Gospodarske stvari. Cesarjevič Rudolf-ovo sadjerejsko društvo za Spodnji Stajer. Ovo društvo je imenovalo sledeče gospode kot svoje poverjenike: Fran Žiber, nadučitelj v Wurmbergu; Dragotin Huber, poaeataik v Ljutomeru, Ivan Ramuta, posestnik pri av. Martinu pod Wurmbergom; Miba Koroaec, župnik ia Ant. Vidovič nadučitelj v Cirkovcib, Miha Nerat, nadučitelj, Hearik Kalman ravnatelj vino- in sadjerejske šole, in dr. Ferd. Dominkuš, odvetnik v Mariboru, Josip Klopčič, učitelj v Št. Petru v Savinjski dolini, Matija Arzenšek, župnik v Grižah, Aaton Sibal, župnik in Tomaž Drnjao, aadučitelj v Sevnici, T. Ogorevec, posestaik v Piržeubergu pri Brežicah, Avgust Hecelj. kaplan na Bizelakem, Fran Sorn, nadučitelj pri sv. Jurji pod Tabrom, Luka Kožuh, nadučitelj pri sv. Martiau na Paki, Ferdinaad Roš, posestnik v Hrastaiku, Dr. J. Sernec, odvetnik in Mib. Vošnjak, iaženir v Celji, Josip Tombah, župnik pri sv. Vidu pošta Slovenj Gradec, Miha Lendovšek, župaik v Makolah, Martin Satler, župnik v Monspergu, Antoa Balon, župaik in Ig. Cizelj, nadučitelj na Vraaskem, Peter Fridav, oakrbnik v Noršencih. Anton Dragar, živinozdravnik v Št. Jurji pod Tabrom. 0 društvenem delovanji. 0 najviajem pohodu ^ceaarjevem bil je društveni vrt cesarjevičine Štefaaije prav lepo okinčan z raznimi zaatavami (nad 60) ubod pa z mičaim portalom, grbom, veaci in napisom. Presvitli ceaar se ni^peljal naravnoat proti kolodvoru, ampak okoli Štefanijnega vrta. Ograja vrtu je na novo rujavo-sivkaato pobarvana. Zaaajeaa drevesa prav lepo raatejo, ker se marljivo snažijo in oskrbujejo. Društveno ravnateljatvo je med drugim dopiaovanjem odposlalo tudi prošnjo ,,centralnemu odboru kmetijake družbe v Gradec'*', da nastavi alovenskega jezika popolaoma zmožnega potovalnega učitelja, kateri bo zmožen kmetsko prebivalstvo v umevnem domačem jeziku s aadjereji (in kmetijatvu v obče) uapeano podučevati. Da bi se pa s tem podučevanjem prej ko prej začeti moglo, naj pa slov. centralai odbor zmožaim učiteljem podeli pravice potovalnib učiteljev ter jim še to jeaen odkaže ajib delokrog. V ta namen je društvo za zdaj priporočalo g. Iv. Boštjančiča učitelja na Blanci. Društvu se je sicer še veo učiteljev javilo, kateri bi radi prevzeli ta poael, a ravnateljstvo jib za zdaj (pravim za zdaj) vendai* ni moglo priporočati in to iz tebtnega uzroka ne. Zabvalo. Društvu ao lepo podporo poslati blagovolili alavai okrajni zaatopi v večem ali maajšem znesku, veadar nobeden menj kot 10 fl. in aicer razvea že imenovanega okrajnega zaatopa v Celji, tudi Ptujski, Kozjanski, Vraaaki in Slov. Graški; in alavno posojiluice že omeajena Celjska in za to Sevniška in Mariborska. Podpiaano ravaateljstvo vsem tem zavodom za blagoaakloajeno podporo izreka najtoplejšo zahvalo z aajiskreaejšo željo, da bi vsak krajcer aaložea v povzdigo sadjereje obrodil tisočeri sad, v doaego tega pa društvo boče uporabiti vae svoje moči in vaestraasko uporabljiva aredstva. Da je društvo pravo pot aaatopilo, pritrjujejo mnoga rau došla priznavalna pisma. nCesarjevič Rudolfovo sadjerejako društvo za Spodnji Štajer". V št. Jurji ob juž. žel. 26. avg. 1883. V. Jarc,Dr. Ipavic, tajnik.ravnatelj. Opomnja hineljarjem. Hmeljarji, kateri aiislijo svojo blago na aejm postaviti, naj si sledeue poranijo: Vsaka vreča ali balabmelja mora se pred, ko ae aa aejm postavi, pri odboru hmeljarskega draštva v občinski pisarnici Žavski naznaniti, tam dobi vsaka bala tekoče število. Vreče (žaklji) za braelj ae dobijo tudi pri južao-štirskem hmeljarakem društvu; naročene vreče (žaklji) za hmelj ae bodo zaznamvale 3 tekočo številko, potem z napisom: ,,Južao-štirski hmelj" in z določeno težo (Tara). Na vrece ae tudi lahko zapiše ime doticnega hmeljarja. Vreče (žaklji) bode za to postavljena zapriaežeaa oaeba tehtala, da pri prodaji ne naatanejo prepiri. Kupci kakor tudi bmeljarji si labko zaprisežeaega meatarja najamejo. Draštvo prosi vse bmeljarje, da naj na prvi sejm, kateri bo v sredo 5. septembra, veliko lepega in dobro posušenega blaga pošljejo, da bodo pivovarji ia kupci, ki od blizo in daleč pridejo, prav zadovoljni, kajti le na ta aačin bodo tndi sledeči sejmi, kateri se bodo vsako sredo ia aaboto aeptembra in oktobra vršili, mnogobrojao obiakovali. Ako pa je eden teh dni prazaik, ae aejm na sledeči daa preloži. V prepirih med kupci in prodajavci razsodi od društva izbrana sodnija. Tudi bodo poatavljene osebe, ki bodo proti plačilu akrbele, da ae prodani bmelj hitro aaloži in odpelje. Koristna gospodarska iznajdba. (Od sv, Jungerte na Pohorji.) Vodno silo, da popiaati ni, trpelo je cerkveno ia župaiako gospodarstvo, pa potniki pri 8V. Juagerti na Poborji. Vedaa nošaja izpod strmega brega pa še je vode vedno maajkalo, in še je goved goait bila v daljao šumo na vode, poletaa vročina brez pomoči žgala je vrtni sadež. Posrečilo ae nam je hvala Bogu, — to vodao silo premagati. Omialili smo si umetai vodotok (vodai oven — bydrauliscber Stossbeber oder Widder), kteri nam doaaša atudenčnico, kakor jo gora daje, 35 metrov viaoko ia čez 300 metrov daleč po kovani železai cevi aepreaehama goraem vrh brega. Ni pa treba poleg ne Človeške roke ne mule, ne ognjeae, ae soparae moči, ne koleaa, ne peresa. Priprosta jeklena mašiaica, v mali škrinjici pod kljačem v zemljo položena, tiači aamoteš vodo navzgor, v bišo, v hlev, na vrt, na cesto potaiku in v kopališče. Teža izvirajoče vode aama avojo meajšo polovico aavzgor goni; zrak jej pa pomaga. Poldrugo leto sem molčč čakal, bo li se rec tako dobro obnesla, pa ugodai vspeb še presega mojo napeto aado. Samostan čč. oo. fraačiškaaov v Nazaretu, ki je še grozaišo vodao silo trpel, oakrbuje z vodo že blizo tri leta takaai vodni oven. ,,Kovač" ga imeauje ondi ljudstvo, ker zuaajni njegovib dveh veatilov po kovačko tolče, da se daleč okoli čuje. Ondi je železnib cevij napeljaaib 700 metrov, vodo pa goni 40 aežnjev viaoko. Po dopisih č. g. o. gvardijana ae tudi ondi reč izvratno izkazuje, ter tri leta trobice popravila bilo ni. Kaj čudo, da je bilo gorsem na Pohorsko višino že na stotine radovednih potnikov raznega stanu ogledovat ter občudovat to prečudno, dobrodelao atvar. Stokrat bolje je, tako aapeljati vodo iz kacega studeaca ali potoka aavzgor, kamor češ, aego neznani ia nezaaesljivi svet, dragoceno kopati ter akalovje loraiti, pa lehko da brez vspeba, ali aaj si je vode z grozno muko jo zajemati ter vedao dragoceuo popravljati. Priporočiti je ta aaprava posebno vaščanom, ki morejo mnogo živine pod breg na vode goniti, vedno težavno, po zimi zelo aevarno. Bi želel kdo o tej atvari jaaaejših veatij, rad mu postrežem. Pa reč je tako priproata pa tem akrivaostniša, da je težko popisati, čem reči popisati še, pa popia razumeti ne vsacemu, dokler je ne vidiš. Mož pa, ki nam je ta vodotok napeljal je g Moric Ungar, ključarski mojster (Bau-Zeug Mascbiaea-Schlosser und Gelbgiesaer) v Celji, v svoji atroki jako razumen in zvest delavec, gorkega priporočila vreden. Opomnim le še, da je treba vao naravo in obilnoat studenca ali studencev, ali potoka pred polaganjem cevi temeljito preiskati. Kakoršen je svet med atudeacem in mestom, kamor vodo želiš, to je mala akrb. Všt. Jungerti na Poborji 19. avg. 1883. Anton Slatinšek, župnik.