 710-73010. Zadnji dve desetletji sta kot končna meja najbrž postavljeni v prepozen čas, kar je posledica domneve, da moramo trajanje srednjeavarskega horizonta med zgodnjeavaTskim in poznoavarskim horizontom razširiti na dobri dve človeški generaciji. V tem primeru pa je potrebno izhajati iz tega, da je ulito okovje že v srednjeavarski dobi II spodrinilo pločevinastega. Zaradi tega je zelo verjetno, da je ob izteku 7. st.
4	Za opredelitev bronastih predmetov glej: E. Szameit, Das Frühmittelalterliche Grab von Grabelsdorf bei St. Kanzian am Klopeinersee, Kärnten. Mit einem Beitrag von P. Stadler. Arch. Austriaca 77,1993.
5	H. Dolenz, Funde aus Kärnten aus dem 7. - 13. Jh. Carinthia 1150, i960,733ff.
6	H. Mitscha-Märheim, Bemerkungen zum frühmittelalterlichen Fundmaterial aus Kärnten. Carinthia 1150,1960,751.
7	F. Daim, Dasawarische Gräberfeld von Leobersdorf, NÖ. Studien zur Archäologie der A waren 3/1,1987,28£f.
8	P.Stadler,Die Sereation awarischer Gürtelgarnituren. Masch.Diss. Wien, 1985.
9	N. Fettich, A.Marcsi,Trouvaiiles avares deDunapentele. Arch. Hung. XVÜI, 1936,98 f.
10	F. Daim, Anm. 6,159.
94
ACTA HISTRIAE II.
Erik SZAMEIT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM, 93-102
oziroma v Času "okoli leta 700" vzporedno obstajalo eno in drugo okovje, pločevinasto in ulito, oziroma so ga uporabljali v kombinacijah. Ne glede na to, kateri kronološki opredelitvi damo prednost, iz tega izhaja, daje bil v Baiersdorfu prvi izmed imetnikov pasu z avarskim pašnim okovjem pokopan nekako v prvi tretjini, drugi pa v drugi tretjini 8. st. Časovno opredelitev avarskega okovja podpirajo pridatki: preprosto tauširane ostroge poznomcrovinškega tipa (T. 1/14) s kratkim trnom, široka sekira zahodne (merovinške) oblike (T. 1/13) ter zeleno patiniran troplastni glavnik in njegovi ostanki (T. .1/12).
Sondažno izkopavanje v Baiersdorfu/St. Donatu, za katero je dal pobudo K. Dinklage, je trajalo od 2. do 5. 8,1943. Tisti čas sonied oranjem na ravnem temenu podolgovatega hriba večkrat naleteli na dele skeletov. V preiskanih plasteh so poleg recentnih živalskih kosti končno našli ostanke zelo poškodovanega, približno zahodno-vzhodno orientiranega skeletnega pokopa brez pridatkov. Iz poročil in zapiskov v avstrijskem državnem spomeniškem zavodu in v Deželnem muzeju v Celovcu je mogoče sklepati najmanj to, da imamo na področju Baiersdorfa/St. Donata in Baarsdorfa opraviti z dvema blizu drug drugega ležečima pokopališčema.
2.	Št Peter pri Grabštanju (St. Peter/Grafenstein)u
V uničenem grobu pri St. Petru blizu Celovca so našli ostanke poznoavarske pašne garniture: en z vitico okrašen jeziček glavnega jermena in tri istovrstne jezičke pomožnega jermenja (II/1-4). Po mnenju F. Dakna in P. Stadleija garnitura sodi v poznoavar-sko fazo II. Datiramo jo lahko nekako v sredino 8. st. Po oblikovnih in razvojnih značilnostih skoraj v celoti ustreza pašni garnituri iz Krungla na Štajerskem, ki je bila najdenažev70. letih 19. st. obenem z ne več ohranjenim železnim karolinškim mečem;2.
Čeprav krungelskega meča nikoli ni bilo mogoče natančneje opredeliti, bi po opisu in merah13 morebiti lahko ustrezal spathi s HohenbeTga, v kateri moramo videti zgod-njekarolinški okrasni meč mannhdmskega tipa14. Meče mamiheimskega tipa pretežno uvrščajo v sredino oziroma drugo polovico 8. st15.
3.	Grabalja vas pri Škocijanu ob Klopinjskem jezeru (Grabehdorf bei St. Kanzianu am Klopeinersee)
To avarsko pašno garnituro so našli leta 1965 med izkopavanjem, ki gaje vodil F. X. Kohla16. Iz najdbene skice v njegovem dnevniku je razvidno, da je ležala v grobu s
11	Dolenz, Anm. 4.
12	O. Fischbach, Ujabb leletekHohenbergroi es Krungibol. Arch. Erl. 17,1897,133f£.
13	E. Diez, Die Funde von Krungl und Hohenberg. Jahrbuch d. k.k. Zentralkomm. NF 4, 2906, 201ff.
14	E. Szameit, Katolingische Waffenfunde aus Österreich. Teil I: Die Schwerter. Arch. Austriaca 70,1986,385ff.
15	W. Menghin, Neue insehrütenschwerter aus Süddeutschland und die Chronologie karolingischerSpathen auf dem Kontinent. Erlanger Forschungen, Reihe A 26,1980, 227ff.
16	F.X. Kohla, Fundber. aus Österreich 9,1966,24.
95
Abb.!si-1: Funde des S. Jahrhunderts aus Kärnten / Najdbe S. stoletja na Koroškem: J -Baardpsi,'Baiersdorf. 2-Grafenstcin!Grabitajn, 3-Grabehdvrfbei St. KanzianIGrabalja vas pri Š kočijanu, 4-Kcmzianiberg bei Villach/Skocjan pri Bekšianju, S-Tuuchendorß Gramilach, 6-Urlaken, 7'IIemntaberg bei Globasni(z!Sv.Emapri Globasnici, S-Lamprecluskogel, 9-Moizbichel
.¿i,.i. m ■ : . ■■ -—--n '. )n(Ii' in"
ACTA HI STRIAE II.
Erik SZAMEIT: K NAJDBAM 3. STOLETJA NA KOROŠKEM, 93102
skeletom v zravnani hrbtni legi. Poleg pašne garniture so v grobu našli še dolgi meč, dva noža, okrašeno posodo za kosti in železno ostrogo. Ta grob je bil, kot dodatni pokop ob robu, izkopan v prazgodovinsko nasuto gomilo. V njej so poleg lialštatskega ženskega žganega pokopa z bronasto iglo in tremi posodami našli tudi dve sulici iz veijetno istočasnega moškega pokopa.
Pašna garnitura iz Grabaije vasi sestoji iz litega okovja in izrezanih pločevinastih kosov. Velik ulit bronast jeziček glavnega jermena (T. IT/S) ima gibljiv pločevinast šarnir; na pašni zaponki z okrasom iz pločevine (T. II/6) in na več posrebrenih ali pociajenih kosih pločevinastega pašnega okovja (T. 11/7 in 8) so še vidni ostanki usnjenih pasov. Iz broua so uliti tudi atipični jezički pomožnih jermenov z bisernim robom (T. 11/10-13) in en z vitico okrašen jeziček pomožnega jermena (T. II/9). Po mnenju P. Stadlejja lahko tako pomešana pašna okovja razlagamo kot značilnost za prehod s pločevine na litino, torej za pozno srednjeavarsko fazo oziroma za poznoavarsko fazo I17. Dolgi meč iz istega groba (brez T.) je prvi v Avstriji najdeni primerek z damas ciranirn rezilom. Ker na več takih mečev iz 7./8. st. naletimo predvsem v sevemonem-škem prostoru18, gre morebiti pri tem primeru za uvoz iz Spodnjega Porenja oziroma s saškega ozemlja. Železna ostroga (brez T.) s kratkim trnom po dimenzijah in načinu izdelave ustreza ostrogi iz Baiersdorfa. Kombinacija najdb govori zadatacijo v čas "okoli leta 700" oziroma v prvo tretjino 8. st.
4, Škoeijan priBekštanju (Kanziattiberg)19
Muzej v Beljaku pod oznako najdišče Kanzianiberg hrani iz brona ulito pozlačeno okovje v predrti tehniki, okrašeno z motivom čaše življenja, iz katere zobljeta ptici (dva pava?) (T. III/l). Po obliki to okovje ustreza dvodelno gibljivo izdelanim poznoavarskim ščitastim okovjem glavnega jermena. Vendar je obdelano enosmerno gibljivo in zaradi tega med drugim spominja na enodelno obdelana okovja, kakršna so poznana iz slovaškega najdišča Blatnica/Sv. Martin. Zato se datacija v konec 8, st. zdi najbolj pravilna.
B) Orožje
Tu je potrebno navesti predvsem meč iz najdišča Tauchendorf / Gramilach (T. IV/1 in 1A) . Med oranjem so ga našli že leta 1907 in je zato veijetno pripadal kateremu od skeletnih grobov, ki jih je uničil plug. Lahko tenko rezilo je izdelano še v najboljšem merovinškem izročilu; njegovo damascirano jedro ima na obeh straneh rozetni funiran
17	P. Stadler, Ausgewählte awarische Bronzegüsse als Parallelen zu Gürtelbeschlägen von Vrap und Erseke. In : Joachim Werner, Der Schatzfiind von Vrap in Albanien. Stadien 2ur Archäologie der Awaren 2,1989,105f.
18	H. Westphal Untersuchungen an Saxklingen des sächsischen Stammesgebietes -Schmiedetechnik, Typologie, Dekoration. Studien zur Sachsenforschung 7,1991,271 tf.
19	Dolenz, Anm. 4.
20	Mitt. d.k.k. Zentialkommission, NF 7,1908,114.
97
ACTA lilSTRIAEIX.
Erik SZAMHT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA-KOKOSKEM. 93-102
damast. Zdi se, da so bili ročaj s prestreznim delom, glavič in njegov prečni zatič kasneje dodani na starejše rezilo, ki je bilo v nastavku trnastega ročaja zlomljeno. Na recgentski sliki se vidi, da iz dveh kosov sestavljen novi tmasti ročaj ni homogeno spojen z jedrom rezila, temveč je bil na mestu škrbastih raz dokovan kasneje. Dodani delipa senc ujemajo s prvotnimi, kajti celo pri glaviču in njegovem prečnem zatiču je bilo trdno sedišče na trnastem ročaju izdelano le s težavo, in sicer s pomočjo železnih stičnih zagod. Glavič in prestrezni del sta v primerjavi s tankim rezilom nekoliko nesorazmerna" in v celoti ustrezata obliki zahodnokarolinških mečev altjulirdenskega tipa, kakršni so značilni za sredino in drugo polovico 8. st22. Brez dvoma tako pri rezilu kakor pri sestavinah ročaja gTe za dele, ki so bili uvoženi ali od Langobardov ali iz frankovske države.
Datacije ne potrjujejo le številne skupine najdb in posamezne grobne najdbe iz severne Nemčije23, temveč tudi nekaj sorodnih mečev iz avstrijskih najdišč. Opozoril bi le na orožje iz najdišč Sierningliofen, St. Georgen a. d. Gusen in Haiabuch, ki ga zaradi pridatkov, kot so ostroge, sulice, meči in avarski okrasni obročki, lahko datiramo v drugo polovico 8. st24.
C) Konjeniška oprema
Med najdbami iz 8. st. na Koroškem imamo dele konjeniške opreme, ki so že dolgo poznani, a jih zdaj dopolnjujejo še nova odkritja.
1. Urlaken
Kot stara najdba je v literaturi že dolgo prisotno streme (T. IH/2) iz najdišča Urlaken25, ki je iz močne strehaste železne palice izdelano v obliki podolgovatega trikotnika z dvozavojnim ušesom. Na zunanjih straneh je v celem dvobarvno tauširano, tako da se izmenjujejo veččrtna polja s progasto vkovanimi pasovi medi in enaka polja s srebrnim tauširanjcm. TipoJoško je sorodno stremenom iz Immensteda. In spel nam zlasti grobne najdbe iz severnega in severozahodnega nemškega prostora kažejo predvsem na 8. st., ko gre za datacijo teh stremen26. Kljub vsemu bi rad opozoril še na eno avstrijsko najdišče, in sicer na St. Johann pri Temitzu v Spodnji Avstriji, kjer so našli podoben, a tipološko nekoliko starejši in neokrašen par tovrstnih stremen27. Datacijo tu potijujeta dva pridatka, in sicer v slogu Tasilovega keliha okrašen jermenski jeziček ter ulito avarsko pašno okovje.
21	Szameit, Anm. 13.387 und 392f.
22	Menghin, Anra. 14.
23	A. G eibig, Beiträge zur morphologischen Entwicklung des Schwertes im Mittelalter, Offa-Bücher 71,1991.
24	Szameit, Anm. 3.
25	K. Dinklage, Frühdeufcsche Vbtkskulturin Kärnten und seinen Marken. 1943, Taf. 10.
26	F. Stein, Adelsgräber des 8. Jahrhunderts in Deutschland. GDV, Serie A 9,1967.85.
27	W. Haider, Fundber. aus Österreich 29,1990,250f.
98
ACTA HI STRIAE H.
Erik SZAMEIT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM,102
2.	Pri Sv. Etni pri Globasnici (Hemmaberg)
Med izkopavanji pri Sv. Etni, ki j ih je vodil Franz Glaser, so nedavno naleteli tudi na pomembne, zelo dobro ohranjene nove najdbe iz zgodnjekarolinškega obdobja, ki pa niso bile še objavljene. Posebej bi rad opozoril na enakoramno streme s križno obrnjenima zaključkoma v obliki plastičnih živalskih glav (T. IV/4). V vsako izmed lepo in izrazito oblikovanih živalskih glav, ki stojita prečno na krakih stremena, je zakovan kratek nastavek, kije s pomočjo na notranji strani kraka nameščenega pločevinastega traku kot nasprotno ležišče utrjeval stremenski jermen. Ta nadvse redek tip stremena, ki ga po njegovih zunanjih znakih na splošno uvrščamo v drugo polovico 8. st., pa ima zanimivo vzporednico v Spodnji Avstriji. V neobjavljenem grobu 28 na zgodjekarolin-škem grobišču v Heinbuchu ob Ennsu so naleteli na dobro opremljen pokop lokalnega odličnika, kjer so med drugim našli eno spatho altjuhrdenskega tipa, kopje s krilno ostjo in dve stremeni . Stremeni sta zelo slabo ohranjeni in ne pripada ta istemu paru, temveč vsako drugačnemu tipu. V enem, ki je žal zelo slabo ohranjeno, lahko vidimo zelo nežno, skoraj filigransko vzporednico stremenu od Sv. Eme. Tudi to se v obliki križa končuje z majhnima živalskima glavama, v kateri sta zakovičena z medjo oziroma bakrom podložena nastavka, ki sta držala usnjen jermen. Grob 28 v Hainbuchu avtor datira v tretjo četrtino 8, st.
Na konec 8. st. je treba uvrstiti tudi drugo streme od Sv. Eme, ki ima pravokotno profilirana zaključka, prečno zakovičena nastav ka in na notranji strani vzporedno ploščico (T. IV/3). V tem stremenu lahko vidimo prototip za kasnejša, v različnih inačicah izdelana stremena iz moravskih najdišč.
3.	Lamprechtskogel
Na koncu bi rad opozoril še na fragment železnega, v poznoavarskem izročilu izdelanega stremena iz najdišča Lamprechtskogel (T. IV/2). Vzdolžno na stopalno prečko obrnjeno ozko uho s stranskimi, navzdol v snop potekajočimi ojačitvami popolnoma ustreza avarskemu načinu izdelave; na zunanji strani je streme rebrasto profilirana. Podobni stremeni so našli tudi v zakladni najdbi v Sebenju, ki jo je objavil A. Pleterski .
5 i)
in v poznoavarsko označenem predvelikomoravskera okolju na Moravskem . A. Ple-terski za obe stremeni iz Sebenja domneva, da sta moravskega izvora. Nova najdba z Lamprechtskogla še zgošča mrežo najdb na jugu. Neposrednih stikov med Pomoravci in Karantanci ob koncu 8. in v začetku 9. st. ni mogoče ne arheološko ne zgodovinsko dokazati. Zaradi tega, tako kot za samo Moravsko, v tem času ni mogoče izključiti, da
28	E. Szameit, Fundbcr. aus Österreich 30,1991,322t.
29	A. Pleterski, Sebenjsklzaklad (Der Hortfund von Sebenje). Arheološki Vestnik38,1987,237« (294ff).
30	Z. Mechurova, Die Steigbügel und andere Sattelbestandteile aus dem Frühnuttelalter. CasopLs Moravskeho Mttzea 68 ,1983,61 ff. (264).
99
ACTA HI STRIAE H.
Erik SZAMEiT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM, 93-102
teh stremen niso izdelali domači, še v avarskem izročilu šolani mojstri iz dravsko-sav-skega prostora.
Posebnost zlomljenega stremena z Lamprecbtskogla je pomembno popravilo na stranskem kraku. Tu je bilo streme zlomljeno in nato zasilno popravljeno z bakrenim lotom. Kakor priča fragment, popravljeno mesto ni zdržalo zahtevanih obremenitev, zaradi česar se je streme nazadnje propadlo.
D) Arhitekturni spomeniki
Kljub temu da ne sodi v kategorijo drobnih najdb, je na tem mestu potrebno omeniti arheološko najdbo F. Glaseija ob izkopavanju v Molzbichlu35, kajti v Molzbichlu je bila na Koroškem prvič ugotovljena zgodnjekarolinška cerkvena stavba s priključenim samostanom, ki jo je zelo verjetno treba povezati s salzburškimi misijonarji v 8. st. S to najdbo je znanost dobila še en ključ za datiranje in zgodovinsko opredelitev podobnih zgradb oziroma njihovih ostankov na Koroškem in Štajerskem.
Kopredelit\'i nqjdb iz 8. st. na Koroškem
Skupina raznovrstnih najdb na Koroškem, kijih lahko datiramo v 8. st., ima pretežno dve sestavni komponenti: avarsko in bavarsko- frankovsko, Vsebuje za zdaj praktično brez izjeme predmete, namenjene višjim potrebam. Celo iz grobov izvirajoče kakor tudi nakl jučne najdbe je mogoče uvrstiti med sestavine oborožitve in med stanovske znake zgornje plasti takratnega koroškega prebivalstva. Bogastvo oblik kaže na sklenjen razvoj, ki teče skozi celotno S. st. Za najdbe je značilna kombinacija vzhodnega (avarskega) pašnega okovja in zahodnega (bavarsko-frankovskega) orožja oziroma konjeniške opreme v bogatih moških grobovih, medtem ko je pretežna večina vseh drugih pokopov ali imela le skromne pridatke (na primer samo nož in pašno spono) ali pa je bila sploh brez pridatkov. Kaže, da se navedeno bogastvo najdb na Koroškem prav v tem temeljito razlikuje od najdb južno od Karavank, kjer take kombinacije, razen morda na področju Bleda, doslej še niso bile odkrite. Da pa (a pojav ni omejen samo na Koroško, dokazujejo istovrstne najdbe iz Krungia in s Hohenberga na Štajerskem32 kakor tudi najdbe iz Kirchdorfa-MicheJdorfa v zgodnjeavstrijskem Kremstalu33. V nasprotju s stanjem na Štajerskem, v Gornji Avstriji in zahodnem deju Nižje Avstrije pa na Koroškem doslej niso še odkrili ženskih grobov, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti v ta horizont skeletnih pokopov v 8. stoletju. Kakor se zdi, ima en sam ženski grob v
31	F. Glase r, Fimdberichte aus Oslerreich 24/25., 1985/86,329, und PO 26,1987, 257.
32	Fischbadi, Anir>-11.
33	G.Kaschnitz, M. Abramč, Funde aus der V61kerwanderungsze)t bei Kirchdorf-Micheldorf, 00. Jahrbuch f. Altertumskunde3,1907,, 214ff.
100
ACTA HI STRIAE H.
Erik SZAMEIT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM, 93-102
Judendorfu pri Beljaku z zlatimi uhani, izdelanimi v poznoavarskem slogu, take značilnosti, da ga lahko postavimo v ta horizont34.
Avtor razlaga najdbe na Koroškem, izhajajoč iz domneve, da se je po končani etnogenezi Karantancev (s čimer je treba po mnenju zgodovinarjev35 računati nekako okoli leta 700) tamkajšnja vrhnja plast začela odpirati navzven. Karantanska plemenska zveza, v kateri so prevladovali Slovani, po sestavi pa je bila večnarodna, se je začela prilagajati običajem in navadam velikih sosedov Frankov in Avarov. S tem je bilo povezano tudi prevzemanje tujih kulturnih dobrin. Dejstvo, da so se Karantanci, ki so zdaj posta li samostojni, odpirali na obe strani, lahko zelo preprosto razložimo s pomočjo njihovega povezovalnega oziroma posredovalnega položaja v alpsko-donavskem prostoru.
Avarski vpliv na Karantance je po sodobnih virih dokazan od njihovega prihoda na vzbodnoalpski prostor vse do časa kneza Boruta, torej vse do 40..!et 8. st36. Po tem času pa moramo računati s sklenjenimi prodori bavarsko-frankovskih kulturnih elementov v povezavi s političnim in verskim pritiskom, kar je, ne nazadnje, pripeljalo do ponovnega pokristjanjeuja tega območja. Zdi se, da se premoč frankovskega orožja in tehnike vojskovanja (oddelki s težko oborožitvijo) kaže v dejstvu, daje karantanska vrhnja plast naglo prevzela specifična sredstva oborožitve, kot so spatha, meč, ostroge, stremena. Vendar je med odličniki moral določen čas imeti veljajo tudi še avarski pas kot znak dostojanstva, kar spet kaže na zvezo karantenskih vrhnjih plasti z Avari. Najkasneje po zlomu (poganskih?) uporov proti bavarski vladi Tasila III. v letih 769-772, ki mu je sledila trdna povezava Karantanije z bavarsko plemensko vojvodino, je avarski kulturni vpliv dokončno ugasnil
Mešanje zahodnih in vzhodnih prvin pri noši in okrasju v tem času je mogoče zaslediti tudi v izdelavi ženskih oblačil v višjih plasteh pri Slovanih v zgornjeavstrijskem in nižjeavstrijskem predalpskem prostoru in v dolini Donave, V nasprotju s Karantanci moški v višjih plasteh tukaj sicer prav tako nosijo orožje in konjeniško opremo z zahoda, ne pa avarskega pašnega okovja. Zdi se torej, daje bila raba z zahoda od Frankov kakor tudi z vzhoda od Avarov uvoženih predmetov na splošno posebnost slovanskih ljud stev, ki so bila naseljena med frankovskhn in avarskim kulturnim območjem severno od Karavank. Razmere za samostojno etnogenezo slovanskih plemen pa so bile v predalpskem prostoru in v dolini Donave verjetno težje, kot so jih imeli prebivalci znotraj Alp. V dolini Donave in v predalpskem prostoru moramo na splošno računati z drugačno strukturo naseljenega prebivalstva. Tu verjetno ni bilo gosteje naseljenih ostankov rimskih ljudstev, kakršni so gotovo bili prisotni vsaj v nekaterih delih vzhodnoalpskih dolin, zato pa je brez dvoma bilo več razpršenih germanskih plemenskih jeder, vrh tega
34	H. Dolenz, Die Gräberfelder von Judendorf bei Villach. Neues aus Alt-Villach 6,1969, 7ff, bes.14.
35	H. Wolfram, Die Geburt Mitteleuropas. 1987,341 ff.
36	H. Wolfram, Conversio BagoariorumetCarantanorum.1979,43.
101
ACTA HI STRIAE H.
Erik SZAMFJT: K NAJDBAM 8. STOLETJA NA KOROŠKEM, 93-102
so se za to področje vojskovali tako Avari kot Bavarci. Zaradi tega tamkajšnji prebivalci pred pripojitvijo tega področja k fran-kovski državi niso mogli dodobra izoblikovati svoje lastne narodne skupnosti. Predmeti z zhoda močno prevladujejo predvsem v vzhodnem delu Zgornje Avstrije in v zahodnem delu Spodnje Avstrije. V zgodnji, v S. st. vmeščeni fazi skeletnih pokopov na Štajerskem (Krungl, Hohenberg, Proleb itd,), v Zgornji Avstriji (Kremsdorf-Micheldorf, Bad Goisern, Sierninghofen, Steyr/Hausleiten, Dieta-chdorf/Kerschberg, Auhof, Gusen itd.) in v Spodnji Avstriji (Hainbruim/Dorf a. d. Enns, Muhling, Wimm, Amstetten, Pettenbrunn, Sieghartskirchen, Pitten) najdemo pri ženski noši vedno tudi predmete tako z zahoda kakor z vzhoda; tudi tuje mogoče ugotoviti, da je prisotnost takih predmetov omejena le na grobove, ki so nadpovprečno opremljeni. To dejstvo jasno kaže, iz katerih smeri so kulturni vplivi prihajali v vzhoduoaipski prostor. Z izjemo predmetov vsakdanje rabe (noži, keramika, preprosto okrasje) na tem področju za 8. st. ni mogoče ugotoviti kulturno samostojnih lokalnih najdb. Nerazjasnje-na je še vloga, ki jo je plast prejšnjega romaniziranega prebivalstva v dolini Donave imela pri posredovanju poznoantične dediščine novonaseljencem. Oživitev poznoanti-čnega izročila pri Slovanih v avstrijskem vzhodnoalpskem prostora se za zadaj kaže le v posameznih grobovih, kot na primer v grobu 162 iz najdišča Gusen, kjer so na obleki našli železno okroglo fibulo37.
(Iz nemščine prevedel Jože Hočevar)
37 V. Tovornik, Die frühmittelalterlichen Gräberfelder von Gusen und Auhof bei Perg in Oberösterreich. Teil I, Aich.Ausbriaca 69,1985,165ff, bes. 242.
Prstan izzgodttfesrednjeveikega grobišča v PredlotJ (10. stol.) (Foloilokumcntaäja Pokrajinski muzej Koper (PMiQ)
102