Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Plazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
u	
	
Wk
Leto XXXII. - Štev. 27 (1610)
Gorica - četrtek 3. julija 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Znova sem bral v slovenskem verskem tedniku trditev, da je odpad delavstva od Cerkve v preteklem stoletju škandal za Cerkev. To se pravi, naj bi bila Cerkev kriva, ker so danes delavske množice tako odtujene vsaki vernosti. To trditev prenašajo nekateri tudi na slovensko Cerkev, češ tudi na Slovenskem je Cerkev sama kriva, če Slovenci niso več verni, kot so bili.
Takšna kategorična trditev se mi zdi opravičevanje samih sebe. Pomeni metati lastno krivdo na druge. Kristjani bi se radi opravičili, pa mečemo krivdo na Cerkev, na to Kristusovo ustanovo, namesto na same sebe. Pozabljamo namreč, da Cerkev, to niso kristjani v Franciji ali Nemčiji ali na Slovenskem, Cerkev smo vsi, ki smo krščeni in verujemo v Kristusa.
Zato je Cerkev vesoljna in se ne more istovetiti z enim narodom ali eno deželo, pa naj bo ta narod še tako vpliven ali bogat. Cerkev kot Kristusova ustanova je poklicana, da vodi ljudi k zveličanju. To je njeno poslanstvo.
Kako jo ljudje v posameznih deželah poslušajo ali ne, kako njeni člani v posameznih državah in v posameznih političnih sistemih skrbijo za to poslanstvo, je pa različno od dežele do dežele in od dobe do dobe. O tem priča zgodovina Cerkve v posameznih krščanskih deželah.
Odpad delavstva od vere, to je prehod delavskega stanu od vernosti k nevernosti ni zajel Cerkve kot takšne, temveč nekatere dežele. V Evropi zlasti Francijo, Nemčijo, Italijo, Avstrijo. Toda te dežele niso Cerkev, ampak samo del Cerkve. Zato bi se morali vprašati, kaj je bilo v teh in drugih deželah narobe, da je do takega pojava prišlo, to se pravi, v čem je bila napaka pri kristjanih in pri cerkvenem Vodstvu v teh deželah.
Cerkev kot taka ni tega kriva, saj npr. v ZDA niso doživeli množičnega odpada od vernosti pri delavskih množicah kot v starem svetu. In vendar nihče ne bo trdil, da tam ni delavskega stanu. Zlasti delavci katoliške vere v Ameriki so še vedno Cerkvi zvesti. Tudi slovenski delavci. Kapitalizem sam in dejstvo, da nekdo dela v tovarni, torej še ni razlog, da mora kdo postati neveren.
CERKEV JE BILA PREVEC VEZANA NA DRŽAVO
O tem dejstvu sem večkrat razmišljal in ugibal, kaj imajo in so imeli v Ameriki, da v Evropi nimamo ali nismo imeli. Zdi se mi, da tisto, česar nimamo in nismo imeli, je svoboda Cerkve. Pod to besedo mislim na odnos med Cerkvijo in državo. V Evropi, tudi tam, kjer pravimo, da je Cerkev svobodna, npr. v Italiji, je kljub temu vezana na državo in država zavezuje Cerkev.
Od cesarja Konstantina dalje je resnica, da je bilo krščanstvo povezano z državo in država s krščanstvom. Tako Imenovane »krščanske« države so bile sicer Cerkvi v navidezno oporo, v resnici pa so pogojevale njeno dejavnost, da ni bila dejansko svobodna. Poleg tega se je pri državnih oblasteh ustvarila miselnost, da imajo nekake pravice vtikati se v vernost svojih državljanov.
Ta miselnost je v preteklem stoletju predla na politične stranke, ko so uvedli astavne demokracije. Stranke so bile namreč predvsem ideološko opredeljene: ni Hm šlo samo za vodstvo države in za njihov politični program, temveč tudi za določeno ideologijo. In ta je bila proticerkve-*>a pri liberalcih in je postala protiverska »rt socialističnih strankah. Nasproti temu Pojavu so se tudi katoličani organizirali v svoje »katoliške« stranke. Na ta način se Je Cerkev, hočeš nočeš, znova politično Zvezala in zapravila del svoje svobode.
Delavske množice, zajete v te politične 1® ideološke opredelitve, v katere je a *ajeta tudi Cerkev, so menile, da v Kristusovi Cerkvi svoje dežele nimajo več matere, ampak bolj deklo političnih in gospodarskih interesov določenih strank in s u
ijs ui Cerkvijo
pin. Poleg tega so njih strankarske in sindikalne organizacije izvajale na delavce vsakovrsten pritisk, če so hoteli ostati verni. Ali se bomo čudili, če so se v takšnih razmerah odtujili vsaki veri, ne samo katoliški Cerkvi?
Nevernost delavskih množic zato ni škandal za Cerkev, temveč je le posledica zgodovinskih okoliščin, ki je v njih živela Cerkev v Evropi. Kajti ne smemo spregledati, da so pred delavci odpadli od Cerkve meščanski sloji, tisti sloji, ki so postali nosilci kapitalizma:	industrijci, trgovci,
bankirji, intelektualni poklici.
CERKEV MORA BITI SVOBODNA
Krivda Cerkve? Jaz bi ne govoril o krivdi Cerkve, temveč rajši o zmoti kristjanov, ker ni šlo za kako zavestno ravnanje, temveč za zmotno ravnanje. Hoteli so še nadalje imeti krščansko družbo namesto svobodne družbe. Hoteli so, naj bi vsi državljani bili kristjani. Toda ali ni to v nasprotju s človeško svobodo in s tem v nasprotju s človeško družbo, ki je sestavljena iz svobodnih poedincev?
Do tega spoznanja je prišla katoliška Cerkev na zadnjem koncilu in je to izpovedala zlasti v dekretu o verski svobodi in v konstituciji Cerkev v sedanjem svetu. Ni več govora o krščanski državi, ampak o svobodnem človeku in o svobodni družbi.
Toda to svobodo zahteva Cerkev za vse: za posameznike kot za skupnosti, zase kot za druge. Cerkev se je odpovedala vsakemu privilegiju, a zato zahteva svobodo za svoje člane In za vse ljudi. Zaradi tega je Cerkev za svobodo in zoper sleherno diktaturo, ki bi v moči svoje oblasti drugim vsiljevala svoje prepričanje, svojo resnico, ali onemogočala, da človek resnico išče, posebno še resnico o Bogu in Jezusu Kristusu.
Mnenja sem, da je Cerkev enkrat za vedno pokopala idejo o »krščanski« državi in se izrekla za svobodno in pravično družbo. To pa pomeni, da se je izrekla zoper vsako diktaturo. Kdaj se bomo tudi vsi kristjani opredelili zoper diktature in jih nehali zagovarjati? Le v takem primeru bomo »napredni« kristjani. Kajti napredek je v svobodi.
K. H.
Smisel papeževih potovanj
Ob napovedi sedanjega papeževega potovanja v Brazilijo in tudi že prej so se slišali glasovi, zakaj papež Janez Pavel II. toliko potuje. Saj se zdi, kot da nima miru in obstanka v Vatikanu. V manj kot dveh letih je napravil že sedem velikih potovanj, sedanje v Brazilijo je osmo, da ne štejemo obiska v Bellunu, v Turinu, Neaplju, Noreii in še kje po Italiji.
Papež je gotovo slišal te glasove in je zato nanje sam odgovoril ob raznih priložnostih, posebno pa v soboto 28. junija v nagovoru kardinalom in vsem ostalim uslužbencem v Vatikanu, tudi laikom. Dejal je: »Gre za potovanja vere in molitve, ki imajo vedno v osrčju oznanjevanje in premišljevanje božje besede, evharistično slavje in priprošnjo Mariji Devici.«
V SLUŽBI CERKVE IN VSEH KRISTJANOV
Ta svoja potovanja je sv. oče postavil v službo Cerkvi in izvajanju smernic zadnjega koncila. Ta je v zgradbi Cerkve poudaril dve resnici: prvenstvo apostola Petra in njegovih naslednikov ter vlogo škofov kot naslednikov apostolov. Eni in drugi so postavljeni, da zborno vodijo Kristusovo
Cerkev. Ne papež sam, ne škofje sami, temveč škofje, združeni pod vodstvom Petrovega naslednika.
Prav zaradi tega čuti sedanji papež dolžnost, da se srečuje s škofi ne samo tedaj, ko ti pridejo v Rim »ad limina«, temveč tudi drugače: v njihovih škofijah med njihovim ljudstvom, da jih spodbuja, utrjuje, išče z njimi skupne rešitve dušnopastirskim problemom, ki niso samo verskega značaja, temveč se tičejo tudi socialnega in kulturnega življenja in pa miru med narodi.
Zato vidimo sv. očeta, da na svojih potovanjih srečuje ne samo škofe, duhovnike, vernike, ampak tudi odgovorne za usodo narodov in svetovnega miru. Pred temi predstavniki narodov ne govori o politiki in političnih problemih, temveč o skrbi za mir, za socialno pravičnost, za spoštovanje človekovih pravic. Brez slehernih predsodkov in človeških obzirov je govoril državnikom v New Yorku na sedežu Združenih narodov, v Parizu na sedežu kulturne ustanove Unesco, v Rimu na sedežu ustanove za pospeševanje kmetijstva Fao. Papež Wojtyla bi mogel ponoviti s sv. Pavlom: Žene me ljubezen Kristusova, da skrbim za vse Cerkve, to je za vse ljudi.
Dokument o evtanaziji
Evtanazija pomeni pospešiti smrt neozdravljivo bolnega iz razlogov sočutja, da ne ibi bolnik toliko trpel. O tem govori dokument, ki ga je s papeževo odobritvijo objavila Kongregacija za verski nauk. V njem je med drugim rečeno: iNič in nihče ne more dati dovoljenja za uboj nedolžnega človeškega bitja, plodu ali zametka življenja, pa naj bo to otrok ali odrasel, mlad ali star, neozdravljivo bolan ali v stanju agonije. Tudi nima nih-
FON'A L12 _JS.IO j
Be1em||)
Mcratis
če pravice kaj takega zahtevati zase ali za drugega, ki mu je izročen v skrb; prav tako ne more nobena oblast to ukazati ali dovoliti. Tako stališče ima svojo osnovo v dostojanstvu človeške osebe in v krščanskem pojmovanju življenja. Človek ima pravico umreti spokojno, prisebno, v vsem človeškem in krščanskem dostojanstvu.
Nihče ni dolžan, pravi nadalje omenjeni dokument, ob dejstvu neizogibne smrti rabiti izrednih sredstev, ki bi mu samo podaljševala njegovo bedno stanje. Vedno je dopustno zadovoljiti se le z normalnimi sredstvi, ki jih nudi zdravniška veda in ne obstaja nobena dolžnost zateči se k zdravljenju, ;ki vključuje težko finančno breme in razne nevarnosti.
w Salvador
B. Hocizonte w
RiodeJaneiro ^ Aparecicfa
Ekumensko srečanje v Grčiji
Na gršikih otokih Rodosu in Patmosu je bilo prvo srečanje predstavnikov katoliške in pravoslavne Cerkve im sicer od 29. maja do 4. juinija. Zaključni dokument pravi: »Upamo, da bomo mogli napraviti korake proti obnovi popolnega cerkvenega občestva med pravoslavno in rimsko-katoliško Cerkvijo.« Dogovorili so se tudi o načinu nadaljnjega dala. Ustanovili so tri podkomisije, ki se bodo sestale letos v oktobru in potem v februarju prihodnjega leta. Svoje zaključke bodo te komisije predložile koordinacijski komisiji 14 članov, ki se bo sestala čez eno leto v Benetkah. Podkomisije bodo razpravljale o temi: Skrivnost Cerkve in Evharistije v luči svete Trojice.
V teku 13 dni bo sv. oče od 30. junija do 12. julija ob potovanju v Brazilijo prevozil v letalu okoli 30.000 km. Točke njegovega postanka bodo kot je to označeno na pričujoči risbi s številkami: 1: ponedeljek 30. junija brazilska prestolnica Brasilia; 2 in 3: torek 1. julija dopoldne Belo Horizonte, popoldne Rio de Janeiro; 3: sreda 2. julija: Rio de Janeiro; 4: četrtek 3. julija Sao Paulo; 5 in 6: petek 4. julija narodno marijansko svetišče Apare-cida, nato Porto Alegre; 7: sobota 5. julija: Curitiba; 8: nedelja 6. julija Sao Salvador; 9: ponedeljek 7. julija Recite; 10 in 11: torek 8. julija Tere-sina, nato Belem; 12: sreda 9. julija Fortaleza; 13: četrtek 10. julija Manaus v Amazonijl; 14: petek 11. julija: v popoldanskih urah povratek v Rim.
Socialna neenakost v Braziliji
Brazilski kardinal Anns, nadškof v velemestu Sao Paulo, je v razgovoru za vatikanski radio med drugim povedal, da so v Braziliji ogromne razlike v plačah. Nekateri zaslužijo komaj 70 dolarjev mesečno, drugi pa 7.000 in celo 70.000. V mesto pride dnevno na tisoče ljudi iz notranjosti dežele, mesto pa jim ne more dati stanovanja in zaposlitve. V zadnjih petih detih ■je Sao Paulo narasel za pet milijonov prebivalcev. Za škofijo pa je razveseljivo, ker več deset tisoč laikov vodi in oblikuje majhne verske skupine.
V SLUŽBI POSAMEZNIH CERKVA
Na poseben način seveda skrbi sv. očeta božje ljudstvo, to smo mi kristjani, saj je bil postavljen, da vodi Kristusovo čredo skupaj s škofi. To je Janez Pavel II. izpričal tudi z izrednimi pobudami: v Rimu je sklical dve sinodi škofov, sinodo nizozemskih škofov in sinodo ukrajinske Cerkve, da je skupno s prizadetimi škofi obravnaval težje dušnopastirske zadeve tistih Cerkva. Že stoletja se ni zgodilo, da bi papež sklical sinodo posameznih dežel in bi ji sam prisostvoval. Na svojih potovanjih se vedno srečuje tudi z domačimi škofi na posebnih posvetovanjih; tako je bilo na Poljskem, tako v Mehiki, v ZDA, v Parizu.
Tako bo sedaj v Braziliji. Na ta način škofje čutijo, da niso sami, papež pa prav tako čuti, da ima sobrate škofe, ki z njim enako verujejo, učijo in se trudijo za Kristusovo čredo. Kar sklenejo, ne prihaja več od zgoraj, ampak je sad skupnih molitev, premišljevanj, posvetovanj. Zdi se, kot bi bile nove binkošti, ko so bili zbrani apostoli in učenci in je bilo treba izbrati naslednika Judežu Iškarjotu.
ZA ZBORNOST ŠKOFOV
Nekdanje preveč monarhično vladanje papežev v Cerkvi se umika, kot je želel zadnji koncil. Ko ta razpravlja o poslanstvu škofov namreč poudarja »zbornost« v Cerkvi. »Prastari običaj, uči koncil, da so po vsem svetu postavljeni škofje bili v občestvu med seboj in z rimskim škofom povezani z vezjo edinosti, ljubezni in miru, in prav tako sestajanje koncilov, na katerih so po skrbnem razgovarjanju in posvetovanju z mnogimi skupno urejali vse važnejše stvari — oboje priča za zborno naravo in zborni značaj škofovskega reda« (LG 22).
Papež Wojtyla hoče, da škofje prevzemajo svojo mero odgovornosti in tudi neodvisnosti. To je izpričal tudi ob letošnjem zasedanju italijanske škofovske konference. Dejal je, da mora biti bolj neodvisna in bolj odgovorna za dušnopastirsko stanje v Italiji, četudi je član te konference papež kot rimski škof.
Papeževa potovanja imajo torej tudi namen uveljaviti zbornost škofovskega reda oz. soodgovornost škofov za blagor vse Cerkve.
ZA VERO KRŠČANSKEGA LJUDSTVA
Pri skupni avdienci 26. aprila 1980 je navzoči množici papež rekel: »Vi ste prišli v Rim gotovo zato, da vidite papeža, kot se pravi. Toda prav dobro veste, da pri tem ne gre samo za radovednost, temveč da gre tudi za globok namen utrditi lastno vero s potrditvijo občestva s papežem, podobno kot je sv. Pavel šel v Jeruzalem, da bi spoznal Petra in da bi z njim primerjal svoje oznanjevanje.« Papeževo srečanje z vernimi množicami po krščanskih deželah ima tudi ta namen, da v vernikih utrdi povezanost s Petrovim naslednikom in s tem, da utrdi njihovo vero v Kristusa in v njegovo Cerkev.
Ti veliki nameni vodijo papeža na njegovih potovanjih. Mi ga podpirajmo z molitvijo, da bodo uspešna.
S TRŽAŠKEGA
Papež o svojih potovanj
Zanimiva brošura
SKEDENJ NEKDAJ IN DANES
Po povratku iz Francije je sv. oče Janez Pavel II. na vprašanja časnikarjev vatikanskega lista »L’Osservatore Romano« in vatikanskega radia med drugim pojasnil tudi namene bližnjega potovanja v Brazilijo. Dejal je:
Primerno se mi zdi govoriti o vodilni niti na mojih potovanjih. Vodi me božja Previdnost. Nisem bil pripravljen, da bi šel v Francijo to leto. Nameraval sem iti leta 1981 v Lurd kot posebno primeren kraj za srečanje s francosko Cerkvijo. Razne okolnosti pa so vplivale, da je prišlo do odločitve za potovanje v Francijo med potovanjem v Afriko in v Brazilijo, čeprav se je zdelo, da je to prevelik napor.
Mnogi pravijo, da papež preveč potuje. Potovanja so si preblizu. Človeško govorjeno imajo prav. Toda božja Previdnost, ki me vodi, mi včasih svetuje narediti kaj pretiranega. Res nas sv. Tomaž Akvinski uči, da ima krepost srednjo pot. Toda iz Francije so prihajali pozivi, ki so me presenečali. Nisem mislil, da bi Francozi tako radi videli tega papeža. Potem je prišlo še vabilo Unesca. Pisal mi je kardinal Marty, moj dobri prijatelj, da je prišel čas za obisk. Vabila me je francoska škofovska konferenca. V Rim je prišel kardinal Re-nard prav z namenom, da bi se srečal s škofi. Za vsem tem sem videl božjo Previdnost.
Prisotnost v Parizu se mi je zdela upravičena tudi po afriškem potovanju. Afriške dežele Zair, Kongo, Gornja Volta, Slonokoščena obala spadajo v francosko vplivno področje. Povsod so znamenja francoske kulture, predvsem jezika.
Tudi za Brazilijo so močni motivi za povezavo. Francija je vedno izvajala velik vpliv na Brazilijo, posebno na izobražence. Brazilija je po tradiciji vezana na Španijo in Portugalsko, a je zelo odprta za francosko kulturo, za francoske ideje, tudi za vpliv francoskega katolištva. Mimo rečem, da je bilo potovanje v Francijo priprava za potovanje v Brazilijo. Lahko povem, da bom probleme, ki sem se jih dotaknil v Franciji, dalje razvil v Braziliji. Seveda se bom prilagodil tamkajšnjim okoliščinam.
JANEZ PAVEL II. O FRANCIJI
Sam francoski predsednik je dejal v pozdravnem nagovoru, ko sem prispel v Pariz, da je še danes vsaka deseta redovnica Francozinja. V preteklosti je imela Francija velik delež pri poklicih in pri misijonskem delu. Danes občuti francoska Cerkev krizo poklicev. Upajmo, da je to kriza rasti.
Dobro vemo, kako važne zasluge ima Francija in francoska Cerkev pri sodobni kulturi, pri kulturi preteklosti, za katoliško kulturo, za teologijo, filozofijo, litera-
turo, znanost, zgodovino. Ta kultura je vezana na toliko znanih imen ne le v Franciji, ampak tudi drugod po svetu.
Francija je dala mnogo. Je pa tudi mnogo prejela. Je neka recipročnost med tem, kar se daje in kar se prejema. Predvsem je Francija prejela svojo identiteto, kakor drugi narodi, kakor tudi moj narod, čeprav v različnih zgodovinskih okoliščinah.
Prepričan sem, da je Francija prejela od krščanstva, od vesoljne Cerkve, od Cerkve koncila, svojo identiteto tudi kot narod. Sedaj je francoska Cerkev in Francija postavljena na preizkušnjo, da ostane zvesta sama sebi, da nadaljuje, kar je bila, da premaga sedanje težave, da ostane zvesta in misijonska. To je bil globoki smisel mojega potovanja po Franciji.
■ Dva dni se 'je mudil v Moskvi zahodno-nemški kancler Helmut Schmidt. Na pogovorih sta prišli do izraza zlasti dve zadevi: modernizacija raketnega sistema v zahodni Evropi in sovjetski vdor v Afganistan. Glede tega je bil Schmidt izredno odločen. Že ob prvi zdravici je dejal: »Skupaj s člani Evropske gospodarske skupnosti, z udeleženci gospodarskega vrha v Benetkah in z veliko večino islamskih držav in svetovne javnosti vztrajamo pri cilju, naj bo Afganistan ponovno neodvisen in neuvrščen ter brez tujih čet. Zahtevamo tak Afganistan, ki bo odražal želje afganistanskega ljudstva in zakonite interese obmejnih držav.«
■ Sedem pripadnikov teroristične organizacije »Prima linea« je na progi Susa-Turin ustavilo krajevni motorni vlak, ki v glavnem .prevaža delavce ter razdeljevalo letake, na katerih so bili razloženi cilji te zločinske skupine.
Ob poimenovanju osnovne šole v Skednju je pripravljalni odbor izdal posebno brošuro z naslovom »Skedenj, nekdaj m danes«. Brošura je gotovo obeležje, ki bo ostalo tudi za zgodovino, ker je tako polna tehtnih člankov o preteklosti te nekoč predmestne vasi, danes pa dela tržaškega mesta. Mislim, da je brošura tudi zgled, kako naj ise slavja, kot je poimenovanje domače šole, uporabijo za nekaj pristno kulturnega in ne zgolj kot politični moment, ki pusti le grenka usta.
Skedenj sko šolo so poimenovali po Skladatelju in učitelju Ivanu Grbcu, ki je bil doma iz Skednja, ki je v Skednju učil in tam 'tudi umrl. Gre torej za domačina, ki si je s svojim kulturnim idelom zaslužil, da se ga otroci spominjajo, ko bodo hodili v šolo, ki nosi njegovo ime.
Vsled tega je bila posrečena ideja, da so glavni članek v brošuri namenili Ivanu Grbcu. Članek je napisal prof. Pavle Merku, ki pove, da je bil njegov učenec, prijatelj in po smrti urejevalec njegove glasbene zapuščine.
Kdor pozna Pavla Merkuja, ve, da je to temeljit mož, ki 'gre vsaki stvari do dna. Tudi njegov članek o Ivanu Grbcu je temeljita študija o tem tržaškem skladatelju. Merku pa pove, da ni popolna, ker ni mogel do raznih podatkov in ker je razvoj šolstva po drugi svetovni vojni premalo raziskan.
Kljub temu je oris Grbčeve osebnosti in njegovega dela tako toplo podan, kakor ga je mogel podati le oseben prijatelj in temeljit zgodovinar. Potreben je bil ta članek, da iz njega spoznamo osebnost Ivana Grbca in njegovo plodno delo kot glasbenika, skladatelja in vzgojitelja, da ne omenimo njegovega narodno bud-niškega dela. Premalo poznamo svoje Iju-
■ Letalo zasebne družbe Itavia je v petek 27. junija zvečer 138 km južno od otoka Ponze strmoglavilo v morje. Na njem je bilo 77 potnikov in 4 člani posadke. Nihče ni nesreče preživel.
■ Ljubljanski občinski svet je sklenil, da je v bodoče prodaja olja, sladkorja in lignita (rjavega premoga) omejena in sicer na osebo pet iitrov olja, 10 kg sladkorja in pet ton lignita.
■ Jugoslovanski notranji minister Franjo Herljevič je v svojem poročilu pred zvezno skupščino dejal, da je varnostni položaj v državi stabilen in dober. Napadel je »nacionalistične« elemente, ki da skušajo svoje težnje pokriti z gesli o boju za tako
Carter ie zaključil svoio evropsko pot
Po končanem vrhu sedmih gospodarsko najmočnejših držav v Benetkah je severnoameriški predsednik Carter obiskal Beograd in tam ostal dva dni. Težišče pogovorov je bilo na popuščanju napetosti, o neuvrščenosti in o mednarodnih pritiskih.
V	tem krogu so bila obdelana vsa krizna žarišča, od problema držav v razvoju, Irana, Afganistana, jugozahodne Azije do Bližnjega vzhoda.
Dvostranska vprašanja so bila predmet podrobnejše obravnave v torek 24. junija zvečer ob večerji na čast Carterju. O tem sta se pogovarjala najprej na štiri oči predsednik predsedstva C. Mijatovič, nato pa še Stevan Doronjski, Dolanc in general
En teden je trajalo evropsko potovanje severnoameriškega predsednika Carterja, pri čemer je obiskal Italijo, Jugoslavijo, Španijo in Portugalsko
N. Ljubičič, ki je zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
Tretji in zaključni krog pogovorov pa je bil naslednji dan ob zgodnjem zajtrku v Carterjevi rezidenci v dvoru na Dedinju. Tu so bili sobesedniki znova Mijatovič in Doronjski, poleg njiju pa še zunanji minister Vrhovec in jugoslovanski veleposlanik v ZDA Lončar.
Iz Beograda je Carter odpotoval v Madrid. Tu je obljubil Španskim voditeljem svojo podporo, da bo Španija sprejeta v Evropsko gospodarsko skupnost, v zameno pa je Španija pripravljena pristopiti k Nato paktu. Precejšen poudarek so na pogovorih dali tudi konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo letošnjo jesen v Madridu.
Zadnja postaja Carterjevega potovanja po zahodni Evropi je 'bila Lizbona, kjer se je ameriški predsednik zadržal šest ur. Z ministrskim predsednikom Sa Carneirom, ?. voditeljem socialistične opozicije Soare-som in s predsednikom republike Eane-som se je razgovarjal o dvostranskih odnosih, o odnosih ZDA in Portugalske znotraj Nato pakta in o večji uporabi severnoameriškega vojaškega oporišča na Azorskem otočju.
Na banketu je Carter pohvalil rast mlade portugalske demokracije in se zahvalil vladi, da je med prvimi obsodila sovjetski vdor v Afganistan in terorizem, ki ga uporablja iranska vlada v mednarodnih odnosih. Portugalski državni predsednik Eanes je v odgovoru izrecno omenil 53 ameriških talcev, ki so še vedno »žrtev teptanja človečanskih pravic«. Nujno je zato, da mednarodna skupnost uporabi primerne ukrepe, da se ta pekoči problem čimprej reši.
Vse mine, le Bog ostane (sv. Frančišek Šaleški).
imenovano zaščito človekovih pravic, državljanskih in verskih svoboščin. Zavzemajo se za uvedbo večstrankarskega sistema, ki »pa so ga naši ljudje zavrnili kot tujega in nezdružljivega z našim samoupravnim sistemom«. Da toi opozorili nase in dobili podporo, prirejajo intervjuje, pišejo peticije in uporabljajo nekatere časnike v tujini. Seveda se proti takim storilcem ukrepa. Tako je bilo lani kazensko pregonjenih 120 oseb, ki naj bi delovale proti jugoslovanski ustavni ureditvi ali pripravljale nasilna dejanja. Skoro vse te pregonjene osebe da so 'bile povezane s sovražno emigracijo ali drugimi krogi v tujini.
■ Sodišče na Dunaju je obsodilo na štiri leta zapora 33-letnega Luika Vidmarja iz Ljubljane in 29-letno Marino Blaj iz Maribora, ki sta 18. septembra lani nastavila peklenski stroj v zgodovinskem muzeju v Velikovcu na Koroškem. Pri tem je prišlo do predčasne eksplozije, zaradi katere so morali Vidmarju odrezati nogo.
■ Zaradi bombnih napadov in groženj baskovske teroristične arganizacije ETA je letos praznih kar dve tretjini hotelov v Španiji. V številnih hotelih je bila policija prisiljena zaradi anonimnih telefonskih klicev, ki so naznanjali podtaknjene bombe, izseliti turiste.
■ Iranski verski voditelj Homeini je obtožil iranskega predsednika Banisadra in islamski revolucionarni svet, da sta premalo odločna do ljudi, ki so bili na ključnih mestih v času šahovega vladanja in so to še danes, številna ministrstva da še vedno uporabljajo listine s šahovim grbom. Homeini je zagrozil, da če tega ne bodo rešili v roku desetih dni, bo ljudstvu ukazal, da s sedanjimi voditelji opravi tako kot je opravilo s šahom.
di iz polpretekle dobe, ki !je komaj za nami in ki bi morali iz njenih tradicij bolj rasti in več čipati.
V	Merkiijevem članku je tudi popoln seznam Grbčevih skladb, njegovih spisov in člankov, objavljenih v raznih časopisih in revijah. Dodana je tudi literatura o Ivanu Grbcu.
Temu uvodnemu članku sledijo drugi, ki so predvsem zgodovinskega značaja: Zgodovina 'škedenjske šole, ki sta jo napisali Marta Werk-Volk in Ondina Pavletič. Skedenj ski kaplan Dušan Jakomin je prispeval študijo Ščedna v preteklosti, Srečko Šuman pa Skedenj sko prosvetno življenje. Brošuro krasijo številne slike iz škedenjskega vaškega in šolskega življenja.
Kratko:, brošura je veren prikaz življenja in usode ne samo domače šole, temveč tudi celotne škedenjske skupnosti. Izdala jo je osnovna šola v Skednju in jo lahko stavimo za zgled ostalim šolam na Tržaškem in Goriškem, kako naj se obhajajo slične slovesnosti, da od njih res kaj trajnega ostane.
Iz članka o Ivanu Grbcu zvemo, kako je ta mož živel zelo težko življenje in kako malo priznanja je doživel v življenju, a tudi kako premočrten značaj je bil. Kot učitelj je najprej učil v Skednju, doMer niso razpustili slovenskih šol. Potem se je leta 1932 izselil v Jugoslavijo, a v Sloveniji ni bilo službe zanj, moral je na Hrvaško. Med vojno se je vrnil v Trst, srečno preživel nemško okupacijo, a po vojni zopet -ni bilo primernega mesta zanj ne v šoli ne pri Glasbeni Matici. Preveč je preraščal tržaške razmere, da bi ga mogli razumeti.
Drugi članki odkrivajo preteklost škedenjske šole. Tako zvemo, da je bila ta šola ustanovljena kot prva šola v kaki slovenski vasi že leta 1780; torej pred dve sto leti. Sprva je bil učni jezik nemški, pozneje od francoske okupacije dalje pa vedno bolj slovenski.
Spoznavamo tudi, kako je napredovala naravna in prisilna asimilacija v tej nekoč izrazito slovenski vasi, kjer so danes Slovenci le še majhna manjšina. Vendar kljubujejo predvsem po zaslugi domače šole in kulturnega življenja, ki nikoli ni povsem usahnilo.
Zvemo tudi, da so začetki kulturnega življenja v Skednju pri cerkvenem pevskem zboru, ki se je začel že pred 210 leti. Prav tako je povedano, kako znamenite in za slovensko kulturo zaslužne osebe so se rodile ali so učile v Skednju: Ferdo Klein-mayr, pisatelj in zgodovinar, Breda Šček, komponistinja, Marica Gregorič, pisateljica, Karel širok, mladinski pisatelj, Ivan Grbec, glasbenik in skladatelj, pa razni Sancini, Kralji, Godine.
Skedenj je M močna narodna in kulturna gredica, od koder so se na polje slovenske kulture presadile številne tudi za občo slovensko kulturo zaslužne osebe. Vse to in še drugo nam pove brošura »Skedenj nekdaj in danes«.
K. H.
Kaznovan za versko dejanje
Kitajski duhovnik Stanislav Shan je 20 let preživel v delovnem taborišču, obtožen da ovira nacionalno produkcijo. Pred dvema letoma je bil spuščen na svobodo, ki pa jo je le malo časa užival. Pripravil je romanje v Marijino svetišče blizu Šan-gaja, ki se ga je udeležilo tri tisoč oseh. To je bilo dovolj, da so ga oblasti kljub 78 leti in slabotnemu zdravju znova poslale v zapor.
Zagotovila novih oblastnikov v Zimbabveju
Zimbabve se po razglasitvi neodvisnost imenuje bivša angleška kolonija v Južni Afriki Rodezija. Sedanji notranji minister in vodja patriotske fronte Yoshua Nkomo je ob obhajanju skupnega ekumenskega bogoslužja v kraju Bulawayo izjavil, da vlada nikdar ne bo delala na to, da bi zatrla Cerkev.
Dolina
Zahvala dolinske sekcije SSk. V ponedeljek 16. junija se je sestal odbor sekcije Slovenske skupnosti dolinske občine in pozitivno ooenil volilne izide minulih pokrajinskih in občinskih volitev. SSk je namreč kljub močnemu pritisku .drugih velikih strank obdržala v občini glasove tako v absolutnih številkah kot v odstotkih v primerjavi z upravnimi volitvami leta 1975, nekoliko pa je povečala glasove v primerjavi z deželnimi volitvami 1978.
Iz teh podatkov izhaja, da so volivci kljub nelahkim pogojem, v katerih mora delovati slovenska manjšinska stranka, potrdili zaupanje njenemu programu, za kar se jim sekcija iskreno zahvaljuje. Enako se zahvaljuje vsem podpisnikom, kandidatom, aktivistom in vsem drugim, ki so ka-kakorkoli pripomogli k doseženemu rezultatu.
Odbor sekcije poudarja, da so glasovi, oddani Slovenski skupnosti, še toliko bolj pomembni in dragoceni, ker so res vsi glasovi slovenskih volivcev in ne izposojeni od drugih. To dokazuje med drugim enako število glasov, iki jih je SSk prejela tako na občinskih kot na pokrajinskih volitvah, medtem ko so druge stranke na občinskih volitvah prejele nekaj več glasov, kar si je razlagati, da so se nanje usmerili glasovi tistih volivcev, ki so na pokrajinskih volitvah glasovali za Listo za Trst.
Sekcija SSk se volivcem obvezuje, da bo vedno in povsod zagovarjala svoj program, ki odraža upravičene zahteve in koristi predvsem domačega prebivalstva.
Promocija
V torek 24. junija je ga. Nadja Pahor-Verri z najvišjo oceno zaključila svoje študije na filozofski fakulteti v Vidmu. Zagovarjala je tezo o pesniških stvaritvah Andreja Budala. K uspehu ji iskreno čestitajo cerkveni pevski zbor in drugi prijatelji iz Rojana.
Srebrna poroka
V župnijski cerkvi v Mavhinjah sta Oskar Milič in Irena Urdih v četrtek 26. junija obhajala svojo srebrno poroko. Lepo okrašeno cerkev so napolnili sorodniki, prijatelji in znanci. Sv. mašo je opravil domači župnik, ki je v nagovoru poudaril pomen zakonske zvestobe in družine v sedanji družbi. Med mašo so ubrano peli člani moškega zbora Fantje izpod Grmade. Slavnost se je nadaljevala tudi na domu pozno v noč. Slavljencema žalijo prijatelji in znanci še veliko srečnih dni!
Otroški zbor »Slomšek« v Bazovici
Otroški zbor »Slomšek« je letos slavil desetletnico svojega stalnega nastopanja na reviji »Pesem mladih«. To je kar lepa obletnica! Nikar pa ne mislimo, da so ba-zovski otroci začeli prepevati šele pred 10 leti. 2e od 1948 so otroci prepevali v cerkvi in na prireditvah v kinodvorani. Nadeli so si ime »Slomšek«, ko je bil 1964 zgrajen Slomškov dom. Tudi letos so mladi pevci pridno vadili in veselo prepevali. Po plodnem delu so si zaslužili nagrado.
V ponedeljek 9. junija so šli na izlet. Vreme ni bilo ravno naklonjeno in že zjutraj, ko je z avtobusom odpotovalo okrog 50 pevcev, je deževalo. Kljub temu so v veselem razpoloženju obiskali naše rojake v Slovenski Benečiji. Najprej so se pomudili v Trčmunu na grobu Ivana Trinka, kjer so zapeli in položili ovetje. Tromun-ski župnik Božo Zuanella je spregovoril o liku in delu Ivana Trinka in mlade pevce spodbudil, naj vztrajajo v petju in ostanejo zvesti slovenski narodni -zavesti. 'Pomudili so se še v cerkvi in tudi tu so zapeli nekaj Marijinih pesmi. V župnišču so si ogledali ikone, ki jih izdeluje župnikov brat Paskval.
Cilj izleta je bil Matajur. V zavetišču so otroci pokosili. Pridružil se jim je tudi tamkajšnji župnik Paskval Gujon, ki jim je orisal zgodovino beneških Slovencev. Zaradi slabega vremena se otroci niso povzpeli na vrh Matajurja, ampak nadaljevali pot na Staro goro. Pri maši, 'ki jo je daroval župnik ms-gr. Marjan Živic, so se mladi pevci priporočili Materi božji v molitvi in pesmi. V veselem vzdušju in ob prepevanju so se vrnili domov, polni prijetnih občutkov in doživetij.
Šola »K. Destovnik Kajuh« v Gropadi
Qb zaključku šolskega leta je -bila na osnovni šoli »K. Destovnik Kajuh« v Gropadi razstava ročnih del tamkajšnjih učencev. Vzporedno s tem je bila razstava del otrok, ki istotam obiskujejo otroški vrtec. Te dosledno prirejajo vsaki dve leti; vsako drugo leto, ko razstave ni, pa je na sporedu bogata prireditev.
V popoldanskih urah se je v nedeljo 22. junija zbralo na vrtu pred šolo veliko ljudi. Zaključna slovesnost je bila povezana s petjem otrok, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Tokrat pa niso 'bili v središču pozornosti toliko otroci kot učiteljici Nedi iPresl ter Božica Sosič, ki odhajata v pokoj. S svojo strokovno usposobljenostjo sta uspeli vzgojiti rod, ki se je znal pravilno vključiti v vaške organizacije in v njih aktivno delovati. Znali sta s svojo priljudnostjo pritegniti v svoj krog vse vaščane in z njimi stkati vezi, ki jih bo težko raztrgati.
Zato ni čudno, da se je od njiju prišlo poslovit s težkih srcem mlado in manj mlado. V kratkih nagovorih so vsi pou darili njuno priljubljenost, doslednost in predanost poklicu. Izrazili so tudi željo, ko so se jima iskreno zahvalili za vse, kar sta storili za našo skupnost, naj se delovanje ne prekine, ampak se še krepko stopnjuje. Naj bi se nove učiteljice vzgle-dovale po njunem delu in se znale vključiti v krajevno stvarnost.
Tuja verstva v Italiji
Iz zadnjih podatkov je razvidno, da živi v Italiji približno 150.000 ljudi muslimanske vere. To so predvsem visokošolci im delavci iz arabskih dežel. Judov je približno 60.000 in protestantov okoli 80.000.
Madžarska vernost
Po zadnjih podatkih izpoveduje vero 60 odst. Madžarov. Od teh se jih približno ena tretjina redno udeležuje nedeljske sv. mase.
Stran 3
Z GORIŠKEGA
Seia M slivenski! gniMi
Glavni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) je 26. junija razpravljal o vrsti problemov, ki se -pobliže tičejo stvarnosti slovenske manjšine v Italiji. Glavna pozornost je bila posvečena izidom nedavnih upravnih volitev in vprašanju zaščitnega zakona. Volilne izide je vodstvo SSO ocenilo predvsem z vidika narodnostne koristi in ugotovilo zaskrbljiv upad prisotnosti slovenskih izvoljenih predstavnikov v krajevnih upravah naše dežele, predvsem v goriškem občinskem svetu ter v pokrajinskem svetu na Tržaškem.
Pojav toliko bolj pade v oči spričo dejstva, da so slovenski volivci v glavnem volili za iste stranke kot doslej. To potrjuje sum, da so bili slovenski kandidati na listah vsedržavnih strank potisnjeni v ozadje ter je tako bila bistveno zmanjšana politična teža in prizadeta moč slovenske narodnostne skupnosti tako v javnosti kot v samih strankah. Pravilnost tega sklepanja je povsem jasna ob istočasni potrditvi pravilnosti slovenskega samostojnega nastopanja, kar se je poznalo tako iz volilnih izidov kot tudi iz števila izvoljenih.
Pojav upadanja slovenskega zastopstva v krajevnih ustanovah — poudarja dalje poročilo SSO — je toliko bolj za-skrhljiv ob bližnji zapadlosti roka, ki je bil napovedan v zvezi z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji. 30. junija bi morala namreč končati z delom posebna skupina strokovnjakov, ki bi morala izročiti vladi v Rimu dokument o pravni zaščiti Slovencev v Italiji. Govorice o delu te komisije in o vsebini dokumenta pa niso pomirjujoče, saj dzgleda, da me prinaša nobenega bistvenega izboljšanja položaja naše manjšine, predvsem pa ne osvaja že davno postavljene zahteve o enotni in enaki zaščiti za Slovence v vseh treh pokrajinah dežele. Slovenci iz videmske pokrajine naj bi torej bili spet potisnjeni v tretjo kategorijo.
Vsekakor — ugotavlja poročilo — pričakujemo glede celovite zaščite nadaljnjo zamudo, še bolj pa prihaja do izraza upravičena bojazen, da predvideni zaščitni zakon ne bo pomenil nobenega bistvenega koraka naprej. To seveda postavlja tudi slovenske politične zastopnike pred določeno odgovornost. (Nikakor namreč ni sprejemljivo pristajanje na kakršno koli obliko ugotavljanja številčnega stanja pripadnikov manjšine, niti na račun morebitnih manjših koncesij.
To je samoumevno, tudi že spričo omenjenega neuspeha slovenskih kandidatov na listah nekaterih vsedržavnih strank, in posledično zmanjšanje slovenske prisotnosti v predstavniških telesih krajevnih ustanov. O tej nevarnosti bi morala biti alarmirana vsa naša javnost, v prvi vrsti pa Politični forumi.
Izšla je nova gramofonska plošča z naslovom »Ob šopku šopek je pripet«. Gre za ploščo, ki jo je pripravil mladinski zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj. Ploščo so mladi mačkovljanstki pevci predstavili svojim staršem in vsem vaščanom na prisrčni in nadvse lepo uspeli prireditvi v župnijskem domu v soboto 21. junija v večernih urah.
K prireditvi so bili povabljeni tudi ugledni gostje prof. Ubald Vrabec, didaktični ravnatelj St. Škrinjar, ravnatelj sred. šole »S. Gregorčič« iz Doline dr. Stefančič, dolinski župan E. Svab in seveda domači župnik F. Vončina. V -sredi skromne dvorane župnijskega doma je bila postavljena -dolga miza, ob kateri so sedeli otroci-Pevci. Okrog njih so se zgrnili starši in vsi ljubitelji te pevske skupine, ki so napolnili prostor do zadnjega kotička.
Spregovorila je najprej zborovodja -Ljuba Smotlak, ki je pozdravila prisotne, nakar se je toplo zahvalila vsem, ki so v dobi življenja »Slovenskega šopka« vedno Pomagali in podpirali njegovo delovanje. Zlasti je veljala pohvala staršem, ki veliko žrtvujejo za uspešnost pevskih vaj in nastopov in ki znajo izkazati svojo hvaležnost tistim, ki se trudijo za njihove otroke. Tem staršem gre velika zasluga, da je plošča izšla, kajti prav oni so v začetku priprav velikodušno -pris-pevali v sklad. Seveda ni -pozabila izreči zahvale tudi vsem poznanim in nepoznanim dobrotnikom, ki so tudi poslali precejšnje denarne prispevke.
Prisotnim je najbolj prisrčno govoril Prof. Ubald Vrabec, ki je poznal vsebino Plošče že pred njenim izidom. Pohvalil je Pobudo, a zlasti dal priznanje majhnim ^ačkoljam, ki so se upale -ustvariti trajen spomenik kulturnemu življenju Slovencev v tem kraju.
Župan Svab je med -drugim poudaril, da ®re priznanje »Slovenskemu šopku«, ki je
Glavni odbor SSO je nato razpravljal o šolski problematiki tako glede vpisovanja v šole kot glede šolskih prireditev in poimenovanj, kjer prihaja do izraza nezdravo poseganje politike v šolsko okolje.
Vodstvo SSO je končno odobrilo tudi načrt -gostovanja pevskega zbora ameriških -Slovencev, ki bo prihodnje -leto prišel na obisk v zamejstvo. Gre za 70-članski mešani pevski zbor »Korotan« dz Clevelanda, ki se bo julija 1981 pod vodstvom dirigenta Gorenška udeležil dveh večjih prireditev na Goriškem in Tržaškem.
Sv. Ivan
-Svetoivanska župnija v Trstu je letos štiri dni proslavljala svojega farnega zavetnika -sv. Janeza Krstnika. V nedeljo 22. junija je bila ,po predmestnih ulicah evharistična procesija, v ponedeljek zvečer na vigilijo maša v stari svetodvanski cerkvi, na praznik v torek posebna služba božja v farni cerkvi in v sredo po prazniku velik cerkveni koncert kot si ga ne more privoščiti nobena tržaška župnija, ker menda nobena nima kar treh cerkvenih zborov, ki redno vsako nedeljo prepevajo pri svetih mašah.
Pred glavnim oltarjem se je postavilo okrog 120 pevcev: v sredini v svojih živih uniformah otroški zbor »Pueri cantores«, na levi italijanski cerkveni zbor, na desni pa zbor »Marij Kogoj«. Zibora odraslih pevcev sta zapela po šest cerkvenih pesmi, otroci pa pet. Na sporedu so bile latinske, slovanske in italijanske .skladbe od znanih do manj znanih skladateljev: Bach, Pale-strina, Gallus, Gruber, Britten, Stane Malič, Matija Tomc, -Franc Kimovec. Med manj znanimi omenjamo sodobno bolgarsko skladateljico Ivano Loudovo in njeno delo »Sonetto«, ki so -ga zapeli Pueri cantores in zelo verjetno s to pesmijo dosegli višek svojega nastopa. Ta zbor vodi Edi Hribar, ki je tudi njegov prizadevni ustanovitelj.
Italijanski cerkveni zbor (dirigent Gian-paolo Sion) je doživel izredno odobravanje številnega občinstva s skladbo svojega dirigenta Sanctus, ki so jo na ta sveto-ivanski praznik prvič predvajali.
Naš zbor »Marij Kogoj«, ki ga že 19 let vodi požrtvovalna dirigentka Nada Žerjal-Zaghet, je dosegel -svoj vrh z Vstopom in Slavo iz Kimovčeve maše »Stopil bom k oltarju« in z veličastno kantato -istega skladatelja Ti si Peter skala, s katero se je zaključila ta razveseljiva revija svetoiva-n-skih cerkvenih zborov.
Na tem cerkvenem koncertu ni šlo za tekmovanje, niti za velik pevski nastop pred polno cerkvijo. Napovedovalka Mara Žerjav je v obeh jezikih lepo poudarila, da so svetoivanski zbori tako z vso dobro voljo pripomogli k uspešnemu praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana. - F. Štuhec
v dolinski občini -prvi stopil v širšo javnost z izdajo svoje plošče.
Župnik Vončina je pohvalil člane »Slovenskega šopka« tudi zato, ker s svojim lepim petjem povzdignejo mnoge cerkvene praznike.
Ravnatelj Škrinjar se je z -besedo obrnil naravnost na otroke, ki se pevsko izobražujejo sebi -in drugim v veselje in korist.
Ravnatelj Stefančič je izrazil svoje zadovoljstvo, da se čuti blizu tej mačkoljan-ski pevski mladini -predvsem zato, ker je sam mačkoljanskega rodu.
Seveda je spregovorila tudi predstavnica staršev, ki se je zahvalila za -pevsko vzgojo in izobraževanje njihovih otrok.
Dve pevki sta prebrali, kar stoji zapisano na zadnji strani ovitka plošče, kjer je med drugim rečeno: »Ob -svojem desetletnem delovanju -(197CM980) poklanja mladinski zbor "Slovenski šopek" to ploščo dragim staršem in vsem, ki ljubijo mladinsko pesem.«
Naslov plošče je vzet iz prve pesmi na sporedu, katere prva kitica se glasi:
Slovenska zemlja, zemlja krasna, kristal iz božje roke vzet, obleka tvoja sončno jasna,
OB ŠOPKU ŠOPEK JE PRIPET.
Ta simbolični naslov in slika na ovitku dejansko predstavljata šoloobvezno mladino majhne vasi Mačkolje. Vsak član tega zbora je živ cvet v šopku, ki je v ponos in okras vsem domačinom. Biti -pa mora ta pojoči ŠOPEK tudi upanje na srečno in uspešno bodočnost, -kakor so cvetoče češnje v svojem pomladnem razkošju .polne obetov za dober sad.
iPloščo priporočamo vsem ljubiteljem mladinskega petja in slovenske besede. Kupite jo lahko na Tržaškem po telefonu 231944 ali v Tržaški knjigarni, na Goriškem pa na upravi Katoliškega glasa.
Spominska akcija ob 60-Ietnici požiga Narodnega doma
Po nalogu pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti se je v petek 27. junija sestal pripravljalni odbor -za spominsko akcijo ob 60-letnici -požiga Narodnega doma. Na seji si je zadal nalogo, da izvede vrsto pobud, ki naj bi se odvijale po sledečem okvirnem sporedu:
V soboto 12. julija, na predvečer požiga: popoldne pričevanje na kraju požiga; ob 19. uri na sedežu Slovenske skupnosti spominski večer z osebnimi spomini, pričevanji in kulturnim sporedom; ob 22. uri kresovi v spomin na požig.
V nedeljo 13. julija: ob 19h, ob uri požiga, naj se vsak Slovenec spomni tragične prelomnice in 60-letnega boja s premišljevanjem, z -branjem odlomkov del graditeljev naše kulture, s pričevanjem al-i na drug primeren način.
Odbor bo v teh dneh povabil druge organizacije k soudeležbi pri spominski akciji.
Praznovanje farnega patrona v Dolini
Vsako -leto se na -praznik sv. Urha, ki pade na 4. julija, zgane vsa župnija, da čim lepše in dostojneje proslavi svojega zavetnika. Višek tega praznovanja bo v petek 4. julija s slovesnim somaševanjem v župnijski cerkvi, katero bo vodil škofov vikar dr. Lojze Škerl. Navadno je bil pri tej slovesnosti prisoten tudi tržaški škof, letos pa je ravno te dni na romanju v Sveti deželi.
Po maši bo sledil že tradicionalni koncert domače godbe in po koncertu župnijska skupnost vabi na veselo srečanje svoje prijatelje in znance. To srečanje se navadno zavleče pozno v noč in marsikateri znanci, posebno z Brega, ki se ta dan zberejo, morejo obujati spomine iz starih časov, ko je bil ta -praznik povezan s sejmom.
Kar bo prav gotovo letos pritegnilo v Do-lino veliko ljudi, je tudi izredno zanimiva razstava slik vseh škofijskih cerkva in verskih znamenj. Razstava je res bogato delo fotografa M. Magajne ter se jo splača ogledati i-n bo odprta v Mladinskem domu še cel teden po praznovanju farnega patrona ter tudi med dnevi, ko se bo obnovila v vasi stara navada vaške šagre, sejma in drugih kulturnih sporedov, ki jih priredi domače pevsko društvo »Valentin Vodnik«.
Dolinska župnijska skupnost kliče torej vsem svojim prijateljem dn znancem na veselo snidenje v Dolini 4. julija zvečer in naslednje dni.
Zasedanje pokrajinskega sveta SSk
V	petek 20. junija je zasedal pokrajinski svet -Slovenske skupnosti v Trstu. Dnevni red je obsegal poleg razprave o volilnih rezultatih nedavnih upravnih volitev in o povolilnem -političnem položaju tudi informacije o delu »rimske komisije« za globalno zaščito ter o -delovnem programu stranke v prihodnjem obdobju.
Osnova za diskusijo je -bilo poročilo pokrajinskega tajnika Hareja o delovanju stranke v zvezi s -pripravami na volitve, o poteku volilne kampanje ter o volilnih izi-
Društvo slovenskih izobražencev je zaključilo ponedeljkove kulturne večere s predavanjem dr. Prešerna. Iz svojega enomesečnega obiska v Argentini nam je dr. Prešeren prikazal dušnopastirsko dejavnost med tamkajšnjimi rojaki. Kot že iz prejšnjega -predavanja Jožeta Juraka je tudi iz opisa -dr. Prešerna bila razvidna krepka zavzetost naših rojakov na vseh področjih.
Glavna misel, ki jo je dr. Prešeren podčrtal pa je, da so se ti naši ljudje v tujini versko in narodnostno ohranili, bodisi preprosti kot izobraženci; to je treba pripisati dejstvu, da je večina teh izhajala iz katoliških organizacij in krožkov v -domovini. Da jih ni tujina posrkala, jih rešuje in povezuje prav trdna verska podlaga in močna zavest narodne pripadnosti.
Sama od sebe se nam vsiljuje primerjava s tukajšnjo tržaško stvarnostjo. Boleči občutek naše sterilnosti na duhovnih poklicih ima -prav -gotovo svoje korenine v našem papirnatem krščanstvu. Vendar segajo te korenine še dalje v preteklo zgodovino, ki ni nudila našemu slovenskemu
dih. Iz -pregleda slednjih -izhaja, da se je politični položaj po volitvah na Tržaškem še bolj zapletel zaradi nadaljnje okrepitve Liste za Trst, ki je postala najmočnejša politična skupina v novem pokrajinskem svetu, tako da so perspektive za redno upravljanje te ustanove -skoro -brezizgledne z ozirom na trenutno razpoložljivost posameznih sil -za edine možne koalicije.
Kar zadeva volilne izide, je svet SSk potrdil pozitivno oceno, kolikor je Slovenska skupnost brez težav ohranila pokrajinskega svetovalca in manjšinsko zastopstvo v okoliških občinah, v Nabrežini pa celo pridobila še enega svetovalca. Negativno za slovensko manjšino pa je dejstvo, da druge stranke, v katere se vključujejo Slovenci -po lastni izbiri ali po -politični liniji določenih dejavnikov, niso omogočile izvolitve ustreznega števila slovenskih kandidatov v novi -pokrajinski svet. Stainje in volilne izide v okoliških občinah so orisali krajevni predstavniki.
Govor je bil tudi o stikih med raznimi strankami glede oblik -in načina upravljanja krajevnih ustanov, zlasti še tržaške občine in pokrajine ter občine DevinjNabre-žine. V -ta namen je -pokrajinski svet SSk pooblastil pristoj-ne osrednje in krajevne strankine organe, da se udeležijo vabil na razgovore in skupno preverijo stvarne in politično koristne možnosti za nadaljevanje izmenjave pogledov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRAZNOVANJE sv. Cirila in Metoda na Vejni v nedeljo 13. julija
Ob 16.30: Molitvena procesija od Gasilskega doma na Opčinah po gozdni poti do svetišča.
Ob 17.30: Slovesno somaševanje nekaterih letošnjih novomašnikov ob sodelovanju ritmičnih parov in pevcev iz Stranj pri Kamniku, pevcev ZCPZ iz Trsta, otroškega zbora »Slomšek« iz Bazovice in otrok iz kolonije v Dragi.
Ob 18.30: Ekumenska pobožnost pri oltarju sv. Cirila in Metoda, delitev spominskih podobic novomašnikov in darovanje za stroške te izredne slovesnosti.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na praznik vse svoje člane in prijatelje iz mesta in okolice. Dobrodošli tudi rojaki z onstran meje. ZCPZ iz Trsta vabi k sodelovanju vse pevce, ki so se udeležili lanskega pevskega tečaja v Krškem. Generalna vaja je ob 15. uri v svetišču Matere božje na Vejni.
iniiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
f Mirko Legiša
V	torek 1. julija so v Medjivasi spremili k zadnjemu počitku Mirka Legiša, gospodarja pri Severjevih. Učakal je 74 let in ga je bolezen spravila v nekaj dneh, ko tega pravzaprav ni nihče pričakoval. Bil je napreden kmetovalec, -ki je zgledno vodil posestvo, ki je -bilo v prejšnjih časih združeno z gostilno. Z njim je odšel eden stebrov naših posestnikov, ki so vedeli, kaj pomeni biti gospodar na svoji zemlji in so jo temu primerno tudi znali varovati. Naj mu bo zato lahka domača gruda, katero je tako ljubil, dobri Bog pa naj mu nakloni večni počitek. Vsem številnim sorodnikom naše občuteno sožalje.
občestvu -ugodnih tal za vsestranski -kulturni in duhovni razvoj. Vsi obrambni mehanizmi so bili tedaj usmerjeni v naš narodni obstoj. V takem ozračju se -laična inteligenca pač ni mogla ogrevati za kake višje duhovne vrednote, ko pa so se tako brezobzirno teptale najosnovnejše -pravice uporabe materinščine. Danes so razmere drugačne, a od takratnega duhovnega osipa čutimo posledice še danes.
Končno je spomnil dr. Prešeren, da za ohranitev vere ne zadostujejo kulturni in družabni večeri. Ce se hočemo izvleči iz sedanjega mrtvila, ne bo šlo drugače, ikot da se laiki odločijo za globlje spoznavanje vere. Ob skušnjavi, -da banaliziramo ali poenostavljamo ta problem, se spomnimo Newtona, ki si je predstavljal, da stoji ob morju, pred njim pa se razprostira brezkončen ocean resnice. Duhovne vaje koristijo mladim, ki stopajo v življenje, odraslim pa pomagajo k bolj zrelemu in odgovornemu krščanstvu. Biti katoliški intelektualec pomeni odgovornost. Kdor je prejel več talentov, se bo od njega več zahtevalo. - F. V.
Sovodnje
Izvolitev novega župana. Prva seja novega občinskega sveta je bila v četrtek 26. junija. Na njej je bil izvoljen novi župan in -novi odborniki. Sejo je odprl svetovalec Vid Primožič, ker je prejel največje število glasov in mu je zato pristojalo predsedstvo seje. Isti svetovalec je bil nato izvoljen za župana in sicer z 11 glasovi. En glas je prejel Vlado Klemše, svetovalci SSk pa -so oddali bele glasovnice.
Sledilo je glasovanje za podžupana, odbornike in namestnike. Za podžupana je Vlado Klemše prejel 12 glasov, dr. Jožko Prinčič za efektivnega odbornika 11; 3 glasove je dobil Emil Tomšič. Za -namestnika sta bila izvoljena Dominik Juren s 14 glasovi, Marjan Devetak pa z enajstimi. Emil Tomšič in Narde Florenin sta pri tem •glasovanju prejela po 2 glasova.
Po izvolitvi se je novi župan zahvalil prebivalstvu občine, ki je, po -njegovem mnenju, na zadnjih volitvah izpričalo -svojo demokratično privrženost, nato pa svetovalcem, ki so ga izvolili. Pri tem je dejal: »Nadaljevali -bomo delo prejšnje občinske uprave, na čelu katere je bil skoro 30 let župan Jožef češčut. Njemu in njegovim sodelavcem se maramo zahvaliti za vse, kar so dobrega za nas napravili.«
Za njim je načelnik skupine SSk podal izjavo, ki jo v povzetku objavljamo. Pozdravil je novoizvoljene svetovalce, se zahvalil v imenu SSk bivšemu svetovalcu Maražu, ki je v prejšnji mandatni dobi zelo aktivno sodeloval v okviru svetovalske skupine SSk, zahvalil -pa se je tudi vsem volivcem, ki so SSk zaupali svoj glas.
Izidi volitev so -ponovno SSk -poverili vlogo opozicije. Zavedajoč se pomembnosti te vloge želi SSk že takoj ob začetku te mandatne dobe opozoriti na nekatere zaskrbljujoče pojave, ki imajo svoje korenine že v prejšnji mandatni dobi.
V volivnem programu liste občinske enotnosti, -ki jo sestavljajo predstavniki delavskih strank, tj. socialisti in komunisti, je med drugim -rečeno: »To je jamstvo, da pri vodenj-u občine ne bo bistvenih sprememb.« Prav to pa nas zaskrbljuje! Potrebne so spremembe!
V pretekli mandatni dobi je nastala zaradi različnega -gledanja na našo stvarnost (bojkot volitev v šolske okraje, zadeva z županom) v okviru levičarske koalicije s strani PCI kriza, -ki je vse preveč časa hromila delo občinske uprave. -Ne moremo si privoščiti, da bi se podobne -stvari še dogajale. -Da bo upravljanje občine bolj učinkovito, mora biti izven strankarskih interesov.
Italijanski stranki -PCI in PSI sta tudi dovolj pokazali, koliko jima je za slovensko stvar v -goriškem občinskem svetu. Od skupnih deset -svetovalcev, -ki jih imata v tem svetu, sta bila izvoljena komaj dva Slovenca. V prejšnji mandatni dobi jih je bilo kar pet. Ce ne bi bilo Slovenske skupnosti, bi se slovenska prisotnost v goriškem občinskem svetu -komaj zaznala. Zato -bomo v petletju, ki je pred nami, stalno opozarjali na naše zahteve in iznašali konstruktivne predloge.
Med občinstvom, ki je seji -prisostvovalo, sta bila navzoča tudi dolgoletni župan Jožef češčut ter podžupan in odbornik Janko Cotič. Maj povemo, da je bil Češčut prvič izvoljen 14. julija 1951, nato pa še petkrat, zadnjič 26. junija 1975. Janko Cotič je začel svojo občinsko -dejavnost istočasno z županom Ceščutom. Najprej je bil prvo mandatno dobo svetovalec, tri dobe podžupan, v zadnjih dveh pa efektivni odbornik.
Na koncu seje je novi župan Primožič povabil Ceščuta, naj bi spregovoril nekaj besedi. Bivši župan je pozval občinski svet, naj deluje v splošno korist vsega prebivalstva sovodenj ske občine. Povabil je prisotne, naj se zgledujejo ob naših borcih za svobodo, ki so celo -dali svoja življenja na oltar osvoboditve.
Nato se je občinski svet skupaj z občinstvom na čelu s starim in novim županom pokloni! spominu padlih bo-rcev, katerih imena so na plošči v veži občinskega poslopja ter položil cvetje pod njih imena. Potem so vsi šli k spomeniku padlim, ki je -pred občino in počastili njihov spomin z enominutnim molkom.
Marijina legija v Italiji
Deluje od leta 1951 in šteje danes 1.800 aktivnih članov, okoli deset tisoč pa so »pomožni legionarji«, ki so se obvezali opravljati dnevno določene molitve. Aktivni člani so strnjeni v 131 skupin, ki se imenujejo »prezidiji«. Največ skupin je v samem Rimu (56). Poleg pomoči, ki jo nudijo člani dušnim pastirjem, se legionarji posvečajo obiskovanju jetnikov v kaznilnicah, skrbijo za otroke prostitutk in -se zanimajo za uživalce mamil
Nova plošča mladinskih pesmi
Kulturni večer o Slovencih v Argentini
ENOTNA SREDNJA ŠOLA
Mašniška posvečenja na Sv. gori in v Gorici
tPraznik apostolov Petra in Pavla je bil velik -dan za primorsko Ceifkev onstran dn tostran meje; šest novih mašnikov je namreč (ta dan prejelo mašniško posvečenje.
Zelo slovesno je bilo na !Sv. gori. Ob 10. .uri je škof Janez Jenko posvetil pet diakonov koprske škofije za duhovnike. Ti so: Venceslav Filipič (Ravnica), Emil Kramar (Breginj), Andrej Sedej (Cerkno), Žarko Škerlj (Tomaj), Albert Štancar (Šturje).
K posvečenju je prišlo zelo veliko vernikov, ki so napolnili svetogorsko baziliko, da je bila premajhna. Med mašo je bilo ubrano petje in tudi lepo sodelovanje navzočih, k čemur je pripomogla primerna razlaga obredov med mašo.
Novi mašniki bodo imeli nove maše eni v nedeljo 6., drugi v nedeljo 13. julija v svojih domačih župnijah.
Novomašniško posvečenje je bilo tudi v Gorici v cerkvi iSrca Jezusovega in sicer ob 18.30. G. nadškof Peter Cocolin je posvetil za mašnika Roberta Drusetto. Novi mašnik je iz župnije sv. Ignacija, kjer bivajo njegovi starši. Šolal se je v Gorici. Že v srednji šoli je čutil veselje do poklica. V neki nalogi je v enotni srednji šoli zapisal: »Vsi se mi posmehujejo, ker pri mojih letih še vedno strežem .pri maši. Dajejo mi razne priimke in če hočem z njimi govoriti, me napodijo. Morda delajo tako, ker so razumeli, da mislim stopiti v semenišče. To je namreč moj namen...«
Temu namenu je Robert Drusetta ostal zvest in je v .nedeljo 29. junija postal mašnik. V cerkvi je bilo veliko vernikov dn duhovnikov. G. nadškof je prav na svoj god imel zadoščenje, da je posvetil novega mašniika. Robertu Drusetti naše čestitke za mašniško posvečenje, g. nadškofu naša voščila za god.
Nižje redove sta prejela tudi dva .druga bogoslovca, med njimi Kristjan Mauren-cig, ki je sin slovenske matere. Smemo upati, da bo prihodnje leto posvečen in bo še ena nova maša v Gorici.
Šolski izidi na goriških šolah TRGOVSKA ŠOLA
Izpit čez 3. razred so opravili: Berlot Valter, Bernardis Marisa, Cej Aleksander, Cijak Eleonora, Gravner Silvester, Juren Igor, Košič Aleksandra, Kovic Miriam, Lavrenčič Darij, Lukman Vera, Marsan Moreno, Morandin Viviana, Predan Luča-no, Sosol Marjan in Zniderčič Silvana, pri-vatistika. Dve kandidatinji nista izdelali.
UČITELJIŠČE
'Na .učiteljišču »Simon Gregorčič« je iv 1. razredu izdelalo 9 dijakinj, 2 imata .popravne izpite, 1 je bila zavrnjena.
V 2. razredu je izdelalo 9 dijakov (dijakinj), 4 imajo popravne izpite, 1 priva-tistka je bila odklonjena.
V 3. razredu je izdelalo 13 dijakov (dijakinj), 9 ima popravne izpite, 1 je bila zavrnjena.
V 4. razredu so vsi pripuščeni k maturi.
TEČAJ ZA VRTNARICE
V 1. razredu je izdelalo 5 dijakinj, 4 imajo popravne izpite, 2 sta bili odklonjeni.
V 2. razredu je vseh 7 dijakinj izdelalo.
V 3. razredu so vse pripuščene k maturi.
Že desetič pov.rstd prirejata PD »F. B. Sedej« in ansambel Lojzeta Hledeta iz Šte-verjana zamejski festival domače glasbe. Letošnja prireditev ,je torej jubilejna, pa izrazito »mednarodna«, saj na njej sodelujejo ansambli iz Italije, Slovenije, slovenske Koroške in Švedske.
Prireditev bo v soboto 5. julija ob 21. uri, v nedeljo 6. julija pa ob 17. uri. Ce bo vreme naklonjeno, se bo spored odvijal v Formentinijevem parku, v primeru slabega vremena pa v dvorani Sedejevega doma. Vsi ansambli, prijavilo se jih je 23, bodo izvajali izvirne skladbe in melodije.
Dve komisiji bosta razdelili 6 nagrad. Prva nagrada za najboljšo melodijo znaša
150.000	lir, kateri je pridružena trofeja ansambla Lojzeta Hledeta. Izmed vseh nastopajočih ansamblov bosta obe komisiji izbrali trinajst, ki bodo v nedeljo ponovno nastopili v finalnem delu prireditve. Tudi letošnji festival bo s svojo sočno in duhovito besedo povezoval Marjan Sne-
iNa enotni srednji šoli »Ivan Trinko« so nižji tečajni izpit izdelali sledeči dijaki:
Sekcija A: Battisti Nadia, Devetak Nada, Ferletič Tania, Gulin Lorena, Jarc Vlasta, Lavrenčič Nadia, Suligoi Elana, Visintin Aleksandra, Bastiani Tullio, Devetak Ladi, Gergolet Boris, Gergolet Marko, Juren Mavricij, Juren Roberto, Kaucic Walter, Nanut Štefan, Zanier Dvoran.
Sekcija B: Bertolini Maria, Degenhardt Solange, Doktoric Vida, Klanjšček Myriam, Moro Aleksandra, Mazgon Erika, Radetič Maria Grazia, Suligoi Nadja, Braini Daniele, Caudek Giuliano, Juretic Robert, Kom-janc Martin, Košič Benedikt, Košič Herman, Marcosig Walter, Spazzapan Simon, Teman Marko, Terpin Andrej, Teipin Matej, Terpdn Pavel Peter, Ussai Fabij.
Sekcija C: Burgnich Lorenza, Ferfolja Daniela, Gergolet Majda, Jarc Viviana, 'Lakovič Noemi, Olivo Cinzia, Rebec Nadja, Rožic Suzana, Stekar Patrizia, Vrtovec Alenka, Butkovic Darij, Faganel David, Fajt Aleš, Hlede Samuel, Košič Aleksander, Massi Andrea, Waltritsch Dimitri.
Sekcija D: Cingerli Klavdija, Jerman Marina, Kovic Gemma, Kovic :Nadia, Mar-vin Oriana, Padovan Franka, Pahor Maria Luoia, Peteani Loredana, Sosol Barbara, Tomsic Vesna, Vogrič Milena, Cej Aleš, Cernic Franko, Cijan Boris, Komel Marko, Devetak Robert, Frandolič Boris, Laco Igor, Pelesson Klavdij, Peteani Bdi, Po-retti Aleksander, Vogrič Andrej.
Sekcija E: Antoni Suzana, Berra Elena, Doliaoh Laura, Ferletig Katarina, Gergolet Majda, Juretic Lucia, Kamjanc Sara, Dur-cik Matej, Grendene Silvan, Jarc Franko, * Komjanc Benjamin, Korošec Vasil, Lakovič Robert, Lutman Edi, Marušič Danilo, Marušič Ivan, Nanut Boris, Terpin Robert.
V 1. razredu je na 121 dijakov padlo 15; v 2. razredu je na 115 bilo zavrnjenih 15 dijakov.
Nov doktor
V četrtek 26. junija je na tržaški univerzi diplomiral goriški rojak Jožko Vetrih. Z uspehom je zagovarjal tazo »Vprašanje delitve občinskih zemljišč v goriški deželi v letih 1864-190«. Novemu doktorju naše iskrene čestitke.
»Seghizzi 1980«
Organizacijski odbor je že izdelal program za zborovanje in za tekmovanje »Seghizzi 1980«, Obe manifestaciji .bosta potekali istočasno dn sicer prvi teden meseca septembra. Zborovanje bo imelo študijski značaj in bo posvečeno koralni literaturi a cappalla v 19. stoletju. O tem predmetu bo razpravljalo 15 predavateljev; šest jih bo iz Italije, devet pa iz raznih evropskih držav in tudi iz ZDA.
Razpravljali bodo o Verdiju, Schubertu, Mendelssohnu, Schumannu, Lisztu, Dvoraku, Brahmsu, pa tudi na splošno o koralni literaturi v .19. stoletju pri raznih evropskih narodih, npr. pri Poljakih, Furlanih, Rusih in tudi pri Slovencih. O teh slednjih bo predaval prof. Pavel Šivic, ravnatelj Glasbene akademije v Ljubljani. Naslov predavanja je: »Koralna literatura pri Slovencih v 19. stoletju«. Predavanja bodo v četrtek 4. in v petek 5. septembra dopoldne in popoldne v Avditoriju.
Iste dni bo tudi tekmovanje pevskih zborov; vseh zborov bo 23. Priglasilo se jih
berger iz Ptuja. Celotno prireditev bo poleg drugih snemal tudi radio Trst A. V času prireditve bo deloval dobro založen buffet, kjer bo na voljo jedača in pijača.
Nastopili bodo sledeči ansambli: 1. »Bratje Sentočnik« iz Strmeča pri Vojniku; 2. »Slavček« iz Novega mesta; 3. Kvintet bratov in sestre Krušič iz Mislinja; 4. »Kal-čič Ivica« iz Vižinade; 5. Zamejski instrumentalni ansambel iz Števerjana; 6. »Jože Škobme« iz Brestanice; 7. »Comet«; 8. »Mladi mi« iz Št. Primoža v Podjuni (Avstrija); 9. »Sušeč« iz Šoštanja; 10. »Primorski fantje« iz Pirana; 11. »Tine Stare« dz Domžal; 12. »Rupar« iz Škofje Loke; 13. »Vikis« iz Hastvede (švedska); 14. »Ivan Korošec« iz Cerknice; 15. »Miran Mravlje« iz Žirov; 16. «Mar.ko Hladnik« iz Idrije; 17. »Lio« iz Oplotnice; 18. »iNova misel« z Goriškega; 19. »-Fantje iz vseh vetrov« iz Logatca; 20. »Mariborski kvintet« iz Kamnice; 21. »Mejaši« z Goriškega; 22. »Dobri prijatelji« iz Dobave; 23. »Gornjesavski kvintet« iz Kranjske gore.
je več, a niso mogli vseh sprejeti. Koncerti bodo v četrtek 4. in v petek 5. septembra zvečer, v soboto 6. in v nedeljo 7. septembra popoldne dn zvečer. Zbori se bodo pomerili v polifoniji in v narodnem petju. Zborovanju bo predsedoval prof. Luciano Chailly.
Izlet v Rezijo
22. junija je Društvo slov. izobražencev v Trstu priredilo izlet v Rezijo. Čeprav nekoliko deževno, nas vreme ni prav nič motilo. 'Imeli smo spremljevalca, prof. Merkuja, ki je svoje strokovno poznavanje Rezije vseskozi popestril z značilnim rezijanskim narečjem. Mnogi izmed nas smo tako prvič od blizu spoznali te naše ljudi. Skoraj neverjetno se izdi, kako to ljudstvo med Benečijo in Kanalsko dolino že stoletja zvesto vztraja v svojem jeziku, brez šol, brez katerega koli priznanja.
Tu smo se srečali z domačim pesnikom Renatom Quaglia. Skupno z materjo sta nam zapela nekaj kitic domoljubne pesmi, ki jo je .pesnik sam sestavil in uglasbil.
V	spominu nam bodo ostale prijazne gorske vasice Ravanca in Solbica, pa še vse druge domačije, posejane na cvetočih pobočjih, na katerih se bodo še dolgo poznali sledovi strašnega potresa.
Še najbolj pa so prišli na svoj račun naši otroci. Vsak griček, vsaka vzpetina so bili kot nalašč priložnost, da .preizkusijo svoje plezalske zmožnosti. Pisane zadnjice, hlačke vseh barv, mokre glave pa nasmejani obrazi so ob koncu izleta pričali, da se je na dežju mogoče prav tako zabavati kot ob najlepšem soncu. - F. V. ★
XIX. srečanje slovenskih duhovnikov iz
zamejstva in zdomstva bo v Trstu, Dom duhovnih vaj »Le Beatitldini« v sredo 27. in v četrtek 28. avgusta. Predaval bo p. Štefan Balažič.
DAROVI
Za Katoliški glas: Lasič, Sovodnje 10.000;
0. K. ob 35. obletnici pokola 12 tisoč domobrancev v Kočevskem Rogu in po drugih moriščih v Sloveniji 12.000; Mirjam in Dario v spomin tete Mile Dovgan 50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Peter in Igor v spomin Franca Žbogarja 15.000; N. N. 5.000; A. P. 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: iN. N. 50.000 lir. Ob godu dekana Alojzija Pavlina: sestra za Katoliški dom, za cerkev sv. Ivana in za Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mile Dovgan:
1. in R. iz Trsta za Zavod sv. Družine in za Katoliški dom po 5.000; prijateljice iz Gorice za cerkev sv. Ivana v Gorici 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mirka Krpan
iz Idrije: Gina, Marija in Ivanka za cerkev sv. Ivana v Gorici 15.000 in za Našo pot
5.000 lir.
Birmanca Janez in Šaša: za kočo sv. Jožefa, za Pastirčka in za skavte po 10.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: N. N. v spomin na pok. mater 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mirka Legiša (Severjevega) iz Medjevasi: družina M. Š., Gorica za Katoliški glas 10.000 lir.
N. N., Mavhinje: v zahvalo Materi božji za zdravje za domačo cerkev 50.000 in za kapelo p. Leopolda v Domju 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: miloščina pri maši v Rižarni 32.000 lir.
Za cerkev na Banah: Danica Krevatin
3.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Mila Ferluga v spomin očeta Josipa Tanče 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: uradniki Hranilnice in posojilnice na Opčinah 42.720; Le-vec-Piccini v spomin moža Ivana 10.000; Drago Štoka ob Alenkini birmi 20.000; Francka Škerlavaj-Persič 5.000; Lidija Kapun v spomin mame Marije 10.000; družina Peter Vidau v spomin pok. Marije Milič-Kapun 10.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda v Domju: N. N. 100.000; N. N. 40.000; N. N. 40.000; Marija Fabjančič, Kolonkovec v spomin na pok. mamo 10.000; N. N. 20.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000; Vera Turk, Trst 10.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000; Frančiška Cerkvenik, Trst 2.000; N. N. 5.000; Elide Cigoj 2.000 lir.
Za ploščo »Slovenskega šopka«: Marko Udovič 50.000; prispevki kupcev 21. junija 25.000; Anuška Cah 5.000; Ana Filipič 10.000; Rado Slavec 2.000; Rika Kuret 2.000; Justina Starec 1.500; Alma Žerjal 2.000; S. B. 2.000; Emilija Može 2.000; Rihard Milič
1.000; Marija Tul 2.000; Branko 10.000 lir.
Za nakup zemljišča ob koči sv. Jožefa: Julka in Franka Žgavec 100.000 lir.
Za Sveto goro: Marija Paglionica 50.000 lir.
Za lačne po svetu’ družina M. Komac v spomin pok. Franca Žbogar 5.000 lir.
Za misijone: Julka Štrancar 20.000; Marija Žerjal 11.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Podgora
Po dveh mesecih hiranja v goriški bolnišnici je v sredo 25. junija umrl v starosti 78 let bivši cerkovnik v Podgori Anton Okroglič. Zasluži hvaležen spomin, saj je svojo službo zvesto in vestno opravljal od leta 1933 do 1970. Prekinil jo je le v vojnem času, ko je bil kot skoro vsi slovanski fantje in možje v .Italiji vključen v »posebne bataljone«.
Po značaju je bil miren, preprost in globoko veren, pri delu .povsem zanesljiv. Ljubil je podgorsko cerkev kot svoj dom, zato je zanjo žrtvoval čas in trud. Cerkvene zemlje, ki jo je užival kot cerkovnik, ni izkoriščal, temveč skušal celo izboljšati. En teden pred smrtjo je župnika, ki ga je obiskal, sprejel z rožnim vencem v roki in dejal, da je pripravljen vse krivice pozabiti in vsem odpustiti.
Zadnji počitek je našel na .podgorskem pokopališču. Ker je bil dober in zvest služabnik, naj mu bo ljubi Bog obilen plačnik. - A. J.
OBVESTILA
ACM - Gorica vabi na sv. mašo za cerkveno edinost v Zavodu sv. Družine, ki bo v ponedeljek 7. julija ob 17. uri.
Seja Združenja cerkvenih pevskih zborov bo v ponedeljek 7. julija ob 21. uri v Katoliškem domu. Vabljeni!
Mesečna maša za edinost kristjanov bo v ponedeljek 7. julija ob 18.30 v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu. Sledi razgovor o ekumenskem potovanju v Ohrid in po srednjeveških samostanih v Srbiji in Makedoniji. Zaključuje se vpisovanje. Je še nekaj razpoložljivih mest v avtobusu. Potovanje bo od 19. do 27. avgusta v režiji ACM iz Trsta in Gorice.
ZCPZ iz Trsta vabi vse cerkvene pevce k pevski vaji, ki bo v petek 11. julija ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Pripravili se bomo na sodelovanje pri ritmični maši na Vejni, ki bo v nedeljo 13. julija ob 17.30.
Na sedežu SSk v Trstu, ul. Machiavelli 22 bosta v ponedeljek 7. julija občinski svetovalec Lokar in arhitekt Kokorovec razložila varianto 25 regulacijskega načrta tržaške občine. Srečanje je namenjeno izvoljenim v krajevne konzul te, predstavnikom krajevnih sekcij in vsem rojakom, ki jih problem zanima.
Ljubljanska TV
Spored od 6. do 12. julija 1980
Nedelja: 16.50 Balijski princ, dok. oddaja. 17.45 Samo enkrat živiš, ameriški film.
20.00 Trenutek, nadalj. 20.50 Razdalje in bližine, dok. oddaja. 21.40 Portreti: Marjetka Falk. 21.55 Športni pregled.
Ponedeljek: 18.00 Biološke ure. 18.45 Mladinska oddaja. 20.00 Ugriz, drama. 21.05 Sodobniki. 21.50 Paul Jacobs in atomska bomba, film.
Torek: 17,40 Lutke. 17.55 Glasba narodov: Tahiti. 18.35 Po sledeh napredka. 21.20 Emile Zola, nadalj.
Sreda: 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh. 18.10 Festival mladinskih zborov v Celju. 20.00 Igre brez meja. 21.35 Karneval v Riu.
Četrtek: 18.35 Na sedmi stezi. 20.00 Kruta Oklahoma, ameriški film.
Petek: 17.50 Lutke. 18.05 Ptičje strašilo, nadalj. 18.40 Glasbena parada Tri srca -Radenci. 20.00 Jadranska srečanja. 21.25 Bratje Sackett, serijski film. 22.30 Slepa ulica, angleški film.
Sobota: 16.45 Jazon in argonavti, angleški film. 18.30 Naš kraj. 18.45 Srečni dan.
20.00 Zgodba o Lini, nadalj. 21.35 Pomagaj mi draga, italijanski film.
OGLASI
Lz. vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Imsmu
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9;
Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob
11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 6. do 12. julija 1980
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom«. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 12.30 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 15.00 Naprej naslednji! 15.30 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Rezervirano za... 18.00 Priljubljeni motivi.
Ponedeljek 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev.
11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Kulturni obzornik.
12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Primorska poje. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Češkoslovaški skladatelji.
18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki. 18.20 Priljubljeni motivi.
Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Koncert. 10.55 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Skladišče vsega lepega. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev). 17.10 Češkoslovaški skladatelji. 18.00 G. Rovetta: »Pesnik«. 18.40 Priljubljeni motivi.
Sreda: 8.10 Čoln - šport in razvedrilo.
9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Koncert. 11.00 Jugoslovanska lahka	s
glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Pod	c
Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod.
13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«.
15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 16.30 Orkestri in zbori. 17.00 Kulturna kronika.	t
17.10 Češkoslovaški skladatelji. 18.00 Narodnostni trenutek... (ponovitev).
Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00	r
Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.	j
10.10 Koncert. 11.00 Jugoslovanska lahka	e
glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Turi-	t
stične podobe. 12.30 Melodije od vsepov-	p
sod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino.	jj
16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev).	s
17.10 Češkoslovaški skladatelji. 18.00 Če-	j
trtkova srečanja. 18.30 Priljubljeni motivi.	n
Petek: 8.10 Osebna vozila danes. 9.00	n
Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10	k
Operni biseri. 11.00 Jugoslovanska lahka	p
glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Na	1(
goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepov-	ž
sod. 13.20 Zborovska glasba. 14,10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino.
16.00 Goriške podobe (ponovitev). 17.00	j'
Kulturna kronika. 17.10 Češkoslovaški skla-	is
datelji. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Pri-	s
ljubljeni motivi.	v
Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00	S'
Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.	'
10.10 Koncert. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Glas-	V
nik Kanalske doline. 12.30 Melodije od vse-	V
povsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mla-	**
dino. 16.00 Iz filmskega sveta. 16.30 Poslu-	S'
šali boste. 17.10 Češkoslovaški skladatelji-	V
18.30 »Jacobus Gallus«, radijska igra. 18.30	n
Priljubljeni motivi. 18.45 Vera in naš čas.	^
ZAHVALA
Ob težki izgubi
ANTONA KALC
ki nas je zapustil star komaj 49 let, se vsem, ki so .z nami sočustvovali in izrazili svoje sožalje z udeležbo pri pogrebu, z molitvijo, petjem, govori, cvetjem, iskreno zahvaljujemo.
Družini Križmančič in Kalc
Bazovica, 30. junija 1980
P
V(
p.
»i
d;
Vi
X. zamejski festival v Števerjanu
L