Zaščita pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem JEDRSKO OROŽJE Jedrsko orožje irna v primerjavi s klasičnim vefijo rušilno moč; ta zajema ogromno območje, kar je odvisno od vrste in moči izstrelka ter vrste eksplozije (površinska, zračna ali višinska ter podzemna). Jedrsko orožje uporabljajo na več načinov: v lelalskih bombah, jedrskih konicah raket, granatah, jedrskih minah ipd., njihovo moč pa merimo v kilotonah in megatonah. Kilotona (Kt) ie merska enota za moč iedr-skega razstreliva in je enaka energi|i, ki jo sprosti tisoč ton klasičnega razstreliva. Megatona (Mt) pa je količina energije, ki jo sprosti eksplozija milijon lon klasičnega razstreliva, trotila. Tudi med jedrskim orožjem je vei različic: od že kar »klasičnih" atomskih bomb, kakršne so uporabili lela 1945 v Hirošimi in Nagasaki|u, pa do nevtronskih ali - kot jih neka-teri imenujejo - ¦¦čistih bomb" (te imajo močno nevtronsko sevanje, medtem ko |e rušilna moč manjša) in raznih drugih variant. Jedrsko orožje nima le ogromne rušilne moči. Zanj je značilno pred-vsem radioaktivno sevanie in loplotno učinkovanie Radioaktivni delci kontaminirajo predmete in ozračje; do tega pnde najprej in predvsem na kraiu eksplozije, vendar pa tudi daleč od središča eksplozije, kjer so zla-sti značilne radioaktivne padavme Deh neizkoriščenega |udrskega raz-strehva. zemlje in predmotov se narrtreč ob eksploziji dvignejo v ozračie, naslane radioaklivni oblak. ki ga odnesep zračni tokovi Dolci radioaktivnih stiovi se polem poslopno usedaio na lla m prodmotu. |ih /a daljši ali krajši čas konlaminiraio, da postanejo nevarni /a /iva bil|a in rastlinstvo ler s tem neuporabni /a dal|ši ali kra|Si čas Zračna jedrska eksplozija; 1 - svetlobni blesk, 2 - ognjena kro-gla, 3 - oblak in podnožni steber; 4 - značllni izgled »atomske gobe«. Obstojnost nekaterih strupov S I r u p sann tabun soman VX ipent Vremenske razmere sončno lahen veler (15X1 1 4 4 ure 1 4 dni 212 5dm 3 21 dni 2 7dm vetrovno deževno (1O'JC) 1 4 1 ure 12 6ur 3 36 ur 1 12ur 12 2 dni mirno sončno. sneg ( 10°C) 1 2dni 1 2dni 1 - 6 tednov 1 16 tednov 2 8 tednov Posebnost bojnih strupov, predvsem tistih v obliki dima ali par, je tudi v tem, da ne delujejo samo na območju, kjer so bili uporab-Ijeni. pač pa jih zračni tokovi raznašajo tudi drugam. Čeprav s tem slabi njinova konceniracija. je vseeno treba računati s kontamina-cijo Ijudi, objektov in okolja. Značilnost kemičnega orožja oziroma strupov je v tem, da delujejo naenkrat na velikem območju in da ogrožajo tako Ijudi kot živali in rastlinstvo ter objekte. KAKO DELUJEJO BOJNI STRUPI 1. Strupi za onesposabljanie solzilce m kihavce uporablja)O ko! aerosol ali plin V telo pndeio skozi sluznice oči in dihal: učinek'|e začasen (solzenje. kihanje. kašljanje). traja nekai ur. načeloma brez posledic. razen pri dal|-šem učinkovaniu strupa v velikih koncentracijah: psihokemične strupe uporabliap kot razpršene prašne delce (aerosol) V telo pnde|O skozi dihala. prebavila in kožo Začnejo delovati cez 30 do 60 minut Povzročaio spremembe v duševno-sti: razdražpnost ali potnost iluzije pnvide. zmedenos!. izgubo stikn / okoljem strah odklan|an|e pnmoči Zastrupl|eni lahko Dostane nevaren sebi in okolju UčineK strupov traia od več ur do neka| dni Ob eksploziji se pojavi značilen svetlobm blisk. Jakost svetlobe je odvisna od vrste in moti eksplozije m je tudi nekajkrat močnejša od sončne, kar povzroča začasno ali stalno slepoto. Ognjena krogla v sre-dišču jedrske cksplozije je segreta do nekai stotisoč stopinj Celzija, kar povzroča hude opeklme in številne požare. To pa pomeni izredno nevarnost za l|udi, ob|ekte in matenale Ucinki |edrske eksplozi|e. KAKO JEDRSKO OROŽJE DELUJE NA LJUDI Udarni val je i/redno hitro in močno yiban|e zračnih grnol. ki m;i svo|i pott podobno kot orkanski vihar rušijo vse. na kar nalotijo. postopoma pa njihova moč (z oddal|t'van|em od središča eksplozi|e) slabi Najproi se zračna gmola premika od središča eksplozije navzven. nalo pa se ko doseže kritično točko in ko v središču ekbplozije naslane brezzračni proslor, podpntisk, kar traja izredno kratek čas udarni val zaCne pre mikati proti središču eksplozije Cloveka lahko ludi takral neposredno zajame udarni val, ga trešči in stisne ob zid ipd., lahko pa pade nani ludi kak predmet, ki ga je vrglo v zrak Zaradi tega dobi poleg odprtih poS-kodb ludi poškodbe notran|ih organov (prelres možgariov, popokajo mu žile ali bobnič), pogosto ga zasujejo ruševlne Svetlobni blisk, ki nastane ob eksploziji se $m premotrtno na vse slram m povzroča nezaščitenim Ijudem in živalim začasno ali tra|no slepoto Toplolni val povzroča opekline Sirjenje pozarov pospešujejo Se vnet-Ijive snovi (tekoča goriva, plin, leseni predmeli, suha trava, gozdovi) in viharen veter, ki nastane kot posledica |edrske eksplozije Kemični napad se lahko izvede na več načinov: z artilerijskimi gra-natami ali minometnimi minami. z bombardiranjem \z letal (bombe so napolnjene s strupi). razprševanjem strupov iz helikoplerjev in letal. z uporabo kemičnih min ali strupenih dimov, s sredstvi za polivanje ipd. 2. živčne bojne strupe (nevroparalitični) uporabljap kol kapljice. aero-sol ali plin V telo pridejo skozi dihala. sluznice, kožo ali s kontami-nirano vodo in hrano. Strup deluje na encim, ki uravnava funkci|O živčevja. Povzroči ohromitev funkcije posameznih -organov in miši-čevja. kar pripelje do zadušitve in drugih sprememb v telesu. Poznamo več stopenj zastrupitve: od lahke do hude, ki hitro pripelje do smrti. če takoj ne ukrepamo: 3. mehurjevce uporabljajo v obliki kapljic, megle ali hlapov. V telo pri-dejo skozi kožo. sluznice ter s kontaminirano hrano in vodo. Delo-vanje je odvisno od načina vdora v telo. Znaki se pojavijo na koži čez 2 24 ur. ob vdihovanju ali zaužitju pa že v prvi uri. Za kožne spremembe so značilni: - rdečina, oteklina in mehurji, - oči so vnete in pečejo. - suho, pekoče žrelo, suh kašelj. slabost. bruhanje. bolečine v trebuhu. - splošna prizadetost. zavest je ohraniena; 4 dušljivci i.. šplošni bojni strupi (krvni) so manj primerni za široko upo-rabo na odprtem prostoru. Kljub temu uporaba ni popolnoma izklju-čena. Ze sam naziv teh strupov poue, kako delujejo na človeka. STRUPI PROTI RASTLINAM Eno novejših sredstev so strupi proti rastlinam. kemične spojine. namenjene uničevanju rasllinskih kultur. kar povzroči gospodarsko škodo pa tudi poškodbe na Ijudeh in živalih. Deluiejo predvsem tako. da onemogočajo rast ali dozorevanje kmetijskih kultur. povzročajo odpa-danje listja ali onemogočajo kaljenje. Znanih je več vrst teh strupov, kot so herbicidi. defolianti, sterilizatorji tal. Najpogosteje bi bili vet|etno v rabi tako imenovani totalni herbicidi. rastlinski strupi. ki uničujejo vse rastlinske vrste. Defolianti povzročajo spremembe v zeleni listni masi. lorej povzročajo odpadanje listja. sterilizalorji lai pa preprečujejo kaije-nje in sploh rast rastlinskih kultur. Ti strupi bi nedvomno povzročili nekatere poškodbe tudi na Ijudeh. ki bi prišh v stik z njimi ali s hrano, kontaminirano z rastlinskimi strupi; dobHi bi izpuščaje na kozi. znižal bi se |im krvni tlak. aobili hi po&kodbe ra očeh. dnsko in podobno. Pred strupi proti rastlinam se '|iid|e zašcitimo predvsem s preventivnimi ukrepi. kot so redna kontrola htane. temft]ito pranje vrtnin pred uporabo. prekuhavanie ipd Radioaktivno učinkovanje pa je sevanje oziroma gibanje nevidnih in nevarnih delcev in žarkov velike energije Ko prodirajo skozi telo, pov-zročajo poškodbe celic in spremembe v delovanju organov, posledica tega pa so radiacijske poškodbe, ki se pokažejo takoj ali kasneje Radioaktivno sevanje se kaže kot začetno in naknadno. Medtem ko traja začetno le kako minuto, naknadno ogroža dalj časa, prične pa se z začetkom kontaminacije in traja od nekaj ur do nekaj tednov pa tudi več mesecev. Posledica začetnega in naknadnega sevanja na živih bit-jih so poškodbe, ki jih skupno imenujemo radiacijska bolezen. Nevar-nost kontaminacije je predvsem ta, da se delci, ki smo jih vdihnili ali s hrano vnesli v organizem, usedejo in potem še dolgo nevarno delujejo na notranje organe. Z normalno izmenjavo snovi se del radioaktivnih snovi, kontaminantov, sicer izloči, del pa jih vendarle ostane. Tudi če je človek večkrat izpostavljen sevanju manjših doz, je to zanj velika nevarnost. Clovek prenese določeno količino sevanja, ne da bi kazal znakov bolezni. Ce ]e učinek sevanja večji, se pojavi radiacijska bolezen, ki poteka skoz naslednje faze: *a) začetna faza se pojavi hitro, v prvih urah po obsevanju; kaže se v obliki vznemirjenosti, strahu, bruhania in glavobola in traja soraz-merno kratek čas, nato pa se stanje normalizira; b) obdobje brez bolezenskih znakov traja različno dolgo, od nekaj dni do tri ledne. V tem času se človek sorazmerno dobro pofiuti, sposo-ben je nadaljevati delo in zdravljenje ni potrebno. Trajanje lega obodbja je odvisno od sprejete doze žarkov in splošnega stanja pri-zadetega (psihofizične kondicije); čim krajše je to obdobje. tem hujša bo radiacijska bolezen in narobe; c) obdobie izraženih bolezenskih znakov; ti se kažejo kot lahka, srednje težka, težka ali izredno težka oblika bolezni; d) obdobje okrevanja je odvisno od oblike bolezni; traja pa sorazmerno dolgo od nekai lednov do nekai mesecev KEMIČNO OROŽJE Bo|no slrupn in pnpomočko /a ri|ihovo uporabo uvrSčamo v kemično orožjo To so kemične snovi. ki imaio lo laslnosl. da ob napadu zastru-pi|O kontarninnajo ozračje m vse prodmele ler obiekle, ziva bilja in rasthnie. vodo. hrano Sovraznik /eli s slrupi zaCasno ali lra|no one-sposobiti ali usmrtiti tjudi. kontamimrati ptedmele. zrak in okol|e. Cil|i napada so lahko oborožene enote. civilno prebivalstvo. zeml|išče živali in rasllinstvo V ta namen lahko uporablja)o razne skupine in vrste bojnih slrupov bojne strupe za onesposabl|an|e. smrine bojne strupe. slrupe za umčevanie rasllin BIOLOŠKO OROŽJE Nalezl|ive bolezni so bile od nekdai spteml|evalkr vo|ne Vpliko I |e (akih, ki so |ih povzročile nenormalne m težke razmere rned vo|r;o ali po n|e|. kot so slaba prehrana poman|kl|iva higiena slabo O't)ai zdravstvena služba in tako naprei Nedvomno pa so mnoge bolezni povzročili namenoma: zato lahko danes z gotovost|O govonmo tudi o biološki vojni m biološkem orož]u Ceprav ie po mednarodnih oDičajih vojnemu pravu in konvenci|ah biološka vo|n"a prepovedana. to se ne pomeni. da je možnost uporabe bioloških sredstev izkl|učena Nasprotno. biološko orozie postaja vedno pomembne|še v lokainih spo-padih. v specialni vojni in podODno To orožje je edino. ki se ga lahko uporabi prikrito in zahrbtno. Možnosti. da bi odknli knuca. so le ma|hne. Biološko orožje |e nevarno predvsem za prebivalstvo. manj za oboro-žene sile, biološki napad pa ima lahko dolgotraine posledioe. tudi eko-loške narave. kadar tra|no kontamimra kako območie. število mikroorganizmov, ki bi |ih bilo mogoče uporabljati kot biološko orožje. je teoretično neomejeno Znanih je približno 60 agensov. ki so potencialni kandidati. da jih uporabijo kot biološko orožie s smrtmm učinkom ali učinkom, ki onesposablja za določen čas Organizacija protibiološke zaščite |e dokai zapletena. Ukrepi so pred-vsem medicinske. vetennarske in agrotehnične narave. kar zahteva veliko finančnih sredstev. osebia m matenala. Zato je protibiološka zaščita v vojni možna samo. če nekatere ukrepe izvajamo že v mirnem času Za to pa je potrebno stalno spremijati dosežke znanosli na tem področju ter čim uspešneje sanirati možna žarišča nalezljivih bolezni Dobra zdravstvena vzgoja in higiena zmanjšujeta možnost širjenja nalezljivih bolezm tudi v vojnem času. Najpomembnejše nalezljive bolezni v vojni so: - črevesne nalezljive bolezni: nalezl|ive dnske. gnža zastrupitve 3 hrano. nalezljiva zlatemca. trebušni tifus. paratifus. kotera otroška parahza in črevesni zajedalci. - kapl|ične infekcije: influenca. pljučnica. angina. tuberkuloza. gnojni meningitis. otroške nalezljive bolezni (mumps. davica. škrlalinka. ošpice. norice idr). tudi črne koze: bolezni. ki jih prenašajo insekti (mrčes): pegavica. povratna mrzlica. malarija, klopni meningttis in druge: - bolezni. ki |ih prenašajo živali: steklina. shnovka. parkljevka. vranični prisad. tularemija. bruceloza. kuga in druge; - kožne in spolne bolezni garje. gnoino vnetje kože. glivična vnetja kože. sifilis. kapavica in druge. Bolj verietno je, da bi izbruhnile naštete bolezni. kot da bi nas sovražmk neposredno napadel s posebei pnpravl|enim biološkim orožjem Kot pri kemičnem napadu. poznamo tudi v biotoški vojni agense za uni-čevanje živali. Znane so cele epizootiie med živalmi. povzročene na naravni ali umetni nafiin Enaka nevarnost obstaia tudi za rastlinstvo. še posebej za kmeti|ske kulture. Ravno lo obliko biološkega napada je moč pnčakovati. celo pred začetkom vojne (specialne vojne). \z vsega navedenega lahko sklepamo. da |e biološka problematika v vojni neposredno odvisna od zdravstvenega m higienskega stania pre-bivalstva že v miru. Zaradi epidemi] v miru pričakuiemo še veliko hujše v vojni OSEBNI ZAŠČITNI KOMPLET ZA OBCANA JKB orož|e ne izbira žrtev V morebitm vo|ni ne bi bili v nevarnosti le tisti. ki bi se v vrstah oborožemh stl boievali s puško v roki. pač pa prav vsi Včasih bi bilo prebivalstvo celo bol| ogroženo kol pa voiaki \z teh razlogcv je po naših predpisih predviden osebni zaščitni komplet za Nadaljevanje na 6. strani Nadaljevnje s 5. stranl vsakega občana. ta pa obsega minimum sredslev za osebno zaščito Po odloku zveznega izvršnega sveta si je vsak občan dolžan zagotoviti minimum sredstev za osebno zaščito pred vojnimi in drugimi nevar-nostmi ki obsega zaščitno masko (model M-1 ali otroško masko MO-1). zaščitno ogrinjalo in prvi povoj. Občan si tega ni dolžan pnskrbeti edinole 4e mu ta sredstva zagotovi kak drug subjekt naše družbe (delovna organizacija ali samoupravna skupnosl) Z odlokom |e določen tudi rok za nabavo. ta pa je do konca leta 1990 Ce teh sredslev nimamo ali so. denimo. ostala pod ruševinami ipd . si lahko poiščemo primerna pnročna sredstva za osebno zaščito Včasih zadostuie že krpa ali robec, ki si ga pritisnemo čez nos in usta. dokler ne odidemo s kontaminiranega prostora Respirator|i, kakršne uporab-Ijajo v industri|i. so zelo dobri Vsekakor pa |e treba v nevarnosti ukrepati hitro in učmkovito, kajti na|Slabše je čakati ali obždeti od zmedenosti Zaščitna maska: 1 - naličnica, 2 - naočniki, 3 - ventil za dotok zraka skozi filter, 4 - ventil za odtok zraka (izdihovanje) ter 5 elastični trakovi za hamestitev zaščitne maske na glavo. Presek filtra: a - ohišje filtra, b - protidimni vložek, c - pregrada in d -aktivno oglje. Filler je namenjen za&čiti kontaminiranega zraka in ga privijemo na ventil (3) neposredno pred uporabo maske. bližini (le dva ali Iri metre daleč) kak zaklon, zid. jašek ali kaj podob-nega, kamor se lahko laže skrijemo in kar nas zaščiti, to seveda brez-pogojno izkoristimo Vse to pa moramo ukreniti nemudoma in brez odlašanja! Čez približno dve minuti si hitro nadenemo zaščitno masko in se prekrijemo s kakim pregrinjalom. Vedeti moramo, da s tem. ko se uležemo. zmanjšamo površino, na katero bo delovala eksplozi|a. in da nas že najmanjša ovira med nami in eksplozijo zavaruje pred nevarnim toplotnim sevanjem. Ce smo v stanovanju, se takoj uležemo pod mizo, pod okno in se pokrijemo, da zaščitimo odkrite dele telesa. Vsekakor pa ne bežimo na prosto Ce nas na prostem po eksploziji zadene kak predmet, si najprej damo prvo pomoC Ce se nam je vnela obleka, jo pogasimo tako, da hitro odtr-gamo goreči del ali pa prekrijemo ogenj s pregrinjalom, šotorko ipd., da gorenje zadušimo: za silo si pomagamo tudi, če se valjamo po tleh, če je v bližini voda, se vržemo vanjo Tudi drugim, ki jih je zajel ogenj, pomagamo na podoben način. Nasploh pa moramo pri tem ohraniti čimbolj mirno kri in najprej ugotoviti, kdo je najbolj potreben pomoči. Potem, ko smo pomagali gorečim, pomagamo tistim, ki krvave (usta-vimo jim krvavitev); pomoč nujno potrebujejo tudi tisti, ki se dušijo (vča-sih zadostuje že to, da jih obrnemo v pravilno lego), so v šoku, imajo hude opekline ipd. Moramo pa biti pripravljeni na to, da bi bilo takih ran-jencev izredno veliko, da bi bili med njimi tudi povsem zbegani Ijudje in paničarji, ki otežujejo prvo pomoč. KAJ UKRENITI OB NENADNEM KEMIČNEM NAPAOU Kemični napad nas lahko ujame kjerkoli in včasih zanj niti ne vemo. dokler se ne pojavijo zastrupitve. Če smo tedaj v stanovanju, si takoj nadenimo zaščitno masko, in če plini ali hlapi še niso zastrupili zraka v sobi. takoj zaprimo okna in vrata Pomembno je, da na naše telo ali obleko pade kar najmanj kapljic (zaščitimo se tudi z rokavicami in zaš- čitnim ogrinjalom, dovolj velikim pokrivalom, z impregniranim plaščem ali s čim podobnim, kar ne prepušča kapljic). Že pripomočki, ki nas Zdščitijo pred dežjem, nas začasno zaščitijo tudi pred kaplpčastimi boj- nimi strupi. Kemični napad traja praviloma kratek čas. Strup hitro vdira v človekovo telo in ga zastruplja Za uspešno zavarovanje so odločilni naslednji ukrepi: 1 pravočasna in zelo hitra zaščita z zaščitno masko in drugimi oseb- nimi zaščitnimi sredstvi, zaklanjanje v zakloniščih ali zaprtih (herme- tiziranih) prostorih; 2. hitro odstranjevanje in nevtraliziranje strupa, ki je na sluznici, koži in obieki. Nemudoma odstranimo kapljice strupa z odkritih delov kože in la mesta dekontaminiramo. Postopek izvedemo s pripomočki, ki so v osebnem priboru za dekontaminacijo ali v kompletu za dekonlaminacijo večje skupine Ijudi ZAKLONIŠČA IN ZAKLONILNIKI Osebna zaščitna sredstva pa ne zadoslujejo za zaščito pred učinki jedrskega orožja. Najboljše zavetje nam dajejo zaklonišča in zaklonil-niki. Zaklonišča so lahko hišna ali javna, zatekli pa bi se seveda v tisto. ki bi nam bilo najbližje Če v bližini vašega doma ni javnega ali hišnega zaklonišča, si lahko v neposredni vojni nevarnosti sami pravočasno pri pravite primeren hišni zaklonilnik Jarkovni zaklonilnik. Izkopljemo ga tam, kjer ni podzemnih voda, pa tudi dovolj daleč od zidov, da nas ne bi zasuli, če bi se porušili. a) vhod v zaklonilnik, b) jarek, c) predprostor z vrati, kjer se ob kemičnem, biološkem ali jedrskem napadu zadržimo le toliko časa. da si slečemo kontaminirano obleko in sezujemo obutev. d) notranjost zaklonilnika, kjer imamo sediSča ali leziSča za dru-žino, e) priročni filter za ciščenje zraka v notranjosti zaklonilnika; f) jarkovni zaklonilnik v prerezu. KAKO ZVEMO ZA NEVARNOST V naSi družbi smo organiziram lako. da lahko pravočasno odkri|emo morebitni sovražnikov napad in da pristoim organi o lem na dogovoriem naCm obveste občane V našem sistemu namreč delujeio službe in orgati:, ki se v času vO|ne nevarnosti in v samt vojni okrepe. sicer pa nenehno opazuiep m obveščajo o nevarnosti Vse te službe so pove-/ane. signali za nevarnosl pa so enaki za vso državo Sluiba opazovanja in obveščanja ima nalogo dati signal za nevarnost; nevamosl lahko obiavi z alarmorrl, s s:reno ali prek osredn|e in lokalmh radi|skih poslai Zato |e prav. da imamo v nevarnosti vkl|učen raaijski spieienmik ter upoštevamo alarme s sireno Nevarnost |edrskega kemičnega ali bioloSkega napada oznani zavijajoče tuljenje sirene, ki lra|a trikrat po 20 sekund s presledkoma Ob tem znaku si nadenemo zasftilno inasko Nato pohitimo v zaklonišče ali v zaklonilnik S seboi vzamemo na|nu|ne|še stvan. kot smo že omenih. in upoštevamo navo-dila štabov ali pripadnikov civilne zaščite: štab za civilno zaščito v lakih pnmerih redno poroča. kaj iri kako |e treba ravnati Ce ni časa. da bi zapustili stanovanje. moramo vsaj hitro zapreli okna. si nadeti zaščilno masko ter si poiskati pnmerno kn(|e. stran od vnetlji-vih predmetov. eleklnčnih napel|av Če imamo možnost. dekontammirane dele kože dobro umijemo z milom detergentom in vodo (bolj mlačno) Če nimamo na voljo ali pn roki pribora za dekontaminacijo, postopek izvedemo s priročnim malerialom. Najprej popivnamo kapljice strupa brez drgnjenja po koži in mesto umijemo z obilo vodc in milom ali detergentom. Če gre za kontami- nacijo z živčnim bojnim strupom, kožo umijemo z raztopino sode bikarbone (jedilne sode) Če je kontammacija z mehurjevci, priporo- čamo umivanje kontaminirane kože z 1 2 odstotno raztopino kloro- vega preparata (klorovo apno. kloramin, hazacid. pantacid, žavelova voda in podobno) Kontaminirano obleko po možnosti (v toplem času) čimprej odvr- žemo. zamen|amo ali dekontaminiramo s sredstvi iz kompleta za dekontaminacijo. Posamezna mesta na obleki lahko s škarjami (nožem, britvico) izrežemo in odvržemo, če nimamo možnosti, da bi obleko dekontaminirali Opisana dekontaminacija pa je nepopolni, začasni ukrep, zato je v čim krajšem možnem času potrebna dokončna, popolna dekontami- nacija v »lastni organizaciji in izvedbi-. v kopalnici ali na dekontami- nacijski postaji, ki jo organizirajo enote za RKB dekontaminacijo CZ oziroma za poškodovance. ki so hkrati kontaminirani, zdraVstvena služba:_____________ Osebni pribor za dekontaminacijo vsebuje papirnate robčke, dekontaminacijski prašek, sirete atropina, fiole s sodo bikarbono, fiole z ampulami proti dražljivcem in tampone vate. hitra in pravilna prva medicinska pomoč; stvarno je pričakovati, da je samopomoč in medse-bojna pomoč v prvem hipu edino možna: - tistemu, ki je tako poškodovan ali zastrup-Ijen. da si ne more sam nadeti zaščitne maske in druge zaščitne opreme, moramo nemudoma pomagati, da to stori; enako pravilo velja za takojšnjo dekontamina-cijo; če so uporabljeni živčni bojni strupi in se pojavijo znaki zastrupitve, damo takoj sebi in drugim (nemočnim) protistrup -antidot atropin v sireti ali atropin in PAM-2 v avtoin-jektorju Na žalost pri zastrupitvah z drugimi strupi ne poznamo antidotov za prvo pomoč, zato je toliko bolj pomembno. da s kože in sluznic čim hitreje odstranimo sledove bojnega stoipa z opisanim postopkom dekontaminacije. Samo obtiudih krvavitvah in dušenju ima pred dekon-taminacijo prednost klasična prva medicinska pomoč. To se pravi, da ima v vseh drugih primerih - poškodbah - prednost postopek dekon-taminacije, nato prva medicinska pomoč in slednjič odhod z zastruplje-nega območja. 4 čim hitrejši začetek zdravljenja zastrupljencev. Začetek in hkrati najpomembneiša je prva pomoč, torej samopomoč, Ponazoritev zvočnega alarma. Ce nas signal za nevarnost zaloti na prostem. si lakoj nadenemo iaš-čitno rnasko, če je v bližini javno ali kako drugo zaklomšce. pohitimo vanj, drugače pa si poiščemo pnmerno naravno kntje Podobno ravnamo ob znaku za nevarnosl ludi teda|. kadar smo na delovnem mestu. Tam so sicer za takšne primere predvideni potrebm ukrepi. zato se ravnamo po navodilih prisloinih organov in pnpadmkov civilne ali narodne zaščite Okna in vrata zapremo in odhilimo l|a k|er je v takih pnmenh predvideno nase mesto KAKO RAVNAMO OB NENADNI JEDRSKI EKSPLOZIJI Ulegnilo bi se zgoditi, da nas na bližajočo se nevarnost ne bi nihče opo-zoril, da bi se, skratka, znaSli v okoliščinah, ko bi preprosto nenadoma opazili izredno močan bhsk |edrske eksplozi|e V takem trenulku moramo takoj ukrenitl najnujnejše za svojo zaščito Brž zamižimo, se obrnemo stran od eksplozije ter se vržemo na tla, hkrati pa kar se da hitro in kolikor je le mogoče pokrijemo vse odknte dele telesa Ce |e v medsebojno pomoč in pomofi specializiranih enot CZ in RK za prvo medicinsko pomoč. Zdravstvena služba zagotavlja splošno in specialistično medicinsko pomoč v zdravstvenih postajah, zdravstvenem domu in bolnišnici. Lažje poškodovance in bolnike zdravimo ambulantno na domu (hišna nega in zdravljenje). KAJ UKRENITI PRI BIOLOŠKEM NAPADU Biološki napad lahko pričakujemo na več načinov. Napadalec lahko razprši agense iz letal, helikopterjev, z letalskimi bombami. Tak napad le stežka odkrijerno. ker ni vidnih znakov, dokler se ne pojavijo posle-dice. Na podoben napad moramo pač biti vedno pripravtjeni. Dosti bolj možno in verjetno je, da bi bili biološki agensi uporabljeni v posebne namene, npr. za kontaminacijo pitne vode, hrane in zraka v zaprtih prostorih. Na ta način se nad biološkimi agensi ohrani nadzor in se tisti, ki je uporabil agens v vojne namene, lahko učinkovito zavaruje. V vojni pomenijo največjo nevarnost epidemije tistih nalezljivih bolezni. ki so pri nas že danes manjši ali večji problem. Množično rušenje, skrajno neznosne higienske in zivljenjske razmere omogočajo, da hitro izbruhne veliko epidemij, kar je enako biološki vojni. Protibiološka zaščita je učinkovita samo ob stalnem izvajanju higienskih ukrepov ob življenju in delu. Ti ukrepi so enaki, tako za preprečevanje epidemij, ki se širijo po naravni poti, kot tistih, ki jih na umeten način povzroči sovražnik. Znaki bioloskega napada so: nenadoma ovenelo listje in kmetijske kulture, poginule živali, ptice, njihovo nenavadno vedenje, poru-menela trava in madeži nenavadnih barv, odvržena embalaža, v kater! so bili raznašalci bolezni in podobno. V takih primerih se takoj zasčitimo z zaščitno masko, z gumiranimi škornji in gumira-nimi rokavicami. O znakih, ki smo jih opazlli, takoj obvestimo pri-stojne službe. ŠE NEKAJ O ODSTRANJEVANJU POSLEDIC JEDRSKEGA, KEMIČNEGA ALI BIOLOŠKEGA NAPADA Če sami z jedrskim, kemičnim ali biološkim napadom nismo poškodo-vani ali so naše poškodbe take, da si lahko pomagamo sami (samopo-moč), takoj pomagamo drugim, ki potrebujejo našo pomoč. Reševanje iz ruševin ni preprosto. Manj težav je seveda, kadar zasu-tega vidimo, več, če ga je treba poiskati v ruševinah. Najprej si pripra-vimo dostop. Pomagamo si z orodjem in pripomočki, ki so nam pri roki, da podpremo zidove, dvignemo kaj težkega in podobno Če sami nismo kos reševanju, pokličemo pomoč, reševalcem pa pomagamo že s tem, če lahko natančno opišemo, kje je kdo zasut. Največkrat so zasuti Ijudje tudi ranjeni, zato jim moramo takoj, ko jih rešimo iz ruševin, dati prvo pomoč in poskrbimo, da pravočasno dobe tudi zdravniško pomoč. Literatura: Za pripravo sestavka so bili uporabljeni teksti iz priročnika -Za-ščita pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem«, ki ga je v letu 1984 izdal in založil Republiški sekretahat za Ijudsko obrambo.