MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUS03LAV1J fc 41, tist ixha|a ▼ tS mesec« L 5L 6.50 — V Širok osti 1 ke f Mrttkt 17« ta 1927, Lmtnik Lil Uredaiitr« m vpraraiHro: Tr«t (3|, ulic* S. Fmscmco m4 30. T«. Idoa 11-57. Doptai naj M potiljajo ixklj«£ao *re«Ui4tm, otlaai, rekla* n*cif* In deaar pa npriToiitv«. Rokopisi se ae vraitjo. Neirmakiraaa pisša m ae cprafMafo. — Last, zaloiba in tisk Tiskara« «Edinost» Poduredbiltvo v C o r i c i t ulica Gio«i4 Carducca H. 7, L a. — Telsl. It. 327, G larmi ia o^otorat nrsdatk: prof. FiUp Pcria. Dve podredi natega iivllesila Fod beeedo narod si mi mislimo vedno neko skupino ljudi- ju kompaktno potuje določen del ozemlja, govori isti ima. doloma, uaaodne sef« iu navade, poje o enih in »tih^ rodnih junakih, se zav^a veličine svoiih duševnih velikanov, ki so raBgladUi svoj narv*:l še črez meje, v katerih on pre- 1 >rv&. , . V vsa&em takem narodu vidim dve plati življenja, njegovi ___ki takO- dve področji življenja, rekoč povzroč ujeta vse narodo-to življenje, vse vrvenje teh mas in ti dve področji sta: Borba za vsakdanji l**uh na eni strani, a na drugi duševno življenje naroda. Ko sem bil pred časom na nekem dijaškem kongresu, je ne-k; predavatelj podal sliko našega gospodarskega položaja, predavatelj je med drugim dejal: « Trebuh, materialno ugodja to je vse. Narod se bori sa- za materinim obstoj, a vsako drugo področje, ki ni v zvezi z materialnim, mu je deveta bri- fa.» _ Takrat mu ni nikdo u- go var j al. Vsi. brez izjeme menda smo sprejeli predavatelj evo na-ziraiije kot sveto resnico. — Ko »em pozneje sam premišljeval te besede ter se lotil študirati ti dve glavni področji narodnega življenja, sem pri Sel do popolnoma drugih zaključkov, kot jih jeifFTef takrat predavatelj. ,Rorba za vsakdanji kruh je pač na dnevnem redu posameznika kot mase. Vprašanje pa je seveda, Itako se ta borba upošteva. t. j. ali istovredno z duševnim področjem človeka ali le kot sredstvo za dosego večjega duševnega zadovoljstva. Kot pa vidimo, so razmerje med tema dvema področjema praktično tolmači kot istovredno med sabo. Nam preostane torej, da z opazovalnim studiranjem prodremo nadalje, t. j. da spoznamo, se je eno ali drugo bolj vsesalo v človeško življenje. Materi alizem se vsekakor kaže prevladujoč v mestih, in to pri bogatih in revnih slojih. Vsak pojem, da obstoji Še neko drugo življenje izven materialne borbenosti, je davno že skoraj izginil ali pa je zabrisan. Vse življenje se vrti le okoli edi-ne^-a problema, in ta je le ono pereče vprašanje: Kako bom lepše užival kratko dobo življenja, na kak način bom z manjšim trudom dosegel ravno Iste dobrine, katere sem prej dobival, ko sem trpel in garal? To dO one očividne težnje, ki se kažejo pri kulturnem meščan* skem svetu, ki so to življenje popolnoma nadvladale, da ne vidi nič onih lepot, ki jih nudi človeška duša; noče posvetiti tej poslednji vsaj onega časa, ki ga ima na razpolago po telesnem delu. Se celo ljubezen napram ženski pojmuje v materialnem seksualnem smislu. Poglejmo pa na drugi strani zdravo narodovo jedro, ki se nahaja daleč na deželi, daleč od okuženega mestnega osredja. To je narod kmetov, ki že stoletja živi v trdih borbah za vsakdanji kruh, a v katerem je poleg tega še globoko zasidrana težnja še po nekem drugem nad-materialnem, nevsakdanjem svetu, t katerem je vsesano mnenje, da poleg tega obstoji še druga lepša stran življenja, ki je vsekakor vredna večje pažnje, kot jo zahteva borba za skorjo kruha. V narodu na deželi so se ohranile stare šege, on sam je produciral ono veliko množino narodnih pesmi, on je najbolj globoko doumel pesnika, ki je izšel iz njega in njemu pač vso svojo dušo zopet dal. To nam priča množina ponaro-delih pesmi, ki se med narodom tako čustveno po jo. Med narodom se ni izkoreninil oni smisel za duševno življenje, kot se je zgodilo med meščanstvom. Društva, ki tam obstojajo, so post »la in bDdo neko kulturno ognjišče, prava ljudska uui-verza. Zadnja leta po vojni se je sodilo, da so naši kraji od vojnih brutalnosti popolnoma pokvarjeni, moralno in telesno. Vera* ki je bila v ljudstvu globoko vkoreninjena prej, da je izginila. materializem da je nadvlada! idealizem. Toda ta sodba je bila napačna. Res da je tedaj skrb za materialni obstoj izpodrivala vsak čas druga mi- sel; pet vendar, kakor hitro se je Živlienje vsaj nekoliko spravilo v tek, se je obrnilo na drugo stran. Društva, ki so obstojala pred vojsko, sc bila zopet oživela, zraven teh se je ustanovilo še veliko Število novih in vsa ta društva so bila začela prav agilno delovanje. Dolga vojna doba, ki je bila doba duševnega spanja, vse takrat zadriano je udarilo na dan in se pokajtalo v veliko večji agilnosti. Vse je pač hotelo življenja, vse zadržano duševno življenje je vzklilo s tem večjo vehemenco, da da duška-prekipevajoči duševnosti. — To je bilo na deželi, v tolminskih gorah, istrskih gričih, na. Kra- latri, su, iNoiTaiii^eru, •c.iČ Pred otvoritvijo poslanske zbornico Me« govenilkl prijavljen to«! dr. editjek RIM, 16. (Izv.) K razpravi o£ posameznih proračunih se je dosedaj priglasilo že večje Število govornikov. Med temi je tudi dr. Besednjak, ki se je priglasil k besedi pri obravnavi proračuna ministrstva za narodno prosveto. Da pa ne bodo razprave preveč pomanjkljive in dolgočasne, je razposlal generalni tajnik fašistovske stranke fašistovskim poslancem okrožnico, v kateri jih poziva, naj se v večjem šte- Potres v Jugoslaviji Trije novi potresni sunki Pretiravanje inozemskih listov veda v Beograda BEOGRAD, 16. (Izv.) Vesti, ki prihajajo iz področja zadnje potresne katastrofe, dokazujejo, da je zadela Črno Goro, Hercegovino in Dalmacijo nepopisna nesreča. Najhujše je prizadeta južna Hercegovina, središče po-iresa. povsod po Julijski Krajini. Torej jasno vidimo, da smisla za duševno življenje vojna ni uničila, ampak nasprotno, še utrdila ga'je, pomagala je, da so ga spoznale še čim širše plasti, pokazala nam je na kulturnem polj u novih poti in metod, tako da se dan za dnem širi in izpopolnjuje. Pravilo je, da si narod, ki ima visoko kulturno stopnjo, zna potem tudi svoj materialni položaj uravnati na tako pot, da mu tudi od te strani ne preti pogin. Veljati pa mora v vsakem slučaju načelo, da se materialna stran upošteva kot sredstvo za dosego čim višje kulture, torej da materialno področje narodovega življenja ni istovredno z duševnim življenj em, V vsakem trenutku se moramo zavedati, da duševno živ-ljenie naroda ne podcenjujemo, ampak da ga bolj vrednočimo kot materialno področje, da se trdno zavedamo, da je poslednje le sredstvo za dosego prvega. Le narod, pri katerem je materializem vrednočen kot sredstvo za dosego kulturnega življenja, le tak narod doseže visoko kulturno stopnjo in trdno materialno podlago. R- Stališče Italije v vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja RIM, 16. (Izv.) Kakor poroča agencija Štefani, bo v najkrajšem času izročen odgovor italijanske vlade na spomenico predsednika Združenih držav. Domneva se, da bo odgovor negativen. K temu kratkemu poročilu u-radne agencije dodaja rimska «Tribuna» sledeč kratek komentar: »Italijanski odgovor na ameriško spomenico bo izročen čez nekaj dni oziroma kar bo bolj pravilno, najbrž že čez nekaj ur. Toda stališče Italije je že znano, kakor izhaja že iz poročila agencije Štefani. Takoj po objavi amerišKe note je Italija izjavila svoje mnenje o vprašanju razorožitve s tako ravnodušnostjo in tako doslednostjo, da so naravnost izključeni dvomi o stališču nade države. V nasprotju z Združenimi državami mi ne smemo gledati na to vprašanje z « oceanskega* vidika. Obkroženim, kakor smo, po velikem jezeru, ki je Sredozemsko morje, nam narekuje naša življenjska potreba promatrati oziroma pričeti promatrati to vprašanje z bolj omejenega in realističnega vidika: s sredozemskega vidika. Medtem ko Združene države, Japonska, Anglija in Francija lahko popolnoma spregledajo ta posebni vidik (prvi dve), ali ga lahko promatrajo v okvirju svetovnih interesov (Anglija), ali pa ga lahko smartrajo za zelo važnega (Francija), toda ne za neobhodno življenjsko potrebnega, je za nas vprašanje varnosti na Sredozemskem morju tako važno, da ga moramo promatrati v vseh njegovih podrobnostih. To smo smatrali za potrebno ponoviti še enkrat v pričakovanju odgovora italijanske vlade.» Poslanik Račić bo kmalu prevzel svoje posle RIM, 16. (Izv.) Kakor poroča agencija «L'Informatore della Stampa», je jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu Živojin Balugdžić prevčerajšnjim zvečer odpotoval na krajši dopust. Cim se vrne s svojega dopusta, bo izročil svoje posle novemu poslaniku kri Kvirinalu Račiću ter se podal na svoje novo po-slaniško mesto v Berlinu. Seizmografični zavod v Beo-vitu priglasijo k besedi ter se jj-adu je izdal včeraj zvečer ko-naj na to dobro pripravijo. J munike, v katerem opisuje obseg potresne katastrofo ter na- Madžarsko izlMdltte na msrjs Potovanje grofa Bethlena v Rim odloženo RIM, 16. (Izv.) Kakor poroča agencija «LTnformatore della Stampa*, se zatrjuje v tukajšnjih ogrskih diplomatskih krogih, da pride ogrski ministrski predsednik Bethlen šele tedaj v Rim. ko bo dosežen v glavnih obrisih sporazum med italijansko in jugoslovensko vlado glede ogrskega morskega izhodišča na Reki in glede tranzita ogrskega blaga čez jugoslovensko ozemlje. Hov ttslilflfisM pssiMft za BeMnrfl Se ni bil določen RIM, 16. (Izv.) Agencija «L'In-formatore della Stampa» sporoča, da ne odgovarjajo resnici vesti nekaterih inozemskih listov, po katerih naj bi bil določen za naslednika italijanskega poslanika v BeogTadu generala Bodrera komendator Biancheri. V diplomatičnih kro-da italijanska gih se zatrjuje, vlada dosedaj še ni vprašala - is glasa, da je to največji potres, kar jih je bilo tekom zadnjih desetletij zabeleženih v področju Jugoslavije. Potres je nastal vsled premikanja zemeljskih plasti na dnu Jadranskega morja. Ker se to premikanje še nadaljuje, je pričakovati še nadaljnjih potresnih sunkov najkasneje tekom enega meseca. Strahoviti prizori ZAGREB, 16. (Izv.) V južni Hercegovini vlada med ljudstvom nepopisna panika. Posamezne družine so se tako r a zbežale na vse strani, da ne vedo drug za drugega. Od planine Gubaš se je v višini 700 m odlomila ogromna skala ter zadr-vela v dolino. Spotoma je sprožila velikansko lavino, ki je o-pustošila vse, kar se ji je postavilo v bran. Več poslopij je izginilo brez sledu. Odigrali so se strahoviti prizori. Matere, ki so izgubile otroke, so si hotele vzeti življenje. Nekaterim se je o-T^račil um. Poginilo je tudi mnog#" živine. Veliki železniški most pr-ko Neretve pri Metkoviću je porušen. Železniška, proga je na mnogih mestih zasuta z lavinami in ruševinami tako, Italijanski delegati za mednarodno gospodarsko konferenco RIM, 16. (Izv.) Za italijanske delegate na mednarodni gospodarski konferenci, ki se bo vršila meseca maja v Ženevi, so bili imenovani grof Bonin Lon-gare, komendator Pirelli, on. Rossoni, on. Pelloni in komendator Angel di Nola. Posojila italijanske Industrije v inozemstvu RIM, 16. (Izv.) Glasom poročila agencije «Roma» znaša skupna svota posojil, ki jih je najela italijanska industrija v poslednjih časih v inozemstvu, 1 milijardo 613 milijonov lir. To je nov dokaz zaupanja, pravi imenovana agencija, ki ga ima inozemski kapital v italijanski gospodarski razvoj. Novi za člane sindikatov RIM, 16. (lev.) Kakor je uveden za pristaše fašistovske stranke nov znak, tako bo uveden nov znak v najkrajšem času za člane sindikatov. Delodajalci in delojemalci bodo imeli različne znake. Na znakih bo tudi označena V9aka posamezna konfederacija, h kateri pripada nosilec znaka. Poslanec Graziano izgnan Iz fašistovske stranke RIM, 16. (Izv.) Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča, da je bil poslanec Graziano izgnan iz stranke radi pomanjkljive politične in moralne občutljivosti. On- Terrnzzi pri ministrskem predsedniku RIM, 16. (Izv.) Danes popoldne se je povrnil gubernator Eritreje Gasperini po kratkem rimskem bivanju zopet na svoje službeno mesto. Gubernator se je odpeljal na letalu tipa Sa-voia. Gubernator Cirenaike on- Ter-ruzzi, ki je prispel včeraj v Rim, je imel danes svoj prvi razgovor z ministrom za kolonije on. Federzonijem. Po razgovoru se je podal on. Terruzzi v palačo Viminale, kjer ga je sprejel ministrski predsednik, ki se je z njim dalj Časa razgovarjal. Turška vojaška komisija prispela v Rim RIM, 16. (Izv.) Danes zjutraj je prispela v Rim turška vojaška komisija, ki ji načeluje general Emir paša. Zelo močno je poškodovana tudi pomorska akademije v Gružu. Novi petreeni sunki povzročili tri milijone dinarjev škode BEOGRAD, 16. (Izv.) Glasom poročil iz Sarajeva je prišlo danes v Hercegovini do ponovnega potresa. V Ljubinju so zaznamovali tri nove močne potresne sunke, ki so trajali po 3 sekunde. Porušenih je zopet več hiš, ki so bile pri zadnjem potresu močno poškodovane. Človeških žrtev ni bilo, ker je prebivalstvo .zapustilo domove in biva na prostem. BEOGRAD, 16. (Izv.) Današnja ponovna potresna sunka v Ljubinju, ki sta se dogodila ob 10.52 in 11.10 ter trajala po 3 sekunde, sta povzročila okrog 3 milijone dinarjev škode in sicer v glavnem v Ljubinju samem, kjer se je porušilo 26 poslopij. Človeških žrtev ni bilo. Nad Ljubinjem se je odkrušil kamenit breg in sesul na hiše. «Bombe» borznih špekulantov BEOGRAD, 16. (Izv.) V inozemskem tisku se širijo fantastične vesti o potresu v jugoslovenski državi. Javljajo, da je polovica Jugoslavije opustošena. Agencija «Reuter» je danes vprašala, je li kaj resnice na tem, da je 100.000 človeških žrtev. Popolnoma jasno je, da so vse te vesti izmišljene z edino tendenco borznih špekulantov, ki imajo namen škodovati jugoslovenski valuti. Poročilo observatorija Bendandi FAENZA, 16. (Izv.) Instrumenti observatorija Bendandi so zaznamovali v pretekli noči nove katastrofalne potresne sunke, ki so se pojavili v razdalji 8500 km proti jugu. Motenje fizičnih aparatov je pričelo ob 2.25 zjutraj in je prenehalo po preteku štirih ur. Selo joj. narodne sKspSElne Svetozar Pribičevič proti Uzu-vićevi politiki BEOGRAD, 16. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je vladna večina odklonila nujnost predlogov za podporo prebivalstvu v južnih krajih, ki mu nejšega živečega Slovana dr. Masa-ryka. Danes ob 10. uri dopoldne sta se sestali k sejam kulturna in gospodarska komisija. Poljsko In Hola oatsnta DUNAJ, 16. V praških poli- tičnih krogih zagotavljajo, da - , . ._, „H,la je poljska, vlada predlagala Ce- je_ potresna hoslovaški. naj bi se med obema silen udarec. Nato je skupščina državama ženila arbitražna predla na dnevni red, k razpravi o proračunu. Prvi je govoril Svetozar Pribićević, ki je v uvodu naglašal, da ministrski predsednik Uzunović ne smatra za potrebno pred skupščino javno obrazložiti svoj - program, temveč je podal le megleno deklaracijo samo novinarjem. Nadalje je kritiziral politiko Uzu-novića, ki je dosegel z njo svetovni rekord in ki je imel tekom šestih mesecev več vlad, kakor drugi tekom 20-letne politične karijere. Zatem je ostro kritiziral zunanjo politiko in državno gospodarstvo, ki pod nesposobnimi vladami Uzunoviča propada. Končno je razpravljal o državnem proračunu. Svetozar-ju Pribičeviću je odgovarjal ministrski predsednik Uzunović, nakar je Pribičevic ponovno govoril. Nato je bila seja narodne skupščine zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Sodelovonle med Jugoslavijo ln CehoslooošKo Skupna seja jagoslovensUh in čehoslovaSkih parlamentarcev PRAGA, 16. (Izv.) Včeraj se je vršila prva skupna seja jugoslo-venske parlamentarne delegacije in delegacij čelioslovaškega parlamenta in senata. Sestanka so se udeležili predsednik parlamenta Malypetr in predsednik senata dr. Hruban, podpredsedniki Štivin, Porak in dr. Buday ter ministri dr. Beneš, Neumann, dr. Peručka, dr. Tiso in Udržaii Nadalje sta prisostvovala seji jugoslovenski poslanik v Pragi Branko Lazare-vić in čehoslovaški poslanik v Beogradu dr. Jan Še*ba. Sejo je otvoril predsednik parlamenta Malypetr z dališim govorom, v katerem ~je naglašal potrebo skupnega delovanja na kulturnem in gospodarskem polju v interesu obeh narodov in držav. Predsednik jugoslovenske deleči je dr. Velizar Jan kovic se je zahvalil ea pozdrave ter je ▼ svojem govoru podčrtal zasluge najalav- pogodba. «Narod ni List» pravi, da stoji sedaj zunanja politika Poljske pred pomembno preorijentacijo Poljska se hoče sedaj približati Čehoslovaški in ostalim državam, ki tvorijo Malo antanto. taliftt izlTJji pri rojili satrtiU PARIZ, 16. Listu «Chicago Tribune* poročajo iz Washing-tona, da je bil odgovor francoske vlade na spomenico predsednika Coolidgea izročen sinoči ameriški vladi. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Coolidge vztrajal pri svojem predlogu kljub dejstvu, da je Francija zavzela odklanjajoče stališče. Wa*jhin|#x>nj3ka vlada upet, da bi se dal skleniti najprej med največjimi pomorskimi vi astmi, Združenimi državami, Anglijo in Japonsko,sporaizum o omejitvi pomorskih oboroževanj poene je pa naj bi se za sporazum izrekli tudi Italija in Francija. _ Smrt kardinala RIM, 16. (Izv.) Danes ob 14. uri je umrl v Rimu v starosti 70. let kardinal Ranuzzi de Bianchi. V kardinala ga je povzdignil dne 14. decembra 1916. papež Benedikt XV. Kardinal Dubois v Rimu RIM, 16. (Izv.) Danes je prispel v Rim pariški knezonad-škof kardinal Dubois, ki ga bo papež sprejel v posebni avdi-jenci. Kardinal Dubois se je nastanil v francoskem papeškem semenišču. _ Strašna tifusna epidemija v Afriki PARIZ, 16. «Matinu» poročajo iz Kaira, da je grozovita tifusna epidemija, ki se že par let polagoma širi v notranjosti A-frike, zahtevala do sedaj več kot 100 £isoč življenj. Po rtvolDriii m Perfagalskem Voditelji zadnjo vstajo bodo de« portirani v afriške kolonije L1SBONA, 16. V glavno mesto Portugalske se je spet povrnil mir. Tudi iz ostalih krajev republike prihajajo poročila, ki pravijo, da poteka življenje zopet popolnoma normalno. Obsedno stanje, ki je Še zmerom v veljavi, je bilo zelo ublaženo; gledališča in javni lokali so spet odprti in vse izgleda, kakor bi bili ljudje že docela pozabili na hude ure, ki so jih prestali pred kratkim, ko so grmeli topovi in je po ulicah divjala bratomorna borba. Vlada pripravlja stroge odredbe, da prepreči zopet no ponovitev resnih dogodkov. Glavni voditelji zadnje vstaje bodo deportirani v najbolj oddaljeno afriške kolonije. Tudi proti drugim, ki so sodelovali pri vstaji, bo vlada strogo postopala. Ker prevladuje mnenje, da so vstajo podpirali framasoni in druge tajne družbe, bo po vsej verjetnosti izdana odredba o razpustu vseh tajnih organizacij. Vlada je odredila strogo «čiščenje» v vrstah republikanske straže, ki se je tekom zadnjih nemirov v Lisboni postavila večinoma na stran vstašev. Kakor smo svoj čas že poročali, je vlada že razpustila vse stranke in društva, ki so posredno ali neposredno sodelovale pri vstaji. Stavkanje bo preposvedano. Afera Krdeli bo spet prišla na dnevni red? BERLIN, 16. (Izv.) Slučaj notranjega ministra Keudell bo najbrž ponovno stopil na površje, kakor zatrjuje «Berliner Tagblatt». Nekateri demokratski poslanci se nameravajo pridružiti socijalistom, ki zahtevajo parlamentarno preiskavo proti novemu notranjemu ministru. Ta preiskava je po mne-niu opozicije potrebna radi tega, ker je bil kanceler Marx zapeljan v zmoto glede zaključkov preiskavo, katero je pred časom odredil. Zlasti ni pojasnjeno zadržanje notranjega ministra Keudella napram nekaterim voditeljem mladih Nemcev. Znana ruska revolncijonarka umrla BERLIN, 16. (Izv.) Iz Leningrada sporočajo, da je tamkaj umrla v starosti 74. let znana revolucijo-narka Angelika Balabanova. Pokojna revolucijonarka je bila za časa bivanja on. Mussolinija v Švici njegova tesna prijateljica in so-družica. _ Obseg poplav v Avstraliji LONDON, 16. «Timesu» poročajo iz Sidneya naslednje i»o-drobnosti o velikih poplavah V Avstraliji: Mnoge vasi ob obali Queenslanda so popolnoma izr-olirane. Poplave so povzročili velikanski nalivi. Po vesteh, ki so včeraj prispele v Sidney, treba sklepati, da je utonilo 45 oseb. Iz Inghama, kjer je utonilo 11 Italijanov, so potom telefona nujno prosili za živež, ki je pričel primanjkovati. Voda je začela padati. Občine Julijske Krajine po sedanji upravni razdelitvi (Nadaljevanje in k se odcepile od te občine frakcije Gradinje, Lečaj, Sušnjevica in priklopile k novoustanovljeni občini Sušnjevica, Priklopile pa so se Bo-ljunu sledeče frakcije občine Roč: Gorenja vais, Dolenja vas, Ležisčine, Semiči) (Število prebivalcev se je tako zvišalo od 32ol na 3825) (3296 H, 528 I). 4. Buje (7375) (8 S, 6 H, 7341 1). 5. Buaet (s kr. odi. od. 19. 1. 1922, štev. 22 so se odcepile frakcije Brgudac, Kienovščak, Lani-Šče, Trstenik, Dane in Sluin in združile v novo občino Slum-Lanišće. Istočasno so se odcepile frakcije Dra^uć, Grimalda, Tibole in združile v novo občino Draguć. Končno se je odcepila frakcija Hum in priklopila občini Koč) (Število prebivalcev je radi tega padlo od 16361 na 10049) (2093 S, 5672 II, 2260 1). 6- Cres (s kr. odlokom od 30. dec. 1923, sta bili odcepljeni Belej in Ust rine in priklopi jeni občini Osor) (7214) (20 S, 2929 H, 4185 I). 7. Crni vrh (2825) (35 S, 25 H, 2764 I). 8. Dekani (s kr. odi. 18. 1. 1923, štev. 53, sta bili priklopljeni frakciji Gabrovica in Osp od občine Doline, sedaj v Trž. pokrajini) (6797) (6739 S, 6 H, 34 V). 9. Draguč (občina ustanovljena s kr. odlokom od 19. 1. 1922, štev. 22. po odcepitvi že navedenih frakcij občine Buzet) (1495) (594 Hrv., 911 I). 10. Grožnjan <3992) (406 S, 3586 It.). 11. Herpelje-Kozina (občina u-stanovljena s kr. odlokom od 18. 1. 1923, štev. 53 iz frakcije Herpclje od občine Materije, iz frakcije -Bocerb od občine Dolina. iz frakcij črnotič, Draga( po večjem delu) Ocizla, Podgorje in Prešnica od odpravljene občine Ocizla-Klanec in od dela vasi Kozina, ki je bila odcepljena občini Rodik. (2162) (2388 S, 1 H, 61 I). 12. Izola (i8457) (2340 S, 6110 I). 13. Kanfanar (od te občine se je odcepila občina Rovinjsko selo in priklopila občini Rovinj (2970) (3 S, 143 H, 2824 1). 14. Koper (občina, povečana za ozemlje odcepljeno od občine Milje v Trž. pokrajini) (12654) (1909 S, 2 H, 10659 I). 15 Labin (14197) (6405 11,7737 1) ! 16. Lanišče (Slum-Lanišče) (ob--čina nastala po od cepitvi že navedenih frakcij od občine Buzet) (3841) (77 S, 3749 H, 15 I). 17. Mali Lošinj (7031) (372 H, 6435 1). 18. Marezige (3170) (3120 S, 3 H, 47 I). 19. Materija (zmanjšana za frakcijo Herpelje, ki je bila priključena novi občini Herpelje- Kozina) (4706) (3354 S, 1325 H, 12 I). 20. Motovun (6321) (4366 H, 1955 I). 21. Nerezine (občina ustanovljena s kr. odi. od 30. 12. 1923, štev. 2942 iz frakcij: Nerezinao, Punta KrLža, Sv. Jakob, ki so bile odcepljene občini Osor) (2030) (46 Slov., 202 H, 1780 I). 22. Novi grad (2221) (2216 I). 23. Oprtalj (5647) (2671 S, 148 H, 2825 I). 24. Oi>r (zmanjšana za, gorio-menjene frakcije, ki so se združile v samostojno občino Nere-ziiue in povečana za frakciji Belej in Ustrine od občine Cres) : (933) (583 II, 350 I). 25. Pazin (s-kr. odi. od 19. 1. 22, | štev. 22, se je odcepila frakcija Giobenik in priklopila novi občini Sužnje vica) (17915) (1026 S, 8244 H, 8606 I). 26. Piran (14158) (764 S, 13332 I). 27. Plomin (s kr. odi. od 19. 1. 1922, štev. 22, so se odcepile frakcije Brdo, Jesenovič, Nova vas in priklopile občini Sušnjevica) i (4258) (181 S, 2910 H, 1159 I). 28. Podgrad (7259) (5320 S, 1726 Hrv., 177 I). 29. Pomjan (4397) (2049 S, 2343 It.). 30. Poreč (12252) (2932 H, 9309 I). •31- Pula (49323) (265 S, 5155 H, 41125 I). 32. RoČ (občina se je zmanjšala za frakcije Gorenja vas, Dolenja vas, Ležiščine in Semiči, ki so bile prikl opij ene občini Boljun, in povečala za frakcijo Hum od " občine Buzet) (3006) (112 S, 1540 Hrv., 1432 I). 33. Rovinj (povečan za frakcijo Rovinjsko selo, odcepljeno od občine Kanfanar (10863) (499 S, 27 H, 10296 I). 34. Svetvincenat (3105) (539 H, 2566 I). 35. Sužnje vica (ustanovljena s kr. odi. 19. 1. 1922, štev. 22, s frakcijami Gradinje, Letaj, Sušnjevica od občine Boljun, s frak- ■ frčijo Grobenik od občine Pazin in s frakcijami Brdo, Jesenovič, Nova vas od občine Plomin) (2128) (3 S, 443 H, 37 I, 1644 Romuni). 36. Tinjan (4218) (1 S, 3865 Hrv., 352 I). 37. Umag (6342) (1 S, 6335 I). 38. Veli Lošinj (2064) (2 S, 602 H, 1227 I). 39. Vižinada (4409) (39 S, 249 H, 4121 I). 40. Vižnjan (5009) (7 S, 1421 H, 3580 I). 41. Vodnjaji (10536) (4 S, 4569 H, 5945 I) 42. Vrsar (5171) (2 S, 2876 H, 2293 I). 43. Žminj (5680) (4653 H, 1025 I). Pulska pokrajina obsega torej 43 občine z 299.295 prebivalci na 3976.81 kvadratnega kilometra. Reška pokrajina: 1. Berseč (občina ustanovljena s kr. odi. 19. 1. 1922, štev. 22, po odcepitvi frakcij Berseč in Martina od občine Mošćenice) (993) (987 I). 2. Ilirska Bistrica (877) (856 S, 4 I). 3. Jablanica (2306) (2300 S). 4. Jelšane (4127) (3623 S, 460 H, 28 I). 5. Knežak (2773) (2770 S). 6. Lovran (3648) (29 S, 1837 H, 1634 I). 7. Matulje (8777) (66 S, 8338 H, 234 I). 8. Moščenice (zmanjšana za frakciji Berseč in Martina, ki tvorita samostojno občino Berseč) (2067) (3 S, 13 H, 2026 I). 9. Prem (s kr. odi. od 16. 10. 1924, štev. 1797, so se združile občine Janeževo Brdo, Celje, Ki-lovče, Rateževo Brdo in Smerje v eno samo občino Prem) (1547) (1524 S, 6 I). 10. Keka (ker ni bila ob času ljudskega štetja še anektirana, manjkajo podatki. Občinska, u-prava je cenila število prebivalstva za 31. dec. 1921 na 45.000; po letošnji januarski številki «Statističnega mesečnika osrednjega statističnega urada» je znašalo število prebivalstva 1. januarja 1925. 45.857). (Ako so že ti podatki manj točni, manjkajo pa podatki glede jezika popolnoma). 11. Trnovo (3676) (3595 S). 12. Veprinac (2892) (17 S, 2166 Hrv., 489 I). 13. Volosko-Opatija (5062) U43 Slov., 1081 H, 2297 I). 14. Zagorje (946) (940 S, 5 I). Reška pokrajina obsega torej 14 občin s 85.543 prebivalci (všteto je prebivalstvo Reke od 1. januarja 1925.) na 701.87 kvadratnega. kilometra. - Zadrška pokrajina: I. Lastovo (1558) (1283 H, 208 I). 2. Zadar (17.065) (1255 H, 12.075 I). Zadrška pokrajobsega 2 občini s 18.623 prebivalci na 110.01 kvadratnega* kilometra, Viđemska pokrajiaa: Pod videmsko pokrajino so ostale tudi po ustanovitvi Gor. pokrajine vse občine nekdanjega trbiškega okraja, veliki del tržiškega okraja ter občina Chiopris-Viscone od prejšnje Goriške odnosno od nekaj dni prej odpravljenega graališČan-skega okrožja. 1. Aiello (1595) (13 I, 1582 F). 2. Bela peč (866) (27 S, 44 I, 426 Nemcev). 3. Campolongo ai Torre (1189) (1188 I). 4. Chiopris-Viscone (1023) (451, 976 F). 5. Cervinjan (3304) (3304 I). 6. Ionnis (696) (696 I). 7. Lipalja ves (343) (61 S, 60 1, 203 Nemcev). 8. Malborjet (636) (8 S, 57 I, 488 Nemcev). 9. Muscoli - Strassoldo (1834) (336 I, 1484 F). 10. Oglej (s kr. odlokom 1923, št. 2907, sta mu bili priklopljeni odpravljeni občini Terzo. in Fiumicello, zadnja brez frakcije Isola Morosini, ki je bila priključena občini San Canzian d'Isonzo v tržaški pokrajini) (8697) (6 S, 4995 I, 3897 F). 11. Perteole (1792) (246 I, 1542 F). 12. Ruda (1675) (10 I, 1665 F). 13. San Vito al Torre (1848) 647 I, 1201 F). 14. Scodovacca (1048) (39 I, 1005 F). 15. Tapogliano (643) (643 F). 16 Trbiž (4003) (251 S, 654 I, 2012 Nemcev). 17. Ukve (771) (548 S, 33 I, 179 Nemcev). 18. Villa Vicentina. (1246) (45 I, 1201 F). 19. Visco (933) (153 I, 780 F). 20. Žabnice (903) (205 S, 44 I, 552 Nemcev). Občina Pontabelj s 702 prebivalcema (6 S, 315 L 352 N) je bila s kr. odlokom od 15. avgusta 1924. Ste v. 1344 združena s občino Pontebba. v stari Videmski pokrajini. Pod Vldeneko pokrajino je o* stalo torej 20, odnosno ako upoštevamo tudi odpravljeno občino Pontabelj, 21 občin s 95.738 prebivalci na 535.85 kvadr. kilometra. L. C. Propadanje Evrope v svetovni MM Radi trgovinskega padca Evrope po svetovni vojni in velikega napredka industrije ne samo v Združenih državah ameriških, nego tudi v Oceaniji in na aeijatski celini, se je težišče svetovne trgovine definitivno premaknilo z Atlantskega na Tihi ocean. Od začetka vojne je udeležba Evrope v svetovni trgovini padla zel celih 15 odstotkov, dočim je udeležba Aasije in Oceanije poskočila za skoro 30 odstotkov. Nazadovanje Evrope in dviganje držav ob Tihem oceanu v svetovni trgovini ni posledica pomanjkanja konsu-ma v evropskih državah, marveč jaki razvoj trgovine v Ameriki, Oceaniji in Aziji. Te dežele, ki so pred vojno se kupovale v Evropi, prodajajo in trgujejo sedaj v vseh deželah ob Tihem oceanu in so tam že popolnoma izpodrinile Evropo. Združene držECve ameriške in Indija kupujejo sedaj mnogo manj v Evropi, a tem več v Aziji. Kitajska in Japonska od svoje strani kupujeta mnogo manj v Evropi nego v Ameriki. Indija pošilja danes mnogo več blaga v Severno Ameriko in Azijo nego je pošiljala pred vojno. Istotako izvaža Kitajska sedaj v Ameriko mnogo več kot je izvažala pred vojno. Japonski izvoz v Evropo se je skrčil od 23.3 odstotkov na 6.60 odstotkov, a zato je japonski izvoz v Ameriko poskočil od 30 na 44.5 odstotkov, torej za celih 14.5 odstotkov. Avstralski izvoz v Evropo je pad^l od 71 na 54 odstotkov Evropski izvoz v Argentini jo se je skrčil od 80 na 64 odstotkov. Iz tega sledi, da sta se z nazadovanjem Evrope v svetovni trgovini okoristi^ predvsem Amerika in Japoraka. Nemiri v Kitajski pa čim dalje bolj napeljujejo vodo na japonski in ameriški mlin. Japonci se vedno bolj polaščajo kitajskih irgov, čeprav Kitajci često bojkotirajo njihovo blago. Dočim se je angleška trgovina borila c velikimi težkočami, je poskočil japonski izve« v Kitajsko v letu 1926 na 31 odstotkov, napram 24 odstotkom v letu 1924. Četudi je Evropa že kolikor toliko prebolela posledice krvave vojne vihre in znatno napreduje v konsolidaciji, vendar se ne bo zlepa zopet povzpela na tisto mesto, ki ga je imela v svetovni trgovini pred vojno. Francija in Nemčija BERIJ^V, 16. (Izv.) Francosko-nc roški modus ^rivendi, ki je imel zapasti dne 21. februarja, je podaljšan približno za 3 mesece brez nikakih sprememb. Francija si je pridržala pravico odtegniti svoje soglasje že dne 31. marca, ako ne bodo sprejete njene zahteve. Drobne vesti Krojač odklanja vsaka pojasnila Ogrski list «Esti Kurier« pri-občuje senzaiijonaien članek izpod peresa svojega poročevalca Emeriha Gala. Po tem članku je naročil nadvojvoda Friedrich pri krojaški tvrdki Foldvary v Budimpešti za svojega, sina. Albrehta več sto livrej za dvorne lakaje in petdeset do Šestdeset uniform za dvome uradnike. V lepiti mističnih krogih Budimpešte, ki se pehajo za Otona*, sina zadnjega Hatosburžana na avstrijskem prestolu, vlada razburjenje, ker sklepajo, da so livreje in uniforme določene za bodoči dvor nadvojvode Albrehta kot ogrskega kralja. Prej imenovani list je odposlal posebnega poročevalca naravnost h krojaški tvrdki Foldvary, toda njen lastnik je odklonil vsako podrobnejše pojasnilo glede na-ročitve uniform. Iz Edisonov« mlad—fl V petek 11. februarja je dosegel Edison osemdeseto leto svoje starosti. Ves kulturni svet se je spomnil tega ženijalnega izumitelja v električni Stroki s posebnimi članki. Mnogi listi so' prinesli mafsikako dogodbico iz njegovega življenja. Kot majhen deček je nekoč opanoval Edison, kako leži raca potrpežljivo na jajcib, in slednjič je videl, kako so male račiće zapustile ubite lupine. Vzel je doma nekaj jajc, šel z njimi na kozolec, kjer so ga domačini dobili po dolgem iskanju čepečega na jajcih in čakajočega, da pridejo piščeta na svet. Vsa vas se mu je tedaj smejala. Njegov učitelj je izjavil, da je Edison slaboumen, zato je črez par mesecev moral ta prenehati s šolskim obiskom. Z dvanajstim letom je začel Edison prodajati časnike in sicer na Železniški progi med Quebe-com, Montrealom, Detroitom in Chicago. Že tedaj si je z dovoljenjem vlakovodje opremil v vlaku samem malo delavnico, kjer je že delal svoje prve poskuse. Toda dolgo časa ni maral prodajati tujih listov. Čemu, če pa lahko sam izdaja poseben list. Dobil je nekje stare črke, star tiskarski stroj in začel staviti sam svoj list «Weckly Herald». Bil je temu listu založnik, glavni urednik, reporter, stavec, tiskar in razprodafjalec. Ta list je imel 500 stalnih naročnikov in par sto takih, ki so list redno kupovali. Zraven uredniškega dela se je bavil Edison tudi s svojimi peskusi. Nekoč se mu je v tiskarni vnd fosfor, voz s^" je vžgal; Čeprav sta Edison in vlakovodja takoj pogasila požar, je vrgel poslednji prvega iz vlaka in pometal za njim vso opremo tiskarne in uredništva. Doma v kleti si je nato uredil zopet tiskamo in tiskal list «Paul Pry». List je bil satiričen. Neka visoka osebnost iz domače Edi-sonove vasi se je čutila žaljeno, počakala je urednika na cesti in ga kratko malo vrgla v reko Saint Clair. Edison ni utonil, toda njegovo navdušenje za časnikarja se je v mrzli vodi pev-hladilo. «Paul Pry» je prenehal izhajati. Kje jo «Ud££i»a? Turske oblasti se trudijo, da dobe Angležinjo, ki se je s poroko s turškim četnikom in s prekrstitvijo v F&Uno Ali ud o Robinson Bahri Hamum potur-čila. Dasi je minilo že osem in trideset let, odkar ji je umrl prvi mož, bogat Indijec iz Ben-galije, se je obvestilo uradno turško zunanje ministrstvo, da je vdovi na razpolago dediščina v znesku 369.093 funtov (skoraj 42 milijonov lir). Sati« za ose Maslo Drugo leto se bodo vršile olimpijske igre v Amsterdamu. V ta namen se že gradi novi stadion, ki bo menda največje igrišče v Evropi. Uporabilo se je zanj dva in petdeset hektarjev, od teh se porabi polovica za stadion sam, ostanek pa za shrambo avtomobilov in za vežbališča. V shrambi za. avtomobile bo imelu 4000 privatnih vozil svoj prostor. Tik shrambe bodo posebne delavnice za popravo avtomobilov. Mnogo novih prog cestne železnice bo vezalo središče mesta s stadionom. Stadion sam, Wils, bo lahko sprejel štiri deset tisoč gledalcev, polovica od teh bo lahko sedela. Na tribunah bo lahko do deset tisoč ljudi. Stadion bo dve sto šestdeset metrov dolg in sto sedemdeset metrov širok. Preden, so začeli z gradnjo, so zabili štiri tisoč petsto kolov do sedemnajst metrov dolgih v mehka močvirnata tla, nato se je vse ozemlje pokrilo s peskom dva metra na visoko, za kar se je porabil približno en milijon kubičnih metrov morskega peska. V sredini stadiona bo prostor za nogomet, okrog tega bo štiri sto metrov dolgi in osem metrov široki pas iz pepela, končno pride še pas za kolesarje. Na cilju se postavita tribuna za udeležence in tribuna za časnikarje, ki bo nudila šest sto časnikarjem zavetja. Tu zraven bo velika delavnica z lastno pošto in pet in štiri desetimi telefonskimi kabinami. V en izmed pokritih tribun se bo nahajala kraljeva loža in lože za oficijelne goste. Pod drugo tribuno bodo maratonska vrata s pet in Štirideset metrov visokim maratonskim stolpom, iz katerega se bo ves čad olimp-skih iger vzdigoval dim Poleg stadiona bo še kopališče, dvorana za sabljanje, prostor za rokoborbe in veliko igrišče za tenis. Ker je holand-ska vlada odbila vsako denarno podporo odboru za gradbo stadijona, je bil ta navezan na privatne zbirke, ki so pa dosegle izvrsten in skoraj da nepričakovan uspeh. NE ftTEDI NA NAJPOTREBNEJŠEM! T ta&h gospodarske kite no boi ftMffl na naJpotrebnefU hrani ln nafpotrtbnefSI obleki, ker bi oslabel in zboleL Da ne boi dnievno oslabel, pa ne smeš šteditl na najpotrebnejši duševni hrani, ker bolj kot kdaj moraš biti sedaj dnievno krepak. Zate boš pa že dobil tekom leta pet lir xa Goriške Matico. Stanovanjska kriza Neki hi&ni gospodar nam piše sledeče vrstice: «Ker se redko kakšen hišni gospodar oglasi v kakem listu (ker dobrega nima povedati nobeden, slabo pa rajši vsak za sebe obdrži), seni se namenil na kratko opisati obupni položaj hišnega gospodarja; seveda izključujem lastnike gosposkih stanovanj in palač po mestih, medtem ko se v javnosti in tudi uradno ne delajo nobene razlike od delavskih stanovanj, katerih lastnik je, ako ni kaka vplivna oseba, največkrat žrtev ter iz obupa, ker si ne more m ne zna pomagati proti nasilnim in surovim najemnikom, proda hišo za polovično ceno ali še ma; nje ter tako oropa svoje otroke, naslednike nepremičnine. V dosti slučajih pa tudi, ker je zabredel v dolgove ter mu prodajo drugi. Zabredel pa je v dolgove, ker skoro deset let ni dobival nobene, ali pa tako nizko najemnino, da ni bilo niti za popravilo, še manj pa za davčni vijak, katerega občuti hišni gospodar bolj kakor kateri-si bodi drugi stan. Nikdo ne pomisli, da j t moral lastnih založiti svoj kapital v tisto prokleto zi-dovje, kateri kapital bi mu v drugem slučaju nosil vsaj obresti; tako pa je podpisal pogodbo večnega suženjstva in hlapčevstva napram najemnikom ter postal polnoodgovorni brezplačni inkasator različnih obrtnikov in davkarij, kajti tam je treba plačati; tudi če se ima denar iz tal izkopati. In to v najkrajšem roku, ako ne je tožba in rubež. Nasprotno je pa lastnik upravičen vložiti to£fco, kolikor je meni znano, šele po dveh mesecih neplačane najemnine, katera se pa vleče 1—2 leti. In kadar zazna najemnik, da je tožen, iplch ne plača nič več, češ, kaj mi bo pa vzel! Zato je vsak gospodar za to, da se napravi kakšen zakon, kateri naj določuje, da izvršuje vsak svojo dolžnost, kar se tiče snage in plačevanja, naj se spoštuje tuja lastnia. t. j. zidovje v tem slučaju, ter naj se strogo kaznuje vsako nasilstvo, olVekovanje ter nedrža- nje hišnega i\da. F. *** Tako naš dopisnik. — Naj bo vse, kar vsebuje gornje pismo glede težkega položaja hišnih gospodarjev, res do zadnje pičice, vendar stoji pač dejstvo, da im^jo hišni gospodarji pred najemnici to veliko prednost, da jim daje zakon, ki je uvedel svobodno kupčijo s stanovanji, trdna tlK, na katera se lahko postavijo ter tudi izsilijo svoje zahteve s pomočjo najrazličnejših sredstev, ki jim jih nudijo isti zakoni in drugi. Na drugi strani je najemnik, ki se nahaja v popolnoma drugačnem položaju. Njemu se pravi: «Stano-vanje, ki ga imaš v najemu, je vredno toliko in toliko; moral boš to svoto plačati, če pa ne moreš, idi iz stanovanja, da ga dam v najem tistemu ki mi bo plačaj, kolikor zahtevam.« In najemniK nima prav nikake pravne opore, na katero bi se lahko naslonil, temveč se nahaja pred enako iz-bero kakor gospodinja na trgu, ko kupuje živila: krompir je po toliko in toliko, ali plačaj toliko alf pusti. No, gospodinja lahko pusti krompir in kupi kaj drugega za kosilo. Najemnik pa je še stokrat na slabšem, ker pravzaprav nima nikake izbere razen te-le: ali plačati ali na ulico. Ker pa nihče ne more na ulico, ni drugega izhoda nego plačati. Tudi s tega, rekli bi čisto kup-Čijskega stališča, je torej vsaj 90% verjetnosti, da bo gospodah dosegel svoj cilj, svoj povišek. Drugače bi seveda bilo, če bi bila stanovanja na razpolago v vsaki hiši kakor pred vojno. V tem slučaju bi res imeli igro svobodne konkurence, ki je sedaj ni. In sedaj naj hišni gospodar —naš današnji dopisnik — sam premisli, kdo je potreben javne moralne podpore v sedanji stanovanjski Krizi — ali gospodar ali najemnik. Z moralno podporo, ki smo jo dali mi najemniku, nismo ne zanikali pravic gospodarjev nad njihovimi hišami, niti smo odobravali nasilstva in surovosti, o katerih je tudi beseda v gornjem dopisu. Nasprotno smo mi proti vsakemu nasilstvu, naj se pojavlja kjerkoli. In še posebno je treba obsojati nasilstvo s strani najemnikov bodisi proti osebam gospodarjev bodisi-proti njihovi lastnini (zidovju itd.) Je to nasilstvo poleg tega tudi naravnost blazno,-ker se z njim stanovanjska kriza le poostruie. Ni namreč dvoma, da se z lepim načinom doseže — kakor povsod — tudi tu več nego drugače. Seveda pa je treba strogo razlikovati med nasilstvom in surovostjo v pravem pomenu besede in pa večjo ali manjšo živahnostjo pri ustnem razpravljanju. Da se morajo gospodarji toža-riti za svoje pravice, je posledica napetega položaja med obema Či-niteljema — gospodarjem in najemnikom —, katera napetost izhaja iz dejstva, da so tudi prejemki najemnikov mnogo manjši nego bi morali biti v razmerju z draginjo. Sicer pa ta pojav ni omejen le na hifce in najemnine, temveč velja sploh v vsej trgovini, da je treba računati z gotovo zgu-bo, ki je tem večja, čim večji je obratni kapital. Tudi tu pa ne more biti dvoma, da prostovoljni uc- V Tnfa, ine 17- Jobraagfa 1§27,, plačniki, ki Špekulirajo s tem, dm jim gospodar ne more ničesar vzeti, tudi če jih toži, povečujejo < znatno napetost ter otežajajo vsa- | ko pošteno rešitev. Nad zaključek more terej biti po vsem tem le sledeči: Toliko hišni 1 gospodarji kolikor najemniki morajo enako zavedati resnosti • sedanje stanovanjske krize. Obojni morajo vedeti, da kriz« J ni ne pravnega ne prestižnega i značaja, temveč resna socialna beda, iz katere je treba najti iz- , hod. Ne gre torej za to, da bi go- -spodar lahko pokazal svojo pesS -najemniku. Češ jaz ukažem, ali da bi najemnik afirmiral svoj prestiž napram gospodarju, temveč je potrebno, da pogledajo obojni vprašanju v obraz. Toda gospodar je — kljub vsem težavam, ki ta/-rejo tudi njega in ki jih mi priznavamo — vendar le oni, ki ima škarje in platno v rokah in zato se mora on v prvi vrsti zavedati, da je sedanja stanovanjska beda eminetno socialnega značaja. To pa se pravi, da se ne sme vdajati iluziji, da se morajo dati realizirati vsi računi, ki se napravijo tako lepo in gladko na papirju po dolčenemo abstraktnem ključu. KOMET V BLIŽINI ZEMLJE V zadnjem tednu meseca junija se 1k> bližala repatica Pona Winnecke po računih zvezdo-slovca vatikanske zvezdama profesorja Emanutlli-ja naši zemlji: 26. junija bo znašala oddaljenost med zemljo in repatico pet in dvajseti del oddaljenosti med. ženijo in solnce^M. Prizor, opiWH>vaU repatico iz take bližine, kaže biti zanimiv, ker se računa razmeroma gostimi utrinki. Doslej se repatica £e ni opazila na nebu. Pričakuje ses pti dan na dan vest, da jo je tai ali oni zveuloslovcc že odkril. Repatica ho dosegla v omenjeni dobi fantastično hitrost in ?xj tudi prostemu očesu vidljiva. \z tržaškega življenja Smrtna žrtev avtomobila Sinoči se je dogodila v ulici Giulia smrtna nesreča, ki jo je zakrivil avto. Okoli 21. ure je zil po omenjeni ulici navzgor o-sebni avtomobil, ki ga je vodil mesar Marijan Periatti, stanujoč v ulici Molino a veuto št. 3. Poleg mladeniča je sedela njegova zaročenka, ki jo je bil povabil na majhen izlet k Lovcu. Toda nameravani izlet mladih zaročencev je preprečila tragična nesreča. Ko jo avto privozil do ulice Andrea Ra-piccio, je neki inoški hotel nenadoma preko ceste. Hoteč se izogniti nesreči, je Periatti najprej zavil na desno, a kor je moški v trenotni zadregi odskočil na isto stran, je nato v zadnjem hipu zavil na levo in ustavil. A bilo je že prepozno. Zadet od avtornobila, je neznanec telebnil na kameniti tlak in obležal nezavesten. Mimoidoči ljudje, ki so bili slučajno priča nesreči, so naglo priskočili k neznancu in ga položili t avto s katerim je bil nemi-'oma prepeljan v mestno bolnišnico. Toda tamošnji zdravnik je spoznal, da je vsaka pomoč zaman; nesreča nik je bil že mrtev; imel je počeno lobanjo in najbrž tudi notranje poškodbe, radi česar je morala biti smrt skoro hipna. Na podlagi listin ki so jih našli pri njem, je bil ponesrečenec spoznan za železniškega podajača Josipa Amico, rodom iz Palerma, a bivajočega do pred kratkim v Napoliju. Iz listin je bilo mogoče tudi dognati da je bil Amico pred kratkim službeno premeščen iz Napolija v naše mesto, dospel je tu sem — kakor je bilo razvidno iz voznega listka — dne 13. t. m. Kakor so izjavili nekateri očividci, nima Periatti nikake krivde, kajti Amico se je opotekal pred avtomobilom, kakor da bi bil vinjen. Ali je ta domneva utemeljena, to bo seveda mogoče z gotovostjo dognati šele prj raztHese-nju. Periatti je bil odveden na kv«-sturo, kjer je bil zaslišan. Nato j® bil začasno odveden v zapor. Grozna nesreča z mino Pri delu na novi cesti, ki jo gradijo med Miramorom in Trži-čem, se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil 50-letni kamnosek Jakob Pangerc rodom iz Kala na Goriškem, stanujoč v delavskih barakah v Grijanu. Okoli 17. ure je Pangerc delal v predoru, skozi katerega ho napeljana nova cesta; pripravljal je mino, da bi razstrelil veliko skalo. Ko je basal dinamit v luknjo, izvrtano v ta namen v skalo, se je mina iz neznanega vzroka nenadoma vžgala in eksplodirala. Nezgoda je imela tragične posledice. Kamenje, ki se jj pri eksploziji razletelo na vse strani, je zadelo tudi Pangerca in ga hudo poškodovalo po vsem zgornjem delu života, posebno prsa in levo roko mu je strašno raz-mesarilo. Navzočni delavci ki so takoj prihiteli k nesrečnemu tovarišu, so ga potegnili izpod kamenja, ki ga je deloma zasulo, ter ga prenesli iz predora, da bi mu na kak način pomagali. Medtem je bila obveščena telefoničnem potom o nesreči rešilna postaja od koder je kmalu potem prihitel na lica mesta zdravnik, ki je ponesr®- V Trstu, dne 17. februarja 1927. in. cenca za silo obvezal ter ga dal nato prepeljati \ mestno bolnišnico. Toda prizadevanje zdravnikov, da bi mu rešili življenje, je bilo zaman; ob 20. uri je nesrečni kamnosek podlegel strašnim poškodbam. Kakor smo omenili, je bil Pan-gerc rodom iz Kala, toda njegova družina biva že delj časa v Jugoslaviji, pa ni natančno znano kje. Zato jo oblastva ne morejo obvestiti o nesreči. Stopil v raztopljeno železo. 31-letnega težaka Frana »Mišica, stanujočega v ulici Molino a ven-io št. 25, je včeraj popoldne doletela grozna nezgoda. Oholi 16. ure, ko je delal v livarskem odelku tovarue strojev pri Sv. Andreju, se je liotel ogniti tovoru železa, ki ga je posebno dvigalo prenašalo k pečem; začel se je umikati nazaj, toda ker je bil obrnjen proti dvigala ni zapazil, da stoji za njim nizka posoda, polna raztopljenega železa, v katero je naposled stopil z obema nogama. Nesrečnik je sicer takoj skočil iz posode, a kliub temu je zadobil grozne opekline po spodnjem delu nog. Na lice mesta je bil nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal Mišicu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Zdravniki tipajo, da bo siromak okreval, a prMi mu nevarnost, da izgubi noge. Bi as o plačana neprevidnost 24-1 c t ni težak Mihael Frausin, stanujoč v ulici Molino a veuto M. je hotel včeraj popoldne skočiti v uHci Settefontane na neki tovorni voz, da bi se peljal v prosto luko ca delo. Toda v naglici jo mladenič skočil tako nerodno, da ie padel in prišel z levo nogo pod kolo, ki mu je zlomilo ud v stopalu. Neprevidni mladenič je dobil na licu mesta prvo pomoč l 1 zdravnika rešilne postaje, nato bil prepeljan v mestno bolnišnico. Velika tatvina v stanovanja. V začasni odsotnosti zasebnice A ide Conti, stanujoče v ulici Maz-zini št. 41, so se pred sinoćnjim neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v njeno stanovanje ter izvršili natančno preiskavo. V spalni sobi so iztsk-nili majhen ročni kovčeg, v katerem je Contijeva branila znesek 1000 lir v gotovini in razne dragocenosti, vredne okoli 5000 lir. Zlikovci so kajpada kovčeg izpraznili. Ko se je okoli 23. ure Conti-jeva vrnila domov in odkrila tatvino, ji je preostala le skromna tolažba, da se je podala na kve-s t ur o in tam javila dogodek. POLNO JE STVARI v življe* in, ki jih člsvek ne mere pcsc^iti, Ect so časi, si še decarja človek se more izposoditi. Knjige človek pa celo težke posodi. Posebno pa ome Gerilke Katice, kot il. pr. koledar in zdravniške knjigo, katero vedno raki pri reki. Zate se k&i' naroči vnk $ssasnic na knjige Goriške S&aAice. TELESMM VZ&OJfi SPORT TEHN. VOB3TVO »CfcOMETA (Uradno.) Koledar retonr-tekem I. divizije. I. nedelja: Igrišče Obzor: Zora - Adri«.; igr. Adria: Concor-dia - Tornmaseo; igr. Adria: Pro-sveta - Obzor. II. nedelja: Igr. Trstenik: Tommaseo - Adria; igr. Adria: Concordia - Prosveta; igr. Obzor: Obzor - Zora. III. nedelja: Igr. Obzor: Obzor - Adria; igr. Adria: Concordia - Zora; igr. Adria: Prosveta -Tommaseo. IV. n e de 1 j a : Igr. Trstenik: Tommaseo - Obzor; igr. Adria: Prosveta - Zora; igr. Adria: Adria-Concordia. V. nedelja: Igr. Adria: Concordia - Obzor; igr. Adria: Adria -Prosveta; igr. Trstenik: Zora -Tommaseo. Sprememba v T.V.K^ G. Grmek ki ari j je podal demisijo radi odhoda za daljši čas. Na njegovo mesto se kooptira g. Pregarc Z. — Gosp. Grineku se tem potom T.V.N. za- hvaljuje za njegovo vztrajno delovanje. Tekmovanje rezerv: Prizadete članice se opozarjajo, da se ^prične s tekmovanjem rezerv dne 27. t. m. ^-viep^tt tekme: Igrišče Obzor: Zora - Adria ob 14.30; igr. Adria: L-uiicordia - iominaseo ob 13. ni Prosveta - Obzor ob 14.30; igrišče Bazovica: Opčine - Jadran ob 14.80. T.V.lf. ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo. Novi člani za 1L D. Pzosvtta - Trst: Kuferšin Roman in Fabjan P.udolL komisarji: Igrišče Adria: Pav-lovič; igr. Obzor: Novak. Savez Sodnikov. Tekma Adria - Zora — gosp. Berneiič; Concordia - Tommaseo — g. Novak; Prosveta - Obzor — g. Smrdel. Rocol — Zarja - Bazovica V nedeljo nastopita prvi četi omenjenih društev v prijateljski tekmi. Tekma se vrši ob 14. uri na igrišču v Rocolu. Za tekme med omenjenima četama je obstojalo vedno veliko zanimanje in tudi za nedeljo se bo izkazalo to zanimanje. Obižčimo torej vsi igrišče v Rocol u I 5. Đ. Primorje. Ste li pripravljeni igrati z našo iiazena-druzino kot zgoraj javljeno? Prosimo tekom dneva odgovora! M. D. Rocol. M. D. Primorje - Prošek. Javljamo vam, da nam ni mogoče sprejeti javljenih nam tekem. M. D. Sparta. D. K. K. Tommaseo. Danes točno ob 14. uri nogometni training. Radi formacije je potrebna in obvezna udeležba vseh nogometašev. V.N.P. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti TRGOVSKI VESTNIK 15. cenik jestvinam na debelo. Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom komisarja g. Orzana Antona je objavila petnajsti cenik jr,-stvinam v prodaji nadebelo od 14. februarja t. 1. Cene posameznim jestvinaiu so sledeče: riž boljše vrste od 200-205; riž navaden o* 195-200 ; rumena koruzna moka 110-112; navadne testenine (vštev-ši zaboj) 325-330; sladkor v prahu 680-<#3; semensko olje 750-760; domača slanina od 825-8H); amerikanska mast od 810-320; domača mast od 750-760; navadna kolonijalna kava od 2150-2200; polenov-ka od 440-445; ječmen št. 10 od 190-195; ližol druge vrste od 15&-160; fižol prve vrste od 185-190; krompir 75. V tu navedenih cenah ni všteta užitnina. Komisar trgovske zbornice Minister za narodno gospodarstvo je s posebnim odlokom zopet imenoval g. Antona Orzana za komisarja goriški trgovski zbornici. «c?laminsko arnStvo« in »Telovadno društvo« v Goiiđ^ Tovariši, tovarišice - driišlve-nikil Umrl je društvenik, naš tovani .loško Koffej. Njegova zadnja pot bo joitri, dne 17. t. m. ob 2. ori popoldne izpred mestne bolnišnice v ulici »rigate Pavia do cerkve na Travniku in odtod na pokopališče. Pozivamo vse društven ike, da izkažejo pokojnemu tovarišu zadnjo tovariško ljubav v Črm večjem številu. • Dražlveaa vest« Danes, 17. t. m., točno ob 8.30 zvečer seja dramskega društva v Z.P.D. Navzočnost obvezna. Sklepi pokrajinskega odbora la seje dne 15. iebruarja 1927. a) Zadeve, ki so se odobrile: Tolmin: Drva občinarjem. b) Zadeve, ki so se odložile: —* c) Razni ukrepi: Anhovo: Rekurz D ore Krašček proti obrtnemu davku (se mrne). RIHEMBERK Slovo. Le kratko dobo sem bil med Vami, dragi občinarji, a vem, da smo se dobrq razumeli v veselju in žalosti. Ob strani ste mi bili na gospodarskem in prosvetnem polju, a tudi v šoli sem čutil Vašo naklonjenost, ca kar ee Vam iz srca zalivaljujem. Hvala Tebi, preljuba učenka, ki si ee spomnila na svojega nekdanjega učitelja v posebnem poslovilnem dopisu v cenj. «Edinosti» s dne t-1, b; pa tudi ostali moji aćenci 5» učenke naj vedo, da sem bil srečen med njimi. Vem, da ni Vam, a niti meni ločitev prijetna. Z vsakim bi se rad osebno poslovil, pa čas mi ne dopušča, zato Vam izročam pozdrav v slovo iz tega mesta Ostanite zdravi in Bog Vas živi moji preljubi obči-1 nar ji Veboslav Benko, učitelj. Iz tr2aške_pokrajine RICKANJE Pevsko in bralno društvo «Sla-vec» iz Riemanj bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. t. m. Začetek točno ob 3. popoldne v društveni čitalnici. Vršil se bo po sledečem dnevnem redu: 1) nagovor predsednika, 2) poročilo blagajnika, 3) poročilo tajnika, 4) volitev odbora, 5) slučajnosti. — V slučaju nezadostne udeležbe jili morebitnih zaprek se bo občni zbor vršil 14 dni pozneje ob vsaki udeležbi. Reška pokrajina TRNOVO PRI II-. BISTRICI Vreme. - Menda je povsod tako lepo vreme, kot pri nas. Saj so pravi pomladni dnevi s krasnimi nočmi . Le nedeljsko zelo ostro jutro z veliko slano se nam je zelo zamerilo. Pri nas naznanja slana spremembo vremena, zato .se toliko bolj hiti z delom. Da bi le to prijetno vreme ostalo! Obvezne gnojne jame povzročajo kmetovalcem precejšnje skrbi, in to posebno v tesnih vaseh, kjer morajo gospodarji štediti s prostorom. Upati je, da se bo to vprašanje rešilo zadovoljivo tudi za kmetovalce. Gotovo bodo tost var ni vladni organi v upoštevanja vrednih slučajih razumno popustljivi. Načelno je ta zakon pozdravljati, ker je v prid posamezniku in skupnosti. Kar se sedaj v neštetih slučajih z gnojnico izgubi, doseže stotisoče. Svetujemo gospodarjem, da prično polagoma z deli, da ne bo ostalo vse delo za zadnji trenutek. Gre govorica o raznešeni šoiaii knjižnici Ne vemo še, koliko je na tem resnice, vendar pa moramo poklicane pri tej priliki opoaoriti, da se zavedamo vrednosti dobrih knjig. Naše mnenje je tako-le: kakor teiko prisluženi denar, tako naj se koristno nalože tudi knjige: obresti so — čitanje. Upamo, da se bo pravično in pravilno uredilo. Opažamo razveseljiv pojav, da se ljudstvo zaveda pomanjkanja strokovnih sposobnosti in ame^a velik pomen gospodarskih u druženj. V vsaki družbi se suče pogovor o kmet. zadrugi, zadružnem pašniku, vzajemni zavarovalnici, zadruž. žgan jeku hi, mlatil niči itd. Imamo kmet. tečaj za mladice do 17. leta in večerni kmet. tečaj za moške nad 17 let. Ce ni prvi tečaj dobro obiskovan, ni krivda obiskovalcev, ki so v začetku pokazali resno voljo, a so se pozneje nekateri izmed učencev iz Žareč j a. Topolca in Kosez odtegnili tečaju, kor ni bilo točnoati. Sedaj je bolje in svetujemo etariftem, da pošiljajo svoje sinove rernc CastHisnovicIi, Trsi, Via dei Gnilimi 42. 22<) ELIZiR CKINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rckoc\alti,cunco. Steklenica L 6.—, Dobiva se sarr.o v lekarni CaslelJanovich, Via Giuliani 42. 230 BABICA, avtoririrana, diplomirana, sprejema noseče, A dele Emerschitz- Sbaizero, Farneto 10 fpudttlisana Gin?!a-slica), lastna vila, tel. 20-64. 211 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Gir.lia 29. 163 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich Ana, Ma-donna del Mare 19, II. 234 BABICA, diplomirana, eprejema noseče. Via iMadonnina 10. B 236 , jeaRiGiiAt 1» tu« * - S-lvv-C.*1 . ^i^sfv-- .^PKIIMA OfESA 1 DOBIVA St V VSEtrMMRft** . rmmaii mu - m Tor 1 vm m - Trst TffdKa H. PETRIl v Postojni priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih Šivalnih strojev «Sin-Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenju brezplačno. 193 JAKOB BEVc" ' ursrna in zlatarna Trst, Campo S. Clacomo 5 Zlato kupuje v vsaki ffnofcni po najvišjih ceniti. Krene plačuje višje kot vsi drug). 15b Zalt|> raznovrstnih ur in zlateuine. V prodajalni 255 Corso 20 se nadaljuje EDlimentcrnn rczprc&sje S A LA TESSILE 503.000 parou M In haačenlh noftavlc Dl FIUME 21 .... Od L 1.10 ds L 6.50 V LIKVIDACIJI M ŽKtxKe . • .v - - " " WJ'. tkst-piazza cavana 6 v prodali samo za « on« Da postane vedno bolj znano naše izvrstno Vino di Chisia e ferrou pripravljeno iz pristnega batega vma in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlkovario na mednarodni razstavi v Montecatini L 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2•—. Originalna stekl«nica */■., litrska L 12-—. Elisire di Cliina zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti tlabostim želodca in za dobo okrevanja. Originalna staklenica ... L 6*— . Staklenica - vzorec .... L 2-50. Želodčne kaplje sv. Antona Izvrstno sredstvo za prebeve, ki istočasne bteži vsakršno črevesno draženje. SteklenfČfca......L 4*50. Glykol Prsni sirup Smilaiod LEKARNA (ASTELLANOViCH ALL'ALABARD Via d«i OfuliMl ilav. 4*, Sv. Jakob Lastnik BOLAFFIO podlistek (56) V. I. KM2AISOVSKA: NEHEZA ROMAN Bogotajno in materialistično mišljenje je vnovič obvladalo v njem; r. vnemo, ki je bila. bistven znak njegove nagle narave, se je xačel prepričevati, da je vera v pravično in n&miljeno Previdnost nelepa in smešna in da človek ni v resnici nič dru^eget kakor gomila materije, ki jo slučaj združuje in slepi zakon rsatfteijuje. Ob Času, ko se je v Samuelu vršilo to. preobrat van je duše, sta ga Silberstein in njegov sin pridno posečala. Oba sta se bala izgubili bogatega ženina, ki sta ga namenila Ruti; nista ga nič povpraševala in mu nič ne očitala zaradi drugega samo molilnega poskusa. Ob ugodni priliki je borzni mešetar namignil Samuelu, da ko je že javno zaročen z, njegovo hčerko, je treba misliti na poi »ko, če neče izpostaviti deklico sramoti; bankir ni nič odgovoril, toda naslednjega dne je poslal svojemu bodočemu tastu pismo, v katerem je določil dan poroke. Tekom neke prečute noči, po budem notranjem boju, ko je skoraj aovraćno odganja* od sebe spomine na Valerijo, je prišel Samuel do prepričanja, da bi mu popolna jgprmi'Mrfia Miljenja utegnila koristiti, da mu je potrebna in da je Ruta za to vlogo jena; bila je dobro vzgojena in se je odlično vesti, in ker je vzraatla «konj v rev&čzni, jo bo razkošje, ki jo bo obdajalo v moževi hiši, od&kodovalo za ljubezen. Samnehu ni Tinemirjaia strastna ljubezen^, Jti jo je mlada deklica gojila napram njemu. To «o romantične sanje, — je pomislil, — ki se bodo z lahkoto izgubile. Po poroki sta bila oba. kmalu Ruta, strastno zaljubljena v možai, je bila uža»-lje&cL in žalostna zaradi njegove ledene hladnosti; ni megla razumeti, kaj pomeni tm vzdržnost, ta odkrita želja človeka, ki si jo je izbral za ženo, izogibati se njene navzočnosti; in ko si je nekoč prvič dovolila pobožati moža in izrekla; nekaj besed ljubezni, ji je pod mračnim in začudenim pogledom, š katerim jo je Samuel premeril, srce oledenelo. Ko je Mla na ta način odbita, je mlada tena utihnila, toda bila je preveč razvneta in strastna, da bi mirno trpela, ampak zadela si je lomiti glaro, kako bi razrešila to uganko. Bankir pa se je aačel bridko kasati, da se je ulovil v mreže zvitega Silberateina. Čutil »e je —if; žgoči Rutin pogled ga je težil; ljubezen, ki jo je ona Čutila do njaga, je vzhajala v njem aofrnoat; nebote je primerjal siadnstraaino in detnooako lepoto anlarie Jtkdinje z Mtao, pri-vlačno lepoto Valerije, in to primerjanje ga je timJi h-, bolj uverjalo, da je njegova strast neozdravljiva Zacdčaval se je zaradi te slabosti, toda m ae več boril proti njej in začel iskati pekofe MbAo v spominih na svojo krarthcrtrajaoo srečo. Se pred ženttvijo je zaprl tri sohe, ki so bile pripravljene aa Valerijo, ne da hi se česa ^^triifl V sosedni aobi si je priretffl svojo delavnico in kakor stražnik, je čuval pri vratih svojega izgubljenega raja. Včasih je vstopil tja in se poglobil v promatranje Valerijinega portreta, zavedajoč se, da bi zadostoval en njen usmev, ena njena beseda, pa bi zopet padel k njenim Takšne so bile okoliščine, ko je Samuel Štiri dni po poroki prejel pismo od očeta pl. Roteja, v .katerem mu je sporočal, da je v Rimu težko obolel, zato se je lam dlje časa zadržal; vrnil se je v Pešto že pred tednom in z globokim obžalovanjem zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti. Toda rad bi videl bankirja, zato ga oče Martin prosi, naj določi dan in uro obiska. Mladi bankir je takoj odgovoril, tla mu bo zelo prijetno sprejeti prečastRega aaislednjo jutro, ker bi si želel govoriti z njim. Stari duhovni pastir je prišel ob določeni ur* in Samuel ga je sprejel v isti sobi, kjer sta so učila krščanske vere in kjer se je izvršil stražni prisor z glavnim rabinom mesta Pešte. Globoka ginjena sta si prijateljski stisnila roke. — Zelo me veseli, da vas vidim, prečastiti oče, — je rekel Samuel in posedel na naslanjao svojega čaetitega gosta. — Zahvaljujem se vam za obisk, o katerem mislim, da ne bo La revolucijo, bral časopise in zaznamoval dogodke in se ni zmenil. Prišle so nem&ke in avstrijske čete, on se istotako ni zmenil. .Sadar ga je kdo kaj vprašal v pol umljivem jeziku, je rad odgovoril; če ni razumel, je skomizgnil z rameni in »i ni delal skrbi radi tega. Mislil si je bržkone: «Vse prihaja in odhaja, jaz ostanem!» Po njegovem obrazu in po listih, ki so ležali na mizi, sem videl, da mora biti izobražen proletarec, ki potrebuje in ljubi duševno hrano bolj nego kruh. Vedel sem, da bi sledil na moje vprašanje: Kaj je? — edini odgovor, ki smo ga slišali tiste dni vsepovsod vsepovsod: «Boljševik!» Dvignil je pogled in odzdravil, nato je bral dalje. Zakaj sem stopil k njemu, sploh nisem vedel. Iz dolgočasja sem vzel v roko knjigo, ki je ležala na mizi poleg skorje kruha in kosa slanine. Bral sem počasi: «Zgodovinski obris stremljenja za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Tisti hip se mi je zdelo poleg tega, da je ta knjiga sploh izšla — kaj smo pa mi tedaj vedeli o delovanju raznih odborov v antantinih državah — še posebno neverjetno, da je zašla ta knjižic« v skromno sobico tovarniškega vratarja in da je bila po vsem videzu skrbno prebrana od prve do zadnje strani, sodeč po madežih in upognjenih robih listov. Pogledal sem moža ki se je zopet ozrl po meni, in mu molče pokazal knjigo. «Vrlo zanimiva knjiga,» je dejal. Nato prvi hip nisem vedel kaj reči. Pogledal sem še enkrat knjigo in pripomnil, kakor da hočem obrniti njegovo pozornost nase. «JaZ sem Slovenec.« Rus pa je imel tisti hip očividno večji rešpekt pred omenjeno knjigo kakor pred živim članom naroda, o katerem je govor v knjižici. Njegov pogled je visel dolgo na meni, kakor da meri resničnost mojih besed. Zdelo se mi je, da mi je verjel, zakaj dejal je: «Čemu pa se tedaj bojujete proti nam?» Te besede so bile očitajoče in so v glasu izražale zaničevanje. Odgovor sem mu še danes dolžan. Kaj naj bi mu bil dejal? Da nas žene višja sila proti našim interesom v boj? Tisto višjo silo so bili P.usi tedaj doma razdrobili in dokazali svetu, da ni nemogoče nehati vojno,, ako cele armade gredo domov. Seveda so s tem odprli vrata sovražnikom, ki smo bili mi. Kdo — mi? V tistem polku Slovenci in Italijani, ki smo po večini ljubili Avstrijo in njeno vojno toliko kot lastno nesrečo. Tako je eno vprašanje podajalo roko drugemu, nastal je v mislih kaos ln ni- bilo mogoče odgovoriti Molčal sem. Zajecljal sem samo par navadnih fraz, ki niso utešile ne mene niti vratarja Izprosil sem si od njega knjigo, ki mi jo je rad dal in sem šel. Tedaj najbri nisem vedel, čakaj sem si izprosil tisto knjigo za spomin in za opomin, zakaj bral je nisem. Za spomin, da sem našel še v mali vratarski sobici odeške-ga predmestja skrbno prebrano knjigo, v kateri je bilo opisano narodno stremljenje. In za spomin radi tega, ker smo bili med vojno in tudi pozneje tolikokrat malo-dušni, a nam je zamazana knjižica porok, da še v malih vratarskih sobicah ruskih predmestij mislijo na nas. Kadar mi pride ta drobna knjižica pred oči, mislim na vratarja, ki je mirno sedel na svojem mestu, ko so divjale revolucije preko njegovega hrbta in filozofsko razmišljal o živih vprašanjih sodobnosti, ter čakal, da se razburkani valovi pomirijo. Njemu je bilo vse jasno. Prepričan sem, da še danes sedi na istem m^stu in mirno opazuje dogodke. Vsaka- povodenj splakne blato, kdor je skala, ta ostane. Gospodarstvo PREDZNAMBA KMETIJSKIH POTREBŠČIN Sprejemamo naročila za: Lemens^i krompir iz Jugoslavije Cena bo okoli 90 L Postojna za vagonska naročila. Žveplo ta modro galico. Semenski oves iz Češke. Ker moramo že izvršiti naročilo, sprejemamo naročila le še par dni. Semenska ajda. Tega blaga bomo naročil, le toliko, kolikor bomo imeli prednaročil. Kose znamke Merkur. Zadruge in preprodajalce vabimo, da svoje naročilo predznamujejo pravočasno, ako želijo dobiti blago po zmerni ceni. Tržaika kmetijska Arsžba v Trstu niiea Torre blaoea 19. SEMENSKI KFOMPIR IZ JUGOSLAVIJE Naredila s^reiecia twdl kmetijsko društvo v Gorici. S&eksnka zatirala v uzi anja, da prsjm« i« dni prve posli$atev s«xn»Bskega krompirja «Cnekla» iz Jugoslavije« kateri bo po prifeliino 1 lira kjf. SEMENA, SJEST. POTREBŠČINE Tržjčka kmet. drtu&a v Trstu baa v zalogi: Srnscna: zajamčena, zadnjega pridelka večina nemškega pridelka, vseh vrst kakor poljska, vrtna in cvetlična. Dataije in trave: domačo ali triletno deteljo in večno deteljo ali lucerno. Trnvs: laŽJio in angleško ljulko. francosko pahovko, mačji rep in travnato bilnico. Ravnokar smo prijeli nizko aagiaiko travo za vrtov« in parke. UMETNA GNOJILA Moiazdsa pripravljena za krompir, po L 39 za kg. Superfosfat, 40-2455 kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Drevssni karbo-nilej ali Deadria za pokončavanje drevesnih škodljivcev. Kmetijsko orodje i» s*r*fe itd. Triaftka kmetijska dražba v Trsta ulica Torre klanca 19. BORZNA POROČILA Trst, 16. feferaarja 1927. Amsterdam 922-932, Belgija 518-328, Francija 90.75-91.50, London 111.95-112-45. New York 23.05-23.25, Španija 38^-395, Švica 440-450, Ate-29.50-30.50, Berlin 545-555, Buka-rešt 13-13.75, Praga 68.25-69, Ogrska 402-410, Dunaj 320-330, Zagreb 40.50-41.25. Uradna cena zlata (15. II.) 448.08. VojnoodŠkodn. obveznice 6U>0. DAROVI G. Vladimir Čeme s Svete gore je daroval Dij. kuhinji L 10.50 radi srečno uspele pravde. Ker se danes ljudem zljubi pravdati za L 10.50, pridene N. N. za kritje stroškov še L 20 za Dij. kuhinjo. Plemenitima darovalcema najlepša hvala! Ob priliki dvajsetletnice poroke g. Pepeta in Rezke darovala vesela družba L 60.—. Slavljencema na mnoga leta, darovalcem srčna hvala! V počastitev spomina desete obletnice smrti svoje ljubljene hčerke Zlatke daruje ga. Pavla Ger2i-na L 15.— za Šolsko društvo«. V isti namen daruje imenovana gospa L 10.— namesto cvetke za god svojemu sinu Borisu. Srčna hvalal RAZNE ZANIMIVOSTI Stroga postava. Neka ženska na Španskem, Fer-nander Martinez, je prijavila naj-denčka, ki ga je vzela za stalno k sebi, oblasti kot lastnega otroka. Ko so oblasti za to sleparijo zvedele, so jo naznanile sodniji in sodniki so jo obosodili po nekem starem zakonu na šest let ječe. — Javnost so je nato silovito razburila. Časniki in ljudstvo so javno zahtevali, naj se ta zakon odpravi ali vsaj omili, kajti je vendar ne-zmiselno, da dobi detomorilB&a največ tri leta ječe, ženska pa. ki je iz usmiljenja do otroka samega in njegove bodočnosti, naznanila ga kot svojega, celih šest let. Ženski svet je sklenil, da pošlje od- S. A. LA TESSILE ™LMHadapol?n • od 12~d? "o m Bil IME Ptata0 Madonna -sti ubogo žensko, ki je postala žrtev zastarele zakonske določbe. — Sedaj pa prihaja vest, da je španski kralj o priliki svojega godu med drugimi pomilostil tudi ono prestrogo kaznovano žensko, ki se mora zahvaliti za svojo prostost edino le odločnemu in hitremu posredovanju žen iz njenega domačega okraja. Ruske ekspedicije. Tri cela leta se je mudil Kozlov, ruski učenjak, s svojo ekspedicijo v Mongoliji v Tibetu in sedaj se je vrnil v Leningrad. S seboj je prinesel 30 tisoč žuželk, 2 tisoč ptičev, 600 sesalcev in več ko 10 tisoč rastlin in semen, poieg tega pa lepo število ročnih in umetnih izdelkov naroda, ki je imel precejšnjo kulturo, a je že davno izumrl. Mnogi učenjaki proučujejo sedaj vse te predmete. — Drugi ruski učenjak Satilov, je pa preiskoval neznano ozemljn ob Vabu, dotoku reke Ob. V tej dolini je dobil sedem vasi, ki niso bile zaznamovane na nobeni zemljepisni karti. Popolnoma so bile odrezane od sveta. Vaščani niso vedeli ne za davke, ne za svetovno vojno, niti za sovjetsko vlado. Vseh teh vaščanov je tisoč pet sto. So ljudje, ki polagajo svojim bogovom kože ubitih živali na žrtvenik. Po pet ln tridesetih letlk V vasi Oestervala v uppland-skem okraju na švedskem so dobili ljudje mežnarja, ki jo bil ob enem tudi poštar, neko jutro s prekiano glavo v vaškem poštnem uradu. Poštna blagajna je bila oropana. Delavec, ki je prav tedaj letel k babici, je bil osumljen, zaprt ' in po štirinajstih mesecih oproščen. Te dneve se je pa mo-rai zagovarjati star potepuh pred sodnijo, obtožen, da je svojega tovariša, s katerim je bil skupaj v ubožnici, z nožem prerezal. Pri tej priliki je priznal potep, da je pred 35. leti umoril ix>štarja in pokradel blagajno. Seveda je bil takoj peljan v ječo. Zanimiv pri vsej tej zadevi je slučaj, da je odvetnik, ki je svoje dni branil umora osumljenega učitelja pred sodnijo. danes minister ** zunanje zadeve na Švedskem in da je bil potep črez par dni izpušCen iz ječe, ker je zločin zastarel. Niso iaoii sreče V kraju blizu Turina so tatovi ponoči odpeljali z avtomobilom u-kradeno blagajno, v kateri jo bila v gotovini 28.00 lir, v čekih pa 30 tisoč. Ker niso Hi ogli vlomiti v blagajno, so jo skrili ob reki S t uri, da jo noč pozneje z boljšim orodjem odprejo. Slučaj je nanesli, da je bilo v bližini >^ae>LišČe, kamor so večkrat hodili reveži brskat. — Par ur za tatovi sta se že pojavila dva cunjarja, ki sta dobila tako rekoč v smeteh blagajno. To so se morali tatovi jeziti, ko so zvedeli, da so prišli ob cako lsp zaslužek. N« pokorttlsa, mimil ljubezen Angleški škofje, ki so pravkar zbrani na posebnem zivorovanju, nameravajo predrugiwčiii besedilo pri sklepan j v zajtona, in sicer v tem smislu, da nevesta ne obljubi svojemu možu in gospodarju pokorščine, marveč prevzame le dolžnost, moža ljubiti in spoštovati. Kelesank« dirk« za svetovno prvenstvo V Parizu se je vršil te dneve koo&res mednarodne kolesarske %weze, ki se ga je udeležilo trideset oseb, ki so zastopale petnajst narodov. Kongres je določil, da se bodo vršile kolesarske dirke za svetovno prvenstvo 1. 1928. na Ogrskem, 1. 1929. v Zedinjenih državah Severne Amerike in 1. 1030. v Belgiji. Izpodnebnik na Poljskem Veliko zmešnjavo in še večji strah je povzročil izpodnebnik, ki je padel v mestu Mogilien-Podolsk na tla- Meteor se je pojavil v večernih urah, vse mesto je bilo hkratu razsvetljeno kakor črez dan. Vsi prebivalci so zapustili svoje domove, po-klekovali pa ulicah, misleč, da je pri žel sodni dan. Meteor se je zaril z groznim trusčem v predmestju globoko v zemljo. Človeških žrtev ni bilo. je človek lep Prve dneve februarja je umrla v Londonu lady S t. George, žena angleškega paerja. lorda Mannerja St. George. Njen oče je bil kmet v Hallandu na Švedskem. Mala Ingrid je bila kra-sotica. Ker so pa bili njeni starši ubožni, je morala v glavno mesto Stockholm služit. Dobila je mesto natakaric* v neki gostilni pred mestom. Tu jo je zagledal angleški lord, zaljubil se vanjo, šel k njenim starišem in v najkrajšem času je postala njegova žena. Šest in trideset let sta živela skupaj, nekaj na svojih posestvih in gradovih v Kmetovalci in vrtnarji\ 'pozor! Pristna in zajamčeno kaljiva poljska, vrtna, travniška in cvetlična semena dobite le pri tvrdki „VIHOAGRARir v Gorici, Piazza tfella Vitloria (Travnik) 11.4 Vsi stalni in večji odjemalci dobijo zastonj poučno knjižico iz vrtnarstva, ki jo je izdala tvrdka. ZaM»wa]te ceniki 259 Lastnik: JUST UŠAJ, agronom. ■^ggTTrtB — Hartley-u in Carrick-u, nekaj v razkošni Fitzwilliams palači v Londonu. Otrok nista imela. Poličerila sta njeno nečakinjo Fetronello, ki se je poročila z nekim angleškim častnikom, in ki je sedaj podedovala posestva, graščine in neštete milijone po svoji teti, ki je bila pred leti navadna švedska kmetska hči. Islandski otok Islandski otok dobi slednjič svojo prvo železnico, ki bo vezala glavno mesto Heykjavik s krajem Tliorsaa, in bo dolga kakih osemdeset kilometrov. Za pet let se bo že izročila prometu. Koncesijo za gradnjo je dobila neka norveška družba, ki bo ob enem tudi izkoristila slap pri ThorsaaniL Islandsko glavno mesto Reykjavik ima najdaljši dan v Evropi, kajti tri mesece in pol ne zaide solnce. Raztreseni Anatolo Frajuce Ko je bil izvoljen Anatole France, znameniti francoski pisatelj, v akademijo, je bil povabljen tudi k princesi Matildi. Seveda ni mnogo na to mislil; šele v zadnjem trenutku se je spomnil povabila, a prišel je za eno uro prepozno. Ko se je hotel opravičiti, mu je segla princesa v besedo: «Vaša netočnfost mi nikakor ni neprijetna. Vi niste prišli za eno uro prepozno, pač pa za cel teden prezgodaj*. FraJice je bil namreč povabljen za prihodnji torek. C0KC1J1DN1 B0K30S PROTI GLISTAM KrmJčno-l^k«rr»l»kl zavod .Ali« Miiiom.n dHF« Stlute" - Cbt. R»ff. Godina Tri»-ite. S. Oltco >>«. Cla«ni la&lopnik in t»loŽ7.il. ta llnlllo in «r>|on|Jt| Auolfo Cechr« ■ Tripste, Via S. Nicolo It N f\ MORJU. HRIBIH IN Nft LETOVIŠČU IMEJTE PEDNO NA RAZPOLAGO ..tfRRiBO" ZA ZDRAVJE \7A5IH OTROK. za vse otroke od 2 do 12 le! so gliste, ki so nevarne L«jc-d a v k c čreves. Ta bolezen sc osdravi popolnoma s čokoladnimi bonboni ARRIBA PROTI GLISTAM V zelenih zavitkih po L. 1. -Prodaja se v vseh lekarnah. f ZUTO §» Ift£&RO obš*e&i 111 rj ! V?« *ž*xcfcai »t. 41 % HoJiBje mi picčiijiiR} n M V kn>, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-c«t, mačk, vereric, c krtov, divjih in do- Sprejemajo se mečih sajeev itd. itd. po*tljaive po pošti. D. Mspscli-Trst Via Cesar« Battfsti 13, li. tud., vrata 15 Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in flnejše vrste ki se bo prodajala po starih, nizkih cenah. Na drobno. Na donelo. Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Viale XX Settembre Trst Tel. 793 13* BfmTTTT^inTi litei* registr. zadruga z o mej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre Lianca 19, 3. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra u« lu rk-ge za čekovni promet, ter j h obrezuje po o o večje in sialne vloge po dagovoru Sprejema .Dinarje" na tele. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Da mu\m laruMlae ulici (Hft) Uradne ure za stranke od &..H) do 13 ln od Iti do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. trnlef. M>S7. 179 Kejtfi slav. fteiaiai mii Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE '80 LEKARNA ZA^ETH - TRST - V is i^azzini ——BI g. P CiiMCOStroj'za _Siva,,Je*vezenJe in plete ije, za domin vsako obrtnijo. Potrebščine TRS?, Via MucSa vaccftlia 3 Napeljave z motor, pugo- -6/ nom. Popravila. _ za magistratom -Brezplačen po«u v »etetl]„ 18 BISaiSailMIliHilHHIIHHIIHill 88 Predno nakupite kakršnosibodl POHIŠTVO 1 obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke I alessandro levi minzi L TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 ■u misn ini a i b 2 mm n ii 1 s i