[knOO-OTM (3[kQS5©
Leto VII. - 3 VOCERO DE LA CUTURA ESLOVENA 15. 2. 1960
SVET NASE BESEDE
Založba Slovenske kulturne akcije je v peti eltnik vključila izbor slovenskega pripovedništva v emigraciji. Knjiga nosi naslov “Dnevi smrtnikov”. Urednik zbirke podaja na drugem mestu poglede, ki so ga pri sestavljanju knjige vodili. Na tem mestu bi hoteli opozoriti samo na nekatere misli.
Prva svetovna vojna je slovensko ozemlje razdelila skorajda na dvoje in vsa naša skrb je tedaj veljala misli, kako zaceliti rano, kako ustaviti tok krvi ki nam je grozil s smrtjo. Po drugi svetovni vojni je bilo nekaj krivic iz prve popravljenih, dasi je zlasti naša severna meja še ostala odprta rana. Če nas je prva vojna ozemeljsko razklala, tedaj nam je druga vojna prinesla še hujše gorje: v domovini je celemu narodu vsilila prisilni jopič diktature, v emigracijo pa je odšel cel rod intelektualcev in javnih delavcev. Še deset let po našem odhodu so v domovini priznavali, da se jim ta odhod pozna. Nastal je prepad, nenaravna zareza, slovenski duhovni svet je razklan na dvoje.
Izbor slovenskega pripovedništva naj skuša podati sliko sveta, kakor ga oblikuje v prozi slovenski pisatelj, v likovni umetnosti bosta to pokazala slikar in kipar, izbor poezije bo ob svojem času moral dopolniti naš obraz.
Knjiga pripovedništva zajema značilna dela in predstavlja sedemnajst avtorjev. Nikdo izmed njih se ni odtrgal od slovenskega sveta in hotel tekmovati z zvezdami ali tokovi svetovja. Še toliko jim ni bilo dano, da bi za svoj trud in delo mogli računati vsaj na drobno plačilo: idealizetm, ki je bil ambiciozen samo toliko, kolikor je stremel za tem ,da pogodi korak s časom in ohranja rast slovenske duhovnosti tako, kakor sluti, da se razvija med nami v zamejstvu in plamti tudi v domovini pri tistih, :ki pišejo, pa ne smejo objavljati, in pri tistih, ki vedo, da slovenstvo ne bo smelo ostati razklano na dvoje. V duhovnem oziru še manj, kakor pa je bilo po letu 1918 v geografsgem in narodnem.
DNEVI SMRTNIKOV! Že naslov pove mnogo: kar je kdo ustvaril v službi duha, je odraz dela smrtnikov in nosi v sebi le toliko veljave, kolikor nosi v sebi vrednost večnosti. V tej smeri pa je možno ustvarjati samo, kdor iz osebne skromnosi in ponižnosti črpa zaklade in darove miru ki edini omogoča pravo delo. In delo ni brez pomena: ohranja enotnost slovenskega sveta, dasi so med nami in domovino oceani in celi kontinenti.
Vsebina knjige “Dnevi smrtnikov”:
DAN:
Žele, Moj Bog in moj Krat,; Kociper, Bogec na Plavšča-ku.
NOČ:
Beličič, Kdo me kliče; Kramolc, Smeti;
Man ser, Gramozna jama; Novak, Zgodbe nezncmih junakov;
Korošec, Neznani junak.. MRAK:
Potokar, Cigani;
Javornik, Potni list;
Beličič, V senci leskovega grma;
Potokar, Osate platane; Bukvič, Begunec Farič. Marolt, Buhkando trabako; Simčič, Prežabostne šriftice; Ogrin, Dež;
-Debeljak, Odkrite stopinje v snegu;
Mauser, Slon.
Rbdolf, Jutri.
SIJ:
Simčič, Prvo 'prepozno srečanje;
Kos, Umor v zelenem mescu; Rudolf, Da bi vzbrstela; Jurčec, Vuzmenice;
Beličič, Večna luč.
Seznam pisateljev z navedbo objav tu priobčenih
'spisov.
Urednikove besede.
Izšlo :
DANTE
BOŽANSKA KOMEDIJA PEKEL
IPrevedeil Tine Debeljak
M E D D O B JE V. letnik . štev. 1-2
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Peti letnik — jubilejni bo v nekaj mesecih ves v rokah naročnikov in prijateljev. Prvi zvezek Meddobja bo šel te dni na pošto; tisk knjige Dnevi smrtnikov (emigrantsko pripovedništvo v izboru) se bliža koncu: delo za Zgodovinski atlas je tudi že zelo napredovalo in v tisk gre tudi že drugi zvezek Meddobja (štev. 3-4). Založba se resnično trudi, da bi bil letnik čimprej zaključen. Storite še Vi svoje in nam nakažite zaostalo naročnino, tisti, ki je še niste poravnali: ostale prosimo ,da pobite s plačilom redne za peti letnik in, kdor more: JUBILEJNO NAROČNINO.
Alojzij Geržinič: DNEVI SMRTNIKOV Izbor emigrantske književnosti (Dela za izid se bližajo koncu)
TARIFA REDUCIDA ConcMion 6228
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 624.770
JUBILEJNO NAROČNINO za peti letnik so plačali: č. g’, župnik Jože Rott, 1000.- pesov (800.. za naročnino in 200,- za tiskovni sklad) ; Ferkulj Jože, ZDA, 36,- dolarjev; Zoren č Lojze, ZDA, 25,- dolarjev; d,”. Milan Pavlovčič, ZDA, 25.- dolarjev; “Združeni igralci” v Clevelandu 100.- dolarjev. — Vsem iskrena hvala!
— Jubilejno naročnino so še plačali: Neimenovani (iz Velikega Buenos Airesa) dvakratni znesek 1600.— pesov; Mejač Ciril, Wa-shington ZDA, 20 dolarjev; dr. Drago M. Ši-jamec, La Plata, 800.— pesov. Vsem — naj-Ispša hvala!
Ameriška akademija za srednji vek — The Mediaeval Academy of America v Cambridgeu, Massachussets (U.S.A.) je dr. Rajku Ložarju sporočila, da je v januarsko številko svoje revije “Speculum” vključila v svoj knjižni pregled tudi Zgodovinski zbornik, ki ga je izdala Sovenska kulturna akcija v Buenos Airesu.
Načrt gledaliških predstav ljubljanske drame za. sezono 1959/60 je naslednji: Ivan Cankar “Kralj na Betajnovi”; izvirna slovenska drama ali komedija; Miroslav Krleža “Aretej ali Legenda o sveti Aneili”; William Shakespeare “Kar hočete”; Moliere “Don Juan”; F. Garcia Lo.rca “Verona”; Shelagh Delaney “Živ-jenje v zag;ati” (A taste of honey) ; Reginah! Rose - Horst Budjuhn “Dvanajst porotnikov”; Tennesse William;s “Orfej se spušča”; Jean Anouilh “Ornifle”; Bertolt Brecht “Kavkaški krog' s kredo” “(obnovitev”; Pavel Golia “Sneguljčica”. — Za repertoarno rezervo pa ima drama v pripravi: Anton Pavlovič Čehov “Češnjev vrt”; Bertolt Brecht “Beraška opera”: Jean Paul Sartre “Nekrasov.
Načrt ljubljanskega Mestnega gledališča, (ki ima svoj oder v nekdanji frančiškanski dvorani), pa je za isto sezono naslednji: Potrč “Zločin”;'Ivan Cankar “Romantične duše”; Tavčar “Pekel je vendar pekel”; Cvetko Golar “Vdova Rošlinka”; Pri.esit!ey “Steklena kletka”; T. W i 11 i j ms “Tetovirana roža”; H.vubina “Nedelja v avgustu”; Frisch “Dobrnik in požigalci”; Weisenborn “Uelensplegel”; W. Shakespeare “Dva gospoda iz Verone”; Franck “Sreča na upanje”; Weigel “Zdravnik brez dileme”; De-vellis “Hrupna ljubezen”; Nušič “Sumljiva c-seba”; Lopez de Vega “Čudežni vitez”; Barrie “Peter Pan”.
Predstojnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je pri svojih raziskavanjih odkril redkosti iz prvih začetkob slovenske književnosti. V univerzitetni knjižnici v Monako-vem je našel Kanizijev Katekizem, ki ga , je napisal slovenski jezuit p. Čandek ter je po prizadevanju ljubljanskega škofa Tomaža Hrc. na izšel leta 1615. Avtor začenja svoje precej obsežno deo s prošnjo na “serzadobriga branj-za”, to je no dobrosrčnega bralca ter se odlikuje po lepem jeziku ter okusnih ilustracijah. Jezuitje so izdajali katekizme v raznih jezikih, ker so vedeli, da se tako najbolje približajo ljudstvu. Tako je poleg lat nske, grške, nemške, francoske, češke izdaje izšel ta katekizem tudi v slovenščini. Za lustracije ®o uporabili pri vseh izdajah iste klišeje, ki so izdelani z dobro likovno tehniko in veliko domišljijo, da so
DNEVI SMRTNIKOV Emigrantsko pripovedništvo (1945 - 1960) v izboru
Čas je bil, da se nekdo po petnajstih letih zdomstva loti tega dela. Jurčecevemu Ljubljanskemu triptihu, Simčičevemu Človeku na obeh straneh stene, Kopicrovi Na božji dlani. Mauserjevim Jerčevim galjotom, obema Beliei-čevima zbirkama, zbirkama Rudofove in Korošcal stopa zdaj ob stran izbor krajših proznih spisov. Emigrantsko ustvarjanjema tem leposlovnem odseku je s to knjižno izdajo zaokroženo. (Toliko bolj nastrpno bomo odslej pričakovali izbor naše poezije.)
Če so v zbirko prišle res najboljše stvari iz množice objavljenih —kar je bil urednikov namen—, potem je to reprezentativna knjiga. Po njej bomo spoznali sami in bodo spoznail drugi, kako visoko smo prišli, deloma pa tudi, po kakšnih poteh, s kakšnimi idejami, v kakšnem slogu in s kakšnimi temami.
Kako je zbirka nastala? Preiskal sem glavne period'e- ! ne publikacije, dobil po prijateljih informacije o gradivu v : meni nedostojnih listih in njihove predloge za 'zbor. Iz spisov, ki jim prisojam nadpovprečno estetsko vrednost, je ' nastalo jedro knjige. Ob njih sem uvrstil nekaj drugih, ki so še vedno na dostojni višini in zaokrožajo zbirko po tematiki in slogu. Tako se je v prvo etapo —izbiranje kvalitetnih del— že pomalem vrival drugi proces: urejanje. Treba je bilo najti živo obliko, spojiti izbrane novele in črtice v . nov organizem. To, kar naj izide, naj ne bi bila toga antologija v šolskem smislu, kjer se pisec uvršča —po starosti' ali po abecedi— ob pisca, spis ob spis, marveč novo delo /. lastnim življenjem.
Glede na usodo naše domovine in našega človeka, kjer in kakor jo gleda pisatelj v določenem spisu, se je km,alu pojavila misel na razdelitev knjige v štiri dele. V prvem ;
( Dan ) oživi pred nami domovina v dobi pred zadnjo voj-J no in revolucijo. Kako se nam danes vse tisto vidi svetlo’ ; Res je, da se po nebu vozijo oblaki z grožnjami, vendar bo sonce vsak hip spet pozlatilo ljudi in naravo. — Nekoč pa je prišla noč, ki se je zdelo, da nima konca in da bo uničila vse. Kaj vse je pretrpel naš narod! Z Jobom smo stokali: “O, da bi se moja nevolja tehtala in bi obenem položili na tehtnico mojo nesrečo! Zdaj bi bila težja ko morski pesek; zato so zmedene moje besede.” — Za emigrante se je ta noč prelila v mrak; sprejeli smo usodo (vsaj napol) svobodnih izgnancev. Stiki s tujino bole, ubijajo, zavajajo, pa izzivajo tudi novih naporov in množe dragocena spoznanja. Plod teh naporov in spoznanj je svetla zavest: “...zaradi teme ne ginem in zaradi mraka, ki mi obraz zagrinja.” (Job 23,17). Prvi sij prihajajočega boljšega sveta pomaga tudi k razbistritvi sodobnih in preteklih temin in vera, ki smo jo hešili. 'usmerja naša srca k večni Luči.
Spoznali smo svojo ničnost pred Bogom; bedni smrtniki smo in taki so naši dnevi. Izostril pa se je tudi naš sluh za vzdihe trpeče skupnosti; bolj kot kdaj prej čutimo zdaj, kaj bolje; kdo je narod. Poslanstvo umetnika je, da te vzdihe globlje razume, da jih tolmači tudi gluhim, ko jih spre-j minja v postave, zgodbe, podobe. Pisci “Dnevov smrtnikov”] j so culi vzdih: “O, da bi se vendar napisale moje besede: , o, da bi se vendar zapisale v knjige z železnim pisalom in svincem za vedno vklesale v skalo!” (Job 19, 23-24). T-ko 1 je zastokal naš narod, ki je živel in še živi v nekoč blaženi /
Hus in ki je bil “brezgrajen in pravičen, se bal Boga se vzdrževal hudega.” Pisci “Dnevov smrtnikov” so culi i-a vzdih in njihova knjiga je delen odgovor nanj.
-Jf
->5-
Bi-alci bodo po vsej knjigi našli domala vse predele ^aše domovine, doživeli bodo znova našo noč in se nato skozi taborišče napotili po svetu: na naše obrobno ozemlje ^naj neposrednega komunističnega pritiska, v obe Ameriki, v Azijo in Avstralijo.
Epika prevladuje, vendar so prijemi in slogovni odtenki raznolični. V Bukviču je elementarna radost nad zunanjim dogajanjem, medtem ko je pri Novaku mirno poda-•j^nje dogodkov v Zgodbah le izbira učinkovitega načina. Realizem se pri Kramolcu poslužuje tudi naturalističnih tako tudi pri Maroltu, ie da so tu vdelane v gibko po-iožajno in besedno komiko. Ravnotežje med zanimanjem za osebe in za. njih okolje je opaziti pri Mauserju (Slum), De-oeljaku —z nekaterimi simbolističnimi vzgibi— in Korošcu ' 2 gorko osebno noto. Odlomek iz Želeta je lepo izrezljan Oel okvira za biografsko zgodovinski roman .
Med epične stvaritve spadata tudi Ogrinova in Potokar-leva označitev. Pri Ogrinu gre za pokrajino (pampo) z Menim človekom, v Ciganih za skupino ljudi ob določenem dogodku (odhod iz taborišča).
V naslednji skupini so pripovedni spisi s pretežno psihološkim zanimanjem. Potokarjeve Osute platane so študija Mhajočega občutja begunca-študenta v enem dnevu. Pri Javorniku narašča teža zapletenih čustvenihin idejnih pro--bleniov ob sodelovanju notranjih in zunanjih okoliščin. Simčičeve Odhojene stopinje so odkrivanje komplicirane duševnosti s prevladujočimi domišljijskimi in intelektua-hstičnimi elementi. Isti pisatelj je v Prvem prepoznem sre-(Anju nakazal dramo dveh duš pod vešče tkanim, a kljub Prizadevanju obeh prosojnim pregrinjalom dialoga. Jurčee
žira nostaigičnost in se že tu poslužuje tehnike kombiniranja pristne in spominske sedanjosti, pa notranjega in telesnega vida.
Lirično epiko smemo nazvati Kosov, Kociprov in Mau-serjev (Gramozna jama) spis. Kos je sicer izbral suho stvaren slog —a la Candide—in grozljivo zgodbo, pa jo je s posebno kompozicijo in digresijami v načinu romantične ironije razkroji v nekaj velikih idej, kritiko in grotesko. Kori-Per potaplja dejanje v slikovite opise narave. “Gramozna tarna” je balada: redki udarci, nad njimi pa zvenenje njihovih harmoničnih tonov v duši.
Ta skupina vede v prave lirične črtice: razpoloženja, izpoved, refleksije .težnje, hrepenenje, bojazen, upanje. Pri Rudolfovi je vse bolj ob lastni osebi razmerjeno, pri Beli-čiču sozvene daljave. V “Prežalostnih šrifticah” je spet posredni način podajanja (pisma) sozvok močnega čustvenega odmeva v bralcu.
Razporeditev po stilu bi, kot je iz tega kratkega pregleda razvidno, z istih del napravila čisto drugačno knjigo; u ver j en pa sem, da je v zbirki, kot je zdaj urejena, trdnejša enotnost, krepkejša rast in lepše porazdeljena raznolikost.
ALOJZIJ GERŽINIC
predočili “bralcu razne verske resnice ,molitve zapovedi za krepostno življenje”. V Ljubljani menijo, da bi bilo treba ipomembno najdbo izdati v posebni bibliofilski obliki, kakor so izšla vsa važna dela iz prve slovenske književnosti.
—	Oarlo Coccioli je italijanski pisatelj, ki piše tudi v francoščini in so nekatera njegova dela izša najprej v Parizu. Pisatelj izbira gradivo, ki spravlja v zadrego kritike in izziva, nemir v bralcu. Najbolj je znano njegovo delo Nebo in zemlja, sedaj pa je izšlo nadaljevanje La pietra bianca in sicer pri Vallecchiju v Milanu:. Ko je dalo izšlo v iParizu je znani katoliški kritik Gabriel Marcel napisal: “To je gotovo delo ,ki je izredno im bo izzvalo mnogo komentarjev.” V Itaijli Coccioli ne uživa priljubljenosti mel kritiki, ker mu zamerjajo njegov katolicizem in dejstvo, da “uživa preveč slovesa pri jezuitih, k; pišejo o njem v svoji reviji Civilta Oattolica”.
—	Cena knjigi: Dante, Božanska komedija •— [Pekel, v Argentini 70.— (100.—) pesov; Italija 1000,— (1300.—) Lir; Francija 700 — (1000.—) frankov. Anglija ih Avstralija 1 in Vi (1 in pol) funta-, Avstrija 40 (50) šilingov; Južna Amerika 80.— (120.—) pesov; Severna Amerika (Canada) 3.50 (4.00) dolarje.
RAZPIS LEPOSLOVNIH IN SPOMINSKIH NAGRAD ZA LETO 1960
Društvo Slovencev, ki vsako leto prireja proslavo v počastitev spomina vseh žrtev komunistične revolucije: v domovini, razpisuje leposlovni spominski nagradi za leto 1960 v skupnem znesku 5.000.— arg .pesov.
Pogoji: 1.) Nagradi v znesku 3.000. —in 2.000.— arg. pesov sta določeni za najboljšo odrsko delo (drama ,spevoigra, koncertno delo la-li podobno), primerno za izvedbo na društvenih spominskih proslavah. 2.) Izvedba dela mora trajati vsaj eno uro. 3.) Predložena dela morajo biti izvirna, doslej neobjavljena in neizvajana. 4.) Rokopise v dveh s strojem pisanih izvodih je treba poslati vsaj do 1. aprila 1960 na naslov Društva Slovencev, Ramen Falcon 4158, Buenos Aires. 5.) Rokopis naj bo označen s šifro. Pravo avtorjevo ime je treba priložiti rokopisu v zaprti kuverti, opremljeni z isto šifro ,kot jo ima rokopis. 6.) Kuverte se odpro na dah razglasitve nagrad t. j. na dan Spominske proslave 1. 1960. 7.) Objavljena bodo samo imena nagrajenih -avtorjev oziroma njih pseudonimi, če bi avtorji tako želeli. V vsakem primeru pa mora biti av-torjevni pravo- ime razsodišču znano. 8.) Nenagrajeni rokopisi ostanejo na razpolago piscu, vendar uprava Društva Slovencev lahko v dogovoru z njim -uprizori tud; ta dela. 9.) Razsodišče sestavljajo gg. . univ. prof. dekan dr. Ignacij Lenček, Ruda Jurčee, dr. Branko Rozman, Ivan Korošec in kulturni referent Društva Slovencev. Glasovanje ’ razsodišča je tajno. 10.) Nagradi sta izplačljivi v- Buenos Airesu. 11.) Uprava Društva Slovencev ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če razsodišče smatra, da predložena dola n-e ustre. zalo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako1 si pridržuje pravno združiti obe nagradi, in ju razdeliti. 12.) člani razsodišča, ki bi morda sodelovali pri natečaju, nimajo pravico glasovanja.
V letu 1960 bomo obhajali. 15 obletnico naše največje narodne žaloigre. Prav bi b:lo, da bi ob tej prilik; lahko stopili pred rojake z izvirnim v ta namen pripravljenim delom.
dema in
— Predsednik gibanja za Evropsko unijo je na kongresu za študij evropskih vprašanj predlagal, da naj bo francoski jezik u-radni jezik Unije evropskih držav, ki se snuje. Več članic Unije bi moralo sprejeti zakon, ki bi v šolah uvedel francoščino kot obvezen nčni predmet.
— Comedie francaise se je modernih del otresala in dela novejših dramatikov niso bila sprejeta v repertoar. Njeni avtorji so bili dramatiki, ki so pomrli okr. leta 1900. S Claudelom je bil zid prebit in drugo delo sezone je bila uprizoritev Electre, ki je jo napisal Jean Giraudoux (ki je tudi že petnajst let mrtev). Giraudou-xa je največ uprizarjal Louis Jou-vet v svojem gledališču Atenej.
-— Vodilno francosko literarno nagrado Prix Goncourt za 1. 1959 je prejel pisatelj Andre Sehwartz Bart in sicer za delo Le Dernier des Justes. Še pred podelitvijo nagrade so kritiki ipiisali o delu in navajali med drugim, da so nekatera poglavja dejansko plagiat raznih avtorjev. Člani akademije Goncourt so ob podelitvi nagrade zavračali očitke, češ da “nagra-jenčevi plagiati dejansko ne presegajo običajne mere pri drugih pisateljih...”.
— New York je šele v januarju 1960 začel predvajati v kinodvoranah film črni Orfej, ki je lansko leto prejel prvo nagrado na filmskem festivalu v Cannesu. Kritika film zelo hvali in navaja, da pomeni napoved novega rodu v sodobni francoski filmski umetnosti. Zanimivo je, da so ugodno sprejeli tudi film Les 400 couips, tudi nagrajen v Cannesu, dasi pomeni francosko obliko neorealizma, ki je prinesel toliko slovesa italijanskim filmom (Fellini, De Sica, Visconti, Rosselini).
— Po zadnjih ugotovitvah je v Združenih državah že 25 slovenskih emigrantov v službah na raznih coljege-ih ali univerzah. Vsekakor lepo število, saj imajo nekateri collegei čisto visokošolski značaj in organizacijo'.
— Francija ima tudi literarno nagrado za detektivske romane. Nagrada nosi ime Le Prix du Quai des Orfervres, ker je v tej ulici sedež kriminalne policije. Letos je prejel nagrado pisatelj Jean
pe srvst-if
Marcillac (znano ime v literaturi) in sicer za detektivsko povest: On ne tue pas pour s’amuser.
— Novo slovensko dramsko delo “Nicky, zlati deček” trčaškega pisatelja Josipa Tavčarja je uprizorilo Slovensko gledališče v Trstu. V splošnem je doživelo delo resničen in zaslužen uspeh ter pomeni novo razdobje v razvoju mladega dramatika. Tudi ipri ponovitvah ,se je uspeh ponavljal in kritika meni, da si občinstbo želi lažjih .veselejših del.
— Zanimanje za dela Paula Claudela in Andreja Gide narašča. Prva leta po smrti obeh so navajali kritiki, da se občinstvo odla-Ijuje od njunih spisov. Toda ob koncu 1959 je založba Mercure de France znova izdala dramsko delo Paula Claudela Tete d’Or in Gi-dovo delo v prozi La porte etroite (delo je izšlo tudi v slovenskem prevodu Boža Voduška : Tesna vrata) . Tete d’Or so izdali, ker je imela nova uprizoritev Barraulta v Odeonoi’ tolik uspeh.
— Založba Pilon v Parizu je izdala knjigo, k; obsega Stalinovo tajno korespondenco z Rooseveltom, ChurchiiHiom, Trumanom in Attleejem v letih 1941-1945. Knjiga je izzvala veliko pozornost, ker delo samo še ni izšlo v celot; v ruski izdaji.
— Za najboljšega nemškega pi-satejai velja Ernst Juenger in spada k rodu, ki je nastopil takoj za Thomasom Mannom. Pri nemški založbi Ernst Klett v Stuttgartu je izdal novo knjigo z naslovom An der Zeitmauer (Na steni časa!) in vsebuj-e 106 zapiskov o sodobnem1 dogajanju.
— Moskovski filmski mednarodni festival je bil v jesenskih mesecih 1959. Vse predstave so bile v kinematografski dvorani Kremlja, ki je preurejena v luksuzno gledališče. Vstopnina je bila visoka celo za udeležence iz Združenih držav: najnižja cena je biia pet dolarjev. Sovjeti so storili vse. da bi vplivali s svojim tehničnim napredkom in tako so delegacije iz Anglije in Francije vozili s posebnimi raketnimi letali. V treh urah so preletela pot iz Londona ali Pariza v Moskvo. 'Pač pa je organizacija odpovedala v Moskvi:
pet ur je trajalo, da so gostje prišli skozi carinski pregled in po zasneženih in neurejenih cestah iz letališča v mesto. Po mnenju inozemskih kritikov je bila sodba žirije pristranska, ko jie podelila prvo nagrado sovjetskemu filmu “človekova usoda”, k; ga je režiral Bandurouk .
— Primož Ramovš, slovenski komponist, čigar dela so izvajali tudi že v tujini, je v ljubljanskih Naših razgledih napisal daljši esej o izmenjavah knjig in spisov med akademijami.
— Profesor teologije dr. Franc Grivec je slavil lansko leto v Ljub. Ijani svojo osemdesetletnico. V domovin; tega dogodka niso proslavljali, pač pa so ise slovenskega znanstvenika spomnili v tujini, kjer so razne znanstvene družbe prinašale preglede njtegovih del. Med drugim se je to zgodilo v Londonu, Nemčiji in na Slovaškem.
— Diego-Fabbri je prodrl tudi na londonska gledališča in je Lirično gledališče uprizorilo njegovo dramo Processo a Gesti. Kritiki, zlasti katoliški, so pisali, da bi si vsi želeli več krščanskih del na odriu, kajti krščanska vera “je vedni dvogovor med Bogom in človekom, med Stvarnikom in bitjem na zemlji’. Toda Fiafobri se temu idealu ni približal, ker je napisal zgolj apologijo krščanstva, ne pa dramo, ki bi dramatično bistvo problema izluščila. “Vse preveč -se debatiral na odru” in premalo doživlja, in kar se doživlja, gre navzven v dokazovanje tistega, kar je zmagalo in torej zasluži, slavospeve. Toda to je za modernega človeka premalo.
—Japonski slikar Foujita, ki že nad trideset let živi v Franciji (proslavil se je kot član iz skupine Matisseia,, Picassa, Cocteauja, Renaulta in Dalija), je sprejel sv. krst v katedirali v Reimsu. Okoliški vinogradniki so ga povabili na slavje in zaprosili, da bi jim naslikal ‘La Vierge du Vin” in je slikar obljubil. Slika bo nosila ime: Marija, zaščitnica vinogradnikov. Foujita je ob tej priliki izjavil, da sa je vedno dražil s katoličan: in že od leta 1.919 naprej sliki katoliške in verske motive (Marijino oznanjenje, Rojstvo Jezusa, Snemanje is križa). Na krst ga je pripravljal znani francoski jezuit p. Danielou, ki je izjavil, da je Foujita že zelo mnogo vedeli o katoliški veri, ko -sta začela s prvimi nauki iz katekizma.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 360, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.