Srbi, Hrvatje in Slovenci.
L
»luski srednješolci se uče že na prvih straneh (Vtobhoh pOIM KHnrn pyccKOii HCTOpia (CoTOHeHie Ceprka Co.ioBbeiia), da so se slovanski rodovi delili in odločevali drug od drugega, da se niso znali združevati v skupno brambo proti sovragom, in da so v največih stiskah in zmešnjavah klicali tuje kneze v deželo, da bi jih vladali. Posledico tega pa berejo isti učenci z naslednjimi (str. 4.) besedami: Tak kak slavjanskija plemena žili otdeljnimi (ločeni), neboljšimi (neveliki) rodami, razbrosani (razmetani) bili na| obširnych prostranstvach i ssorilisj (razprli so se) meždu soboju, to byli slaby, ne mogli dejstvovatj vmeste, (skupno), zaodno, sobiratj vdrug (nagloma) vse svoji sily dlja (zaradi) odpora vragam; napadut vragi na odno plemja, drugijaj jemy nepomagajut, i každoje (vsako) poroznj podčinjajetsja (uklanja se) čužomu narodu" . . . .
Tako je bilo od začetka, in tako je do današnjega dne. To vidimo sosebno med južnimi Slovani. Cesar ni dovršila lastna slovanska narava, ki hrepeni po »samostojnosti", je izvršil umetno tuji duh, duh nasprotnikov slovanskih. In tuji duh se je toliko bolj umešaval tudi med Jugoslovane, kolikor bolj so utegnili slutiti njih nasprotniki, da bi prišli Slovani do boljšega spoznanja in dosledno do boljših dejanskih zunanjih odnošajev ter čvrstejšega duševnega življenja. Nasprotniki pa so stav-Ijali zanjke na obojo stran. Politično slabljenje so pospeševali s silo in diplomatski; duševno razvitje pa so zavirali z zvitim prigovarjanjem. Zaradi verskih razločkov so sejali med jednim in istim narodom sovraštvo. Isto sovraštvo in pa kratkovidna sebičnost, da bi dobili samostojno književnost, sta provzročili, da so sprejeli jedni tuj Abc, namesto da bi se bili držali zvesto slovanskim glasom jedino prikladne Azbuke.
Tako se je veselil Hrvat svoje »samostojnosti," in Srb in Hrvat sta se kakor po zaukazu in v zmislu na-
sprotnikov sovražila še bolj, nego poprej, vsled povečan;h razlik, nastalih po zvijačah sovražnikov in po zaslepljenosti domačincev.
Zavedenemu Hrvatu je sledil ne toliko sebičen, kolikor kratkoviden Slovenec. V nesrečo obeh pa nista imela ne Hrvat, ne Slovenec ob pravem času razsvitlje-nih in ob jednem dovolj narodnih, trdnih voditeljev, da bi bili takoj ob začetku opozorili na nevarnost in tako pokazali jedno in isto občo slovansko pot do narodnega in duševnega razvijanja. Tako sta začela hoditi Hrvat in Slovenec v književnosti svoji, in menila sta ob začetku narodnega gibanja, da je vredno hrepeneti celo po samostojnem združenji. Srb pa je itak ločen bil in tako rekoč izbacnen iz skupnega posvetovanja, rekli bi, „za-padnih" odlomkov jugoslovanskih, kakor se je z druge strani isti Srb rad sam oddaljeval od teh odlomkov.
Prišla je ustavna doba, in tu se je zopet srce širilo : Hrvatje, Srbi in celo Slovenci nadejali so se zlatih gradov. Poštenjaki skozi in skozi in nevajeni strankarskih zvijač, so zaupali v ustavo, in so se nadejali doseči nezavisno »samoupravo". Niso se zavedali, da zapad spravlja več na popir, nego v dejanje. Ali zaslepljenost ali varanje je trajalo vendar dolgo.
Slovenci so prvi skušali sad ustavakov, Hrvatje in Srbi pa so še vedno zidali morda na — ustavo madjar-sko, in ta je bila razglašena pozneje, nego skupna za vse narode našega cesarstva.
Slovenci kot najmanjši in najbolj razcepljeni jugoslovanski odlomek so razmerno nagloma sprevideli svoj položaj; oni so najprej in najbolj občutili sad teorije in prakse v ustavnem življenji. Posledica temu je bila, da so se začeli oni bolj bližati Hrvatom, nego Hrvati njim, in da je ljubezen postajala toliko topleja, kolikor večo stisko so občutili doma. Vsporedno s političnim spoznanjem so si širili in nagloma razširjali tudi svoje književno obzorje. Pojmi in v obče duševna razsvetljenost so se pri Slovencih očividno večali, in vsled tega so
14
znali Slovenci najbolj krotiti svojo sebičnost, ker jih je spoznanje vodilo, da so vedeli ločiti bistvenost od priti-klin, stvar od imena. Tako so Slovenci kmalu prezirali brez vsake grenkobe, če jih je imenovala hrvaška stranka ^planinske Hrvate". Nasprotno, še radi so bili, da so se Hrvati vsaj iz sebičnosti zanimali za iste planinske Hrvate. Hrvatom pa je še vedno stal greben po koncu; kajti imenitni jezikoslovci so bili takoj sovražniki Hrvatom, ko bi bili dokazavali, kakor so v resnici, da je med Hrvati celo odlomek, ki spada k slovenskemu, a ne k srbohrvaškemu narečju.
No, pa Hrvate in avstrijske Srbe je morala spametovati, žalibože, — tuja zvijača in sila. V Dalmaciji so bili Hrvatje in Srbi drug drugemu sovražni, in dalmatinski Italijani so vedeli porabljati Srbe na svojo korist ter na škodo Srbom samim in istorodnim Hrvatom. Oboji so grešili, ker so šli na limanice skupnim sovragom, in so kazali zaradi tega versko, narodno in politično nestrpnost.	#
Na Hrvaškem so hodili iz blizu jednakih vzrokov Srbi svojo pot, in so delovali Madjarom na korist, s tem pa na škodo sebi in Hrvatom, a tudi Hrvati imajo svoje grehe na vesti nasproti Srbom.
Zares je prekratka doba, od kar so začeli Srbi, Hrvati in Slovenci javno gibati se. To gibanje je podobno zaletavanju, poskušnjam, in afekti zaradi ne dovolj skušenega življenja prihajajo od skrajnosti do skrajnosti. če dožive te narodnosti kaj dobrega, so vesele čez mero; če jih pritiskajo, so pa obupne. Mirnosti, zmir-nosti in prave potrpežljivosti ni še zaslediti ne tu, ne tam, in je tudi ni še naravno pričakovati.
Ali sila, pritisk ter že nekoliko znane zvijače nasprotnikov pospešujejo spoznanje lastne slabosti, in to spoznanje razkriva, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci prešibki v borbah proti mogočnišim nasprotnikom. Vsi skupno spoznavajo, da so jih sovragi zlorabili in jih še zlorabijo drugega proti drugemu, da prijateljstvo, ki je ponujajo tujci, ni dragega kakor krinka, pod katero do-sezajo svoje namene.
Slovenci so nasproti Hrvatom in Srbom najmanj pristranski; oni obema oddelkoma najodkritosrčneje žele, da bi se ona dva ukrepila, utrdila in v ta namen — jedino postopala. Slovencem je bila prezgodaj zgodovina pre trgala lastne politične in kulturne oblike, da bi težali po tem, čemur ni podstave več. Slovenci združujejo vse svoje težnje v to, da bi si ohranili svojo narodnost in svoj jezik. V ta namen gledajo, kako bi se zavarovali ter kako bi s pomočjo slovanske kulture utrdili isto svojo narodnost, ker vedo, da s tem bi si okrepili tudi svoj jezik. Zato se zanimajo za kulturni razvoj sosedov Hrvatov in Srbov. Oni so v jednakem položaji nasproti Srbo-hrvatom, kakor Slovaki nasproti Cehom; kakor Slovaki, žele tudi Slovenci kulturno združiti in krepiti se z naj-sorodnišimi brati. Zato pozdravljajo z veseljem vsak
korak, ki je na poti sporazumljenja, približanja in zje-din;enja v kulturnem ali, kar je vse jedno, v narodnem pogledu.
Slovenci so veseli, slišati vsak glas, ki ga sprego-voie Srbi in Hrvatje, da bi hodili oboji jedno pot, pot, da bi skrbeli združeno za svojo narodnost.
Kakor obžalujejo Slovenci, da se Srbi v kraljestvu nič ne brigajo za avstrijske Srbe, .(glej „Srbohran", št. 7. t. 1.: ^Novinarstvo u Srbiji prema Srpstva), jednako se radujejo, ko vidijo, da govore za versko strpnost. V tem oziru opominjajo srbski rodoljubi jako lepo svoj narod, in so pravi zgled vsem drugim. Tako piše dr. Nikodim Milaš, archimandrit in prof. bogoslovja v svoji knjigi „Slavenski apostoli Kiril i Metodije i istina pravoslavna" že 1. 1881., str. 372 tako-le : „U interesu mežjusobnoga mira i ljubavi, koji su nam uvjek, a osobito danas potrebite, mi čemo dopustiti sebi upozoriti sve i sva-koga na uzvišeni značaj vjerske snošljivosti (strpnosti), na to, da vjerska snošljivost jest jedna od največih hristjanskih vrlina (prednosti), i tu čemo vrlinu najprije preporučiti svojima (pravoslavnim), pak posije i onima, s kojima nam je sudbom (po osodi) odrežjeno, da zajedno živimo. Pravoslavni . . . . su duboko pro-niknuti duhom vjerske snošljivosti naspram dragih vje-roispovjesti." .... pamtimo te se proniknimo vsi uza-jemnom ljubavlju i štovanjem, a mežjutim ne zaborav-ljajmo (ne pozabljajmo), da su rječi: d y e m 'h bjiiho cra,ao u enuufi nacTHPt — božije rječi, a ne čov-jekove, i vjerujmo dakle, da če to Bog učiniti, a ne čovjek. "
Jednako lepo v zmislu strpnosti piše „Srpski list" od 7. marca 1888 v članku „Bjepa u HaPO,pocr", ki navaja na čelu kitico Save Tekelje, katera se glasi:
„Ne gledajmo ko se kako krsti, Sl'jeva desno il' s desna na Ijevo, več kakva mu krvca grije prsi kakvo 1' ga je zadojilo mljeko." „Srpski list" se zlaga z mislijo, ki mu je piše prijatelj, ki pravi: „Ja mislim, da bi vec jednom bilo vrijeme, da izmečju nas naobraženijeh ljudi, na polju naše zajedničke narodnosti i književnosti, ne pravimo razliku izmežju pravoslavnijeh i rimokatolika" ; potem pristavlja list sam : „Uvjek smo propovijedali, da treba o dvajati narodnost od vjere. Srpska narodnost to je naše zajednačko blago Srba svija vjera, koju smo dužni zajednački njegovati, ostavljajuči vjeru svakom svoja poštujuči svačije vjersko uvjerenje." ....
II.
Nihče med Jugoslovani pa zdaj ne objemlje v ljubezni iskreneje Srbohrvatov in Slovencev, nego njih dika, biskup Strossmayer. On neumorno dokazuje in pov-darja ob vsaki priliki, da so pravi bratje po krvi, da spadajo kulturno skupaj, in da te zveze, te sorodnosti ne more uničiti nobena sila. On razklada, kako je osoda Slovencev tesno združena z osodo Srbohrvatov, in da
izmed teh slovanskih oddelkov ne more se rešiti drug brez drugega.
V onem pismu, v katerem se zahvaljuje po Praškem županu Šoleu za podeljeno mu častno meščanstvo, pa izreka, da je Slovanom v obče pred vsem potreba 1 j u-bezni, jedinosti in dejanske vzajemnosti-To vzajemnost dokazuje on z deli, s kulturnimi deli in de -litvami podpore v kulturne namene. On pospešuje umetnost in znanost, ker tudi ti dve, in ne samo verske resnice so od Boga.
Ta plemeniti vladika deluje v svetovnem gibanji že 50 let; on je najbolj sprevidel, kako potrebni so jedinosti sosebno majhni narodiči, kakoršni so brezizjemno Jugoslovani. On vidi, da se majhni narodi, še manj pa njih odlomki ne morejo zdržati na valovih, ki pretresajo celo velike države, velike narode. Zato priporoča sloge, sloge in zopet sloge med Srbohrvati in Slovenci ter dosledno želi, da se druge razlike ali prezirajo ali pa odstranijo, z druge strani pa, da se napravijo ali ponove kulturne vezi med temi narodnostimi, V to hoče delati, in je ob svečanosti svoje petdesetletnice, 19. marca t. 1. sam rekel, da bi imel dela še vedno obilo, tudi ko bi mu bilo usojenih še drugih 50 let.
Vladika Strossmayer je po vsem tem pravi zgled, kako se je Srbohrvatom in Slovencem ravnati. V njegovem zmislu se je objavil ravno za petdesetletnice njegove članek v »Obzoru" o Srbih in Hrvatih, ki so ga ponatisnili jugoslovanski listi v obče, Zagrebški »Srbo-bran" takoj 24. marca, med Slovenci pa »Slovenec", »Edinost", »Slovenski Narod".
članek je jako važen, ne samo, ker se zlaga z načeli Strossmayerjevimi, ampak sosebno tudi zaradi tega, ker se je nadejati, da se bodo pretesni in ozkosrčni nazori nekaterih strank med Srbohrvati čistili in preobračali na boljše. Članek je ob jednem govor iz srca razsvetljenih Slovencev; zato ga priobčimo tudi mi v polnem obsegu, s srčno željo, da bi dosegel svoj plemeniti namen. Članek se glasi:
»Srbi in Hrvatje so jeden narod z dvema imenoma, z dvema političnima zgodovinama, z dvojimi pismeni v knjigi in treh veroizpovedanj. Ljudem nizkega naobra-ženja in ugretim z verskim čutom so to neprehodne gore za narodno jedinstvo, dokler se ne zatro vse te dvoje ali troje neprilike in dokler se ne pribavi časti samo jednemu imenu, jedni zgodovini, jednim pismenom in jedni veri. Žal nam je, da je večina narodova na tej nizki stopinji; tem bolj nam je žal, ker naši neprijatelji, želeč ovekovečiti to nizko naobraženje, preradi proglašajo preprostemu ljudstvu naše zasobnosti, in sinovi tega naroda, katerim niso še jasni oni najvzvišenejši pojmovi o narodu in njegovih zadatkih, slede jim ter motijo sebe in narod. Iz zgodovine vemo in videli smo, kako sta služila dva velika in prosvetljena naroda, narod italijanski in nemški večkrat v svojej razcepljenosti v zasmeh
in roganje večim in manjim narodom zaradi mnogih manjih ali večih razlik, katere so vzgajali njih sinovi, dokler jim niso njih umniki nadahnili čiste, jasne in veličastvene misli o jedinstvenem narodu, pred katerim so izginile vse razlike in plemenske osobnosti. In kolikemu smehu in roganju se izpostavlja težko izkušeni in tako razdeljeni narod, ki ves tako rekoč govori samo v jednem narečji, in še ta se med seboj trga in deli. Umniki govore: Bog je napravil jeden narod, kedar vam je dal jeden jezik.
Temu najvišemu načelu se udajejo najumnejši sinovi hrvaškega-srbskega naroda. V tem načelu je naj-viši pojem: jeden narod. Obe imeni srbsko in hrvaško sta domači, posvetil ju je z zgodovino narod, obe naj bosti častni in spoštovani od vsega naroda, naj ve tudi ves narod, kaj je napravil neumrli Jurij Daničic, da sta Srb in Hrvat jezikoslovno jedne korenike, tedaj prvotno jednega znamenovanja, samo v dveh oblikah.
Dajmo temu prvotnemu pomenu novo moč v jednem tega veka vrednem pojmu jednega naroda. Vero, katero ima naš narod, imajo tudi drugi narodi, ki nam niso sorodni, in zato naj išče vsak v svoji veri tolažbe, a mi vsi pa bodimo bratje v Bogu in narodu.
črke so dvojne, ali oboje zmatrajo umni ljudje od ljudske šole za naše narodne, ker oboje rabi naš narod.
Najrazumnejši možje našega naroda, katere smo slišali in poznavali v knjigah, odobravali so in odobravajo misel, da vse ono, kar sijajen um predloži vsemu narodu v cirilici in latinici, spoštujemo in ljubimo kot svoje, kot narodovo lastnino.
Naj naš narod goji to misel na svojo srečo in blaginjo. Zapomni naj si narod, in ideja narodnosti, ki v tem veku prošinja vse državno in kulturno življenje, pride do vrhunca v jedinstvu narodovem. Ako naš narod, nezrel in nepripravljen, razcepljen in brez zavesti učaka velike dogodjaje, ostal bode samo materijal za tuje misli, za gradivo drugih zavednih narodov.
To naj si zapomni duhovščina obeh cerkev, ki čuti in živi za svoj narod. Mi ne stavljamo narodnih čutil na mesto vere, mi jih ne polagamo na sveti žrtvenik nobene cerkve. Mi hočemo, da naš narod zvest ostane veri, katero je dobil od očetov svojih; vender mislimo, da ona vera ni od Boga, nego od strastnih ljudij, ki bi učila, da ne ljubimo rodnega brata — kot svojega brata.
To naj pamtijo tudi oni mnogi dobri ali preveč jednostranski možje našega naroda, ki se niso dovolj vglobili v zgodovino hrvaško in srbsko, ki ne poznajo velikih in težavnih nalog, katere ima izvršiti velika skupina ljudij, ki ima častni naslov: naroda; hoteli bi pa, kakor jim veli srce, da bode jedno ime, jedna vera, jedne črke in vse jedno v mnogo izkušenem narodu. Kakor je jednostaven um njihov in srce njihovo, tako naj bode vse jednostavno v narodu. Žalibog, takih jedno-
stavnih umov imamo v našem narodu premnogo, in njim najlažje verujejo nižji slojevi naroda, ki so še jednostav-nejši. Zapomnijo naj si, da smehu izpostavljajo svoj narod, kedar jih hvalijo sedaj ti, sedaj oni nasprotniki našega naroda ter nam kličejo: Vi neste jeden narod in nikoli ne bodete, ker imate dvojno vero in dvojne ■črke. Pokažimo vsemu svetu, da spoštujemo in ljubimo !
kot svoje srbsko in hrovaško ime, ker je oboje iz srca našega naroda; čitamo in pišemo z dvojimi črkami, in v vse proizvode našega uma položimo našo trdno vero narodnega jedinstva. V to ime pomagaj nam Bog: vse sinove našega naroda pa prosimo, da se poprimejo teh mislij in jih razširjajo med narodom s krepkim in od-važnim delom."
H^TeisI zvezdi
premi lost. gospodu
JOSIPU JURIJU STROSSMAJERJU
vzoru in diki Slovanov o svečani priliki Nj. zlate nekrvave daritve
dne 19. marca 1888.
®fj)i'i nas se črn razgrinja mrak, kMmS Nebo zastira gost oblak, ^^ In zvezde ni nobene.
Pač mnoga tukaj luč brli, A z neba teh nobena ni, Iz zemlje so rojene. Ve zemske luči zginite! Nebeške zvezde sinite, Vaš svit naj nas tolaži, On pot nam pravo kaži! . . Na gornjo zrem in dolnjo stran, Za nas obok povsod —• teman; — Ozrem se v tmini nočni Tje dol na svod iztočni: Oj, jasna zvezda tam gori, Že znana mi iz davnih dni, I n a m je ta svetila,
Vodnica nam je bila!
*
* *
Ta zvezda — Ti!
Ti vodiš nas, nam jasno siješ,
Nam blagodejne žarke liješ,
Da, bolje vodiš nas odzgor
Neg vseh sozvezd Ti množili zbor —
Ti zvezda vzorna si!
Bil zvest si v vek Bogu in rodu,
Bil zvest Cirilu in Metodu,
In — sebi! Značajno hodil si vsikdar, Bil stalen Ti je pot in žar Kot zvezdam tam na nebi, —
Oj slava Tebi! Ti svetiš bratom rodnim lam, Oj sveti še sirotnim nam, Brez zvezde zdaj popotnim nam. Dve zvezdi nam sta kdaj sijali Ciril, Metodij sta se zvali .... Umrla sta Ciril, Metod! Kdo zdaj po njiju stezi hodi? Kdo nas po njiju vzoru vodi? Proklet zdaj njiju vzor je tod! Prokleti so pri nas obredje, Ki v njih Boga molili dedje!
Ti bodi drugi nam Metod! Ti nas po poti oni vodi, Ki sveti jo je vtrl Metodij! Oj jasna, vzorna zvezda naša, Ti kaži do svetišč nam pot,
Kjer sveti jezik naš se zglaša!...
*
* *
Sijaj nam, oj svite krasni, Zvezda meni Ti edina, Še te treba cerkev naša, Treba še te domovina, — Oj, ne vgasni, Svite jasni! . . . A ... saj zvezde ne g a s n o, A saj zvezde ne mrjo: Ve ko vit Njih je svit. Tudi ti pred nami hodil, Svetil bodeš nam nevgasno, Slave rod boš varno vodil U bodočnost jasno!
S. Gregorčič.
0 djakovski slavnosti.
fo obširnem lepem poročilu v „Slovenskem Narodu"	bolezen. Vsled tega prepovedane so bile vse procesije v
posnemljemo nekoliko črtic tudi mi. Teden pred	dan 19. marca, vse zbiranje naroda „pod milim nebom
slavnostjo, za katero se je pripravljal ves slovan-	in v zaprtih prostorih" ter zaprle hitro za nekoliko dnij
ski svet, da proslavi zlato mašo največega dobrotnika	djakovske šole. Vsaj je bil tudi skrajni čas, kajti po-
svojega, — djakovskega vladiko Josipa Ju raja	mislite, da so od novega leta umrle v djakovski župi,
Strossmajerja — pojavila se je. glej čuda! nevarna	katera šteje nad 6000 prebivalcev, že štiri osebe za
osepnicami. Ta najnovejša bolezen se prijemlje le onih, ki so tako neprevidni, da se nameravajo udeleževati zlato-mašnih slavnostij; kajti od 12. do 17. dne marca vršil se je v Djakovu vojaški nabor, in dne 18. marca bil je živahen somenj po trgih in ulicah djakovskih. . . O osepnicah tukajšnji privatni zdravniki nič ne znajo; od Božiča so umrli trije, a to se vsako leto dogaja, in še nikdar se ni to za epidemijo zmatralo.
Djakovo je bilo na predvečer jako lepo razsvetljeno, in so bile vse hiše ozaljšane s trobojnicami. Pred vladikino palačo pa se je zbralo do 2000 ljudij, kateri so mu neprenehoma klicali »Zivio".
Na Josipovo je bila cerkev — v objemu za preko 3000 duš — natlačeno polna. Slovesno sv. mašo je daroval vladika sam z veliko asistencijo. „Petje je izvrševal močan mešani zbor pod voditeljstvom cerkvenega pevovodje Trišljerja, ki je za ta dan navlašč koinpono-val sveto mašo, katera se more prištevati najkrasnejšim cerkvenim skladbam.
»Po končanem sv. opravilu je govoril vladika izpred altarja daljši govor, ki je na vse navzoče naredil tako mogočen vtis, da ni bilo videti v cerkvi suhega očesa. Mnogi ihteli so glasno. Rekel je med drugim: »Združeval sem pa v svetem svojem poklicu z ljubeznijo do Boga tudi vedno ljubezen do naroda, ljubezen do vas, ki ste bili izročeni mojemu vrhovnemu pastirstvu, Vest mi zato ne očita ničesar. Duhovnika ne morem si misliti, ki bi poleg Boga ne ljubil svojega naroda: ako pa so vendar taki, tedaj niso pravi duhovniki, tedaj ne umejo prav do^nosti svojega stanu. Pravi pastir mora dati življenje za svoje ovce; te ovce mi je narod moj. Naj bi me preganjali in tirali v smrt, ljubezni do naroda ne dam si izruvati iz srca. Jezus Kristus daroval se je na križi v neskončni svoji dobroti za vesoljno človeštvo; a on — sin božji — je še v poslednjih trenotkih prosil nehvaležnemu narodu svojemu odpuščenja, on je izraelski narod v neizmerni ljubezni zagovarjal, da ne ve kaj dela. Tudi jaz bodem narod svoj ljubil, zanj gorel, zanj deloval do poslednjega iz-dihljaja kot pravi duhovnik, vedite pa tudi vi vsi, da mora v trenotku nevarnosti biti vsak posameznik, gospod ali kmet, duhovnik v službi naroda in domovine. Ako ljubim in blagoslavljam svoj narod, ne ljubim in blagoslavljam le vas, ki ste mi udani. temveč ljubim in blagoslavljam tudi svoje sovražnike".
Potem je v vladikini palači sprejemanje odposlanstev. V imenu ljubljanskega mesta je govoril g. Ivan Hribar, ki je v jedrnatih potezah povdarjal, da 50letnica Strossmajerjevega delovanja je doba preporoda hrvaškega naroda, ki ga je vladika sam najbolj povzdignil. „V življenji hrvaškega naroda pomenja teh petdeset let cela stoletja. . ." Vi ste hrvaškemu narodu dali ono, kar drugim narodom dajo cesarji in kralji: vseučilišče, akademijo, galerijo slik in pa čarokrasno to cerkev,
v katere ste po milosti božji darovali danes zlato sveto mašo, in katera je po zasnovi in izvršbi najsijajnejša priča velicega Vašega uma in blazega Vašega srca."
Ko je govornik izrekel besede: „Vi ste dali svojemu narodu, kar dajo drugim narodom cesarji in kralji, zalile so vladiki solze oči in začel se je glasno ihteti. Dr. Maroltu, ki je bil odposlan v imenu ak. društva „Slovenije" na Dunaji, je Strossmajer rekel: Našim slovenskim bratom pa kazite, da jim polagam na srce: Bodite tudi v narodnem oziru vedno idealni.... Tudi ideali so lahko podlaga realnemu delovanju.
G. Turku, kije bil govoril v imenu Ljub. „SokoIa", je vladika zatrdil, da mu je znano, da gre »Sokolu" velika zasluga za probujenje dobrega naroda slovenskega.
Pri slavnostnem obedu je vladika prvi začel z na-pitnicami papežu Levu XIII. in kralju Franu Josipu I. V napitnici papeževi je dejal med drugim: Sveti oče je velik prijatelj Slovanov. Vem to in lahko to rečem. In ker je prijatelj Slovanov, prijatelj je tudi moj in nas vseh. —
On je podpiratelj in pospeševatelj znanosti in umetnosti; dokaz, da se to oboje da jako dobro strinjati z nauki svete vere, in da jim nikakor ne nasprotuje. To je tudi meni v tolažbo. Našli so se namreč ljudje ki mi očitajo, da preveč mislim na posvetno znanost; zaslepljene!, ko da bi vsaka znanost ne bila od Boga, in ko da bi večna resnica ne razodevala se nam v njej.
V napitnici cesarjevi so vzbudile splošno odobravanje besede: „Vam Slovanom ud a n ost i in zvestobe ni potreba še posebno naglašati; kajti nam se nasprotnega nikdar dokazati ne more. Pač pa uči zgodovina, da smo Slovani in zlasti mi Hrvatje cela stoletja prelivali kri za državo in za slavno vladajočo rodovino."
Na napitnico prošta Tordinca je rekel: Vidim, da mi vsi želite še petdeset let. Tudi jaz bi ne imel nič proti temu; kajti dela za vero in domovino imel bi gotovo dovolj še petdeset let.
Dr. Ivan Tavčar je rekel koncu prekrasne na-pitnice svoje: »Nikakor ni fraza, Vaša prevzvišenost, če trdim, da živimo vsi Slovenci v zavesti, da je bodočnost slovenskega naroda ohranjena samo tedaj, če stoji za njim mogočna in zavedna Hrvatska. Ž njo imamo Slovenci jednako prihodnjost, nakazani smo na njo, in če Hrvatska pogine, ne preostaje druzega, nego poiskati si grob, kamor bi se slovenstvo za vedno zakopalo. Zategadelj velja ta izrek, da vse tisto, ekscelencija, kar ste stori'! narodu hrvatskemu, storil' ste tudi narodu slovenskemu. Opravičeno je torej, če je Slovencev hvaležnost brezmejna . . .
Burna pohvala, sosebno tudi od vladike, je sledila tej napitnici. Omenil je ob tej priliki, da je dal Bog Slovencem obilo darov, in da ti ne bodo izgubljeni za slo-vanstvo. Gospod Iv. Hribar je napil vladiki kot vrednemu
sledbeniku svetih blagovestnikov Cirila in Metoda. Vla-dika mu je odgovoril v daljšem prekrasnem govoru ter naglašal, da je isto tako, kakor vera, tudi jezik, in ker je jezik obiležje narodnosti, tudi narodnost od Boga.
Vsak narod, da ima sveto dolžnost čuvati svoj jezik kot naj draži zaklad, in zato, da se Slovani ne smejo nikdar odreči onih pravic, katere so njihovemu jeziku v službi
božji prisodili slovesno Rimski papeži. On da nikdar ne bode opustil potezati se za te pravice, in da bode še letos vedel povedati o tej zadevi svoje mnenje v Zagrebu, na Dunaj i in v Rimu.
Ponovil je nato, kako neizrekljivo ljubezen občuti v srcu, da se ga narod slovenski tako jako spominja."
S tem je bil pri kraji slovesni obed.
Liechtensteinov načrt in plemstvo.
jjudna, prečudna so pota ustavnega življenja avstrijskih narodov. Kakor da bi ne priznavali resnice, '■>'- da prema črta je najkrajša, hodijo rajši ali prav za prav morajo hoditi po ovinkih do ciljev. Ti ovinki so pa tako mnogoštevilni, dolgi in prepleteni z goščavami vsakaterih zaprek, da se celo voditelji zapletejo in zamotajo sredi poti, torej predno dosežejo poslednjo postajo tega ali onega, narodom neizogibno potrebnega cilja.
Jeden glavnih vzrokov te nepravilne hoje je pač v tem, da hočejo nekateri avstrijskih narodov ostati v prejšnjih predpravicah kljubu ustavi, kljubu razglašeni jednako-pravnosti pojedinih narodov. Privilegije zagovarjajo posebne narodne stranke; te stranke so vsaj odkrite, ker hočejo zares ohraniti dotičnim, doslej privilegovanim narodom predpravice nad drugimi narodi. Tem narodnim strankam pa se pridružijo še druge nenarodne stranke, katere ne zagovarjajo narodnih interesov zaradi blaginje narodov, ampak jedino zaradi lastnih dobičkov. Te stranke so stanovske, torej take, ki se potegujejo v koncu koncev za svojstvene stanovske interese.
Stanovske stranke imajo v Avstriji laži položaj, nego drugod, dasi niso toliko očitne, kakor v drugih ustavnih državah. Avstrijske stanovske stranke se namreč zakrivajo pod zaščit narodnih strank ter natvezujejo tem narodnim strankam, kakor da bi se borile jednako njim, jedino za narodne interese, za interese določnih narodnostij.
Tako je znana nemško-avstrijska stranka, ki se je že pod raznimi imeni potezala na videz za državne in ob jednem specifično nemške interese, v tem ko je v resnici skrbela v prvi vrsti za posebne stanovske, t. j. za interese velikih obrtnikov in trgovcev, v obče za veliki kapital. Za druge državne in narodne interese je tej stranki samo toliko mari, kolikor za sredstvo, s katerim doseza lastne cilje, ki so zunaj državnih in narodnih interesov.
Ta kapitalistična ali buržuaška stranka je pa dandanes mogočna v Avstriji, kakor je moderni kapital v obče vpliven tudi v drugih državah.
Ta kapitalistična stranka je bila in je v veliko zapreko, da avstrijski narodi ne dosežejo narodnega miru. Kajti,
ko bi se v Avstriji narodi sporazumeli glede narodnostnih vprašanj, bi ta stranka izgubila najboljše orožje za svoje namene, in bi odpadla največa in trdniša ličina ali krinka, za katero skriva svoje pravo lice, svoje prave interese. Ta stranka bi imela nasproti Nemcem, kateri jo vzdržujejo, toliko težavniše stališče, kolikor bolj je izgubil tako imenovani „liberalizem" na svojem imenu. Njej mora biti torej do tega, da vedno povzdiguje Nemce kot privile-govan narod, kot narod, kateremu je kljubu ustavi ostati nekaj više nad drugimi narodi.
Jednaka, popolnama jednaka je »liberalna" madjarska stranka na Ogerskem. Tudi tam prekrižavajo z njeno pomočjo moč narodnostnega ustavnega zakona podeljenega leta 1868.
Ali poleg liberalne ali kapitalistične stranke živi v Avstriji še druga starejša, zaradi starosti in podedovanih sporočil imenitniša, do najviših mest vplivniša stranka. Ta stranka je stranka plemstva. Ona ima raztresene ude med vsemi narodi ter drže njeni odlomki v različnih deželah z različnimi narodi. V dejanji pa je tudi plemstvo samo jedna trdna stranka, kateri je pred vsem do lastnih interesov. Ona mora hoditi z narodi, kolikor ne more doseči drugače svojih namenov, dejanski pa nikakor ni navdušena za narode. Ona je zdaj mogočniša, nego še pred desetimi leti, to pa po krivdi kapitalistične stranke. Liberalizem poslednje namreč ni bil pravi in je pokazal ta bolj in bolj spačen obraz. Največ je liberalizmu škodovalo židovstvo, ki ne pozna meje zmernosti, kedar se mu dobro godi.
Plemstvo pa je na glasu, da je konservativno, kot tako torej nasprotno liberalni stranki. Plemstvo ima mnogo dobrega, ali vse, kar hoče ono obdržati, ni zdravi konservatizem. Plemstvo je kot poseben stan vladalo prejšnjih dob in vpliva za ta del ni izgubilo niti do današnjega dne. Plemiči so bili in so še v visokih raznovrstnih državnih službah in časteh, in te službe, časti in ž njimi združene dobičke in vpliv bi radi ohranili tudi na dalje.
Plemstvo je hodilo prej s cerkvijo, je ž njo izhajalo dobro, in cerkve se zaradi lastnih dobičkov drži, kjer mora, tudi še dandanes. Plemstvo gleda, da ne iz-
gubi imena konservativnega življa, in že zaradi tega mora podpirati tudi cerkvene interese. Ob jednem se prikuplja v lastnem interesu tudi kmečkemu, zares odkritosrčno konservativnemu življu.
Ali isto plemstvo ima kljubu temu težave v borbi za svoje interese. Prvič mu nagaja glede na mnogovrstna naroduo-gospodarska vprašanja buržuaška ali kapitalistična stranka, drugič pa so plemstvu v zapreko tudi narodi kot taki. Čim bolj se narodi zavedajo svoje državne jednakopravnosti, tembolj se je plemstvu bati, da bo moralo oddati one službe, one časti, ki jih ima doslej, narodnim zastopnikom ali v obče narodom. Koli- j kor bolj bi narodi avstrijski dospeli do tega, da bi oprav- I Ijali sami svoja narodna opravila, toliko manj bi se nameščali plemiči na čelo narodom in narodni upravi.
Deželni zbori, deželna uprava v Avstriji še popolnoma ugaja stanovskim interesom plemstva. Tu postajajo oni ne samo načelniki deželnim zastopom, ampak so po ugodnih volilnih redih povsod, če izvzamemo morda Tržaški dež. zbor, tudi po številu sosebno pa po vplivu toliko krepki, da o dločuj ej o v važnih, torej pred vsem v narodnih vprašanjih v istih deželnih za-stopih.
To je tudi vzrok, da se plemstvo, cislitavsko tako žilavo drži ustanove, oblike deželne avtonomije. Najjasneje se kaže ta specifično aristokratski interes v češkem kraljestvu. Tu je plemstvo mogočno, vplivno in izobraženo, državniško modro in bistro. Ravno češko plemstvo je gotovo zapazilo že kedaj, da deželni zbori niso oblike, v katerih bi se mogla izvrševati pravično in vseobsežno narodna samouprava. Ali kljubu temu spoznanju se plemstvo drži neprimično deželne avtonomije. Zato niti ne verujemo, da bi češki vodje ne imeli drugačnega, boljšega spoznanja, ali oni mislijo, da si ne smejo odtegniti pomoči plemstva, in tako ne pridejo Čehi do pravega narodnega utrjenja. Kajti ravno češko plemstvo ve, da bi potem narod sam določeval in izvrševal svoja narodna opravila, in isto plemstvo bi izgubilo tla svojemu dosedanjemu mogočnemu vplivu.
Kakor na Češkem pa ima plemstvo v vseh deželah jednak lastni interes, da se deželna avtonomija ne spremeni. Nasprotno, kolikor bolj so doslej izgubili deželni zbori na korist centralnim organom, toliko bolj se trudi ravno plemstvo, da bi deželni zbori zopet pridobili prejšnjo in še povečeno oblast.
Ta interes avstrijskega plemstva nam razkriva jako mnogo. Prvič, da se ono ni potegnilo za izvršbo narodne jednakopravnosti v zmislu čl. XIX. drž. osnovnih zakonov, in da se tudi ni nadejati, da bi plemstvo kedaj pripomoglo v to izvršbo. Drugič, da se pred vsem Čehi slepe z malenkostimi, in da tako ne pridemo do prave izvršbe narodnostnega ustavnega člena ne na češkem ne drugod. Tretjič pa, da plemstvo svoj interes postavlja više, nego blagor države in vseh narodov.
Da plemstvo, zaslepljeno zaradi svojega lastnega interesa, ne vidi škodljivih posledic za državo in narodov, je razvidno iz vse preteklosti, kako se je vedlo isto plemstvo nasproti izvršbi narodne jednakopravnosti. Ono je motilo češke voditelje z malenkostimi, da celo njih prvi voditelj misli, da ne more za narodnost češko doseči več, nego mrvico za mrvico. Plemstvo pa je pokazalo ravno z Liechtensteinovim načrtom da, kakor je predložen zdaj, hoče ono še na dalje pustiti narodnostni člen neizvršen. Pa ne samo to, ampak Liechtensteinov načrt hoče narodnostni člen in s tem največo dragotino avstrijske ustave pokopati, ker narodnost prezira popolnoma in glede na Galicijo hoče potrditi celo nejednakost v šolskih zadevah.
Doslej je itak samo država imela vse šolstvo v rokah, in kljubu ustavi niso prišli narodi do današnjega dne do tega, da bi sami skrbeli za narodnost in jezik, torej pred vsem za šolstvo.
Ker se čl. XIX. ni bil izvršil, je bila država prisiljena voditi vse šolstvo po podeljeni ustavi, kakor pred ustavno dobo. Kar imajo deželni zbori oblasti v šolskih zadevah, je to prvič malo, in potem deželni zbori v Avstriji vsled svoje posebne sestave ne morejo izvrševati narodnostnega člena in tako blagodejno delovati v zmislu jednakopravnosti, na blagor narodom in dosledno v zmislu ukrepljenja najplemenitejših in važnejših državnih interesov.
Liechtensteinov načrt pa namerja zakonitim potom doseči, da bi se čl. XIX. ne izvršil nikdar, in da bi se tako uničil biser ustave.
Po tej poti bi bil člen XIX. avstrijske ustave samo kratkodobna episoda, katera je dajala narodom upanje, ne da bi se bilo upanje izpolnilo kedaj. Ravno v tem pa, da Liechtensteinov načrt uničuje čl. XIX., kljubu temu, da ga niti ne omenja, je jako slepiven za vse kroge, za narode na široko, po izrečeni vsebini pa za vse duhovenstvo, više in niže. V tem kaže Liechtensteinov načrt veliko politično, ali recimo pravičniše, stanovsko, dobičkarsko modrost. Kajti, ko bi bil izrecno imenoval, kar namerja v resnici, namreč uničiti čl. XIX., bi se postavili proti njemu brezizjemno vsi narodi slovanski, ker bi videli največo nevarnost za svojo narodnost in jezik, nemški narod pa, ker nikakor ne bi hotel tako očitno izpokopavati narodni jezik na svojo korist drugim narodom.
Ker pa je načrt tako slepivno osnovan, slepe ž njim celo izobraženi stan, kakor je duhovenstvo. In da duhovenstvo više in niže pospešuje uzakonjenje Liechtenstei-novega predloga, je ta predlog obečal ravno cerkvi posebne dobičke. Niža duhovščina, ki je v obče narodna, bi se ne dala nikdar zavesti, ko bi vedela, kaka nevarnost preti narodom in v tem ob jednim veri po Liech-tensteinovem predlogu.
Tolažijo se sicer, da načrt se spremeni, predno dobi zakonito veljavo, in tudi dr. Rieger se je izustil zdaj o Veliki noči v Pragi, da češki državni poslanci bodo že vedeli, kaj storiti v tem pogledu. Ali pomisliti je, da dr. Rieger in češki klub je zavisen in hoče biti še nadalje zavisen od plemstva, in potem, da se vsled tega in iz zgodovinskih pogledov drži deželne avtonomije. Tudi dr. Riegerjeva izjava nam ne daje večega upanja, nego to, da bodo krpali na Liechtensteinovem predlogu. Stališče krpanja, popravljanja, dostavljanja in odjemanja glede na Liechtensteinov predlog pa je načelno krivo in ne more rešiti narodov iz nevarnosti, ki jim preti po tem predlogu.
Noben dosedanjih šolskih zakonov ne odgovarja ustavnemu narodnostnemu členu XIX., in tudi ne bo odgovarjal, dokler ne bodo dali v zmislu tega člena vsakemu narodu narodnih organov, ki bi sami skrbeli za narodno jednakopravnost, torej pred vsem za narodno šolo. —
Kje hočejo narodi začeti izvrševati na sebi narodno jednakopravnost, če ne pri šoli? Kje se postavlja temelj vzgoji in jeziku v narodnemu ali nenarodnem zmislu, če ne najbolj v šoli, in to pred vsem v osnovni šoli?
Ako ima kje veljati čl. XIX , je pač na prvem mestu zahtevati njegovo izvršbo za osnovno šolo in v obče za šolstvo. Kje pa more državni zbor dajati za vsak narod primernih nadrobnih določil ? Njemu je vstva-riti samo jednake organe za vse narode, ne pa druzega. In kje morejo in hočejo sedanji deželni zbori skrbeti pravično in primerno za vsak narod v zmislu narodne jednakopravnosti?
Ako po vsem tem češki in drugi klubi državno-zborske desnice zdaj, ob priliki obravnavanja Liecbten-steinovega predloga ne povzdignejo glasu ter odločno ne zahtevajo najprej narodnih organov v izvršbo čl. XIX., pomagajo oni plemstvu pokopati čl. XIX., in vsi poznejši koraki bodo brezvspešni, kesanje pride prepozno, in gledali bodo za konstitucijo quae —- fuit!
Ali hočejo voditelji slovanskih narodov nakopati si takih očiteb, da so uničili v svoji kratkovidnosti ustavo ? In kje je odgovornost, kje je vest, zapravljati narodom narodnost in jezik?
Ako nočejo ali ne morejo slovanski desničarji po-spetigse do tega, da bi predlagali v izvršbo čl. XIX. posebne narodne organe, narodna zastopstva, ki bi odstranili dosedanje deželne zbore, ki bi bili torej povečani zbori, združujoč vse odlomke pojedinih narodov v jedno skupno samoupravo, jim služijo še vedno dve poti. Zahtevati utegnejo narodne organe, narodna zastopstva, ki bi nastali poleg sedanjih deželnih zborov, in ki bi imeli v svojem področji samo skrb za narodnost in jezik vsakega naroda posebe. In ko bi se zdelo, da tudi takih organov ne dosežejo, je slovanskim državnim poslancem zahtevati najmanj to, da se narodne zadeve iz področij deželnih zborov odstranijo popolnoma: namesto tega pa naj bi bilo zakonito dovoljeno, da se poslanci, ki v raznih deželnih zborih zastopajo odlomke jedne in iste narodnosti, od časa do časa zbirajo kot pooblaščeni narodni organi, z nalogo, da sklepajo v vseh narodnih, torej pred vsem v šolskih zadevah, jednega in istega naroda.
Vse te tri oblike vedejo bolj ali manj srečno in ugodno do istega cilja, da bi si narodi obvarovali v zmislu čl. XIX. narodnost in jezik, torej tudi narodno šolo. —
Vsa druga modrost, in celo dr. Riegerja samega, ne bo avstrijskih narodov rešila pred nevarnostjo, ki jim preti pred Liechtensteinovim in jednakimi predlogi. Ako se zdaj zavežejo v drugem zmislu, bo sicer veselo plemstvo — nekoliko časa, v posledicah pa še ono ne, ker bi se narodi se bolj vznemirjali zaradi bojev, ki bi se povečali v deželnih zborih. Najmanj pa bi se bilo rado-vati narodom in državi, ker bi se narodi ne krepili, ampak še nadalje slabili, kar bi škodovalo njim in državi.
Položaj je zaresen na vse strani; ako je v zastopnikih raznih narodov še kaj državniškega in zares narodnega duha, naj prenehajo s cincanjem in vsako neodločnostjo. Liechtensteinov načrt izzivlja narode; naj se torej oglase njih zastopniki odločno in, kakor gre zastopnikom, ki vidijo dalje, ki jim je maii v resnici za interese narodne in s temi za interese države. V tem pokažejo — ne kratkovidnih interesov, kakor plemstvo z Liechtensteinovim predlogom, ampak zares narodoljubje in domoljubje v zmislu cel,okupnosti naše državo.
Dixi et salvavi animam meam!
0 postrižinah svateho Vacslava" in o postriženji po cirilo-metodijskem
obredu v obče.
i.
SjP^fetošnji „V^chodu, izvrsten praški tednik, je pri-občil v 2- in 3. št. t. 1. od Hynka Krcha pre-zanimivo in jako važno razpravo pod naslovom: „0 postrižinach svateho Vacslava. Dokazi, ki
jih izvaja Krch na zgodovinskih podatkih, so imenitni zaradi svetne, sosebno pa zaradi cerkovno - kulturne zgodovine češke, in so toliko pomenljiviši ravno zdaj, ko Cehom nasprotniki pačijo zgodovino, kjer ne morejo naravnost zanikati zgodovinskih dejstev, in so naposled
poučni tudi nasproti lastnim češkim sinovom, ki poleg vse zapadne učenosti še jako v temi tavajo glede na zgodovino lastne domovine.
Zaradi občega pouka priobčimo tudi mi ob kratkem Krchove dokaze ter v veče potrjenje njegovih izvodov dodamo njegovim podatkom še novih, še živih dokazov.
Bistveni deli Krehovega sestavka so naslednji. Stari Grki in Rimljani so darovali bogovom prvotine otroških ali detskih lasov s posebno svečanostjo, katero so imenovali postrižine ali kakor govore Rusi „po-strige". „Stari Nemci postrižin niso poznali, ali za to so jih poznali stari Slovani, in to ne samo za veka poganskega, ampak tudi v prvih dobah svojega krščanstva; na krajih, kakor n. pr. na Moravi pri konservativnih Ha-nakih, se je ohranil oni staroslavni način striženja lasov, podoben onemu na sredovekovih podobah sv. Vacslava ali na znamenji stebra (sohe) rimskega cesarja Avgusta do denašnjega dne, če tudi že brez kakoršnega koli obreda svečanega."
„Kar se tiče k r š ča n s k o - slovanskih postrig vlasov pri starih Cehoslovanih, zlasti pak, kar se tiče cerkovnega obreda pri njih, imamo dasi samo jeden njih primer zaznamovan; ali to zadoščuje nam, da bi si napravili po njem predstavo o postrigah svojih praotcev v obče, v krogih velemož glasneje, pri manj mogočnih pa tiše slavljenih."
Ta primer so postrige (postrižine) sina Vratislava I. in Dragomire, knežiča (kneževiča) Vacslava (svetega), popisane v njegovem večem staroslovanskem življenji, katero je priobčil prof. Jos. Kolaf v češkem prekladu v Amlerovih „Pramenech dčjin českych" (Fontes rerum Bo-hemicarum) I. 127—134, ali popisane v »legende o sva-tem Vacslavu", katero je preložil in izdal V. Hanka v Časopisu českeho musea" 1. 1830, str. 453—462. V Kolarjevem življenji sv. Vacslava se pravi: „A ko je bilo očetu njegovemu Vratislavu posaditi otroka (dečka) na svoj prestol — sam je bil star, pričakoval je svoje smrti — je pozval Vratislav duhovnika, ki je bil tedaj v svojem (njegovem) kraji, in vladike (škofe) in celo duhovenstvo cerkveno. Dobri pak in blagoverni vladika Notar je s celim duhovenstvom odpel sveto liturgijo (mašo) v hramu (cerkvi) najsvetejše kraljice naše, Bogo-rodice in neomadeževane Device Marije, je povzdignil otroka, postavil na stopnico pred oltarjem in ga blagoslovil (vladika), rekoč: Gospod Bog, Jezus Kristus, blagoslovi otroka, kakor si blagoslovil vse pravične svoje, Abrahama, Izaka in Jakoba in si kronal pravoverne cesarje, jednake apostolom, Konstantina in Heleno. Tako je spregovoril blagorodni ta vladika in z njegovimi molitvami je začel otrok rasti, hranjen v milosti božji."
Legenda pristavlja, da so dali potem postriženca učit knjige slovanske, in da se je dobro učil. Nato
ga je knez Vratislav poslal v Badeč, kjer se je deček učil tudi latinski dobro.
Iz tega se razvidi, pristavlja Krch, s kako slovesnostjo so slavili postrigo lasov češkega kneževiča, ko so bili k temu pozvani vsi vladike (škofi) z vsem duhoven stvom.
Med češkimi učenjaki so bili raznih mnenj o letu starosti, katerega bi se bila vršila svečanost postriženja kneževiča Vacslava. Krch pa ometa s tehtnimi razlogi vse drugo ter sklepa, da bi bil imel Vacslav tedaj 7 let, to zlasti tudi zaradi tega, ker so dečka dali šolat brž potem.
Cehom je delalo še to preglavico, da je v legendi brati povsod „otrok" (otpokt.), ki a je tu istega, obsežnega pomena glede na starost, kakor še dandanes pri Slovencih.
Krch se naslanja nadalje na poljsko zgodovino, katera glede na postriženje lasov piše (Dlugoš libr. I. p. 87) o knezu Mečislavu I.: »Instante denique s e p t e n n i o , in quo j usta ritam Polonorum veterem etgen-tilem filius principis debebat tonsurari, et nomen 111 i aptari, et imponi, Zenomysl proceros et nobiles Poloniae, Gnesnam, ad solennitatem tonsurationis in filio suo quamvis coeco peragendum invitat. (Ko se je bližalo ko-nečno sedemletje, katerega je po starem in narodnem obredu poljskem knežji sin imel biti po-strižen, in mu je bilo ime prisposobljeno in prideto, je pozval Zenomysl (Semomysl) prvake in plemenitaše poljske v Gnezdno k svečanemu postriženji, katero se je imelo izvršiti na njegovem sinu, če tudi slepem. . .)"
Pa tudi napis na Poznanjski stolni cerkvi dokazuje, da je bil 7 let star svečano postrižen tudi Boleslav Veliki, sin Mečislava I. Iz tega sklepa Krch, da so se postrige pri Slovanih vršile v obče v sedmem letu starosti. Navaja potem Moravane in Bolgare, o katerih postriženji govore razni zgodovinski dokazi.
„0 postrižinah na Bolgarskem svedočijo Mansovi Coll. Concil. XVI. str. 11, kjer se pravi, da so se poslali lasje postriženega kneza Borisa-Mihaela (852—888, tudi v Rim.
O postrigah na Ruskem sporočuje ruska kronika (izdana po Peterbuiški arheologiški družbi) III. 46 : Istega leta (1192) je slavil knez Mihael postriženje svojega sina Rostislava v Novgorodu, v hramu sv. Sofije. In v II. d. 141. stoji: Vševolod (1230) je slavil postriženje svojega ! sina Jaroslava in ga posadil na konja". (Biidinger, zur Kritik altbohm. Gesch. 1857 str. 21. pozn. 32.) —
Kar se pa dostaje veka, kdaj je bil Vacslav postrižen, je omeniti, da je knez Vratislav umrl 13. febr. 921, in da je imel tedaj njegov naslednik Vacslav 18 let po spričevalu staroslovenske legende: »Let 18 mu je bilo, ko je umrl otec njegov". (Pram. I. 129.) Torej je bil Vacslav rojen 1. 903 in, ako je bil postrižen star 7 let, vršilo se je to postriženje 1. 910.
Krch sklepa dalje, da postriženje se je vršilo po grškoslovanskem ali cirilometodijskem obredu, ker je v navedeni molitveni formuli ime pravovernega cesarja Konstantina in mater njegove Helene, katerih bi se gotovo ne spominjali pri nemško-latinskem obredu, in potrjujejo to tudi besede, da so sveto liturgijo spe val i, ko je znano, da se latinska maša služi, grško-slovanska pa se speva.
Iz vsega tega izvaja Krch : ,1. da so se postrige sv. Vacslava in slovanske v obče vršile po obredu grškem ali svojstveno grškoslovanskem; 2. da so bili oni vladike z vsem duho-venstvom cerkovnim (c h r a m o v y m), katere je pozval knez Vratis lav k tej slav no s ti, grško-slovanski, in 3. da se je tedanja knežja ro-dovina priznavala javno k obredu cirilo-me-todij skemu (grškoslovanskemu)".
II.
Denimo, da bi ne imeli drugih dokazov, kakor te, ki jih je navedel Krch o postrigah, vendar bi jih bilo dovolj, da se je vršilo postriženje sv. Vacslava po cirilometodijskem obredu, in dosledno, da je bila vsaj v začetku desetega stoletja pri Cehih še ista cirilo-metodijska cerkev, in ne samo da je bila, ampak tudi, da j" bila razširjena daleč po češkem.
Še to, da so ohranjeni viri o tem postriženji v staroslovenskem jeziku, ni brez pomena. Prezirati pa tudi ni, da se je navada postriženja do današnjega dne obranila pri konservativnih Hanakih, torej pri onem oddelku češke narodnosti, med katerim sta bila v neposredni dotiki sveta slovanska apostola Ciril in Metod. Pomenljivo pa je pred vsem, da so se poročila o postriženji ohranila ravno o raznih slovanskih knezih, in da govore ta poročila o jed na ki h slovesnostih in svečanostih postriženja. Ti slovanski knezi sklicujejo tu in tam više pastirje in vse duhovenstvo na take svečanosti.
Krch poleg tega navaja glede na poljskega kneza Mečislava I., vir, ki govori določno o sedemletji, in quo justa ritum Polonorum veterem et gentilem itd., torej o starem in narodnem obredu poljskem in ta stari narodni obred ne more biti nemško latinski obred!
Ker pa je ta svečanost postriženja jednaka s svečanostjo postriženja kneževiča Vacslava, je dosledno tudi Vacslav .postrižen po starem narodnem, t. j. cirilo-meto-dijskem obredu. Formula blagoslovljenja pa, ki jo je rabil vladika o postriženji Vacslava še izrecno imenuje cesarja Konstantina in njegovo mater Heleno, torej osebe, katerih bi nemško-latinski duhovniki ne navajali. Tudi bi bilo jako čudno, da bi bila latinska cerkev samo za določno dobo in za odločne narode uvedla obrede, a bi bila iste obrede popustila nakrat in bi jih ne bila rabila
pri drugih narodih, da bi se ne bilo nič ohranilo vsaj glede na slovesne prilike. Saj drugače nemške kronike poročajo o takih prilikah in dogodkih nemških kraljev i. t. d.
Vse to skup dokazuje, da sv. Vacslav je bil postrižen po cirilo-inetodijskem obredu, in ker je došlo vladik in duhovenstva za to svečanost mnogo skupaj, je razvidno, da je bila začetkom desetega stoletja cirilo-metodijska cerkev razprostranjena ne samo na Murav-skem, ampak okoli in okoli tudi po sedanjem češkem kraljestvu.
Razvidno pa je tudi, kako naglo se je razširjala cirilo-metodijska cerkev, če pomislimo, da je sv. Metodij umrl 885. leta, in da je bilo že začetkom desetega stoletja urejeno in utrjeno vse v toliki meri, da so knezi slavili razne prilike, kakor da bi bile že kedaj v cerkvi običajne.
Vsi analogni zgodovinski dokazi pa nišo toliko prepričevalni o postriženji sv. Vacslava po cirilo-metodij-skem obredu, kakor pa dejstvo, da se jednako postriženje še dan danes vrši v grško-slovanski cerkvi
Ko bi bil Krch porabil ta še živi dokaz, bi bil imel ob jednem krajšo pot in bi bil itak neovrgljive dokaze še bolj podprl.
Postriženje se namreč vrši v obče in ne samo pri veliki gospodi povsod v slovanski cerkvi, kakor se vzhodna cerkev v obče trdno drži starih običajev.
V vzhodni cerkvi postrižejo vsacega, ki je krščen. Postriženje se je izvrševalo nekdaj navadno po dovršenem sedmem letu, torej začetkom osmega leta. Samo po sebi umevno pa je, da se je utegnilo vršiti postriženje tudi poprej ali pa pozneje, samo pred krstom ne. Kar se po takem dostaje starosti sv. Vacslava, ko so ga postrigli, sodi Krch po drugih podatkih jako natančno, da se je zgodilo to v sedmem letu starosti kneževiča. Ako se je rodil Vacslav 903. leta, je bil postrižen v resnici okoli 1. 910, in če sodimo, da so se tedaj natančno držali navadnega obroka, bi stavili isto leto proti koncu 910. ali v 911. leto. To omenjamo zaradi tega, ker izvaja Krch iz tega obroka druge posledice za češko historijo.
Dandanes so obrok postriženju skrčili na začetek osmega dne po krstu. Pa, ako nanesejo okolnosti, vrši se postriženje tudi pred osmim dnevom po krstu ali celo neposredno po krščenji, vendar pa vedno še le po izumitji (II:i.voiseHie), zaradi česar se dan danes združuje z izmivanjem.
Krajšanje obroka od začetka osmega leta na začetek osmega dne ni v cerkvi nič nenavadnega tudi glede na druge dogodke krščanstva ali druge cerkvene zgodovine. Saj je cerkvi opravljati v jednem in istem letu vse, kar določi spomina vrednega, in svetopisemsko dobo 4000 let opravlja z adventnim časom, torej v obroku 4 nedelj, kjer spada 1000 let na jeden teden, torej
krajša tu gotovo bolj, nego s tem, da je zdaj postriženje v vzhodni cerkvi v navadi začetkom 8. dne, namesto začetkom 8. leta.
Obred postriženja obseza več molitev. Takoj prva molitev se ozira na vstvarjenje človeka po božji podobi, na dušo in na človeško telo, katero služi duši, na telo, katerega najimenitniši del je glava, v njegovo varstvo pokrita z lasmi. Duhovnik prosi v tej molitvi blagoslova na tega, ki je prišel, da se mu prvikrat postrižejo lasje, in pa na njegovega kuma.
Potem sledi „Mhpt, beta" (Mir vsem), „11 ,nyxobh TBoeMy" (in duhu tvojemu), in „r.iaBi.i Baiua Focuojeim nPHKjiOHHre" (Glave vaše gospodu priklonite), „Te<Vb IV cnoflu" (Tebi, o gospod!). Za tem se vrsti molitev z naslednjo vsebino: »rocnojui Boste, on, ncnojiHeHHH nyntjib-Haro TBoeio fijiarocriro ocbhthbiom bi> th b'bpyk)UihiH, ojiaro-cjiobh Hacroflmaro miaaemia, h Ha r.iany ero o;iaroc.ioBeHie TBoe Aa CHBneuib, n Hitoate 6jiarocjioBHjn> ecn nPOPOKOMt Ca-My0JioMT> HaBHna iiapa, oiarocjiOBB b rjiaBy paoa TBoero (no hmehii) pynoio meho rptuiHaro, iiphxo,ih eviy ;T,yxojn. tbohmi. cbhthmt), ako fla BPeCnliBaflU B03PaCT0Mb, b cfcftHHaMH CTO-poctb, caaBy -refvfc 6o3CJieTi>, u yBHji,irn> ojiara« IepycaiH-MOBa bch ahu HtHBOTa cooero. flito noAooaeTt reo-b Bcaitaa cjiaBa, qecrb h jioK.ioHCMie Oruy n Cmh.v u cbatomv ^yxy HbiH-1; h bpbcho n bo irhiui bIikobt.. Amhh." (Gospod naš Bog, ki s tvojo blagostjo posvetiš one, ki verujoč v te prejemljejo kopel krsta, blagoslovi tega otroka, in naj pride na glavo njegovo tvoj blagoslov in kakor si blagoslovil po proroku Samuelu kralja Davida, jednako blagoslov. Tvoj sveti Duh z roko mene grešnega tudi glavo tvojega služabnika (J. J.), da bo prospeval v rasti in do sive starosti tebi pošiljal slavo ter gledal blagor Jeruzalema vse dni življenja svojega. Kajti tebi se spodobi vsaka slava, čast in poklonjenje, zdaj in vselej, in v veke vekov." „Amen."
Iz te molitve je jasno, da se vrši postriženje po krstu. Po tej molitvi prestriže svečenik otroku lase čez križ ali križem, z besedami: „IfocmiraeTtn pafrb Boarin (J. J.) bo hma Orna b Cbrna, h CBa-raro r3,yxa, Hburb n npncHO b bo istku b'13kobi>. AMeHi." (Postriže se rab (J. J.) božji v ime Očeta in Sina in sv. Duha, zdaj in vselej in v veke vekov. Amen). Potem sledi še velika ektenija ali molitev: »IIomhjiju hacb Boste" in navadni konec ali j>oxnycK'b", kar imenuje Nemec blagoslov.
Opomniti je, da, kedar se vrši postriženje pri knežjih otrocih, pridene svečenik v drugi molitvi poleg imena kralja Davida tudi ime cesarja Konstantina in cesarice Helene, in, ako ima dotična knežja ro-dovina med svojimi predniki kakega svetnika, navaja
svečenik pač tudi tega ali te svetnike kot od Boga posebno blagoslovljene člene. Sicer pa tako imenovanje, čeravno je v navadi, zavisi od volje škofa ali svečenika, ki opravlja to opravilo.
Iz navedene druge molitve je povsem razvidno, da se slovanska cerkev drži celo istih formul, istih imen svetih kraljev in cesarjev, kateri so navedeni v formuli, rabljeni o postriženji sv. Vacslava. Iz tega pa sledi neoporečno, da je vzhodna cerkev ohranila do današnjega dne, kar je bilo običajno 1. 910. ali 911. na Češkem. Na Češkem se je običaj izgubil, potem ko so izpodrinili drugi obredi cirilo-metodijske obrede. Samo med preprostim narodom živi še običaj, kljubu temu, da ne uživa več dobrot cirilo-metodijske cerkve. Iz tega, da se je obred in običaj postriženja še ohranil v vzhodni cerkvi, je še posebe očitno, kako utegne cerkev biti hraniteljica starih običajev, torej zaščitnica narodne kulture in s kulturo narodnih svojstev ali narodnosti. Jasno je pa tudi, da cerkev, ki ima že od začetka narodom prikladne obrede, tudi laže in rajši varuje, kar je narodnega.
Cirilo-metodijska cerkev kaže svojo modrost ne samo v tem, da je izumila slovanskim narodom prikladna pismena, prikladno pismo, ampak tudi v tem, da je narodove običaje spoštovala, jim dala poseben pomen s po-svečevanjem po posebnih obredih, in da jih je tako ohranila narodu, temu v zaščit in pouk, cerkvi pa v utrjenje same sebe med istim narodom. Najbrže da je cirilo-metodijska cerkev tudi postriženje že našla med poganskimi Slovani, in to je potem po svoje ohranila narodom slovanskim, dokler je živela med njimi, in ohranila do današnjega dne, kjer je še ostala.
Za češko svetno in kulturno zgodovino je pa postriženje svetega Vacslava neopovrgljiva svedočba, da se je bila cirilo-metodijska cerkev kmalu zasadila tudi v sedanje kraljestvo, in da je prošinjala narod prek in prek ko je bilo na Češkem že začetkom desetega stoletja toliko duhovenstva in vladik ali škofov.
Ako je bilo ob smrti sv. Metodija (885) že 7 vladik, 200 svečenikov, dijakonov in poddijakonov, je soditi, da jih je bilo 1. 910. ali 911. že veliko več.
Po vsem tem imajo torej čehi na češkem, kakor na Moravskem, jednako cerkveno zgodovino, jednako zapuščino po sv. Cirilu in Metodu, torej tudi jednake pravice do iste zapuščine, in noben kvarljivec historije, slovanskega ali neslovanskega rodu, ne more ovreči zgodovinskih dejstev, dokazanih in podprtih z vsakaterimi sve-dočbami iz preteklosti, in kar je posebne vrednosti, celo iz še žive, kakor pred tisočletjem, jednako delujoče sedanjosti.
P o d g o r n i k.
Tožba proti dr. Živnemu pred angleškim občinstvom in avstrijskimi juristi.
®|hj;ravniški časopis, ki izhaje na Dunaji, „Oesterreichi-mŠmb sches Centralblatt fiir die juristische Praxis," Leon Geller-jev, VI. zvezek, 3. snopič, objavlja v rubriki „Miscellen" naslednji članek:
„Times" od 25. februvarja ima z dne 25. febru-varja naslednji Dunajski dopis: „Danes je pričela vele-izdajska pravda proti dr. Karolu Živnemu, uredniku „Par-lamentarjevemu". Zatožno pismo je pismo posebne vrste (ein ganz merkvviirdiges Schriftstiick); ono obseza dolgo historiško razpravo o narodnostnem vprašanji in ima jedro v tem, da panslavist v tej deželi mora biti veleizdajnik. V juri.stiških krogih majajo z ramami nad to nejuristiško pojavo (Effusion), katera se drži bolj v slogu . . . ., nego pa v slogu sodnijske zato žbe. Justični minister je najbolj odgovoren za take zmote od strani javnih tožnikov, katere, ker so pod njegovim nadzorstvom (kontrolo), bi bilo spominjati prilično na to, kako je snovati zatožna pisma. Avstrijski predpisi o dokazih so tako splošni ali nejasni (so loser Art), da državni pravdnik, ako ni zavezan po zaukazih ali navodilih, utegne napraviti najsamovoljniše zatožbe na pod-stavi preprostih dozdevanj ali brez ozira na določna dejstva. V sedanjem slučaji ni proti dr. Živnemu nič drugega, kakor nekoliko časniških člankov, kateri sami po sebi niso kriminalni, iz katerih pa vendar sklepa zatožba, da ima zatoženec veleizdajske namene. Zatožno pismo ali zatožba pripoveduje, da zatoženec poživlja svoje bralce5 da bi se učili luski, da je prestopil k pravoslavni cerkvi in da je poslal svojega svaka na Rusko; in obseza nekoliko drugih podobnih absolutno nepomenljivib (irrele-
vantnih) dejstev." Tako daleč „Times", iz katerih poročila pa smo morali, da bi ne stavili tega snopiča v nevarnost konfiskacije, izpustiti nekoliko sosebno markantnih izrazov. Žal, da je priznati sodbo, katera je tu izrečena o razgovorjeni zatožbi, kot le preveč opravičeno. („Leider muss das Urtheil, vvelches hier iiber die besprochene Anklage gefallt wird, als ein nur zu sehr berechtigtes erkannt vverden.") Naj sodimo o dr. Karlu Živnem in njegovem lističi, kar hočemo — gotovo je potreba velike preobilice domišljije zato, da bi v kazenskopravno in-difirentnih ekspektoracijah onega časniškega junaka z ozirom na njegovo panslavistično mišljenje zagledali ve-leizdajo. In sramočeče in tlačeče čustvo se nas poloti, ako pomislimo, da bi se bil potreboval samo še jeden jedini glas, da bi bili obsodili zaradi veleizdaje človeka, kateremu se ni mogla očitati razun njegovega mišljenja tudi niti najmanjša senca (derlei-seste Schatten) kaznjivega dejanja, in kateri je sedel zaradi te očitbe že dva mesecavpre-iskovalnem zaporu. Nič ne more imena (An-sehen) naše justice na znotraj kompromito-vati bolj, kot taka pravda, katera zopet dokazuje, da so opravičene svaritve pred lehkomiselnimi zatožbami (Warnungen vor leichtfertigen Anklagen), katere svaritve so se v našem listu (in diesen Blattern) izražale zopet in zopet)."
Dopis.
Izza mejnika, 20. marca. Pač ni človeka, ki bi ne znal, da vse dobro in lepo mora se pripisovati našim učiteljem in gospodarjem, ki vse vedo, vse znajo, vse vidijo in slišijo, kar je treba in ni treba, in ki se razen tega „ne boje nikogar, razen Boga" (nad seboj, Francozov in Rusov poleg sebe in anarhistov pri sebi doma). Oni so izumili vse, kar je izumljivega, izumili so opico, naučili karpa, ki je po poslednji trditvi Bismarcka tudi Nemec, hoditi na suho, ako se mu zvoni zvončekom; oni imajo tudi sposobnost, učenjake in umetnike drugih narodov po njih smrti krstiti za Nemce. n. pr. Kopernika, Vego in mnogo drugih.
Ali tega pa vendar nikdo iz nas ni mislil, da bi se Nemci mogli potegniti za versko svobodo — Rusov. V Rusiji je namreč od nekdaj zakon, da pravoslaven Rus
ne more prestopiti k nobeni drugi veri, dočim po ravno tistem zakonu luteranec more priti v katolištvo, katolik v luteranstvo ali, kamor hoče, nihče se zato ne zmeni; posvetna gosposka se ne bavi s takimi malenkostmi.
Iz vsega tega je vidno, da imajo izpovedniki vseh ver v Rusiji najpopolnejšo svobodo vesti, tako, kakor nikjer drugod, celo ne tam, kjer je ona zajamčena javno in ustavno. Te svobode vesti nimajo samo — Rusi; prehod iz pravoslovja v drugo vero je kriminalen zločin, kateri sodniki strogo kaznujejo. Ravno tako strogo postopa zakon proti vsakemu, ki bi se trudil, pravoslavnega pre-tegniti v drugo veroizpovedanje.
Iz tega je vidno, da so pravoslavni Rusi pri sebi doma glede verske svobode jako na slabem, kajti oni
morajo se dvigati v tesnem krogu »zastarelega, brezdušnega razkola", kakor oni zovejo pravoslavje.
Zato pa se je obrnil »Evangelischer Bund" po svojem predsedniku E. Navillu v Ženevi k ruskemu samodržcu z adreso, kjer ga prosi nič več in nič manj nego to, da bi on, sin »Osvoboditelja 20 milijonov sužnjih", dal versko svobodo svojim podložnim in da bi uničil zakon, ki prepoveduje prehod iz pravoslavja v kako drugo vero-izpovedanje. »Evangelischer Bund" prosi »Nebesnega Otca, da bi Car udostojil vslišati njega prošnjo in da bi porabil svojo Monaršo vlast v to, da bi ukazal, cari mir, pravica in svoboda v vseh družinah in v vseh plemenih ruske Imperije.
To adreso oddal je car višemu prokuroru svete sinode, kateri je v dolgem pismu odgovoril predsedniku »evangeljske zaveze" v Ženevi.
G. prokuror, izvestni bivši prof. Konstantin Petrovič Pobedonoscev, prelagatelj „Imitatio Christi" Tome Kem-pijskega, odvetil je evangeljski zavezi v dolgem pismu na ime E. Navilla; to pismo, kakor i omenjena adresa, priobčena sta v oficijalnem »Prav. Vestniku" od 28. feb. n. st. »Povod k adresi" dalo je to, da je rusko pravi-teljstvo začelo gledati na palce luteranskim pastorjem v pribaltiških provincijah, v katerih je dozdaj bilo v polni sili srednjevekovo pestno pravo (faustrecht) v premem zmislu tega slova. Bazni baroni, »ritterji" in „voni" drže v svojih rokah Este in Livonce in sesajo iz njih kri; najbolj surovi postopki, da, pogostem uboji teh nesrečnih robov »leibeigene" ostajali so dozdaj brez kazni; kajti na podlagi nekih fiktivnih privilegij imeli so dozdaj baroni in drugi kulturonosci Nemci v roki policijo in sodnijo, katero so sami izbirali. Sploh so bili oni dozdaj tako rekoč država v državi. Oholim graščakom najiskre-nejši pomagači bili so vselej pastorji, ki se v teh krajih bavijo veliko bolj s politiko, nego s svojimi duhovnimi dolžnostmi. To je celo umevno: baronom božje besede ni treba, narod pa ne zna nemškega jezika in pastorja ne ume. Sploh so v zapadnem oddelu ruskega carstva svečeniki veliko bolj hlapci graščaka, oziroma »žlahčicev", nego hlapci božji.
No, za pustom prihaja vselej veliki post. Sin »Osvoboditelja 20 milijonov", kakor ženevski protestanti zovejo ruskega carja, želel je sam tudi osvoboditi nekaj milijonov rabov, kot dostojni sin svojega otca. Zakon o verski svobodi začel se je izpolnjevati tudi v pribaltiških provincijah, in nekdaj pravoslavni razredi nižega ljuda začeli so zopet sprejemati vero pradedov; ali iz prepričanja, ali iz sovraštva k propovednikom luteranstva, tega ne bodemo razbirali. Pastorji in baroni začeli so vsako-jako trpinčiti take predrzne svoje rabove in nekatere iz njih so prisilili s pomočjo pesti povrniti se v luteranstvo, ker je prehod v pravoslovje, kakor v vsako drugo vero nepravoslavnemu verskemu podložnemu dovoljen, prehod iz pravoslavja v drugo veroizpovedanje pa kriminalen
zločin, upotrebilo je tudi praviteljstvo svojo oblast, da bi zavrnilo pastorje buntujoče proti občedržavnemu zakonu na pot zakonitosti. Nekateri iz njih postavljeni so pred sodišče, drugi administrativno izgnani v druge gubernije. V tem vidijo za mejo, t. j. v »svobodni" Evropi, preganjanje luteranstva, nasilje, in kriče, da v Rusiji ni svobode vesti, češ, da vlada prepoveduje tistim, ki so v »zmoti in zaslepljenji" pustili nemško vero, pokoriti se, popoljšati se in povrniti se v luteranstvo.
Pa bržkone tudi odpadenje od nemške vere ni evangeljski zavezi tako na srci; luteranski pastorji so večinoma racijonalisti in jim je malo mari, ali je kdo lute-ranec ali pa kaj drugega. Torej glede pribaltiških pro-vincij jim ne gre za vero, nego skrbi jih, da se ta kraj popolnoma reorganizuje : uvedejo se reforme, ki so v Rusiji že dobrega četrtstoletja v moči: obligatni pouk v ruščini, carska policija, carsko sodišče, carski, t. j. rusijski zakoni sploh, pred katerimi so vsi jednaki in ki slabega zaščiščajo od močnega. Vvedenje v pribaltiški kraj po-inenja konec gospodstvu nemških graščakov in pastorjev, ne pa stesnjenje luteranstva; to dobro vedo in čutijo za-granični poprošaji, ki pod ličino zaščite svobode vesti hinavsko lazijo pred najvišji prestol ruski. Ali bi prišlo kakemu ruskemu pravoslavnemu društvu v glavo, prositi kakega tujega vladarja, naj se n. pr. prehod v pravoslavje ne smatra in ne sodi kot veleizdaja? Ne! pri sebi doma naj dela vsakdo, kar hoče, tak je značaj Slavjana in sploh človeka, ki ve, da mu Bog nosa ni zato ustvaril, da bi ga povsod vtikal.
K. P. Pobedonoscev v svojem odgovoru neovrgljivo dokazuje, ne golimi slovi, no fakti, da je pravoslavna vera Rusijo spasla od Mongolov in Tartarov in od go-spodstva vedno politikujočega latinskega zapada; dokazuje, da svoboda vesti nikjer v Evropi ni tako dovršena, kakor v Rusiji in pokazuje pri tem na preganjanja pobornikov pravoslavja za mejo. Samo da svoboda vesti tujih ver ne sestoji v tem, da bi vsakdo svobodno mogel izpolnjevati svoje verske dolžnosti; ne ! v svobodi vesti nepravoslavna veroizpovedanja hote videti pravo, delati prozelite iz pravoslavja, česar pa verska vlada ne more dopustiti, znajoč, kake gromadne usluge je Rusiji izkazalo pravoslavje! Rusija nikomur ne jemlje vere, zato pa ima pravo ne dati jemati si tudi svoje.
Sicer pa nam je vsem izvestno, da po načelu zapadne kulture greši proti svobodi vsakdo, kdor brani svoje, kdor uživa svoje, kdor se, z jedno besedo, čuti v pravici, biti gospodarjem tega, kar mu je dal Bog. V odvetu g. Pobedonosceva se daljše dokazuje, da je Evropa od nekdaj pod ličino svobode vesti in razprostranjenja evangelija iskala samo političnih koristij. Tudi to vidimo še zdaj na vsakem koraku.
Najbolje dokazuje ta fakt, da so se proti slavjanski liturgiji ustavili najprej tisti, katerih vere se ta liturgija
ne tiče: luterani in zidovi, za njimi še le oni, ki so od teh zavisni, in ki jim zaradi tega ali onega hote ugoditi.
Kako se posebe ravno ti-le Nemci, ki moledujo ruskega carja, da bi on njim na ljubo preklical zakone, ki bijejo po žepu luteranskih baronov in pastorjev v pri-baltiških provincijah, ker pulijo iz njih parkljev zatirane in stiskane Este in Livonce, vedejo glede želje Slavjanov, da bi jim Rim dovolil slavjanski jezik v cerkvi, pokazuje najbolje to, kar ti gospodje pišejo v št. 4. svoje „A11-gemeine evangelisch-lutherische Kirchenzeitung za 1888. leto. Tam namreč čitamo od besede do besede: »Z evan-geljskega stališča moramo se veseliti takega izida (znana prepoved agitacije za cerkveno-slavjanski jezik „sub oboe-dientia canonica''j, kajti grško-ruska cerkev s svojim brezdušnim obredom in nizko stopinjo obrazovanja njenega duhovenstva stoji neprimerno niže čim rimska cerkev; poleg tega ji je grška cerkev v slabih razmerah z evan-geljsko-luteransko, kar dokazuje najbolje nje barbarsko postopanje v pribaltiških provincijah, kjer rusofili in popi (!) vedejo zares uničevalno vojno proti nemštvu in
luteranstvu, iz čistega sovraštva proti visi kulturi in viši nravstvenosti."
Možje so adreso carju napisali takoj za takim lepim člankom v svojem organu: bržkone so upali, da v Rusiji razen Nemcev, nihče po nemški ne zna, in da ta listič ruski vladi ne more priti v roke. Obračati se klečeplazno po tem članku z adreso k cesarju,- to morejo pač le ljudje, o katerih „viši kulturi" in »viši nravstvenosti" razen njih samih pač nihče na svetu ni prepričan. Ta člančič v »Kirchenzeitung" je menda jedna iz tistih molitev, katere E. Navili in njega drugi »vsak dan pošiljajo k nebu za carja, Osvoboditelja 20 milijonov."
Treba se je nadejati, da bode njih adresa imela tak vspeh, kakoršen zasluži; to je sicer že vidno iz pisma g. Pobedonosceva in tudi iz tega, da je vlada te dni poslala dva buntarska pastorja — enega v Saratov, drugega v Astrahanj; tretji pa se bode sodil, in preti mu izgnanje v najdaljša mesta Sibirije. Tam se mu ohladi njegov »furor teutonicus", in tudi njegova svoboda vesti raz-vrne se tam lehko navzdol in poprek.	— ?! —
Pogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
f Dr. Valentin Zamik je umrl 30. marca, na letošnji Veliki petek, po dolgi mučni bolezni v Ljubljani. Njegovo življenje je obširniše popisano v 11. in 12. št. lanskega leta v »Slovanu", ki je ob jednem natisnil tudi njegovo podobo. Bil je še le 51 let star. On je že kot gimnazijalec pripravljal se, da bi pozneje deloval narodu na korist. Na vseučilišči se je učil najprej zgodovine in je še po teh naukih poprijel se prava. Bil je dalje časa na Hrvaškem, kjer je občenje uplivalo gotovo na njegov govorniški dar. Prištevati ga je v resnici prvim narodnim govornikom slovenskim ; kot tak se je odlikoval, ko je osnoval z rodoljubi tabore in povsod govoril z najboljšim vspehom. On je bil Slovenec in Slovan, kot tak z obzorjem. daleč prekosivši druge tovariše, sodelujoče na narodnem polji. Podpirala ga je svetovna omika, ki si jo je pridobil na jako široki podstavi raznovrstnih jezičnih, literaturnih in političnih ter zgodovinskih naukov in znanj. Narod ga je počastil zaradi tega z raznimi poslanstvi, pošiljal ga je v deželni zbor, in izbran je bil tudi v državni zbor, kjer pa ni hotel ostati, prepričan, da ne doseže ničesar.
Pisal je že zgodaj in mnogo v naznotere časnike in časopise, posebno pa v »Novice", potem pa v »Slovenski Narod", v poslednji list, dokler ni obolel.
Bil je podpiratelj vseh narodnih društev in zavodov. Bil je poštenjak skozi in skozi in odločen, kakor potrebuje naš slovenski položaj. Najbrže zaradi tega si je bil nakopal tudi nehvaležnih src, osobito od onih, od katerih se je mogel nadejati najmanje. »V tolažbo, pravi njegov životopisec v »Slovanu" str 190., 1887, mu je bila pa zavest, da svojih duševnih darov ni tratil, temveč da je storil pošteno svojo dolžnost, in da bode kdaj zgodovina ostro obsojala one, ki so se iz samoljubja zaganjali vanj in hoteli zmanjševati njegove zasluge."
No, že pogreb je pokazal, da zasluženemu rodoljubu niso mogli prekratiti spoštovanja, ki ga je v obče užival. Udeležilo se je pogreba raznovrstnih najvišjih dostojanstvenikov Ljubljanskih in na tisoče došlega naroda. Prijatelj njegov g. dr. J. Vošnjak mu je govoril nagrobni govor, ki v kratkih, pa vseobsežnih črticah kaj dostojno oznanuje pokojnikovo življenje od zibelke do smrti.
Zasluge Zarnikove za narod slovenski na političnem, narodnem, družabnem in slovstvenem polji so nevenljive. Večnaja mu pamjat.!
»Matica Slovenska" bo imela 18. aprila 23. redni veliki zbor- Na vrsti je med drugim dopolnila volitev društvenih odbernikov. Vsled smrti, odpovedi in po §.12 dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Og. Einspieler And., dr. Jarc Ant., Kaspret An t., Majciger Iv., Pleteršnik, Šuklje, Vilhar Iv.. Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žolgar Mih. Izstopivši smejo biti zcpet voljeni. — Samostojni predlog odborov namerja spremeniti §. 18. mat. pravil, vsled česar bi smel odbor tajnika tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo, ko bi se uveril po večletnem tajnikovem službovanji o njegovi popolni sposobnosti. — Nam se ne zdi ta predlog ne toliko potreben, ne prekoristen, pa tudi ne posebno primeren glede za odbornike, ki se menjujejo, in kateri nimajo samo skupne pameti, ampak tudi svojo.
Slovensko delalsko podporno društvo v Trstu je priznano kot velevažno za slovensko prebivalstvo v Trstu. Društvu je bil po imenu in dejanski vodja do smrti lani umrli Viktor Dolenec. Društvo ima moški in ženski oddelek. Društvo ima svojo knjižnico z 2315 knjigami; leta 1887 je bilo branih 1545 knjig. Naročeno je na več časnikov. Poučujejo se udje tudi v petji. Skrbi za pouk in veselice udom. Društvena gotovina znaša 13.815 gld., vse premoženje pa 17-240 gld. Z 1. 1887. se je premo-
ženje pomnožilo za 2074 gld. Društvo je vredno, da je pospešujejo rodoljubi vseh vrst. Zdaj je predsednik društvu g. Matko Man d i č.
Konfesijonalna šola. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenilo 7. marca t. 1. poslati državnemu zboru na Dunaji peticijo. V tej peticiji prosi, da se postavno uvede zopet konfesijonalna šola. Ker p t se more ta vspešno razvijati » jedino na zdravi pedagogiški podlagi materinega jezika", prosi, naj drž. zbornica v šolski zakon »prevzame določbo, skli-cujočo se na člen XIX. osnovnih državnih zakonov o splošnih državljanskih pravicah, ki zajamči pravico materinščine — tu naše slovenščine v vseh javnih ljudskih šolah, koder bivajo Slovenci, t. j. po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem."
Potem pristavlja: „V slučaji, da biva kje zadostno število inorodnih otrok, naj se poskrbi za dotično manjšino v posebnem šolskem oddelku z dotičnim materinim učnim jezikom."
„In ker je za razvoj slovenske literature ter inte-ligencijo sploh prevelike važnosti to, da se na naših srednjih učiliščih v večji meri kot dozdaj goji slovenščina, in dokler ni pravična zahteva slovenskega naroda po lastnih popolnoma slovenskih gimnazijah, realkah in učiteljskih pripravnicah izpolnjena, naj vis. zbornica blagovoli vspešno vplivati na presl. c. kr. naučno ministerstvo, da se v istini izvedejo vse one resolucije, tičoče se naše slovenščine v šolah, ki so bile v zadnjih letih po naših slovenskih poslancih navdušeno zagovar-jane in po presl. zbornici opetovano vsprejete; da naš narod čim preje dospe k uživanju pravic, zajamčenih mu v državnih temeljnih zakonih."
»Slovenski Jez" v Goriških Brdih je poslal 12. t. m. peticijo na državni zbor, ki se glasi: Visoka zbornica državnih poslancev! Ker je šolsko vprašanje s predloženim postavnim načrtom visokospoštovanega državnega poslanca Liechtenstein-a v tok prišlo, in ker se to gibanje s peticijami nasprotujočih si načel zelo pospešuje, sklenilo je tudi podpisano društvo v svojem občnem zboru dne 1. marcija t. 1. z namenom, da bi se to vrenje šolskega vprašanja končalo z dobro rešitvijo, vložiti na visoko zbornico državnih poslancev naslednjo prošnjo:
Glede na to, da je državna šolska postava od 25. maja 1868, št. 48, in državna šolska postava od 14. maja 1869, št. 62, po kateri so dane glavne določbe za vredbo ljudskih šol, skoraj dve desetletji v djanski rabi, in da je ta dolgoletna skušnja pokazala mnoge pomanjkljivosti v teh postavah, vsled kojih se iste ne vjemajo z določbami državne temeljne postave od 21. decembra 1867, št. 142; glede na to, da ta državna temeljna postava varuje in brani dva bisera vsakemu človeku prirojenih pravic: vero in narodni jezik, ker ista garantuje v členu XIV. vsakemu polno prostost vere in vesti, v členu XIX. pa nedotakljivo pravo, da se mu varuje in vzgoja narodni jezik, ter da se vsled tega po deželah, v katerih prebiva več narodov, morajo javna učilišča tako vrediti, da vsaki teh narodov, ne da bi mu bila sila učiti se druzega deželnega jezika, vse za omiko potrebne pomočke v svojem lastnem jeziku prejme; glede na to, da velja ta državna temeljna postava tudi za šolsko mladino, katerej je po občnem državljanskem zakoniku v §§. 16 in 21 zagotovljeno posebno varstvo postav, ne samo glede premoženja, ampak tudi glede prirojenih pravic; glede na to, da tem določbam državnih temeljnih postav nasprotujejo
določbe v zgorej navedenih državnih šolskih postavah, s katerimi je dovoljeno šolskim oblastnijam ne samo določevati podučni jezik v ljudskih šolah (§. 6 državne postave od 14. maja 1869), ampak tudi mešati otroke raznih ver v eno šolo (§. 2 iste postave) ter dekretovati katoliški šolski mladini učitelje druzega veroizpovedanja (§. 6 državne postave od 25. maja 186S); glede na vse to prosi podpisani odbor visoko zbornico državnih poslancev, naj visoko-ista blagovoli sestaviti tako državno šolsko postavo, ki bode, ne samo vero branila šolski mladini ter konfesijonelne šole vpeljala, ampak tudi v zmislu člana XlX. državne temeljne postave od 21. dec embra 1867, št. 142 izrecno določila, da mora biti materni jezik šolske mladine podučni jezik v vsaki ljudski šoli, ter da se morajo v ta namen v vsako šolo le otroci iste narodnosti všolati in samo učitelji njih m a-ternega j ezika vešči, dekretovati. —
Odgovor na zahvalo koroškim Slovencem so dali slovenski državni poslanci po dr. Poklukarji. V tem odgovoru izražajo zadovoljstvo svoje, da so začeli koroški Slovenci zavedati se ter da hočejo neustrašeno odbijati in konečno odstraniti mnogobrojne zapreke, ki se še vedno in vedno stavljajo uresničenju zahtev narodnih pravic". Državni poslanci obsojujejo, da se koroški Slovenci pritiskajo, in zagotavljajo, da „stoječ na stališči skupne slovenske vzajemnosti, ne bodo nikdar nehali braniti narodnih pravic vseh Slovencev, najkrepkeje pa njih, katerim se, kakor koroškim Slovencem, godi naj veča krivica." Nadejajo se podpore od vseh koroških zavednih Slovencev samih, in pa da gotovo in popolnoma zmaga naša pravična stvar v blagor naš in v povzdigo mogočnosti naše ljubljene avstrijske države." —
Kako se godi koroškim Slovencem še vedno, popisuje „Mir" od 10. marca t. I. On pravi: Še do danes se kar trohice nič ni spremenilo v naših ljudskih šolah in učiteljskih pripravnicah na bolje. . . . Stariši tožujejo z duhovnimi pastirji vred, da jim šolarji še katekizma, sv. evangelija itd. ne znajo brati. Občinski šolski svetovalci prosijo za slovenske učitelje, a pošiljajo jim trde Nemce za učenike čisto slovenskih otrok; domače le količkaj zavedne učitelje pa prestavljajo med Nemce ali pa jih čisto o d stavljajo, potem pa trdijo in poročajo, da slovenskih učiteljev — nimajo!" ....
Za številjenje krajev so dobivali poprej župani slovenskih občin na Koroškem zapisnike v obeh ! jezikih, zdaj pa samo nemške!
Romanje V Rim. Že nekaj mesecev so priporočali hrvaški in slovenski listi, da bi šli združeno bratje Hrvatje in Slovenci na to znamenito in morda v posledicah zelo važno pot. Vladika Strossmayer je bil sam takoj od začetka za tako skupno romanje. To je razodel tudi v pismu do g. Ivan Hribarja v Ljubljani, v katerem pravi med drugim doslovno: »Mi Hrvati, a i ja, idemo odmah poslie uskrsa u Rim, da se Sv. Otcu poklonimo. Kako bi bilo, da se njekoji od brače Slovenaca nam Hrvatom pridruže, da i tom sgodom slogu i jedinstvo naše posvedočimo? Ja mislim, da bi to dobro i za nas probitačno^bilo. Naše družtvo polazi kraj Ljubljane. G. brača Slovenci mogli bi se tom sgodom priključiti Hrvatom, naravno pod istima pogodnostima. Ja nješto ranije polazim u Rim." . . . »Soča" je ponatisnila iz duhov-skih krogov hrvatske kolonije dalji dopis iz Rima, katero priporoča narodno romanje, torej v zmislu Stross-
mayerjevem, in pravi: Mi, ki smo tu (v Rimu) bliže, mnogo bolje razumemo stvari, znamo jih izvirno, posebno kolikor se tiče naših korist,ij. S popolno gotovostjo rečemo, da Lev XIII. ljubi slovanske narode in da mnogo skrbi zanje, če prav ne mislijo nato sovražniki naši. . . On (papež) nam je pripovedal, koliko deluje za naše Čehe, o kojih reče, da so naši bratje, in da smo vsi jednega rodu: . . „mi znamo, da je mnogo milijonov Slovanov, za katere skrbimo še posebno, da jih približamo in zjedinimo h katoliški cerkvi." — Vsa romanja, ki so doslej dospela v Rim, bila so narodna romanja. . . . Nemec hoče nameravanemu avstrijskemu romanju dati nemško lice ter odlikovati le sebe samega. Pazi torej, da ne bodeš prevarjen; kajti avstrijsko romanje ima namen, da te utopi v nemškem morji! Ti bodi svoj! Hrvaška, Slavonija, Bosna m Hercegovina, Primorska, a :di Kranjsko, Koroško in Štajersko, vsi skupaj; nimajo se deliti! ... Po gori povedanih mislih in željah lehko veruješ in spoznaš, da se ti ni bati Galimbertijevih okrožnic. Pač pa bi ti, o narod mili, če bi še znal, s koliko oduševljenostjo je sv. Oče govoril o svoji encikliki „Grande munus" in o sv. Cirilu in Metodo prav takrat, ko so mu povedali, kako mnogi Slovani znajo to encik-Pko malo ne na pamet, da ti bi, mili narod, skočil še z večim ponosom na noge ter prihitel sem, da se zahvališ tolikemu velikanu, ki nas je s svojimi besedami zelo oveselil ter pregnal vse grenkosti, ki so nam jih provzročile Galimbertijeve okrožnice in njih naslednice. Besede sv. Očeta so nam porok, da dosežemo človeške pravice kljubu zlobnim sebičnim nasprotnikom. . . Ako se uresniči ideja, da se vsi slovenski romarji pridružijo Hrvatom, potem se bo imenovalo to „hrvaško-slovensko" romanje, vsi bomo zastopani pri sv. Očetu, kakor jeden narod, narod svoj in zaveden!"
Vladika Strossmayer, ki bo vodja temu romanju, je odpotoval preko Gorice, kjer je prenočil. V Ljubljani ga je pričakovalo več sto ijudij na kolodvoru, kjer so ga pri prihodu in odhodu pozdravili z veliko navdušenostjo. Pevsko društvo mu je bilo zapelo tri pesmi ob tej priliki.
b) Ostali slovanski svet.
Znamenita reforma. Ruska vlada je sklenila vsaki občinski šoli priskrbeti kos zemljišča, na katerem se imajo učiti otroci v vseh oddelkih kmetijstva. To bo imelo dve dobri strani: prvič, da se bodo otroci učili potrebnih rečij, in potem, da bo gibanje na zdravem zraku jako pospeševalo tudi telesno zdravje.
Dr. Pavao Muhic, nedavno izbran predsednik jugoslovanske akademije, je v tej časti potrjen od Nj. Veličanstva cesarja. Nekdanji prof. pravoslavne akademije in pozneje njen ravnatelj, je delal mnogo za Zagrebško vseučilišče. Špisal je med drugim: O razvoju pravnih ideja u obče i napose u področju prava kaznenoga.
Dr. Josip PanČiČ, zasluženi srpski učenjak, je umrl. On je bil prirodoslovec, je kot tak preiskoval Srbijo in spisal njeno floro, ribe, tiče itd. Bil je Srbom nekako to, kar Šlovencem Erjavec. Pančič potoval je v svojem učenem poslu po Srbiji, črni gori, Banatu in Hruški Gori. V Belgradu je osnoval 1. 1875 botaniški vrt. Bil je član
mnogih učenih društev, tudi jugoslovanske akademije. In odkar je sedanji kralj osnoval akademijo v Belgradu, je bil njen predsednik. Bil je tudi rektor velike škole Bel-gradske. Bil je zgled delavnosti, pa srbski narod tudi ve, koga je izgubil v Pančiči. Listi so črno obrobljeni opisavali njegove zasluge. Akademija Belgradska pa je sklenila, izdati vsa njegova dela, najprej doslej še ne priobčena. »Vienac" hrvaški kaj krasno pravi ob smrti Pančičevi: »Kako bi lako nestalo predsuda medju Hrvatimai Srbima, da nam je više ovako savjestnih i ozbiljnih rodoljuba, kao što bij aše Pančič."
KNJIŽEVN OST.
Jos. Stritarja zbrani spisi. Snopiči 37—40: I. Di. jogen pri Sokratu. II. Sokrat pri Dijogenu. — »Apostrof"-— »Ljubezen". — »Živalski pogovori". — »Zimske podobe".
Slovenske pesmi za sopran, alt, bas, tenor, (za mešani zbor) III. zvezek, kijih je zložil naš slavni skladatelj Dr. Benjamin Ipavec, dotisnile so se te dni v Lipsiji in se dobivajo pri g. izdatelji v Gradcu (Kari Ludwig Ring Nr. 4); zvezek po 70 kr.
Pesmi. Zložil Jos. Cimperman. Tiskala Kleinmayr in Bamberg, založila knjigotržnica J. Giontinijeva v Ljubljani 1888, 8., 190 str. Cena nevezani knjigi po 1.20, lepo vezani z zlatim obrezkom 2 gld.
Grundriss der slovenischen Grammatik mit TJebungs-beispielen, Gesprdchen und deutsch-slovenischem Worter-verzeichniss. Von Dr. Jakob Sket, k. k. Professor. Druck & Verlag der St. Hermagoras-Buchdruckerei, Kla-genfurt 1888, 8., 184 str.
Slovanski časopisi na Bolgarskem, ki se drže slovanske misli, so: »Trnovska Konstitucija" v Sredcu (Sofia); »Narodni prava" v Sredcu; »Napred" v Plovdivu; „De-vjatyj Avgust" v Ruščuku.
Glasi „Slovenskega Jeza", katoliško-politično-narod-nega društva v Brdih (na Goriškem). Prva knjižica. V Gorici 1888. Založii predsednik (č. g. And. Žnidarčič). Obseza raznotere peticije, sklepe, društvena pravila, ude itd. jako marljivega društva.
Mednarodni slovarji za srednje učne zavode izhajajo v Peterburgu v jako ročnih knjigah. Zdaj je izšel rusko-nemški del (lacrb pyccKO irbsiecKaa), 3. izdanje B. Šeererja. Cena 2. rublja. Delo je izvršeno po programu ruskega ministerstva narodnega prosvečenja za srednje šole.
„Ruskd biblioteka", t. j. prvo polno izdanje novodobnih klasikov ruskih v čeških prevodih, bo izhajala v Pragi. Založnik je J. Otto. V prvi vrsti bodo vsi spisi Turgenjeva, Tolstega, Gogola, Dostojevskega itd.
„Omladina»O.M.ia.inHa", časopis za nauk, književnost in društveno življenje. Po dvakrat na mesec. Urednik S. Kukič. Belgrad. Letnina 8 gld.
„Pantheon Literaturg" se imenuje nov historiško-literarni mesečnik, ki izhaja od novega leta v Peterburgu. Objavljati hoče izborne ruske prevode svetovnih književ-nostij.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr in za četrt leta 75 kr. Za ljubljanske naročnike in za dijake stane celoletno 2 gld. 80 kr. poluletno 1 gld. 40 kr. in četrtletno 70 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Narodne Tiskarne", dopisi uredništvu tudi v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani. Izdajatelj biva v Gorici, ulica Parcar 18.
Tisk „Narodne Tiskarne". — Izdajatelj in lastnik : Fran Podgornik. — Urednik: Janko Pajk.