Nevsiljivo je med zelenje ob u-Pravni zgradbi postavljena sporrin-ska plošča s štirimi imeni. Sleherni dan nas vodi pot mimo in le včasih to s hipnim, brezizraznim pogledom °šinemo ter hitimo dalje. Priganja Pas delo, priganja nas dom in zaradi tega vsakodnevnega tempa postaja- vse bolj pozabljivi in krivični do ■tudi, ki prav s tem, da so njihova ■■uena še vedno prisotna med nami, Pričajo, da so nekoč tudi oni sestav-‘Mli delovno fronto, katere sestavni deli smo zdaj mi. Toda — ne le de-")vno fronto! To bi bilo premalo, da Pj jim priznali s ploščo, pred dvemi *eti odkrito, stalno mesto med nami. ' se kaj več so morali prispevati, da so zaslužili tolikšno pozornost. In to ■e bilo, da so se v najhujših dneh Paše nedavne zgodovine zavestno o-Predcliii za naš narodnostni, socialni, gospodarski in politični obstoj in zajedi take opredelitve tudi preminili. koli dvajset let je že tega in mah casa komaj opazimo, vendar pa vztrajno in nevarno pokriva tiste dni n *Judi. Generacije se menjujejo in le še njihovi stari sodelavci, soak-tivisti in soborci se jih spominjajo s toplimi besedami, jih otepajo pozabe ter dajejo njihovim imenom tisto svetlobo in jasnost, ki so jo zaslužili. Kajti — ni dovolj, da le ugotovimo kateri so bili ti ljudje in jim postavimo spomenik; to je le mini- mum spoštovanja, poln hladnosti in neiskrenosti. Marsikdo med nami namreč teh imen sploh ne nosi v svojem spominu, če pa jih, pa le komaj kaj ve o njihovih nosilcih, o teh naših bivših delavcih — padlih borcih in žrtvah fašističnega nasilja. Prvi novemberski dan je posvečen mrtvim. Kako primerna je ta priložnost, da se poklonimo spominu padlih tovarišic in tovarišev, predvsem pa, da obenem poravnamo naš največji dolg do njih: da se namreč spoznamo z njihovim življenjem in z veličino njihovega prispevka med NOB in da jih ohranimo v naših mislih s hvaležnostjo in s spoštovanjem. Postojmo kdaj pred spominsko ploščo in zazrimo se v imena na njej, napisana po abecednem redu, ki je še najbolj pravičen, saj je delež vseh enako pomemben, ker je bil zavesten in najbolj popoln — kajti nad smrtjo za pravično idejo prispevka ni. MIRKO BERNOT je prvi med njimi. Ni jih mnogo med nami, ki bi vedelo veliko o tem fantu, ki ga je sedemnajstletnega zaustavila pri nadaljnjem študiju na ljubljanski klasični gimnaziji okupacija in se je zaradi tega zopet vrnil domov v Zagorico pri Kamniku ter se zaposlil v tedanjem mekinjskem obratu naše tovarne, kjer je bil njegov oče obra-tovodja, v pripravljalnici kot škrobi-lec. Doma in v šoli oblikovana napredna miselnost ga je takoj privedla med aktiviste. Bil je v trojki z očetom in Rezko Golobovo, ki je tudi med našimi padlimi. Skupaj so pripravljali sanitetni in pisarniški material za partizane, poleg tega pa je tudi razpečeval literaturo. Njegovo aktivnost v tovarni je zavrla prisilna mobilizacija v Arbeitsdicnst na Bavarsko, kjer pa je z njo s pomočjo očeta, ki mu je skrivoma pošiljal literaturo, nadaljeval in pridobival slovenske fante za našo stvar. Kljub temu. da se je s prebrisano izpeljano simulacijo (vbrizgavanjem čebulnega soka pod kožo) hotel izogniti vojni mobilizaciji, so ga Nemci, ko jim je začelo primanjkovati vojakov, pobrali iz bolnišnice in odvlekli na fronto. Bil je na Madžarskem in na Danskem; spomladi 1944 pa je dobil dopust. Domače je našel že v ilegali in s pomočjo očeta odrinil v partizane tudi sam. Z imenom Mentor je bil dodeljen VDV četi. kasneje pa ga je OOOE (okrožni odbor) Kamnik sprejel v svojo zaščitno četo. Njegova zadnja funkcija ie bila članstvo v agit-propu pri OOOE. V začetku novembra 1944, torej pred enaindvajsetimi leti pa so ga skupaj z nekaterimi drugimi partizani zajeli pripadniki črne roke v neki hiši v Mostah pri Komendi. Obkoljene! so se hoteli prebiti z jurišem, pri čemer je Mentor ranjen padel sto metrov od hiše. Nemočnega so še mučili, dokončno pa ga je ubil belogardist Andrej Pučko z Vira, kj se je sam bahal: »Ubil sem Bernota'''. Nadaljevanje na 2. strani 2A ŽIVLJENJE - ŽIVLJENJE SO DALI ''-h ''h '■ i*'"' ■/': ' f 9 4 I I 9* 4 5 MIRKO BERNOT MARIJA GABERŠEK TEREZIJA GOLOB JULIJANA GRLICA JOŽE KOVIČ ANTONIJA PASTE BAR Za življenje — življenje so dali Nadaljevanje s 1. strani Komaj dvajset let je imela njegova žrtev • • • MARIJA GABERŠEK je bila zaposlena v našem domžalskem obratu kot kontekcionarka in šivilija. Doma je bila v Krtini in je izhajala iz preproste delavske družine. V jeseni leta 1943 se je vključila v tovarniško organizacijo in delovala v tovarni in na terenu kot predana mladinka. Postala je kurirka in obveščevalka kamniško-zasavskega področja in kot tako je vsa moravska dolina toplo sprejemala in ji pomagala pri izvrševanju njenih nalog. V NOV je morala stopiti da se je izognila aretaciji, ker je bila izdana, 4. oktobra 1943; približno ob istem času kot Mirko Bernot, 26. oktobra 1944, po enem letu partizan-ščine, pa je biia ustreljena pri izvrševanju svojih obveščevalskih dolžnosti v Stegnah pri Moravčah, stara osemnajst let. REZKA GOLOB je delala, kot je bilo že omenjeno, v trojki, skupaj z Mirkom Bernotom in njegovim očetom v našem tedanjem kamniškem obratu v Mekinjah. Njeni sodelavci se je spominjajo kot izredno spretne in delavne tako pri zbiranju materiala kot tudi pri širjenju literature. Sekretar OOOF Kamnik je prav zaradi tega imel stike z njo in preko nje s kolektivom v Mekinjah. Ta je, razen dveh nezaupnih delavcev, v celoti sodeloval pri pomoči za partizane, tako da se je vsaj eno uro na dan pripravljal material za NOV. Prav Rezka je bila tista, ki je te akcije vodila. V partizane je odšla za Mirkovim očetom — znanim partizanom Filipom — 25. novembra 1943. Postala je član OOOF Kamnik, ki je imel tedaj svoj sedež na Ol-ševku pri Nevljah. V januarju 1944 je bila odbrana za partijsko šolo v Cerknem na Primorskem. Vsi vemo za veliko izgubo, ki jo je takrat povzročila izdaja cerkenskega kaplana. Zaradi nje je bilo 27. januarja 1944 ubitih 47 mladih partijcev. Med njimi je bila tudi Rezka, ki je bila tedaj v triindvajsetem letu. Pokopana je je v skupnem grobu na kraju svoje smrti. Skromne so besede, s katerimi se lahko spomnimo deleža JULIJANE GRILČEVE, čeprav je bil prav tako velik in znabiti še bolj krut kot pri ostalih. Prvi partizani so sc pogosto zadrževali okrog njenega doma na Veselki pod Brezovico (pri Krtini). Zaradi tega je bila osumljena in že 7. novembra 1941. torej že na začetku naše borbe, odpeljana v Ravcns-briick. Znane so grozote nemških taborišč, marsikdo jih ni preživel. Tudi Julka ni med tistimi. Baje so jo ob koncu vojne še videli v Nemčiji, vrnila pa sc ni več. Rojena 6. novembra 1905. leta, bila je najsta-rej.ša med naš' ri preminulimi tovariši. JOŽE KOVIC je bil doma s Prc-serij. Zaposlen je bil v konfekciji. Že v zgodnji mladosti sc je posvetil borbi za pravice delavskega razreda in politični razgledanosti tako, da je ob okupaciji že bil sposoben prevzeti visoko funkcijo okrožnega partijskega sekretarja za Črni graben. Miren in inteligenten fant se je s svojim agilnim delom kmalu kompromitiral ter zaradi tega odšel v NOV. Bil je prvi partizan našega podjetja. Vendar so ga izdajalci tudi tu leta 1945 izsledili in ko sc je zadrževal v bolniškem bunkerju v Poljanah pri Blagovici, so ga obkolili Nemci in belogradisti. Hotel je rešiti sebe in ranjence in je streljal na obkoljence, vendar pa je bil v neenakem boju ranjen in ujet. Odvlekli so ga najprej na postojanko v Domžale, odtod pa v Šentvid nad Ljubljano, kjer so s pretepanjem in mučenjem hoteli izvleči iz njega /a njih koristne informacije. Krim, kot je bilo njegovo partizansko ime, pa ni klonil. Premočna je bila volja njegovega duha. Z zasliševanjem so nadaljevali v Kamniku, vendar tudi brez uspeha, tako da so ga mučili in pretepali do smrti. Takrat je imel osemindajset let. S svojo herojsko smrtjo je ustvaril lik močnega, zavestnega in politično ncprenagljene-ga borca in kot tak nam srrora ostati vedno v spominu. TONČKA PAŠTEBAR je bila prav tako kot Marija Gaberškova, doma iz Krtine. Zaposlena je bila kot tkalka. Z ilegalnim imenom Vera je kot skojevka delala v mladinskih vrstah v podjetju in na terenu. Tudi ona se je kompromitirala in odšla junija 1943 med partizane, kjer je nadaljevala s svojim delom. Skupaj s Tonetom Razborškom in Jernejem Lampretom je bila zadolžena za intendantsko službo v domžalski tehniki, ki se je ob koncu novembra 1944 preselila iz Javoršice v Štorovje pri Moravčah. Ob svoji zadnji akciji v decembru 1944 je bila deset dni, skupaj z obema tovarišema, zablokirana v papirnici na Količevem. Do svojega šotora so sc prebili šele 17. januarja 1945. Naslednjega dne, ko so prišli na večerjo k Razborškovi sestri v Vahtemberg pri Moravčah, pa jim je prišla na sled bela garda, ki jo je vodil neki, dobro informirani partizanski dezerter. V spopadu je vsa trojica podlegla. Mladinska organizacija našega podjetja je tako zgubila svojo najbolj vzorno članico in to le slabe štiri mesece pred osvoboditvijo. Padla je ravno ob triindvajsetem rojstnem dnevu. To je kratka osebna zgodovina naših padlih tovarišic in tovarišev. Rila je polna poguma, odrekanj, nenehne nevarnosti in neenakega boja. vseh tistih vrlin, ki jih zmorejo le narodnostno in politično visoki zavedni ljudje. Sadove njihove borbe uživamo danes mi, ki le prepogosto- krat pozabljamo, kako težko smo do teh sadov prišli. Zato, postojmo kdaj pred spominsko ploščo, zazrimo se v imena na njih in zamilsimo se nad življenjem ljudi, ki so na njej zapisani! Naj bodo nam vsem svetla luč v našem vsakodnevnem življenju! In hvaležni jim bodimo za njihovo žrtev! Uredništvo se iskreno zahvaljuje tov. Ivanu Kosirniku za njegovo pomoč pri zbiranju podatkov o naših padlih tovariših. Prav tako 'se zahvaljuje tov. Francu Bernotu, tov. Slavki Štrukljevi, tov. Mariji Šorlovi in tov. Ančki Gabrškovi, ki so mnogo pripomogli k temu, da osvetlimo dejavnost naši preminulih borcev in aktivistov. Poročilo o delu CDS in UO v mesecu oktobru V mesecu oktobru je bila 1 seja CDS-a in 2 seji UO. CDS je na svoji seji obravnaval in potrdil: periodični obračun za devet mesecev letošnjega leta, pristop h komunalni-investicijski banki ter vplačilo deleža, odpis drobnega inventarja, posojilo za gradnjo individualnih hiš — prenos na KB Domžale, zavarovanje šoferjev — plačilo iz osebnih dohodkov, nagrade vajencev, nabavo delovnih halj za uslužbence in nova delovna mesta v oddelku filtrov. UO pa je na svojih sejah obravnaval: izvršenje proizvodnega plana za mesec september ter doseganje plana v prvi polovici oktobra, sprejetje operativnega plana za mesec november, poročilo o sestanku predstavnikov iz kamniškega, ljubljanskega in domžalskega bazena glede skupnega sodelovanja na področju barvanja in beljenja tkanin, izvrševanje izvoznih obveznosti, perspektive do konca leta kot tudi orientacije za prihodnje leto, poročilo o sestanku gospodarske zbornice SRS, vstopni delež komunalni banki Ljubljana, probleme proizvodnje, potrditev predloga novih cen filtrov, poročilo o izvršenem službenem potovanju v Avstrijo, poročilo o sestanku v predilnici Litija in z Jugobanko glede preskrbe preje za tekstilno industrijo, periodični obračun za devet mesecev letošnjega leta, odobritev službenega potovanja v inozemstvo direktorju in vodju vzdrževalne službe ter razne prošnje, katere je UO pristojen reševati. Izvleček iz poslovnika »TOŠAIVI E« glasila Tovarne sanitetnega materiala Domžale „ Da bi se izboljšalo obveščanje elanov delovne skupnosti našega Podjetja o dejavnosti, dogodkih in Problematiki v podjetju in da bi se oniogočilo sodelavcem boljše medsebojno poznavanje ler služilo tudi razvedrilu v prostem času, se je u-stanovilo glasilo »TOSAMA«. Glasilo bo izhajalo praviloma vsak mesec Jn bo na razpolago brezplačno, zato Po.i ga obvezno prejema sleherni član delovne skupnosti našega podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor, ki Sa imenuje in potrjuje upravni odbor. Mandatna doba je eno leto, se Pa lahko ob pristanku prizadetega Podaljšuje ali iz upravičenih razlo-gov tudi skrajša. Odgovorni urednik Poleg tega, da je odgovoren upravnemu odboru za izhajanje glasila, njegovo vsebino in kvaliteto, temu tudi tromesečno poroča o problema-tiki glede izdajanja glasila in o ob-načunu stroškov. 6. člen govori o tem, da je delo elanov uredniškega odbora kolektiv-n°> s tem, da deluje vsak za svoje strokovno in družbeno politično pod-ročje v tovarni, kot tudi po svojih o-sebnih nagnjenjih, obenem pa nudi vso potrebno pomoč odgovornemu pnedniku, ko se na rednih mesečnih ln občasnih sestankih postavlja pro-giam za naslednjo številko. 7. člen pa zadolžuje vodje refera-ov, oddelkov in sektorjev kot tudi Predstavnike družbeno političnih or-ganizacij, da predlagajo mesečne in-ormacije o poslovnih rezultatih, u-gotovljenih za določeno obdobje kot tudi poročilo o delu. Za točno izpolnjevanje nalog posameznikov iz 6. in 7. člena so ti odgovorni upravnemu odboru, naloge Pa se določujejo s pismenimi zadolžitvami. Poslovnik priporoča, da s prispevki sodeluje čim več članov naše del. skupnosti. Da bi se zagotovila čim °lj pestra in kvalitetna vsebina, se ' eherni objavljeni prispevek hono- in ^.'san‘ Prispevki se honorirajo po i din od polne vrste, natipkane na ormatu A-4, pri čemer se intervjuji onorirajo polovično osebi, ki je in-ervjujala in osebi, ki je bila inter-vJujana. ti i20 0//° .honorarja pripada osebi, ki Pha prispevek za drugega. Mimogrede: uredništvo sprejema Jemoma tudi rokopisne prispevke. * osnovo honorarja pa služi ena tipkana vrsta A-4 formata, prene-Vrste)V glasil° (to j® Približno 1,7 o pisani prispevki se honorirajo po m od 1 cm2 površine, ki jo zavze-.1° v glasilu, fotografije v tabeli ^ P° 4 din od iste merske enote. *zank® se honorirajo po 4 din od Vj. zneSa kvadrata v križanki. Pred-ene so tudi občasne nagradne u- ganke. Za sleherni dan zamude od postavljenega roka v pismeni zadolžitvi se odbija 10 % honorarja. Honorarji pa se obračunavajo tromesečno. Vsi materialni stroški glasila bre-mene stroške za izobraževanje strokovnih kadrov, honorar pa se izplačuje iz sredstev centralnega rezervnega sklada za osebne dohodke. Centralni delavski svet lahko na predlog uredniškega odbora in u- pravnega odbora odobri za vestno opravljeno delo članom uredniškega odbora ob poteku mandatne dobe določeno denarno nagrado. Poslovnik je bil potrjen na seji centralnega delavskega sveta 29. septembra 1965, njegove spremembe pa lahko predlaga sleherni član delovne skupnosti Tovarne sanitetnega materiala. Sprememba je veljavna, ko jo odobri u-pravni odbor in potrdi centralni delavski svet. Seja OOZK v oktobru Dne 13. X. 1965 je bila seja osnovne organizacije ZK našega podjetja s takim dnevnim redom: 1. Obravnava sistema nagrajevanja 2. Vloga komunistov pri izvajanju gospodarske reforme 3. Razno Sestanka sta se udeležila tudi dva člana občinskega komiteja: sekretar tov. Jože Krevs in pa tov. Janez Cerar, ki je zadolžen za delo naše organizacije. Poročilo o izdelavi analitične o-cene delovnih mest in novega sistema nagrajevanja je podal tov. Lovro Mokorel, ki je poudaril, da ima vsak sistem, pa še tako popoln, svoje dobre in slabe strani. Vendar je sistem analitičnega ocenjevanja zda-leka bolj pravičen in napreden kot zelo dober pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ker so merila za ocenjevanje za vse enaka ne glede na položaj in kvalifikacije. V razpravah in sestankih političnih organizacij, delovnih enot in preko ankete je bila dana možnost vsakemu članu kolektiva, da da svoje predloge pri izdelavi analitične ocene. Anketo, ki je brla razpisana, so izpolnili člani kolektiva v redu in s tem dokazali, da so se zavedali svoje dolžnosti. Ob drugi tofki je bila poudarjena nujnost, da se zaveda svojih dolžnosti vsak komunist in daje vzgled vsem ostalim članom kolektiva. Žalostno je, da je anketo, katero je izdala komisija za iskanje notranjih rezerv izpolnilo samo 39 anketirancev, kar je manj kot znaša število članov ZK v našem podjetju. Torej niti vsi komunisti niso izpolnili anketo. Pri izvajanju gospodarske reforme je potrebna vsa resnost in večja disciplina, ter pomoč slehernega člana pri iskanju notranjih rezerv. Važna je tudi organizacija dela in modernizacija, s katero je z trebno izboljšati strukturo dela in z obstoječim strokovnim kadrom ponjo več doseči. Člani ZK bi morali bolj aktivno sodelovati pri izvajanju gospodarskke reforme, kakor tudi pri drugih problemih, ki težijo podjetje. Direktor tovarne tov. Janez Babnik je na sestanku govoril o trenutni situaciji in nalogah podjetja. Povedal je, da so nam sorodne tovarne iz Karlovca, Novega Sada in Velike Kladuše predlagale kooperacijo ali integracijo in zaprosil, da tudi organizacija ZK da o tem svoje mišljenje. Nadalje je govoril o problemih, ki jih ima podjetje z nabavo surovin, zaradi česar so se zbrali predstavniki dvanajstih zainteresiranih podjetij v Litiji. Tam so izvolili komisijo v kateri je tudi tov. Babnik. Komisija bo šla v Beograd, kjer se bodo sestali s predstavniki Jugobanke s katerimi se bodo pogovorili o nastali situaciji in isto po možnosti rešili. Na našem področju se planira združena akcija podjetij tekstilne stroke, ki bi imeli skupno oplemeni-tilnico, ker bi na ta način z združenimi sredstvi morda bolje poslovali. Komisija, v katero sta bila za naše podjetja izvoljena tov. Dušan Boršt-nar in tov. Toni Laznik, je zadolžena, da do 15. X. 1965 poda poročilo o možnosti sodelovanja našega podjetja pri tem združenju. Na koncu sestanka je sekretar občinskega komiteja govoril, da je integracija z ostalimi podjetji korak naprej in da ni potreben pristanek članov OOZK, če se integracija izvrši na ekonomski bazi. Govoril je še o prednostih, ki jih združevanje podjetij nudi. Iz organizacije ZK je izstopila tov. Dolenčeva, ki je svoj izstop utemeljila z preobremenjenostjo (je mati 5 otrok) in pa zato ker ni imela nobene konkretne zadolžitve v organizaciji. Sodelujte v Tosami! Uredništvo prejema prispevke do 20, v mesecu, prispevke oddajte v nabiralnik pri vratarnici Doseženi finančni rezultati v devetih mesecih 1965 Za razdobje od 1. januarja do 30. septembra 1965 so bile vse gospodarske organizacije dolžne sestaviti periodični obračun in ga predložiti Službi družbenega knjigovodstva. Delo naše sindikalne podružnice Delo sindikata ni samo nabava ozimnice in slično, delo sindikata postaja vse bolj družbeno politično. Sindikat sodeluje in sugerira svoje misli in predloge upravnim odborom in delavskim svetom v tovarnah. Pobudnik je za humana dela in skrbi za človeka, za njegove pravice. V naši tovarni je sindikalni odbor predlagal, skupaj z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, kandidate, ki se udejstvujejo v družbeno političnem življenju v občinskem in republiškem merilu. Na svojih sestankih obravnava in pretresa vse večje probleme in naloge podjetja, skrbi tudi za rekreacijo in oddih naših članov. Tako smo poslali spomladi v predsezoni sodelavce, ki so bili najbolj potrebni, na okrevanje, sedaj po sezoni pa zopet 12 članov našega podjetja v naše weekend hišice v Izolo. Zgradili smo si vveekend hišice v Izoli in Novem gradu in 2 koči na Veliki planini, kjer člani našega kolektiva in njihovi bližnji lahko preživijo svoj dopust. Naša sindikalna organizacija se udejstvuje tudi na športnem polju. Uspehi sicer niso najboljši, ker ni prostora za treninge, ki pa so nujno potrebni za dosego dobrih rezultatov. Če bi člani imeli več volje za vaje in treninge, da bi se našel tudi kakšen odgovarjajoč prostor. V septembru je sindikalna organizacija skupaj z mladinskim odborom sklicala masovne seje v vseh delovnih enotah. Na sejah se je celotni kolektiv seznanil z gospodarsko reformo in ukrepi, s katerimi bomo dosledno izvajali sklepe, sprejete od CDS. Nadalje se je razpravljalo tudi o potrebi izobraževanja članov kolektiva. 29. november bomo proslavljali brez zakuske, ki je običajno, ker sindikalna organizacija nima dovolj sredstev. Program za proslavo bo priredila mladina skupaj z našo organizacijo. Na žalost bodo zaradi pomanjkanja sredstev morali odpra-sti tudi planirani izleti v bolnico Farnjo in Logarsko dolino. S periodičnim obračunom se začasno ugotovi celotni dohodek in začasno razdeli dohodek po veljavnih predpisih. Celotni dohodek se dokončno ugotovi in dohodek dokončno razdeli po posebnih zveznih predpisih o zaključnih računih gospodarskih organizacij. Periodični obračun se sestavi na podlagi knjigovodskih podatkov in drugih evidenc, ki jih vodi gospodarska organizacija in vsebuje: — bilanco sredstev in njihovih virov — ugotovitev celotnega dohodka in razdelitev dohodka, — sredstva, ki se ne vštevajo v celotni dohodek, — eventualno izgubo in njeno kritje, — podatke o osebnih dohodkih, delov- nih urah in številu zaposlenih, — podatke o izplačanih osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih in — razne druge podatke o fakturirani realizaciji v obračunski dobi, fakturirani in plačani eksterni realizaciji, o povprečno vloženih osnovnih obratnih sredstev, o obračunanem in plačanem prometnem davku in dr. Periodični obračun vsebuje podatke tekočega leta in podatke za isto obdobje preteklega leta. Periodičnemu obračunu je treba obvezno priložiti tudi poslovno poročilo, ki ima splošni del, posebni del in sklep. Oglejmo si nekaj važnejših ugotovitev iz periodičnega obračuna za prvih devet mesecev letošnjega leta. I. Planirani in doseženi celotni dohodek in dohodek V 000 din & Plan za Doseženo v -S 9 mesecev 1965 9 mesecev 1965 £ 1. Celotni dohodek 2 273 238 2 510 491 110 2. Porabljena sredstva 1 468 749 1 569 639 107 3. Neto produkt (1—2) 804 489 940 852 117 4. Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek 1 607 112 1 695 215 106 5. Dohodek (1—4) 666 126 815 276 122 6. Prispevek iz dohodka: — za federacijo 77 715 94 748 122 — za sklade podjetja 22 204 27 543 124 7. Predvideni prispevek za skupne rezerve gospodar, org., prispevek za Skopje in prispevek v obvez. rez. sklad 21 050 25 763 122 8. Ostanek dohodka 5 — (6 -j- 7) = = (9 + 10) 545 157 667 222 122 9. 68 % ostanka dohodka za osebne dohodke 370 707 453 711 122 10. 32 % ostanka dohodka za sklade 174 450 213 511 122 Prispevek iz dohodka namenjen federaciji je obračunan le za razdob- oproščene plačila tega prispevka. Ostala delitev dohodka je izvrše- je januar — julij, ker so gospodarske na na podlagi določil pravilnika o organizacije od 1. avgusta 1965 dalje delitvi čistega dohodka. II. Doseženi in razdeljeni celotni dohodek in dohodek za 9 mesecev leta 1965 in primerjava z istim obdobjem leta 1964 V 000 din £ Doseženo v Doseženo v -S 9 mesecih 1964 9 mesecih 1965 £ 1. Celotni dohodek 2 030 112 2 510 491 124 2. Porabljena sredstva 1 274 382 1 569 639 123 3. Neto produkt (1—2) 4. Celotni stroški, ki obremenjujejo 755 730 940 852 124 celotni dohodek 1 415 732 1 695 215 120 5. Dohodek (1—4) 6. Prispevek iz dohodka 614 380 815 276 133 federaciji 92 157 94 748 102 7. Ostanek (5—6) 522 223 720 528 137 8. Za osebne dohodke 293 119 453 711 155 9. Ostanek (7—8) 229 104 266 817 116 Neto produkt predstavlja novo u- del, ki pripada gospodarski organiza-stvarjeno vrednost, ki se v celoti deli ciji. na del, ki pripada skupnosti in na Nadaljevanje na 5. strani Čas v katerem živimo, zahteva od nas vseh rešitev, kako proizvesti več, Kvalitetnejše in ceneje; le tako se bo kolektiv lahko ohranil v novih gospodarskih pogojih. Z iskanjem notranjih rezerv ne bomo mogli rešiti Vsega. Mislim, da je trenutno nujna Pot k mehanizaciji obstoječega tehnološkega procesa. In ker je belil-oica tik pred rekonstrukcijo, smo za rOSAMO pripravili krajši razgovor s tov. Stanetorp PIRNATOM. AU ste prečitali Tosamo? Sem! 2e dalj časa se je govorilo, na bomo dobili svoj časopis, končno srno ga dočakali. Ce bo tudi v pri-nodnje tako zanimiv, sem mnenja, na bo vsakdo rad segel po njem. K-Orla s ključi sem takoj spoznal, saj SVa se dobro razumela. Ali ste že dalj časa v podjetju? Prav velik sneg je bil 21. februarja 1952, ko sem prvič prišel na de-n v tovarno. Prvo delo sem dobil v nkspeditu, nato sem nekaj časa delal pri sušilnem stroju, nakar sem pomagal pri transportu. Pa tudi tu nisem ostal dolgo, kmalu sem prišel v belilnico, kjer delam še danes. Z ozirom na to, da sem bil preje v povsem drugačni službi, mi je bilo de-1^, v tovarni novoj_ imel jsa sem vedno veselje delati z' rokami in takega dela je v belilnici velikbr-včasih celo preveč. Povejte, kot dolgoletni delavec v belilnici, kakšne spremembe ste o-pazili po rekonstrukciji bclilnice? Delovni pogoji se niso spremenili, proizvodnja pa se je povečala na račun sušilnega stroja. Praznjenje kotlov je bilo preje enako kot je danes to je ročno, kar pa je naporno in zamudno. Problem praznjenja kotlov so poizkusili že parkrat rešiti, vendar do danes ni vidnih rezultatov. Se vedno so tu le gole roke, s katerimi moramo vsako leto premetati več in več ton materiala. Dokler belilnica ne bo dobila dvigala, ne bomo mogli ugotoviti, da so se de- Nadaljevanje s 4. strani v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dobimo sledeče razmerje: a) Delež skupnosti: iz celotnega dohodka — iz dohodka Skupaj b) Delež gospodarske organizacije: iz celotnega dohodka iz dohodka z vpoštevanjem celotnega ostanka dohodka Skupaj 1964 1965 Indeks 129 749 113 244 87 215 077 279 772 130 344 826 393 016 114 11 602 12 333 106 399 302 535 504 134 410 904 547 837 133 755 730 940 853 124 Vsega (a -f- b) = neto produkt, izkazan pod II/3 , V devetih mesecih leta 1964 je ■ Kupnost prejela 46 % doseženega ne-9. Produkta, gospodarska organizacija pa 54