koruze ali jo namakati ne kaže, ker bi tako napeto zrnje povzročevalo lo ali ono bolczen ali oleklino v živali. Kedar se polaga, naj s« na to pazi, da niso jasli prepolne, ker bi v lem slučuju sc precej žita potratilo po tleh. Kaj posebnega pri rabljenju koruze za konje ni pripomniti. Kar se tiče kolikosli koruze v primeri z ovsom, naj so tako polaga, da je koruze dvakrat loliko, kakor ovsa m to na pezo. Gospodarske stvari. Jarki za vodo. Iz mokrih njiv, vrtov ali travnikov vodo odpeljati je velike važnosti. Na niokrih travnikih raste le slaba in kisla mrva, mokre njive slabo rodijo in drevje v mokri zemlji ne raste, ker korenine gnjijejo. Ge napravimo globoke jarke, so nam dostikrat na poti in se zasujejo. Za osušovanje, kakor tudi za dopeljevanjo vode so najboljši in najbolj po eeni tako imenovani amerikanski jarki, kateri so tako-le napravijo: Jarki se izkopljejo meter globoki in '/4 c'° 7s metra široki in ravnali se nipra po raznierab, namrcč-če je inalo vode odpeljati, sniejo jarki bili ozki, sicer pa široki, ter se do poloviee s kainenjein ali /, žlindro napolnijo in gornja polovica se z zemljo zasuje.- Taki jarki so tudi od volike važnosti, če si bočeš od daleč po njili k hiši vodo napoljati in so najcenejši, pa najdalje oslanejo in lc žkoda, da so pri nas še tako nialo znaai. Zopei* drisko pri teletih. Ba tele bolezni obvarujemo, je potrobno, da kravi, katero tele sesa, polagamo sulio, zdravo krmo in jo z zdravo. ne prerarzlo vodo napajamo. Ge imamo zelono knno, sme se le počasi k suhi krmi primešana polagati. Tele, ki ima drisko, je po trebuhu močno vroče, ker so čreva vneta, blato od njegasmrdi in tele noče sesati. Te bolezni je krivo slabo mleko od krave in pa preblajenje. Bolnim teletom je dobro okuhati gomilice in pridjati V-« grama praha od rabarbare ter tele s svežim inlekom zaliti zjutraj in zvečer. Teletom se mora vedno skrbno nastiljati, kajti dokler je tele zdravo, rado skačo in če mora na mokrem ležati, se mu popek vname, kar je vzrok, da jih več pogine. Koruza za konje. Za zob ali oves je letos večijdel povsod bila slaba letina in cena je zavoljo tega seveda poskočila. Za gospodarje, ki se veliko s konjerejo bavijo, to nikakor ni ugodno. Treba je toraj za kako drugo klajo skrbeli, ki ceneje pride a ob eneni oves nadoinestuje. Pri konjih, ki obdelujejo polje ali vlačijo vozove, se teinu lahko pomaga, če se jim polaga koruza ali bob. Ako se taka klaja polaga, naj se razdrobi. Pa če se to tudi ne zgodi, nič ne de, posebno koruza se lahko cela daje. Kuhati Domači zajci ali kunci. V nekatcrili krajih je navada, da doinače zajce })o hlevih redijo, to je pa za živino dostikrat škodljivo, ker pod jaslih skopljejo luknje in če zamorejo v jasli priti, krmo onesnažijo, da je živina noee jesti. Paziti je tedaj treba, da zajci v jasli priti ne morejo. B u č e. Buče so letos povsod dobro obrodilo, ali v nekalerih krajih jih znajo premalo ceniti. V Mariborskem okraju si kmeti iz semena napravijo vsak po 20—50 litrov olja. Buče, drobno zasekane, pa jedo svinje in živina rade. Zavarujmo sadno drevje proti zajcem! Sedaj je čas, da j,emljo okoli debla prekopljemo, drevesca z ilovieo in apnom vkup zmešano pobelimo in deblo s slamo ovežemo, da nain jih po zimi zajci oglodali ne bodo. F. P—k. Sejmovi. Dne 10. novembra pri Sv. Martinu pod Vurberkom. Dne 11. novembra v Ormožu, na Malih Rodnah, v Lipniei, v Marenborgu, pri Sv. Martinu na Paki, v Šinartinu pri Slov. Gradcu, v Oplotnici, v Sroml.jah, v LaSkem trgu in v Hočah. Dne 15. novembra na Vranskem, v Arvežu, v SrediSču.